Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 1964 0 728 5727085 5711261 2022-08-03T18:31:27Z Pv21 142817 /* Rojstva */ Vlasta Jeseničnik, slovenska novinarka wikitext text/x-wiki {{leto|1960|20}} '''1964''' ('''[[Rimske številke|MCMLXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == [[Slika:The Beatles in America.JPG|thumb|The Beatles ob pristanku v ZDA]] [[Slika:Flag of Tanzania.svg|thumb|Zastava Tanzanije]] * [[5. januar]] - v [[Jeruzalem]]u se srečata [[Papež Pavel VI.]] in patriarh [[Atenagoras I.]], kar je prvo srečanje voditeljev [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške]] in [[Pravoslavne Cerkve|pravoslavnih cerkva]] po [[15. stoletje|15. stoletju]]. * [[9. januar]] - izbruhne upor za [[suverenost]] nad [[Panamski prekop|Panamskim prekopom]]; v večdnevnih spopadih med [[Združene države Amerike|ameriškimi]] vojaki in [[Panama|panamskimi]] civilisti je ubitih 24 ljudi. * [[29. januar]] – [[9. februar]] - v [[Innsbruck]]u ([[Avstrija]]) potekajo [[Zimske olimpijske igre 1964|IX. olimpijske zimske igre]]. * [[7. februar]] - [[The Beatles]] ob prihodu v Združene države Amerike doživijo bučen sprejem in sprožijo pravo »beatlemanijo«. * [[25. februar]] - [[Muhammad Ali]] postane svetovni [[boks]]arski prvak v težki kategoriji. * [[27. februar|27.]] – [[28. februar]] - na [[Pohorje|Pohorju]] se odvija prva [[Zlata lisica]]. * [[20. marec]] - ustanovljena je Evropska organizacija za raziskave vesolja, predhodnica [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]]. * [[31. marec]] - v [[državni udar|državnem udaru]] je strmoglavljen [[Brazilija|brazilski]] predsednik [[João Goulart]], s čimer se začne 21-letna diktatura [[Vojaška hunta|vojaške hunte]]. * [[20. april]] - [[predsednik Združenih držav Amerike|ameriški predsednik]] [[Lyndon B. Johnson]] in sovjetski premier [[Nikita Hruščov]] hkrati oznanita zmanjšanje proizvodnje materialov za izdelavo [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. * [[26. april]] - [[Tanganjika]] in [[Zanzibar]] se združita v [[Tanzanija|Tanzanijo]]. * [[2. maj]] - ** v [[New York]]u in [[San Francisco|San Franciscu]] potekajo prvi študentski protesti proti [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. ** [[Ljudska republika Kitajska|Kitajci]] osvojijo zadnji neosvojeni [[osemtisočak]] [[Šiša Pangma|Šišo Pangmo]]. * [[24. maj|24.]] – [[25. maj]] - v neredih, ki izbruhnejo zaradi sodnikove odločitve na [[nogomet]]ni tekmi v [[Lima|Limi]] ([[Peru]]), umre 319 ljudi, 500 je ranjenih. * [[12. junij]] - [[Nelson Mandela]] je še s sedmimi soobtoženci v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] obsojen na dosmrtno ječo in premeščen v zapor na [[otok Robben]]. * [[2. julij]] - z zakonom je ukinjena rasna [[segregacija]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. * [[6. julij]] - [[Malavi]] razglasi [[neodvisnost]] od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. * [[16. avgust]] - general [[Nguyen Khanh]] prevzame oblast v [[Južni Vietnam|Južnem Vietnamu]] in uvede novo [[ustava|ustavo]], ki so jo pomagali napisati na ameriški ambasadi. * [[21. september]] - [[Malta]] postane neodvisna država. * [[1. oktober]] - na [[Japonska|Japonskem]] je odprt prvi odsek [[hitra železnica|hitre železnice]] [[Šinkansen]] med [[Tokio|Tokiem]] in [[Osaka|Osako]]. * [[10. oktober|10.]] – [[24. oktober]] - v Tokiu potekajo [[Poletne olimpijske igre 1964|XVIII. olimpijske igre]]. * [[12. oktober]] - [[Sovjetska zveza]] izstreli ''[[Voshod 1]]'', prvo vesoljsko plovilo z veččlansko posadko in brez skafandrov. * [[14. oktober|14.]] – [[15. oktober]] - [[Nikita Hruščov]] je odstavljen s položaja voditelja Sovjetske zveze, na oblast prideta [[Leonid Brežnjev]] in [[Aleksej Kosigin]]. * [[19. oktober]] - nekaj minut pred pristankom na [[Letališče Nikola Tesla|beograjskem letališču]] strmoglavi letalo [[Iljušin Il-18]] s sovjetsko državno delegacijo, ki bi morala sodelovati na proslavi osvoboditve mesta. * [[24. oktober]] - [[Zambija]] postane neodvisna država. * [[28. november]] - proti [[Mars (planet)|Marsu]] je izstreljena medplanetarna [[vesoljska sonda]] ''[[Mariner 4]]''. * [[30. december]] - [[Konferenca združenih narodov o trgovini in razvoju]] postane stalen organ [[Generalna skupščina OZN|Generalne skupščine OZN]]. == Rojstva == [[Slika:Boris Johnson official portrait (cropped).jpg|sličica|216x216_pik|[[Boris Johnson]]]] [[Slika:SandraBullockMay09.jpg|thumb|150px|Sandra Bullock]] [[Slika:Kamala Harris.jpg|thumb|150px|Kamala Harris]] * [[15. februar]] - [[Chris Farley]], ameriški filmski igralec, komik († [[1997]]) * [[22. februar]] - [[Dan Brown]], ameriški pisatelj * [[9. marec]] - [[Juliette Binoche]], francoska igralka * [[21. marec]] - [[Hitoši Murajama]], japonski fizik * [[30. marec]] - [[Tracy Chapman]], afroameriška glasbenica, pevka, avtorica besedil * [[4. april]] - [[Ivan Korčok]], slovaški politik in diplomat * [[26. maj]] - [[Lenny Kravitz]], ameriški glasbenik, pevec judovskega rodu * [[19. junij]] - [[Boris Johnson]], britanski politik, novinar in publicist * [[26. junij]] - [[Sandra Bullock]], ameriška filmska igralka * [[16. julij]] - [[Miguel Indurain]], španski kolesar * [[30. julij]] - [[Jürgen Klinsmann]], nemški nogometaš * [[1. avgust]] - [[Miran Stanovnik]], slovenski motociklist in politik * [[2. avgust]] - [[Vlasta Jeseničnik]], slovenska novinarka * [[15. avgust]] - [[Melinda Gates]], ameriška filantropinja * [[10. september]] - [[Igor Fjodorovič Letov]], ruski rock glasbenik, pesnik * [[12. oktober]] - [[Martin Balluch]], avstrijski filozof in aktivist za pravice živali * [[20. oktober]] – [[Kamala Harris]], ameriška političarka * [[22. oktober]] - [[Dražen Petrović]], hrvaški košarkar († [[1993]]) * [[31. oktober]] - [[Marco van Basten]], nizozemski nogometaš in trener * [[5. november]] - [[Alenka Godec]], slovenska pevka * [[6. november]] - [[Nenad Firšt]], slovenski skladatelj, dirigent in organizator * [[20. november]] - [[Jaša Jamnik]], slovenski igralec in režiser * [[26. november]] - [[Vreni Schneider]], švicarska smučarka *[[13. december]] - [[Arturs Krišjānis Kariņš]], [[Seznam latvijskih politikov|latvijski politik]], [[evroposlanec]] in jezikoslovec * [[23. december]] - [[Eddie Vedder]], ameriški glasbenik, pevec, kitarist * [[27. december|27.december]] - [[Zoran Rožič]], slovenski slikar, pesnik in fotograf == Smrti == [[Slika:Norbert wiener.jpg|thumb|150px|Norbert Wiener]] [[Slika:Jawaharlal Nehru 1949.jpg|thumb|150px|Džavaharlal Nehru]] * [[11. januar]] - [[Franc Ksaver Meško]], slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj (* [[1874]]) * [[3. februar]] - [[Clarence Irving Lewis]], ameriški filozof (* [[1883]]) * [[18. marec]] - [[Norbert Wiener]], ameriški matematik (* [[1894]]) * [[5. april]] - [[Douglas MacArthur]], ameriški general (* [[1880]]) * [[12. april]] - [[Evert Willem Beth]], nizozemski logik, filozof in matematik (* [[1908]]) * [[14. april]] - [[Rachel Carson]], ameriška biologinja in okoljevarstvenica (* [[1907]]) * [[24. april]] - [[Gerhard Domagk]], nemški bakteriolog, nobelovec (* [[1895]]) * [[28. april]] - [[Alexandre Koyré]], francosko-ruski filozof in zgodovinar (* [[1892]]) * [[20. maj]] - [[James Franck]], nemški fizik, nobelovec (* [[1882]]) * [[27. maj]] - [[Džavaharlal Nehru]], indijski politik (* [[1889]]) * [[30. maj]] - [[Leó Szilárd]], madžarsko-ameriški fizik (* [[1898]]) * [[1. julij]] - [[Maks Samec]], slovenski kemik (* [[1881]]) * [[7. avgust]] - [[Earl Charles Slipher]], ameriški astronom (* [[1883]]) * [[12. avgust]] - [[Ian Fleming]], britanski pisatelj (* [[1908]]) * [[29. avgust]] - [[Juš Kozak]], slovenski pisatelj (* [[1892]]) * [[28. september]] - [[Harpo Marx]], ameriški komik (* [[1888]]) * [[20. oktober]] - [[Herbert Hoover]], ameriški politik (* [[1874]]) * [[17. december]] - [[Victor Franz Hess]], avstrijsko-ameriški fizik, nobelovec (* [[1883]]) * [[29. december]] - [[Ivan Grafenauer]], slovenski literarni zgodovinar in etnolog (* [[1880]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Charles Hard Townes]], [[Nikolaj Genadijevič Basov]], [[Aleksander Mihajlovič Prohorov ]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Dorothy Crowfoot Hodgkin]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Konrad Emil Bloch]], [[Feodor Lynen]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Jean-Paul Sartre]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Martin Luther King|Martin Luther King Jr.]] {{Zbirka}} [[Kategorija:Leto 1964|*]] {{normativna kontrola}} kxxua0q5zfmum49fljtzckliszvyufl 1. junij 0 2720 5727293 5703520 2022-08-04T10:20:18Z MZaplotnik 13263 /* Rojstva */ zadostuje ime, pod katerim je oseba prepoznana wikitext text/x-wiki '''1. junij''' je 152. [[dan]] [[leto|leta]] (153. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 213 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1533]] - [[Anne Boleyn]], [[žena]] [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] je okronana za [[Anglija|angleško]] [[kraljica|kraljico]] * [[1792]] - [[Kentucky]] postane 15. [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1796]] - [[Tennessee]] postane 16. zvezna država [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1809]] - [[Turki]] premagajo uporne [[Srbi|Srbe]] na [[hrib]]u [[Čegar]] pri [[Niš]]u in iz [[lobanja|lobanj]] premagancev postavijo [[stolp]] [[Ćele kula]] * [[1831]] - [[James Clark Ross]] na [[polotok]]u [[Boothia]] določi položaj [[severni magnetni pol|severnega magnetnega pola]] * [[1857]] - v [[Berlin]]u je ustanovljena [[Svetovna poštna zveza]] * [[1890]] - za obdelavo rezultatov [[popis prebivalstva|popisa prebivalstva]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] začno uporabljati »[[tabulatorski stroj|tabulatorske stroje]]« [[Herman Hollerith|Hermana Holleritha]] * [[1910]] - začetek odprave [[Terra Nova]], v kateri je [[Robert Falcon Scott]] poskušal doseči [[Južni tečaj]] * [[1919]] - ustanovljena [[Samostojna kmetijska stranka]] * [[1924]] - [[Trbovlje|trboveljski]] delavci se spopadejo s pripadniki organizacije [[Orjuna]], na vsaki strani padejo 3 žrtve * [[1938]] - v [[Združene države Amerike|ZDA]] izide prvi [[strip]] o [[Superman]]u * [[1945]] - začetek [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] zasedbe [[Sirija|Sirije]] in [[Libanon]]a * [[1958]] - [[Charles de Gaulle]] se vrne v politiko in postane [[predsednik vlade]] * [[1962]] - izvršena [[smrtna kazen]] nad [[Adolf Eichmann|Adolfom Eichmannom]] * [[1967]] - izide album [[Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band]] skupine [[The Beatles]] * [[1974]] - eksplozija v [[kemična tovarna|kemični tovarni]] v [[Flixborough]]u zahteva 28 žrtev * [[1979]] - po 90-ih letih temnopolto prebivalstvo prevzame oblast od [[Ian Smith|Iana Smitha]] v [[Rodezija|Rodeziji]] (današnjem [[Zimbabve]]ju) * [[1980]]: ** oddajati začne [[Cable News Network]] ([[CNN]]) ** ustanovitev [[Slovenija|slovenske]] skupine [[Laibach]] v [[Trbovlje|Trbovljah]] * [[2003]] - [[Ljudska republika Kitajska]] začne polniti vodni zbiralnik za [[Jez Treh sotesk|jezom Treh sotesk]], vodna gladina se dvigne skoraj za 100 m * [[2005]] - [[Bosna in Hercegovina|bosanskohercegovski]] [[deminer]]ski [[vod]] odpotuje na prvo [[vojaška misija|vojaško misijo]] BiH; in to v [[Irak]] * [[2022]] - mandat nastopi [[15. vlada Republike Slovenije]], pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] == Rojstva == [[Slika:Lisa Hartman 1977.JPG|thumb|170px|[[Lisa Hartman Black]]]] * [[1076]] - [[Mstislav I. Kijevski|Mstislav I. ]], kijevski knez († [[1132]]) * [[1300]] - [[Thomas Brotherton, 1. grof Norfolk|Thomas Brotherton]], angleški princ, 1. grof Norfolk († [[1338]]) * [[1633]] - [[Geminiano Montanari]], italijanski astronom († [[1687]]) * [[1675]] - [[Francesco Scipione di Maffei]], italijanski dramatik, arheolog, učenjak († [[1755]]) * [[1771]] - [[Ferdinando Paër]], italijanski skladatelj (†[[1839]]) * [[1780]] - [[Carl von Clausewitz]], pruski vojaški teoretik († [[1831]]) * [[1790]] - [[Ferdinand Raimund]], avstrijski dramatik († [[1836]]) * [[1796]] - [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]], francoski matematik, fizik († [[1832]]) * [[1804]] - [[Mihail Glinka]], ruski skladatelj († [[1857]]) * [[1850]] - [[Semseddin Sami Fraseri]], turški pisatelj, leksikograf († [[1904]]) * [[1884]] - [[Ivan Vurnik]], slovenski arhitekt († [[1971]]) * [[1886]] - [[Vladimir Becić]], hrvaški slikar († [[1954]]) * [[1895]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]], poljski general († [[1966]]) * [[1899]] - [[Edward Charles Titchmarsh]], angleški matematik († [[1963]]) * [[1907]] - [[Frank Whittle]], angleški letalski inženir, pilot († [[1996]]) * [[1916]] - [[Jean Jérôme Hamer]], belgijski kardinal († [[1996]]) * [[1926]]: ** [[Andy Griffith]] († [[2012]]) ** [[Marilyn Monroe]], ameriška filmska igralka († [[1962]]) * [[1928]] - [[Georgij Timofejevič Dobrovoljski]], ruski kozmonavt († [[1971]]) * [[1934]] - [[Pat Boone]], ameriški pevec * [[1937]]: ** [[Morgan Freeman]], ameriški igralec in režiser ** [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica († [[2015]]) * [[1938]] - [[Carlo Caffarra]], italijanski kardinal * [[1940]] - [[René Auberjonois]], ameriški filmski igralec († [[2019]]) * [[1947]] - [[Ron Wood]], britanski kitarist * [[1951]] - [[Zvonko Kovač]], hrvaški slovenist in literarni zgodovinar * [[1956]] – [[Lisa Hartman Black]] * [[1959]] - [[Martin Brundle]], angleški avtomobilistični dirkač * [[1960]] - [[Vladimir Krutov]], ruski hokejist († [[2012]]) * [[1961]] - [[Peter Machajdik]], slovaški skladatelj * [[1968]] – [[Jason Donovan]] * [[1965]] - [[Nigel Short]], angleški šahist * [[1974]] - [[Alanis Morissette]], kanadska pevka * [[1977]] - [[Sarah Wayne Callies]], ameriška filmska in televizijska igralka * [[1979]] - [[Aleš Pajovič]], slovenski rokometaš * [[1982]] - [[Justine Henin-Hardenne]], belgijska tenisačica * [[1988]]: ** [[Domagoj Duvnjak]], hrvaški rokometaš ** [[Javier Hernández Balcázar]], mehiški nogometaš == Smrti == * [[1186]] - [[Minamoto Jukiie]], japonski bojevnik * [[1254]] - [[Kitabake Čikafusa]], japonski plemič, zgodovinar († [[1354]]) * [[1310]] - [[Marguerite Porete]], francoska mistikinja, krivoverka * [[1740]] - [[Samuel Werenfels]], švicarski teolog (* [[1657]]) * [[1815]] - [[Louis Alexandre Berthier]], francoski maršal (* [[1753]]) * [[1823]] - [[Louis-Nicolas Davout]], francoski maršal (* [[1770]]) * [[1841]] - [[Nicolas Appert]], francoski kuhar, slaščičar (* [[1749]]) * [[1846]] - [[Papež Gregor XVI.|Gregor XVI.]], papež italijanskega rodu (* [[1765]]) * [[1854]] - [[Josipina Urbančič Turnograjska]], slovenska pisateljica (* [[1833]]) * [[1868]] - [[James Buchanan]], ameriški predsednik (* [[1791]]) * [[1876]] - [[Hristo Botev]], bolgarski pesnik, domoljub (* [[1849]]) * [[1901]] - [[Pavlina Pajk]], slovenska pisateljica (* [[1854]]) * [[1927]] - [[John Bagnell Bury]], britanski zgodovinar, jezikoslovec (* [[1861]]) * [[1935]] - [[Arthur Arz von Straußenburg]], avstrijski general (* [[1857]]) * [[1943]] - [[Leslie Howard Steiner]], britanski filmski igralec madžarskega rodu (* [[1893]]) * [[1946]]: ** [[Leo Slezak]], avstrijski operni pevec, komik (* [[1873]]) ** [[Ion Antonescu]], romunski politik in general (* [[1882]]) * [[1952]] - [[John Dewey]], ameriški filozof, psiholog in pedagog (* [[1859]]) * [[1954]] - [[Martin Andersen Nexø]], danski pisatelj (* [[1869]]) * [[1959]] - [[Arthur Henry Sarsfield Ward]] - [[Sax Rohmer]], angleški pisatelj (* [[1883]]) * [[1962]] - [[Adolf Eichmann]], nemški nacistični uradnik (* [[1906]]) * [[1968]] - [[Helen Keller]], ameriška pisateljica, aktivistka (* [[1880]]) * [[1969]] - [[Ivar Ballangrud]], norveški hitrostni drsalec (* [[1904]]) * [[1971]] - [[Reinhold Niebuhr]], ameriški protestantski teolog (* [[1892]]) * [[1978]] - [[Marija Breznik]], slovenska učiteljica in knjižničarka (* [[1896]]) * [[1979]] - [[Werner Forssmann]], nemški kirurg, nobelovec 1956 (* [[1904]]) * [[1980]] - [[Arthur Charles Nielsen]], ameriški poslovnež (* [[1897]]) * [[1983]] - [[Anna Seghers]] - [[Netty Radvanyi-Reiling]], nemška pisateljica (* [[1900]]) * [[1986]] - [[Jo Gartner]], avstrijski avtomobilistični dirkač (* [[1954]]) * [[2001]] - [[Birendra]], nepalski kralj (* [[1945]]) * [[2018]] - [[Sinan Sakić]], srbski pevec (* [[1956]]) *[[2020]] - [[Janez Kocijančič]], slovenski politik (* [[1941]]) == Prazniki in obredi == * dan [[pehota|pehote]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] [[Kategorija:Dnevi v letu|601]] l1l0jt55ehw3xt0ejoity3qy96e159q 2. avgust 0 2783 5727086 5400458 2022-08-03T18:31:54Z Pv21 142817 /* Rojstva */ Vlasta Jeseničnik, slovenska novinarka wikitext text/x-wiki '''2. avgust''' je 214. [[dan]] [[leto|leta]] (215. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 151 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[338 pr. n. št.]] - [[Filip II. Makedonski]] v [[bitka pri Hajroneji|bitki pri Hajroneji]] potolče [[Atene|atensko]] in [[šparta]]nsko vojsko * [[216 pr. n. št.]] - v [[bitka pri Kanah|bitki pri Kanah]] [[Hanibal]] potolče [[Rimska republika|rimsko]] vojsko * [[461]] - [[Ricimer]] odstavi [[Majorjan]]a * [[1769]] - [[Gaspar de Portola]] in [[Juan Crespi]] se izkrcata na mestu današnjega [[Los Angeles]]a * [[1798]] - konec [[bitka na Nilu|bitke na Nilu]] * [[1802]] - [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] postane dosmrtni [[konzul]] * [[1815]] - Napoleon pregnan na [[Sveta Helena (otok)|Otok Svete Helene]] * [[1870]] - odprta [[Tower Railway]] v [[London]]u, prva [[podzemna železnica]] na svetu * [[1892]] - v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] preidejo na [[zlato]] podlago in uvedejo novo valuto [[avstro-ogrska krona|krono]] * [[1903]] - začetek neuspešne ilindenske vstaje v [[Makedonija (regija)|Makedoniji]] proti [[Osmansko cesarstvo|osmanski oblasti]] * [[1914]]: ** [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zasede [[Luksemburg]] ** v izvidnici na nemško-ruski [[meja|meji]] ustrelijo [[vojak]]a Paula Gruna, ki tako postane prva [[žrtev]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] * [[1921]] - sprejet [[zakon o zaščiti države in reda]] v [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]] * [[1934]] - [[Adolf Hitler]] postane voditelj ([[Führer]]) [[Tretji rajh|Nemčije]] * [[1943]] - osamosvojitev [[Libanon]]a * [[1944]] - prekinitev diplomatskih stikov med Tretjim rajhom in [[Turčija|Turčijo]] * [[1945]]: ** osvobojena vsa [[Burma]] ** zaključek [[Potsdamska konferenca|konference v Potsdamu]] * [[1955]] - patentiran [[velcro]] * [[1985]] - 137 ljudi umre v strmoglavljenju letala [[Lockheed L-1011 TriStar]] na [[Teksas|teksaškem]] [[letališče|letališču]] [[Dallas, Teksas|Dallas]]/[[Fort Worth]] * [[1990]] - [[Irak|iraške]] čete vdrejo v [[Kuvajt]] == Rojstva == * [[1533]] - [[Theodor Zwinger]], švicarski učenjak († [[1588]]) * [[1669]] - [[Mahmud I.]], sultan Osmanskega cesarstva († [[1754]]) * [[1672]] - [[Johann Jakob Scheuchzer]], švicarski zdravnik, naravoslovec († [[1733]]) * [[1674]] - [[Filip II. Orleanski]], francoski plemič in regent († [[1723]]) * [[1754]] - [[Pierre Charles L'Enfant]], francosko-ameriški arhitekt, urbanist († [[1825]]) * [[1788]] - [[Leopold Gmelin]], nemški kemik († [[1853]]) * [[1820]] - [[John Tyndall]], irski fizik († [[1893]]) * [[1862]] - [[Duncan Campbell Scott]], kanadski pesnik († [[1947]]) * [[1868]] - [[Konstantin I. Grški|Konstantin I.]], grški kralj († [[1923]]) * [[1876]] - [[Aleksandar Belić]], srbski filolog, akademik († [[1960]]) * [[1892]] - [[Jack Warner]], kanadski filmski producent († [[1978]]) * [[1897]] - [[Max Weber]], švicarski politik († [[1974]]) * [[1901]] - [[Slavko Grum]], slovenski dramatik († [[1949]]) * [[1905]] - [[Karl Amadeus Hartmann]], nemški skladatelj († [[1963]]) * [[1912]] - [[Vladimir Žerjavić]], hrvaški ekonomist, diplomat († [[2001]]) * [[1923]] - [[Šimon Peres]], izraelski politik, nobelovec 1994 († [[2016]]) * [[1924]] - [[James Baldwin]], ameriški pisatelj († [[1987]]) * [[1925]] - [[Jorge Rafael Videla]], argentinski general († [[2013]]) * [[1932]] - [[Peter O'Toole]], britanski filmski igralec irskega rodu († [[2013]]) * [[1934]] - [[Valerij Fjodorovič Bikovski]], ruski kozmonavt * [[1939]] - [[Wes Craven]], ameriški filmski režiser († [[2015]]) * [[1942]] - [[Isabel Allende]], čilska pisateljica * [[1947]] - [[Massiel]], španska pevka * [[1964]] - ** [[Vlasta Jeseničnik]], slovenska novinarka ** [[Mary-Louise Parker]], ameriška filmska, televizijska in gledališka igralka * [[1969]] - [[Fernando Couto]], portugalski nogometaš * [[1972]] - [[Corinne Rey Bellet]], švicarska alpska smučarka († [[2006]]) * [[1976]] - [[Kati Wilhelm]], nemška biatlonka * [[1988]] - [[Robert Hrgota]], slovenski smučarski skakalec * [[1990]] - [[Dejan Judež]], slovenski smučarski skakalec == Smrti == * [[1100]] - [[Viljem II. Angleški|Viljem II.]], angleški kralj (* [[1056]]) * [[1123]] - [[Eystein I. Norveški|Eystein I.]], norveški kralj (* [[1088]]) * [[1142]] - [[Aleksej Komnen (socesar)|Aleksej Komnen]], bizantinski socesar, sin Ivana II. (* [[1106]]) * [[1222]] - [[Rajmond VI. Touluški|Rajmond VI.]], touluški grof (* [[1156]]) * [[1277]] - [[Pervane]], regent Sultanata Rum * [[1316]] - [[Ludvik Burgundski]], ahajski knez (* [[1297]]) * [[1322]] - [[Jolanda Dreuška]], škotska kraljica (* [[1263]]) * [[1332]] - [[Krištof II. Danski|Krištof II.]], danski kralj (* [[1276]]) * [[1788]] - [[Thomas Gainsborough]], angleški slikar (* [[1727]]) * [[1799]] - [[Jacques-Étienne Montgolfier]], francoski izumitelj (* [[1745]]) * [[1877]] - sir [[James Douglas]], kanadski državnik (* [[1803]]) * [[1921]] - [[Enrico Caruso]], italijansko-ameriški tenorist (* [[1873]]) * 1921 - [[Vadžirananavarorasa]], tajski knez (* [[1860]]) * [[1922]] - [[Alexander Graham Bell]], škotsko-kanadski izumitelj (* [[1847]]) * [[1932]] - [[Ignaz Seipel]], avstrijski kancler (* [[1876]]) * [[1934]] - [[Paul von Hindenburg]], nemški feldmaršal, predsednik (* [[1847]]) * [[1936]] - [[Louis Blériot]], francoski letalec (* [[1872]]) * [[1945]] - [[Pietro Mascagni]], italijanski skladatelj (* [[1863]]) * [[1965]] - [[František Langer]], češki zdravnik, pisatelj (* [[1888]]) * [[1976]] - [[Fritz Lang]], avstrijsko-ameriški filmski režiser (* [[1890]]) * [[1978]] - [[Carlos Antonio de Padua Chávez y Ramírez]], mehiški skladatelj, dirigent (* [[1899]]) * [[1986]] - [[Roy Marcus Cohn]], ameriški odvetnik, protikomunistični preiskovalec (* [[1927]]) * [[1990]] - [[Norman Mclean]], ameriški pisatelj (* [[1902]]) * [[1997]] - [[William Seward Burroughs]], ameriški pisatelj (* [[1914]]) * [[2020]] - [[Bojan Kontič]], slovenski politik in elektrotehnik (* [[1961]]) == Prazniki in obredi == * [[Makedonija]] - Ilinden (spomin na vstajo) * [[Kostarika]] - dan Naše angelske gospe [[Kategorija:Dnevi v letu|802]] 6ave6x252bqebvkms0a1x15slmt90vb 4. avgust 0 2785 5727290 5400460 2022-08-04T10:17:39Z MZaplotnik 13263 /* Smrti */ +Marilyn Monroe wikitext text/x-wiki '''4. avgust''' je 216. [[dan]] [[leto|leta]] (217. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 149 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1578]] - [[Maroko|maroška]] vojska pri [[Al Kasr al Kebir]]ju premaga [[Portugalska|portugalsko]], portugalski kralj [[Sebastjan I. Portugalski|Sebastjan I.]] pade v boju, začetek portugalske nasledstvene krize * [[1789]] - odprava [[fevdalizem|fevdalizma]] v [[Francija|Franciji]] * [[1790]] - ustanovljena predhodnica [[Združene države Amerike|ameriške]] [[obalna straža|obalne straže]] * [[1828]] - [[Josef Ressel]] prvič preizkusi svoj [[ladijski vijak]] na [[parnik]]u ''[[Civetta]]'' * [[1902]] - v [[Greenwich]]u odprt predor za pešce pod [[Temza|Temzo]] * [[1914]] - **[[Nemško cesarstvo]] napade in [[okupacija|okupira]] [[Belgija|Belgijo]] ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]] ** [[Združene države Amerike|ZDA]] razglasijo [[nevtralnost]] * [[1936]] - [[Ioannis Metaxas]] uvede [[diktatura|diktaturo]] v [[Grčija|Grčiji]] * [[1940]] - [[Italija]] zasede [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] [[Somalija|Somalijo]] * [[1941]] - Ustanovljen prvi slovenski bataljon med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] - [[Storžiški bataljon]] * [[1943]] - **[[Rdeča armada]] osvobodi [[Orel]] ** upor [[žid]]ov v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijskem taborišču]] Treblinka * [[1944]] - po namigu [[Nizozemska|nizozemskega]] informatorja [[Gestapo]] v [[Amsterdam|amsterdamski]] hiši odkrije skrivališče družine [[Ana Frank|Ane Frank]] * [[1956]] - TV Ljubljana začne oddajati poskusni program * [[1964]] - [[Severni Vietnam|severnovietnamske]] čete se zapletejo v vojno z [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1977]] - [[Jimmy Carter]] podpiše odlok, s katerim se ustanovi ministrstvo za energetiko * [[1983]] - [[Thomas Sankara]] postane predsednik [[Zgornja Volta|Zgornje Volte]] * [[1984]] - [[Zgornja Volta]] se preimenuje v [[Burkina Faso|Burkino Faso]] * [[1991]] - [[Grčija|grška]] [[ladja]] [[Oceanos]] se potopi ob obali južne [[Afrika|Afrike]] * [[1997]] - stavkati začne 185.000 članov sindikata [[Teamsters]] iz podjetja [[United Parcels Sevice]] * [[2000]] - ustanovljena je slovenska politična stranka [[Nova Slovenija]] == Rojstva == [[Slika:Severa Gjurin 2013.jpg|sličica|171x171_pik|[[Severa Gjurin]]]] [[Slika:President Barack Obama.jpg|sličica|214x214_pik|[[Barack Obama]]]] *[[1030]] - [[Gertruda Saksonska]], holandska grofica in regentinja († [[1113]]) *[[1281]] - [[Hajisan]]/cesar Wuzong, mongolski veliki kan, kitajski cesar dinastije Yuan († [[1311]]) *[[1290]] - [[Leopold I. Avstrijski|Leopold I.]], avstrijski in štajerski vojvoda († [[1326]]) *[[1521]] - [[papež Urban VII.|Urban VII.]], papež italijanskega rodu († [[1590]]) *[[1755]] - [[Nicolas-Jacques Conté]], francoski slikar, izumitelj († [[1805]]) *[[1792]] - [[Percy Bysshe Shelley]], angleški pesnik († [[1822]]) *[[1805]] - sir [[William Rowan Hamilton]], irski matematik, fizik, astronom († [[1865]]) *[[1834]] - [[John Venn]], angleški matematik, logik in filozof († [[1923]]) *[[1840]] - [[Richard von Krafft-Ebing]], nemški psihiater, seksolog († [[1902]]) *[[1859]] - [[Knut Hamsun]], norveški pisatelj, nobelovec 1920 († [[1952]]) *[[1893]] - [[Tom Kristensen]], danski pesnik, pisatelj († [[1974]]) *[[1900]] - [[Elizabeth Angela Marguerite Bowes-Lyon]], kraljica mati Združenega kraljestva († [[2002]]) *[[1901]] - [[Louis Armstrong]] - [[Satchmo]], ameriški jazzovski glasbenik († [[1971]]) *[[1904]] - [[Witold Gombrowicz]], poljski pisatelj in dramatik († [[1969]]) *[[1908]] - [[Kurt Peter Eichhorn]], nemški dirigent († [[1994]]) *[[1910]] - [[William Howard Schuman]], ameriški skladatelj († [[1992]]) *[[1912]] - **[[Aleksander Danilovič Aleksandrov]], ruski matematik († [[1999]]) **[[Raoul Wallenberg]], švedski diplomat in človekoljub († [[verjetno 1947]]) *[[1922]] - [[Janez Stanovnik]], slovenski pravnik in politik († [[2020]]) *[[1929]] - [[Jaser Arafat]], palestinski voditelj (možen datum rojstva je tudi [[24. avgust]]) († [[2004]]) *[[1937]] - [[David Vickerman Bedford]], angleški skladatelj, glasbenik († [[2011]]) *[[1947]] - [[Klaus Schulze]], nemški glasbenik *[[1961]] - [[Barack Obama]], ameriški predsednik *1982 - [[Severa Gjurin]], slovenska glasbenica == Smrti == [[Slika:HCA by Thora Hallager 1869.jpg|sličica|235x235_pik|[[Hans Christian Andersen]]]] * [[1060]] - [[Henrik I. Francoski|Henrik I.]], francoski kralj (* [[1008]]) * [[1265]] - **[[Simon de Montfort, 6. grof Leicester|Simon de Montfort]], angleški plemič in državnik, 6. grof Leicester (* [[1208]]) ** [[Hugh le Despencer (1223–1265)|Hugh le Despencer]], 1. baron Baron le Despencer, upornik (* [[1223]]) * [[1266]] - [[Odo Burgundski (1230-1266)|Odo Burgundski]], grof Neversa in Auxerreja (* [[1230]]) * [[1306]] - [[Venčeslav III. Češki|Venčeslav III.]], češki kralj (* [[1289]]) * [[1526]] - [[Juan Sebastián de Elcano]], španski (baskovski) pomorščak (* [[1476]]) * [[1875]] - [[Hans Christian Andersen]], danski pisatelj, pesnik (* [[1805]]) * [[1962]] - [[Marilyn Monroe]], ameriška igralka, fotomodel in pevka (* [[1926]]) * [[1976]] - [[Roy Herbert Thomson]], angleški založnik, medijski mogotec (* [[1894]]) * [[1977]] - **[[Ernst Bloch]], nemški filozof (* [[1885]]) **[[Dušan Pirjevec]], slovenski književni kritik, zgodovinar, publicist (* [[1921]]) * [[1980]] - [[Joseph Ashbrook]], ameriški astronom (* [[1918]]) * [[1998]] - [[Jurij Petrovič Artjuhin]], ruski kozmonavt (* [[1930]]) == Prazniki in obredi == * [[Burkina Faso]] - obletnica revolucije * [[Cookovi otoki]] - dan ustave * [[Salvador]] - dan »preoblikovanja« [[Kategorija:Dnevi v letu|804]] f8c2rqvyfswnskx2h7qy80uqk71mf6f Jezero 0 4474 5727352 5707785 2022-08-04T11:38:41Z Ljuba brank 92351 /* Jezera po nastanku */ dodan wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Jezero}} [[Slika:Bled Overview.JPG|right|300px|thumb|Blejsko jezero]] [[Slika:Lake Billy Chinook, Deschutes National Forest, Oregon (photo by Bob Nichol).jpg|right|300px|thumb|[[Jezero Billy]] v [[Utah]]u]] '''Jézero''' je velika (po navadi sladkovodna) stoječa [[voda|vodna]] površina, ki jo obkroža kopno. Velika jezera včasih pojmujejo kot »kopenska [[morje|morja]]«, mala morja pa kot jezera. Zgleda za to sta [[Veliko slano jezero]] in [[Mrtvo morje]]. Največje »jezero« na [[Zemlja|Zemlji]] je [[Kaspijsko jezero]], najgloblje je [[Bajkalsko jezero]] v [[Sibirija|Sibiriji]]. Izraz jezero se uporablja tudi za suha jezera, kot je na primer [[Eyrovo jezero]], ki je večinoma suho, med obilnimi padavinami pa se napolni. [[Cerkniško jezero]] je primer presihajočega jezera. [[Finska|Finsko]] poznamo tudi po imenu ''Dežela tisočerih jezer'', [[Minnesota]] pa je znana pod imenom ''Dežela desettisočih jezer''. Več kot 60 % jezer na svetu leži v [[Kanada|Kanadi]]. Za jezera po svetu glej [[seznam jezer]]. Največje [[umetno jezero]] v [[Severna Evropa|Severni]] [[Evropa|Evropi]] je [[Kielder Water]] v severni [[Anglija|Angliji]] v [[Northumberland (grofija)|Northumberlandu]] ob meji s [[Škotska|Škotsko]]. Na [[Luna|Luni]] obstajajo temne bazaltne ravnine, podobne [[Lunino morje|Luninim morjem]], vendar manjše ([[latinščina|latinsko]] lacus), za katere so nekdaj [[astronom]]i mislili, da so resnična jezera. == Vrste jezer == * Jezera [[depresija (geologija)|depresije]] - gladina jezer je pod nivojem [[morje|morja]]. :: [[Mrtvo morje]], [[Kaspijsko jezero]], [[jezero Eyre]] * Kriptodepresijska jezera (prikrita depresija) - samo jezersko dno je pod morsko gladino. :: [[Bajkalsko jezero]], [[Gardsko jezero]] === Jezero po vsebnosti [[sol]]i === * Sladkovodna jezera * Polslana jezera * [[slano jezero|Slana jezera]] ([[Mrtvo morje]], [[jezero Tuz]], [[Veliko slano jezero]], [[Kaspijsko jezero]], [[Aralsko jezero]] ...) === Jezera po hidrografskih značilnostih === * Pretočna jezera - jezera z nenehnim nadzemeljskim dotokom in odtokom vode. * Nepretočna jezera - jezera brez dotoka in odtoka vode (kraterska jezera in puščavska jezera). * Stalna jezera - voda nikoli ne presahne. * Periodična jezera - jezera, ki se napolnijo z vodo v suhem letnem času (npr. [[Cerkniško jezero]]) * Obdobna (puščavska) jezera - jezera, ki se občasno napolnijo ob dežju === Jezera po nastanku === * Vglobljena jezera - jezerska kotanja je nastala s poglobitvijo površine. ** [[tektonsko jezero|Tektonska jezera]] - jezera, nastala v tektonskih kotlinah in jarkih. *** Reliktna jezera - ostanki nekdanjih velikih, obsežnih [[vodne površine|vodnih površin]] ([[Kaspijsko jezero]], [[Aralsko jezero]]...). *** Ognjeniška jezera oz. [[kratersko jezero|kraterska jezera]] - jezera, nastala v [[Vulkanski krater|krater]]jih, ugaslih [[ognjenik]]ov ([[Kratersko jezero, ZDA|Kratersko jezero]] (jezero Crater Lake),...). ** Erozijska jezera *** [[Kraško jezero|Kraška jezera]] - jezera, nastala s korozijo; se nahajajo v [[vrtača]]h, [[uvala]]h ali na [[kraško polje|kraških poljih]] ([[Cerkniško jezero]], [[Skadrsko jezero]]...). *** [[ledenik|Ledeniška]] erozijska jezera **** [[krniško jezero|Krniška visokogorska jezera]] - jezera, nastala v [[krnica]]h (jezera na Kriških podih) **** Dolinska ledeniška jezera ([[Velika jezera]], [[Gardsko jezero]], [[Komsko jezero]], [[Bohinjsko jezero]], [[Blejsko jezero]]...) * [[Starodavno jezero]] - jezero, ki neprekinjeno vsebuje vodo več kot milijon let. * Zajezitvena jezera - jezera so nastala zaradi zajezitve vodotoka. ** Naravna jezera *** Ledeniška akumulacijska jezera - jezera, nastala za čelnimi [[morena]]mi ledenikov. *** Rečna zajezitvena jezera - lahko ostanki [[meander|meandrov]], kraška zajezitvena jezera, eolska jezera (nastala za sipinami), zoogena lagunska jezera (nastala za laguno), obrežna akumulacijska jezera (nekdanji morski [[zaliv]]i) ** Umetna jezera (zbiralniki) - nastala za umetnimi pregradami, preprekami v energetske in namakalne namene ([[Ptujsko jezero]], [[Šmartinsko jezero]]...). == Glej tudi == {{Wikislovar|jezero|Jezero}} * [[seznam jezer v Sloveniji]] *[[seznam jezer]] na svetu * [[vodna bilanca]] {{normativna kontrola}} {{škrbina o jezeru}} [[Kategorija:Jezera| ]] [[Kategorija:Vode]] lb3o4pqjxxbcbttlnmhlct2it8b5b7c Severna Holandija 0 6414 5727113 5711147 2022-08-03T18:56:51Z JozefD 5744 /* Natanek nove pokrajine (province) (1795 do 1840) */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = Severna Holandija | native_name = ''Noord-Holland'' | official_name = | settlement_type = [[Pokrajine na Nizozemskem| Nizozemska pokrajina]] | image_flag = Flag of North Holland.svg | flag_alt = | flag_size = 115px | image_seal = | seal_alt = | image_shield = Noord-Holland wapen.svg | shield_size = 55px | shield_alt = | nickname = | motto = | anthem = "Noord-Hollands Volkslied"<ref>{{in lang|nl}} [https://www.noord-holland.nl/Over_de_provincie/Vlag_en_volkslied Noord-Hollands volkslied], Province of North Holland. Retrieved on 19 Januari 2019.</ref><br>(Himna Severne Holandije) | image_map = Noord-Holland in the Netherlands.svg | map_alt = | map_caption = Lokacija Južne Holandije na Nizozemskem | image_map1 = North Holland by Sentinel-2, 2018-06-30.jpg | pushpin_map = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = | coordinates = {{koord novi|52|40|N|4|50|E|region:NL-NH|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = [[Nizozemska]] | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1840 ([[Holandija|razdelitev Holandije]]) | founder = | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Haarlem]] | seat1_type = Največje mesto | seat1 = [[Amsterdam]] | government_footnotes = | unit_pref = Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->| area_note = | area_water_percent = | area_blank2_title = <!-- square kilometers --> | area_footnotes = &nbsp;(2017)<ref>{{Cite web|url=http://www.waarstaatjeprovincie.nl/Paginas/Ruimtelijke%20ordening/Oppervlakte.aspx|title=Oppervlakte}}</ref> | area_total_km2 = 4092 | area_land_km2 = 2662 | area_water_km2 = 1430 | area_rank =4. | area_blank2_km2 = <!-- hectares --> | elevation_footnotes = | elevation_m = | population_footnotes = <ref name="auto">{{Cite web|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37230ned/table|title=CBS Statline|website=opendata.cbs.nl}}</ref> | population_total = 2877909 | population_as_of = 1. november 2019 | population_density_km2 = 1082 | population_demonym = | population_note = | population_density_rank = 2. | population_rank = 2. | blank_name = GDP (nominal)<ref>https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/9618249/1-26022019-AP-EN.pdf/f765d183-c3d2-4e2f-9256-cc6665909c80</ref> | blank_info = 2017 | blank1_name = &nbsp;- Skupaj | blank1_info = €159 billion/ [[USD]] 200 billion | blank2_name = &nbsp;- Na prebivalca | blank2_info = €56.300/ [[USD]] 70,000<ref>XE.com average EUR/ USD ex. rate in 2017</ref> | blank_name_sec2 = [[Human Development Index|HDI]] (2019) | blank_info_sec2 = 0,963<ref name="GlobalDataLab">{{cite web |url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/ |title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab |website=hdi.globaldatalab.org |access-date=13 September 2018}}</ref><br/>{{color|green|very high}} · [[List of provinces of the Netherlands by Human Development Index|2nd of 12]] | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = | area_code = | iso_code = [[ISO 3166-2:NL|NL-NH]] | website = www.noord-holland.nl }} '''Severna Holandija''' ([[nizozemščina|nizozemsko]] ''Noord-Holland'') je ena od dvanajstih [[provinca|provinc]] [[Nizozemska|Nizozemske]]. Nahaja se v severozahodnem delu [[država|države]]. Poleg [[glavno mesto|glavnega mesta]] province, [[Haarlem]], v njej leži tudi glavno mesto države, [[Amsterdam]], poleg njih pa še [[Hilversum]], [[Alkmaar]] in [[Zaandam]]. ==Zgodovina== [[File:DeHors-Texel-SjoerdMartens.jpg|left|[[Duinen van Texel National Park|Nacionalni park Peščene sipine na otoku Texel]]|thumb]] [[File:Amsterdam, Netherlands (Unsplash 2Hs8zbwOLDA).jpg|thumb|left|[[Damrak]], [[Amsterdam]]]] [[File:Hartekamp-2011.jpg|thumb|left|[[Hartekamp]], [[Heemstede]]]] [[File:Binnenstad Hoorn, 1621 Hoorn, Netherlands - panoramio (71).jpg|left|thumb|[[Hoorn]]]] [[File:Boulevard zandvoort.JPG|thumb|left|[[Zandvoort]]]] [[File:Paviljoen Welgelegen.tif|thumb|250px|Vladna palača Pokrajine Severne Holandije, [[Villa Welgelegen]], v [[Haarlem]]u]] ===Natanek nove pokrajine (province) (1795 do 1840)=== Pokrajina Severna Holandija, kakršna je danes, izvira iz obdobja francoske vladavine od 1795 do 1813. To je bil čas osupljivih sprememb nizozemskega sistema provinc. Leta 1795 je bil stari red pometen in ustanovljena je [[Batavska_republika]]. V ustavi, sprejeti 23. aprila 1798, so bile korenito spremenjene stare meje. Republika je bila reorganizirana v osem departmajev (département) s približno enakim številom prebivalcev. Holandija je bila razdeljena na pet delov, imenovanih "[[Texel]]", "[[Amstel]]", "[[Delft|Delf]]", "[[Šelda]] en [[Meuse|Maas]]", in "[[Ren|Rijn]]". Prve tri od teh so ležale znotraj meja stare Holandije; zadnji dve sta bili sestavljeni iz delov različnih provinc. Leta 1801 so bile stare meje obnovljene, ko je bil ustanovljen departma Holandija. Ta reorganizacija je bila kratkotrajna , vendar je porodila koncept, da se Holandija razbije in postane manj močna provinca. Leta 1807 je bila Holandija reorganizirana. Tokrat sta bila dva dela imenovana "Amstelland" (ustreza sodobni provinci Severna Holandija) in "Maasland" (ustreza sodobni provinci [[Južna Holandija]]). Tudi to ni trajalo dolgo. Leta 1810 so bile vse nizozemske province vključene v Francoski imperij. Amstelland in Utrecht sta bila združena v departma "Zuiderzee" ([[Zuyderzée]] v francoščini) in Maasland se je preimenoval v "Monden van de Maas" ( Francosko Bouches-de-la-Meuse ). Po porazu Francozov leta 1813 je ta organizacija ostala nespremenjena kakšno leto. Ko je bila uvedena ustava iz leta 1814, je bila država reorganizirana v province in regije ( landschappen ). Zuiderzee in Monden van de Maas sta bila ponovno združena kot provinca "Holandija". Eden od ministrov v ustavnem odboru (van Maanen) je predlagal, da se ponovno uvede staro ime "Holandija in Zahodna Frizija", da bi spoštovali občutke ljudi te regije. Ta predlog je bil zavrnjen. Vendar delitev ni bila popolnoma zaustavljena. Ko je bila pokrajina Holandija leta 1814 ponovno ustanovljena, je dobila dva guvernerja, enega za nekdanji departma Amstelland (območje, ki je zdaj Severna Holandija) in enega za nekdanji departma Maasland (zdaj Južna Holandija). Čeprav je bila pokrajina ponovno združena, sta bili obe območji na nek način še vedno obravnavani različno in ideja o razdelitvi Holandije je ostala živa. Med to reorganizacijo sta bila otoka [[Vlieland]] in [[Terschelling]] vrnjena Holandiji, deli "Holandskega Brabanta" (vključno z "deželo Altena") pa so bili priključeni [[Severni Brabant|Severnemu Brabantu]]. Meje z Utrechtom in [[Gelderland]]om so bile dokončno določene leta 1820. Ko so bile leta 1840 uvedene ustavne spremembe, je bilo odločeno, da se Holandija ponovno razdeli, tokrat na dve provinci, imenovani "Severna Holandija" in "Južna Holandija". Potrebe po tem niso čutili v Južni Holandiji ali v Zahodni Friziji (ker so se bali prevlade [[Amsterdam]]a). Zagon je v veliki meri prišel iz Amsterdama, ki je še vedno zameril selitvi Pritožbenega sodišča leta 1838 v [[Haag]] v Južni Holandiji. ===Urbanizacija in gospodarska rast (1840 do danes)=== [[File:Broek in waterland 077.JPG|thumb|left|[[Broek v Waterland]]u]] Potem ko so [[Haarlemmermeer]] leta 1855 izsušili in spremenili v orno zemljo, je območje postalo del Severne Holandije. V zameno je Južna Holandija leta 1864 dobila večji del občine [[Leimuiden]]. Leta 1942 sta se otoka [[Vlieland]] in [[Terschelling]] vrnila v provinco [[Frizija|Frizijo]]. Leta 1950 je bil nekdanji otok [[Urk]] odstopljen pokrajini [[Overijssel]]. Februarja 2011 so Severna Holandija skupaj s pokrajinama [[Utrecht (pokrajina)|Utrecht]] in [[Flevoland]], pokazale željo, da bi raziskali izvedljivost združitve teh treh pokrajin.<ref>{{in lang|nl}} "[http://nos.nl/artikel/216649-drie-provincies-denken-over-fusie.html Drie provincies denken over fusie]", ''[[Nederlandse Omroep Stichting|NOS]]'', 2011.</ref> To je pozitivno sprejela [[Prva vlada Rutteja]], saj je bila želja po ustanovitvi ene pokrajine [[Randstad]] omenjena v [[koalicijska pogodba|koalicijski pogodbi]].<ref>{{in lang|nl}} "[http://www.rtl.nl/(/actueel/rtlnieuws/)/components/actueel/rtlnieuws/2011/02_februari/04/binnenland/provincies-willen-fusie.xml Randstadprovincies bekijken fusie]", ''[[RTL Nieuws]]'', 2011.</ref> Pokrajina Južna Holandija, deč mestnega območja Randstad, je bila predvidena kot del pokrajine (province) Randstad,<ref>{{in lang|nl}} Marije Willems, "[http://www.nrc.nl/nieuws/2011/02/04/randstadprovincies-onderzoeken-fusie/ Randstadprovincies onderzoeken fusie]", ''[[NRC Handelsblad]]'', 2011.</ref> je močno podprla zamisel o združitvi v eno pokrajino,<ref>{{in lang|nl}} [http://www.zuid-holland.nl/contentpagina.htm?id=74163 "Echte Randstadprovincie is robuuste oplossing"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110724173855/http://www.zuid-holland.nl/contentpagina.htm?id=74163 |date=24 July 2011}}, [[South Holland|Provincie Zuid-Holland]], 2011.</ref> se ni uresničila. Z Južno Nizozemsko ali brez nje, če bi bila ustanovljena, bi bila nova provinca največja na Nizozemskem tako po površini kot po številu prebivalcev. == Geografija == Severna Holandija tvori [[polotok]] med [[Severno morje|Severnim morjem]] in umetno ustvarjenim [[IJsselmeer]]om. Več kot pol province sestavljajo [[morje|morju]] iztrgane površine, tako imenovani [[polder]]ji, ki so pod gladino morja. Del Severne Holandije je tudi otok [[Texel]]. Severna Holandija je razdeljena na 48 občin (nizozemsko: [[gemeente]]): {| | * [[Aalsmeer]] * [[Alkmaar]] * [[Amstelveen]] * [[Amsterdam]] * [[Beemster]] * [[Bergen, North Holland|Bergen]] * [[Beverwijk]] * [[Blaricum]] * [[Bloemendaal]] * [[Castricum]] * [[Den Helder]] * [[Diemen]] | * [[Drechterland]] * [[Edam-Volendam]] * [[Enkhuizen]] * [[Gooise Meren]] * [[Haarlem]] * [[Haarlemmerliede en Spaarnwoude]] * [[Haarlemmermeer]] * [[Heemskerk]] * [[Heemstede]] * [[Heerhugowaard]] * [[Heiloo]] * [[Hilversum]] | * [[Hollands Kroon]] * [[Hoorn]] * [[Huizen]] * [[Koggenland]] * [[Landsmeer]] * [[Langedijk]] * [[Laren]] * [[Medemblik]] * [[Oostzaan]] * [[Opmeer]] * [[Ouder-Amstel]] * [[Purmerend]] | * [[Schagen]] * [[Stede Broec]] * [[Texel]] * [[Uitgeest]] * [[Uithoorn]] * [[Velsen]] * [[Waterland]] * [[Weesp]] * [[Wijdemeren]] * [[Wormerland]] * [[Zaanstad]] * [[Zandvoort]] |} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Commons category|North Holland}} * [https://www.noord-holland.nl/English/Province_of_Noord_Holland Province of Noord Holland], official government website * {{Wikivoyage-inline|North Holland}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Nizozemske]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1840]] [[Kategorija:Holandija]] [[Kategorija:Severna Holandija| ]] m99wcqkq0k3g96w0was44k17rjtcqq2 Zavezniki 0 9276 5727025 5726766 2022-08-03T16:29:41Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Politika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Zavezniki''' so osebe, predmeti ali pojmi, ki nekoga podpirajo, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje.<ref>SSKJ</ref> Beseda se najpogosteje uporablja za oznako držav, ki so sklenile vzajemno sodelovanje in pomoč na vojaškem področju. Med najbolj znana zavezništva spadajo [[Sveta aliansa]], [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|antantne sile]] in [[zavezniki druge svetovne vojne]]. ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Politika]] j9ribsco2l2zaalhxnmcsslgtipa7uh Berlin 0 11255 5727276 5726972 2022-08-04T09:04:05Z Lear 21 211931 + Uprava wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;" |+ | colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | ''' <span class="fn org">Berlin</span>''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;" | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]] |- | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Zastava''' | align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Grb''' |- | colspan="2" class="maptable" | {| width=100% style="text-align:center; margin:0 auto; background:none;" | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | <span style="display:inline;"><span style="display:table-cell; border:1px solid #ddd;">[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]</span></span> | align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]] |} |- | align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji''' |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]] |- class="mergedtoprow" | '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || <span class="plainlinksneverexpand">[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE <span title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E">52°&nbsp;31′&nbsp;N, 13°&nbsp;25′&nbsp;E</span> {{ikona en}}]</span> |- class="mergedbottomrow" | '''[[Časovni pas]]''' | [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]]) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Uprava''' |- class="mergedtoprow adr" | '''[[Seznam suverenih držav|Država]]''' | <span class="country-name">[[Nemčija]]</span> [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]] |- class="mergedrow" | '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]] |- class="mergedrow" |'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | '''Županja''' | Franziska Giffey (SPD) |- class="mergedrow" | '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke |- class="mergedbottomrow" | '''Glasov v Zveznem svetu''' || 4 (od 69) |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Osnovni statistični podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Površina]]'''&nbsp; || 892&nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]] |- class="mergedrow" |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115&nbsp;m |- class="mergedrow" | style="vertical-align:bottom" | '''[[Prebivalstvo]]''' | 3.748.148&nbsp;<small>''(2018)''</small><ref name=DEstatis>{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}</ref><ref name=LUZ>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MASTER_urban_audit&depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}</ref> |- class="mergedrow" | &nbsp;- '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 4100 /km² |- class="mergedbottomrow" | &nbsp;- '''velemestno''': || 4.700.000&nbsp;<small>''(2020)''</small> |- | colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Drugi podatki''' |- class="mergedtoprow" | '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021) |- class="mergedrow" | '''Poštna številka''' || 10001–14199 |- class="mergedrow" | '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B |- class="mergedbottomrow" | '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de] |} '''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi. Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije. Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza. == Zgodovina == * [[Berlinski kongres]] (1878) * [[Berlinski zid]] (1961-1989) == Uprava == === Uprave mesta === Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin. Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 97 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene. === Berlinska okrožja === [[Slika:Berlin Subdivisions.svg|sličica|left|320px|Berlinska okrožja]] {| class="prettytable" style="text-align:right; font-size:90%" |- style="text-align:center;" !'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small> |- | align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72 |- | align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16 |- | align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29 |- | align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74 |- | align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47 |- | align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93 |- | align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01 |- | align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46 |- | align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91 |- | align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50 |- | align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09 |- | align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42 |} == Geografija == <gallery mode="packed"> Slika:Sunrise Berlin 2014.jpg|Berlin (2014) Slika:Berlin - City Center Panorama.jpg|Berlin (2015) </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:TigerCubs.jpg|thumb| Zoologischer Garten Berlin]] * Volkspark Friedrichshain * Britzer Garten * Gärten der Welt * Botanischer Garten * Zoologischer Garten Berlin * Tempelhofer Feld * Treptower Park * Großer Tiergarten * Park am Weißen See * Tierpark Berlin == Demografija == S populacijo 3 664 088 души (2020) v svojih upravnih mejah in od 4.700.000 v dejanskem mestnem območju, je Berlin največje mesto v Nemčiji. Po Brexitu (2020) je Berlin največje mesto EU s 3,7 milijona prebivalcev. Mesto velja za multikulturno mesto, saj v njem prebiva 170 različnih narodnosti (2021). Poleg etnične nemške večine, je v mestu precej priseljenske populacije iz Turčije, Poljske, Italije, Hrvaške, Srbije, Grčije, Rusije, Bolgarije, Libanona, Romunije, Bosne in Hercegovine, Španije, Portugalske, Francije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Velike Britanije in Indije. Skoraj 20 odstotkov prebivalcev so tuji državljani (2021). Središče Berlina je bil od leta 1747 Großstadt (mesto z najmanj 100.000 prebivalci). [[Slika:Rundumberlin.jpg|sličica|[[Nemščina]] (plakat, 1912)]] === Jezik === Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov. nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to? === Religija === Približno 64% prebivalcev Berlina ne pripada nobeni verski skupini; ta delež predstavlja najhitreje rastoči segment prebivalstva. 31. decembra 2017 je bilo 15,9% prebivalcev mesta protestantskih, 9,2% rimskokatoliških, 8,2% islamskih, 0,3% judovskih in 1% članov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne). == Gospodarstvo == Mesto je sedež velikih korporacij, kot so [[Siemens (podjetje)|Siemens]], Zalando, Deutsche Bahn, N26, Charité in HelloFresh. === Prometna infrastruktura === <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:Berlin Brandenburg Airport at night.jpg|Letisko Berlín-Brandenbursko Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum </gallery> == Univerze == Berlin del Berlinskega univerzitetnega zavezništva , ki je prejel naziv "Univerza odličnosti" v okviru in prejema sredstva iz pobude za odličnost nemških univerz. Berlin ima enega največjih deležev mednarodnih študentov v Nemčiji, 20% leta 2019. * [[Humboldtova univerza v Berlinu]] * Tehniška univerza v Berlinu * Univerza umetnosti * Svobodna univerza v Berlinu <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:TUinnovation.jpg|Tehniška univerza v Berlinu Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]] Slika:Freie Universitaet Berlin (Berlin - Free University) - geo.hlipp.de - 35927.jpg|Svobodna univerza v Berlinu </gallery> == Šport == [[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]] * [[1. FC Union Berlin]] * [[Hertha BSC]] * Eisbären Berlin * ALBA Berlin * Füchse Berlin * Berlin Recycling Volleys * Wasserfreunde Spandau 04 * Mercedes-Benz Arena (Berlín) * [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin) * Stadion An der Alten Försterei * [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]] == Kultura == * [[Berlinska filharmonija]] * [[Pergamonski muzej]] * [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]] * European Film Academy === Mediji === * [[Springer Nature]] === Glasba === V 1970-ih so se Hansa Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snemače skupine, kot so David Bowie, Depeche Mode, Nick Cave in U2. Berlin je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe (Tangerine Dream). Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Berlina so Hildegard Knef, Harald Juhnke, Frank Schöbel, Rio Reiser, Gebrüder Blattschuss, Ideal, City, Nina Hagen, Max Raabe, Reinhard Mey, Roland Kaiser, Katja Ebstein, Die Ärzte, Seeed, Ellen Allien, Bushido, Paul van Dyk in [[Rammstein]]. === Filmi, postavljeni v Berlin === * [[Sonnenallee]] * [[Zbogom, Lenin!]] * [[Življenje drugih]] * Babylon Berlin == Galerija == <gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" > Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion </gallery> == Pobratena mesta == Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene. {| style="background:none;" |- |valign="top"| * 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]] * 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]] * 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]] * 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]] * 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]] * 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]] |valign="top"| * 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]] * 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]] * 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]] * 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]] * 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]] * 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] |valign="top"| * 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]] * 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]] * 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]] * 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]] * 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. |} == Opombe in reference == {{opombe|2}} {{Zbirka|Berlin|Berlin}} == Zunanje povezave == * [http://www.berlin.de Uradna spletna stran] * [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin] * [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina {{Dežele Nemčije}} {{European Capital of Culture}} {{de-naselje-stub}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Nemčiji]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]] [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] [[Kategorija:Berlin|*]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] {{normativna kontrola}} 2p4lrkkgv8jwbogv5gb0efpqi0t4n08 Kanal 0 16172 5727191 5658859 2022-08-03T23:33:32Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Kanál''' je lahko: * [[prekop]], umetni kanal za [[vodotok]], tudi pod površjem – podzemski kanal ([[kanalizacija]]) ali tudi regulirana oz. preusmerjena [[rečna struga|struga]] naravnega vodotoka ali [[obcestni potok]] * [[morski preliv]] (npr. [[Rokavski preliv]]; angl. ''Channel'') ali morska ožina, redko morski kanal * [[slušni kanal]] v ušesu * [[Kanal (naselje)|Kanal]], naselje v Soški dolini * [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]], slovenska občina v [[Soška dolina|dolini Soče]] s središčem v Kanalu * [[TV-program]] oz. televizijski kanal; tudi ime televizijske postaje [[Kanal A|''Kanal A'']] * [[Kanal (film)|''Kanal'' (film)]], filmska grozljivka * [[Kanalska dolina]] (ital. ''Val Canale'') {{razločitev}} jtatyrxupqfb3gblcdm5r3nuk7tybas 5727348 5727191 2022-08-04T11:23:18Z Ljuba brank 92351 napačna raba np wikitext text/x-wiki '''Kanál''' je lahko: * [[prekop]], umetni kanal za [[vodotok]], tudi pod površjem – podzemski kanal ([[kanalizacija]]) ali tudi regulirana oz. preusmerjena [[rečna struga|struga]] naravnega vodotoka * [[morski preliv]] (npr. [[Rokavski preliv]]; angl. ''Channel'') ali morska ožina, redko morski kanal * [[slušni kanal]] v ušesu * [[Kanal (naselje)|Kanal]], naselje v Soški dolini * [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]], slovenska občina v [[Soška dolina|dolini Soče]] s središčem v Kanalu * [[TV-program]] oz. televizijski kanal; tudi ime televizijske postaje [[Kanal A|''Kanal A'']] * [[Kanal (film)|''Kanal'' (film)]], filmska grozljivka * [[Kanalska dolina]] (ital. ''Val Canale'') {{razločitev}} awbjkd3ygi2prvu5ivfm4ygf3xhah2x Blind Guardian 0 17319 5727144 4748972 2022-08-03T19:50:50Z Niegodzisie 169269 /* Diskografija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Blind Guardian |Background = group_or_band |Origin = [[Krefeld]], [[Nemčija]] |Genre =[[Power metal]] <br /> [[Speed metal]] <br /> |Years_active = [[1984]] - danes |Label = [[No Remorse Records]]<br />[[Virgin Records|Virgin]]<br />[[Century Media]]<br />[[Nuclear Blast]] |Associated_acts = |Current_members = Hansi Kürsch<br />André Olbrich<br />Marcus Siepen<br />Frederik Ehmke |Past_members = Thomas »Thomen« Stauch<br />Markus Dörk<br />Christof Theissen<br />Hans-Peter Frey }} '''Blind Guardian''' so [[power metal]] [[glasbena skupina|skupina]] iz [[Krefeld]]a, [[Nemčija]]. Njihova glasba je navdihnjena z [[legenda|legendami]] in [[Ep|epskimi pripovedmi]]; veliko motivov je iz [[Tolkienova mitologija|Tolkienove mitologije]], predvsem iz dejanj opisanih v ''[[Silmarillion]]u''. == Zasedba == ; Trenutna zasedba * [[Hansi Kürsch]] - [[pevec|vokal]] (+ [[bas kitara]] na prvih petih albumih) * [[André Olbrich]] - [[kitara]] * [[Marcus Siepen]] - kitara * [[Oliver Holzwarth]] - bas kitara (gost na turnejah) * [[Michael Schüren|Michael »Mi« Schüren]] - [[glasbila s tipkami|klaviature]] (gost na turnejah) ; Nekdanji člani * [[Alex Holzwarth]] - [[boben|bobni]] (začasen član, med poškodbo Staucha) * [[Thomas Stauch|Thomas »Thomen« Stauch]] - bobni (1986 - 2005) == Diskografija == * ''[[Symphony of Doom]]'' - 1986 (demo) * ''[[Battalions Of Fear]]'' - 1987 (demo) * ''[[Battalions of Fear]]'' - 1988 * ''[[Follow the Blind]]'' - 1989 * ''[[Tales from the Twilight World]]'' - 1990 * ''[[Somewhere Far Beyond]]'' - 1992 * ''[[Tokyo Tales]]'' - 1993 (v živo) * ''[[Imaginations From the Other Side]]'' - 1995 * ''[[The Forgotten Tales]]'' - 1996 (kompilacija) * ''[[Nightfall in Middle-Earth]]'' - 1998 * ''[[A Night at the Opera (Blind Guardian)|A Night at the Opera]]'' - 2002 * ''[[Live (Blind Guardian)|Live]]'' - 2003 (v živo) * ''[[Imaginations Through the Looking Glass]]'' - 2004 (DVD) * ''[[A Twist In The Myth]]'' - 2006 * ''[[At the Edge of Time]]'' - 2010 * ''[[Memories of a Time to Come]]'' - 2012 (kompilacija) * ''Beyond the Red Mirror'' - 2015 * ''Legacy of the Dark Lands'' - 2019 * ''The God Machine'' - 2022 == Glej tudi == * [[seznam nemških glasbenih skupin]] == Zunanje povezave == * [http://www.blind-guardian.com Uradna stran skupine] * [http://www.metal-archives.com/band.php?id=3 Blind Guardian @ Encyclopaedia Metallum] * [http://web.archive.org/20061031110226/lombaxomba.blogspot.com/2006/08/blind-guardian.html Videos] * [http://www.blind-collection.com The Releases Of Blind Guardian] {{kategorija v Zbirki|Blind Guardian}} [[Kategorija:Nemške metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1984]] [[Kategorija:Blind Guardian|*]] {{normativna kontrola}} lmqvkfsx67bpkm8scl0i4w7txgi0dxv Slap 0 19013 5727197 5718442 2022-08-03T23:52:55Z Amanesciri2021 205950 /* Ljudje in slapovi */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Slap}} '''Slap''' je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev. Slapovi se pojavljajo tudi tam, kjer stopljena voda pade čez rob ploščate ledene gore ali ledene police. Slapovi lahko nastanejo na več načinov, vendar je najpogostejši način nastajanja, da reka teče čez zgornjo plast odporne kamnine, preden pade na mehkejšo skalo, ki hitreje erodira, kar povzroči vse večji padec. Slapove so proučevali glede njihovega vpliva na vrste, ki živijo v njih in okoli njih. Ljudje imamo že leta poseben odnos s slapovi, potujemo, da bi jih videli, jih raziskujemo in poimenujemo. Lahko predstavljajo velike ovire za plovbo po rekah. Slapovi so verski kraji v mnogih kulturah. Od 18. stoletja so bili deležni večje pozornosti kot turistične destinacije, viri hidroenergije in – zlasti od sredine 20. stoletja – kot predmeti raziskav. [[Slika:Iguazu Décembre 2007 - Panorama 7.jpg|thumb|800px|[[Slapovi Iguazú]] ([[Argentina]])]] == Lastnosti == Lastnosti po ožjem pojmovanju: * [[vodotok]], ki ima nagib več kot 45° (do 100 % naklon), * višinska razlika med vrhom in dnom slapa je enaka ali višja od 5 [[meter|m]], * razlika med dvema stopnjama slapa je manjša od 5 m. == Delitev slapov == Leta 2000 je Mabin določil, da »vodoravna razdalja med položajema ustja in potopnega bazena ne sme biti večja od ok. 25 % višine slapa«. Obstajajo različne vrste in metode za razvrščanje slapov.{{Sfn|Goudie|2020|p=61}} Nekateri učenjaki so brzice vključili kot podvrsto.<ref name=":1">{{Cite journal|last=Hudson|first=Brian J.|date=2013|title=The Naming of Waterfalls|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1745-5871.2012.00780.x|journal=Geographical Research|language=en|volume=51|issue=1|pages=85–93|doi=10.1111/j.1745-5871.2012.00780.x|issn=1745-5871}}</ref> Še naprej se razpravlja o tem, kaj pravzaprav je slap.{{Sfn|Hudson|2013b|p=372}} Slapove včasih izmenično imenujemo »[[kaskada]]« in »[[katarakt]]«, čeprav nekateri viri določajo, da je katarakt večji in močnejši slap<ref>{{Cite web|title=Cascade/Cataract/Waterfall – History of Early American Landscape Design|url=https://heald.nga.gov/mediawiki/index.php/Cascade/Cataract/Waterfall|access-date=2021-08-28|website=heald.nga.gov}}</ref> in tudi brzica, ki jo na reki povzroča prečni prag iz trših kamnin<ref> Geografski terminološki slovar, ZRC-SAZU, 2005, ISBN 961-6500-92-9, str. 167</ref>, kaskada pa kot manjši, stopničast slap.<ref>{{Cite web|title=Definition of Cascade|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/cascade|url-status=live|access-date=2021-08-28|website=Merriam Webster|language=en}}</ref> Potopni bazen je vrsta potočnega bazena, ki nastane na dnu slapa.<ref>Robert L Bates, Julia A Jackson, ed. ''Dictionary of Geological Terms: Third Edition'', p. 391, American Geological Institute (1984)</ref> Ko se topla in hladna voda srečata ob soteski v oceanu, lahko nastanejo veliki podvodni slapovi, ko hladna voda drvi proti dnu.<ref name=":5">{{Cite web|last=US Department of Commerce|first=National Oceanic and Atmospheric Administration|title=Where is Earth's Largest Waterfall?|url=https://oceanservice.noaa.gov/facts/largest-waterfall.html|access-date=2021-08-28|website=oceanservice.noaa.gov|language=EN-US}}</ref> Slap je sestavljen iz ustja, slapove stene, vodnega pramena in podnožja. Ker so praviloma težko dostopni, jih je težko izmeriti. Večino slovenskih slapov so izmerili v letih 1980 do 1982, do tedaj so veljale le ocene posameznih avtorjev. === Splošna delitev === [[Slika:Iceland Dettifoss 1972.jpg|thumb|[[Dettifoss]] na severovzhodu [[Islandija|Islandije]], največji evropski slap]] [[Slika:WaterfallCreationDiagram.svg|thumb|Shema prosto padajočega slapu]] * majhni slapovi - kaskade * večji oziroma veliki slapovi - tudi katarakti (poleg višine je pomemben velik [[vodni pretok]]) === Višina === * [[brzica|brzice]] * kaskade, skakalce, šumelišče - voda se pretaka preko ene ali več strmih stopenj višine do 2 m * [[skočnik]]i, slapiči (višine od 2–5 m) * skočniki z močnim pretokom - ''šumniki'' * majhni slapovi (5–15 m) * srednje visoki slapovi (15–30 m) * visoki ali veliki slapovi (več kot 30 m) * Slapišča so kombinacija prej naštetih === Geologija === Po nastanku se slapovi delijo na: '''Rastoči slap''' - konstruktiven - nastane zaradi v vodi raztopljenega kalcijevega karbonata v kraškem svetu in ki se nabira v plasti (običajno [[lehnjak]]ovi slapovi) '''Nižajoči slap''' - destruktiven, nastane ker se nižajo zaradi [[erozija|erozije]], [[Korozija (geologija)|korozije]] ali raztapljanja kamnine, dokler ne ostane samo soteska. Dalje se ti delijo na: * umikajoči slap (subsekventni slap) - ob ustju slapa je odpornejša kamnina, spodaj pa mehkejša, ki jo voda spodje dokler trša ne obvisi v zraku in se zlomi; proces se ponovi; primer sta [[Vintgarski Šum]] in [[Nemiljščica|Nemiljski Šum]]; * dolbeči slap (konsekventni slap), ki se še deli na: ** kamninsko pogojeni slap - menjavajo se različno odporne kamnine (Jermanov slap), ** tektonski slap - nastane ob prelomih kamnin (Savica), ** obviseli slap - nastane na robu obviselih stranskih dolin (Peričnik), ** pregradni slap - pada preko sklanih podorov, ledeniških moren ali skalnih blokov (Čedca). [[Slika:Havasu Falls 1a md.jpg|thumb|200px|[[Havasu]] blizu kraja Supai v [[Arizona|Arizoni]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) je zgled prosto padajočega slapu]] === Oblika === [[Slika:Oexarafoss.jpg|thumb|Stopničasti slap [[Öxaráfoss]] na zahodu Islandije]] * prosto padajoči slap: [[voda]] pada čez navpično [[stena|steno]]. Stene največkrat naredijo [[tektonika plošč|tektonski]] premiki (npr. [[Rinka]]) * pahljača: slap, kjer je vrh ožji od dna (npr. [[Gorejca]]) * strmi potoki: slap teče po podlagi (npr. [[Predelski slap]]) * slap v strmem kanalu - koritu (npr. [[Slap Igla]]) * enostopenjski slap * dvo- ali večstopenjski slap (zgornji [[Martuljški slapovi|Martuljkov slap]]) * kaskade (npr. [[slapovi Krke]]) * ozkopremenski slap (npr. [[Peričnik]]) * širokopremenski slap (npr. [[Boka]]) * enopramenski slap (npr. [[Rinka]]) * dvo- ali večpramenski slap (npr. [[Savica]]) * slapišče (npr. [[Nadiško slapišče]]) * podkev: slap v obliki črke U (npr. [[Slapovi Iguazú|slapovi reke Iguazú]]) === Vodni pretok === * stalni slapovi - na vodotokih s stalnim pretokom vode * občasni slapovi - pojavljajo se na hudournikih ob času taljenja snega ali večjih neurjih ([[Govic]]) === Podzemni slap === V kraškem svetu, kjer so podzemne jame v katerih tečejo vodotoki poznamo tudi podzemne slapove. (v [[Planinska jama|Planinski jami]], v [[Jama Pekel|Jami Pekel]]) === Ponorni slap === Ponorni slap nastane tam, kjer voda iz nepropustnega površja priteče na apnenec ([[Ocizla]]). == Slovenski slapovi == {{glej tudi|Seznam slapov v Sloveniji}} Največ slapov v Sloveniji je v [[Posočje|Posočju]] in na območju [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] <ref>Slapovi v TNP[http://www.burger.si/Slapovi/Slapovi_TNP.html]</ref>. V [[Evropa|Evropi]] ima največ slapov [[Norveška]]. == Ljudje in slapovi == === Raziskave === Geograf [[Andrew Goudie]] je leta 2020 zapisal, da so bili slapovi deležni »presenetljivo omejene raziskave«.{{Sfn|Goudie|2020|p=59}} [[Alexander von Humboldt]] je o njih pisal v 1820-ih. {{Sfn|Hudson|2013b|p=365}} Za specifično področje raziskovanja slapov ni imena in je v objavljeni literaturi opisano kot »razpršeno«, čeprav je priljubljeno opisovanje proučevanja slapov kot ''slapologija''.{{Sfn|Hudson|2013b|p=373}} Zgodnji članek o slapovih je leta 1884 objavil [[William Morris Davis]], geolog, znan kot »oče ameriške geografije«. V 1930-ih je [[Edward Rashleigh]] objavil pionirsko delo o slapovih.[2] Leta 1942 je [[Oscar von Engeln]] zapisal o pomanjkanju raziskav o slapovih:{{Sfn|Hudson|2013b|p=358}} {{quote|Mesta slapov bolj kot katera koli druga geomorfna značilnost pritegnejo in zadržijo zanimanje širše javnosti. Nekateri študentje sistematične geomorfologije slapov zaradi njihove priljubljenosti ne posvečajo resne pozornosti. Ta odnos ni za pohvaliti. Slapovi so pomembni predmeti za geomorfološke raziskave.}} Še leta 1985 je neki učenjak menil, da »slapovi ostajajo zelo zapostavljen vidik rečnih študij«.[34] Študije slapov so se močno povečale v drugi polovici 20. stoletja. Obstajajo številni vodniki o slapovih in ''World Waterfall Database'' je spletna stran, ki katalogizira na tisoče slapov. === Raziskovanje in poimenovanje === [[File:Frederic Edwin Church - Niagara Falls, from the American Side - Google Art Project.jpg|thumb| Niagarski slapovi, z ameriške strani (Frederic Edwin Church, 1867)]] Mnogi raziskovalci so obiskali slapove. Leta 1493 je [[Krištof Kolumb]] opazil Carbet Falls na [[Guadeloupe|Guadeloupu]], ki je bil verjetno prvi slap, ki so ga Evropejci videli v Ameriki. V poznem 17. stoletju je [[Louis Hennepin]] obiskal Severno Ameriko in zagotovil zgodnje opise [[Niagarski slapovi|Niagarskih slapov]] in slapov svetega Antona. Geograf [[Brian J. Hudson]] trdi, da je bilo slapove neobičajno posebej poimenovati do 18. stoletja. Trend poimenovanja slapov je bil povezan z večjo znanstveno osredotočenostjo na naravo, vzponom romantike in večjim pomenom hidroenergije z industrijsko revolucijo. Ko so evropski raziskovalci potovali po svetu, so pogosto prezrli imena, ki so jih dala [[Domorodno ljudstvo|domorodna]] ljudstva, v korist »evropskega« imena; [[David Livingstone]] je na primer [[Viktorijini slapovi|Viktorijine slapove]] poimenoval po kraljici [[Viktorija Britanska|Viktoriji]], čeprav so bili že znani kot ''Mosi-oa-Tunya''. Številni slapovi imajo opisna imena, ki lahko izhajajo iz reke, na kateri so, krajev, kjer so blizu, njihovih značilnosti ali dogodkov, ki so se zgodili blizu njih. Nekatere države, ki so jih kolonizirali evropski narodi, so sprejele ukrepe za preimenovanje slapov, ki so jih poimenovali evropski raziskovalci. Raziskovanje slapov se nadaljuje; slap [[Gocta Cataracts]] je bil svetu prvič predstavljen šele leta 2006.<ref>{{Cite news|last=Hendrix|first=Steve|date=October 15, 2006|title=After the Falls Last spring, Peru announced it had discovered the world's third-tallest waterfall. We went to see this remote wonder, and discovered much more.|newspaper=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/travel/2006/10/15/after-the-falls-span-classbankhead-last-spring-peru-announced-it-had-discovered-the-worlds-third-tallest-waterfall-we-went-to-see-this-remote-wonder-and-discovered-much-more-span/d7be2f0e-ba43-4ea1-b7a3-bcac64b1b215/}}</ref> Slapovi lahko predstavljajo velike ovire za potovanje. [[Prekop]]i so včasih zgrajeni kot način, kako jih obiti, drugič pa je treba stvari fizično [[prevozna pot|prenašati]] naokoli ali zgraditi železnico.<ref name=":3">{{Cite web|last=|first=|date=2013-03-28|title=waterfall|url=http://www.nationalgeographic.org/encyclopedia/waterfall/|url-status=live|access-date=2021-08-27|website=National Geographic Society|language=en}}</ref><ref>{{cite news|author=Derek Hayes|year=2006|title=Historical Atlas of Canada: Canada's History Illustrated with Original Maps|page=210|publisher=Douglas & McIntyre|url=https://books.google.com/books?id=KvtEUChw9uAC&pg=PA210|isbn=978-1-55365-077-5|quote=Most of Canada's first railways were portage railways, designed to meet river traffic and ferry it past rapids.|accessdate=2013-03-23}}</ref> Leta 1885 je geograf [[George Chisholm]] zapisal, da »najbolj nazoren primer vpliva slapov in brzic na zaviranje razvoja civilizacije nedvomno predstavlja afriška celina, katere 'tema' je skoraj v celoti posledica tega vzroka«.{{Sfn|Hudson|2013b|p=359}} === Razvoj in turizem === Slapove ljudje pogosto obiščejo zgolj zato, da bi jih videli. Hudson teoretizira, da so dobra turistična mesta, ker na splošno veljajo za lepa in so razmeroma neobičajna. Dejavnosti ob slapovih lahko vključujejo kopanje, plavanje, fotografiranje, rafting, soteskanje, spust po vrvi, plezanje po skalah in ledno plezanje. Slapovi so lahko tudi mesta za proizvodnjo hidroelektrične energije in imajo dobre možnosti za ribolov. Premožni ljudje so vsaj že v starem Rimu in na Kitajskem obiskovali območja z značilnostmi, kot so slapovi. Vendar pa je bilo veliko slapov v bistvu nedostopnih zaradi težavnega terena, ki jih je obdajal, dokler se niso začele izvajati izboljšave, kot so poti do slapov, ki so postale običajne v 19. stoletju in se nadaljevale v 20. stoletju in v 21. stoletju. Oddaljene slapove zdaj pogosto obiščejo z letali. Številne slapove je ogrozil tudi človeški razvoj. Na primer, [[slapovi Guaíra |slapove Guaíra]] na reki [[Parana]], ki so bili nekoč eni najmočnejših slapov na svetu, je leta 1982 potopil jez, ki ga je zgradil človek, tako kot Riponove slapove leta 1952. Nasprotno pa so bili pri drugih slapovih gladina vode znatno nižja. preusmeritve za hidroelektrično energijo, kot je [[Tyssestrengene]] na Norveškem.{{Sfn|Goudie|2020|p=60}} Razvoj območij okoli slapov kot turističnih znamenitosti je prav tako uničil naravno prizorišče okoli mnogih izmed njih. Slapovi so vključeni na osemintrideset območij svetovne dediščine[29] in mnoga druga so zaščitena s strani vlad.{{Sfn|Hudson|2013b|p=361}} === V kulturi === [[File:Taki-gyo 8118084.jpg|thumb|right| Človek, ki izvaja sādhanā na Japonskem]] Slapovi igrajo vlogo v mnogih kulturah kot verski kraji ter predmeti umetnosti in glasbe.{{Sfn|Goudie|2020|p=59}}{{Sfn|Hudson|2013b|p=361}} Številni umetniki so slikali slapove in so omenjeni v številnih pesmih, kot so pesmi ljudstva Kaluli v [[Papuanska Nova Gvineja|Papui Novi Gvineji]]. [[Michael Harner]] je svojo študijo o ljudstvih Jivaroan v Ekvadorju naslovil ''Jivaro: Ljudje svetih slapov''. Umetniki, kot so umetniki [[Slikarska šola reke Hudson|slikarske šole reke Hudson]] ter [[Joseph Mallord William Turner|J. M. W. Turner]] in [[John Sell Cotman]], so v 19. stoletju slikali posebno opazne slike slapov.{{Sfn|Hudson|2013b|p=363}} Ena od različic šintoističnega očiščevalnega obreda ''misogi'' vključuje stanje pod slapom v obrednih oblačilih.<ref name="picken">{{cite book |last=Picken |first=Stuart D. B |author-link= |date=2011 |title=Historical Dictionary of Shinto Second edition|publisher=Scarecrow Press |pages=195–196 |isbn=978-0-8108-7172-4}}</ref> Na Japonskem so [[slapovi Nachi]] romarsko mesto, tako kot slapovi blizu Tirupatija v Indiji in Saut-d'Eau na Haitiju. Ljudstvo Otavali uporabljajo slap Piguchi kot del rituala Churru, ki služi kot obred polnoletnosti.<ref name=Sarmiento>{{cite book |last1= Sarmiento|first1= F.O.|title= Mountain Ice and Water – Investigations of the Hydrologic Cycle in Alpine Environments|chapter= Neotropical Mountains Beyond Water Supply|chapter-url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/B9780444637871000081 |series= Developments in Earth Surface Processes|year= 2016|volume= 21|pages= 309–324|doi= 10.1016/B978-0-444-63787-1.00008-1|isbn= 978-0-444-63787-1|access-date=26 August 2021}}</ref> Številni slapovi v Afriki so bili kraji čaščenja domorodnih ljudstev in so dobili imena po njihovih lokalnih bogovih. == Sklici in viri == {{sklici|2}} * {{navedi knjigo |author=Rok Kušlan |year=2008 |title=Slapovi |publisher=Sidarta, Ljubljana |isbn=978-961-6027-52-6 |cobiss=239153920 |pages=}} == Glej tudi == * [[Seznam slapov v Sloveniji]] * [[Triglavski narodni park]] * [[ledno plezanje]] * [[Krimmlski slapovi]] == Zunanje povezave == {{Commons category|waterfalls}} {{Wikislovar|Waterfall|Slap}} * Slovenski slapovi - Slovenija, dežela slapov [http://www.burger.si/Slapovi.htm] * Slapovi reke Iguassu: [http://www.burger.si/Argentina/Iguazu/uvod.html] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slapovi|*]] [[Kategorija:Vodna telesa]] lzdltiizrdu51fvme0dcl4ghke19sa3 Seznam slovenskih politikov 0 21492 5726993 5726932 2022-08-03T12:49:19Z Amanesciri2021 205950 /* P */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (1865)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Milan Balažic]] * [[Anton Balažek]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Anton Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Peter Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * [[Ivan Dečko]] * [[Jože Dekleva]] * [[Franci Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Boris Frlec]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[László Göncz]] (Madžar rojen v Sloveniji) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * [[Peter Grasselli]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Tina Heferle]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]]? * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hržič|Ivan Hršak - Ivan Hržič]] * [[Karel Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] *[[Zoltan Jan]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] == K == * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunc]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Franc Kangler]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[France Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Branko Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Albin Kovač]] * [[Stane Kovač]] * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] - * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Franc Kramar]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Franc Krvina|France Krvina]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Damjan Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *[[Ignacij Lenček]]? *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 -?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] == M == * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Andrej Magajna]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Franc Mišič]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *[[Jani Möderndorfer]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janže Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] *[[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] == P == [[Natalis Pagliaruzzi]] - [[Borut Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Sergij Pahor]] - [[Alojzij Pajer]]-Monriva - [[Stane Pajk]] - [[Robert Pal]] - [[Josip Pangerc]] - [[Bojan Papič]] -[[Anton Partljič|Tone Partljič]] - [[Ingo Paš]] - [[Damjan Paulin]] - [[Tone Pavček]] - [[Andrej Pavlica]] - [[Josip Pavlica]] - [[Alenka Pavlič]] - [[Darja Pavlič]] - [[Lojze Pavlič]] - [[Stane Pavlič]] - [[Jože Pavličič]] - [[Marko Pavliha]] - [[Jernej Pavlin (politik)]] - [[Irma Pavlinič Krebs]] - [[Marko Pavlišič]] - [[Robert Pavšič]] - [[Rudi Pavšič]] - [[Breda Pečan]] - [[Sašo Peče]] - [[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] - [[Sergij Pelhan]] - [[Stojan Pelko]] - [[Jože Penca]] - [[Gorazd Perenič]] - [[Janez Perenič]] - [[Ljudevit Perič]] - [[Franc Perko (župan)|Franc Perko]] - [[Vencelj Perko]] - [[France Perovšek]] - [[Janez Perovšek]] - [[Tone Peršak]] - [[Pavel Pestotnik]] - [[Bojan Petan]] - [[Rudolf Petan]] - [[Josip Petejan|Jože (Josip) Petejan]] - [[Franc Petek]] - [[Milan Petek]] - [[Miro Petek]] - [[Alojz Peterle|Alojz (Lojze) Peterle]] - [[Ernest Petrič]] - [[Josip Petrič]] - [[Pavle Petričič|Pavle Petričić]] - [[Tea Petrin]] - [[Bortolo Petronio]] - [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] - [[Mihael Petrovič]] - [[Viljem Pfeifer]] - [[Janez Piber]] - [[Jernej Pikalo]] - [[Emil Milan Pintar]] - [[Ciril Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Edo Pirkmajer]] - [[Milko Pirkmajer]] - [[Otmar Pirkmajer]] - [[Pavel Pirkmajer]] - [[Franc Pirkovič]] - [[Jelka Pirkovič]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Rajko Pirnat]] - [[Franc Pišek]] - [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] - [[Leonid Pitamic]] - [[Franc Pišek]] - [[Aleksandra Pivec]] - [[Franci Pivec]] - [[Ljudevit Pivko]] - [[Ivan Plantan]] - [[Dušan Pleničar]] - [[Ivan Ples]] - [[Miroslav Ples]] - [[Janko Pleterski]] - [[Senko Pličanič]] - [[Jakob Ploj]] - [[Miroslav Ploj]] - [[Zlata Ploštajner]] - [[Alojz Pluško]] - [[Dušan Plut]] - [[Zdravko Počivalšek]] - [[Jakob Počivavšek]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Karel Podgornik]] - [[Dejan Podgoršek]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Bojan Podkrajšek]] - [[Sida Podlesek]] - [[Anton Podobnik]] - [[Janez Podobnik]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Josip Pogačnik]] - [[Lovro Pogačnik]] - [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] - [[Milan Pogačnik]] - [[Valentin Pohorec]] - [[Marijan Pojbič]] - [[Jože Pokorn]] - [[Boštjan Poklukar]] - [[Josip Poklukar]] - [[Anton Polajnar]] - [[Ignac Polajnar]] - [[Bojan Polak]] - [[Radko Polič star.|Radko Polič]] - [[Svetozar Polič]] - [[Zoran Polič]] - [[Ludvik Poljanec]] - [[Vinko Poljanec]] - [[Majda Poljanšek]] - [[Ferdinand Pollak]] - [[Anton Poljšak]] - [[Robert Polnar]] - [[Marjan Poljšak]] - [[Tone Poljšak]] - [[France Popit]] - [[Boris Popovič]] - [[Carlo Porenta]] - [[Alojz Posedel]] - [[Franc Potočnik]] - [[Janez Potočnik]] - [[Jožef Potočnik]] - [[Miha Potočnik]] - [[Vika Potočnik]] - [[Ivo Potokar]] - [[Majda Potrata]] - [[Ivan Potrč]] - [[Jože Potrč]] - [[Miran Potrč]] - [[Fran Povše]] - [[Zoran Poznič]] - [[Albin Poznik]] - [[Maria Pozsonec]] - [[Hubert Požarnik]] - [[Avgust Praprotnik]] - [[Nik Prebil]] - [[Vladimir Prebilič]] - [[Božo Predalič]] - [[Izidor Predan]] - [[Janko Predan]] - [[Jani Prednik]] - [[Miroslav Pregl]] - [[Živko Pregl]] - [[Ivan Prekoršek]] - [[Matija Prelog]] - [[Albin Prepeluh]] - [[Jakob Presečnik]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Mihael Prevc]] - [[Srečko Prijatelj]] - [[Uroš Prikl]] - [[Aleš Primc]] - [[Jana Primožič]] - [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] - [[Matija Prosekar]] - [[Miloš Prosenc]] - [[Jože Protner]] - [[Janko Prunk]] - [[Karel Prušnik]] - [[Boris Puc]] - [[Dinko Puc]] - [[Ivan Pucelj]] - [[Dino Pucer]] - [[Ciril Pucko]] - [[Ivan Pučnik]] - [[Jože Pučnik]] - [[Jožica Puhar]] - [[Vitodrag Pukl]] - [[Franc Pukšič]] - [[Iztok Purič]] - [[Ludvik Puš]] - [[Janez Pušar]] - [[Rudolf Pušenjak]] - [[Rado Pušenjak]] - [[Vladimir Pušenjak]] == R == [[Boris Race]] - [[Darja Radić]] - [[Božidar Raič]] - [[Janko Rajar]] - [[Jožef Rajšp]] - [[Stanislav Raščan]] - [[Vladimir Ravnihar]] - [[Franjo Ravnik]] - [[Miha Ravnik]] - [[Rudolf Ravnik]] - [[Aleksander Ravnikar]] - [[Jernej Ravnikar]] - [[Ludvik Ravnikar]] - [[Franc Razdevšek]] - [[Radoslav Razlag]] - [[Rafael Razpet]] - [[Ivan Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Amalija Regent]] - [[Ivan Regent]] - [[Izidor Rejc]] - [[Albert Rejec]] - [[Marjan Rekar]] - [[Tone Remc]] - [[Alojzij Remec]]? - [[Bogumil Remec]] - [[Vladimir Remec]] - [[Tine Remškar]] - [[Ivan Renko]] - [[Viktor Repič]] - [[Vili Rezman]] - [[Cvetka Ribarič Lasnik]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Ivan Ribnikar]] - [[Herman Rigelnik]] - [[Andreja Rihter]] - [[Alojz Ribič]] - [[Janez Ribič]] - [[Marija Ribič]] - [[Mitja Ribičič]] - [[Ciril Ribičič]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Cvetana Rijavec]] - [[Robert Rinaldo]] - [[Vitja Rode]] - [[Emil Rojc]] - [[Anton Rojec]] - [[Ivan Rojec]] - [[Anton Rojina]] - [[Anton Rop]] - [[Franjo Rosina]] - [[Igor Rosina]] - [[Jožef Rosina]] - [[Janez Nepomuk Rosmann]] - [[Mihajlo Rostohar]] - [[Ivan Roškar]] - [[Metod Rotar]] - [[Anton Rous]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] - [[Marjan Rožič]] - [[Jakob Rožič]] - [[Valentin Rožič]] - [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] - [[Janko Rudolf]] - [[Bojan Rugelj]] - [[Matija Rulitz]] - [[Pavel Rupar]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mara Rupena-Osolnik]] - [[Zora Rupena]] - [[Leon Rupnik]] - [[Andrej Rus]] - [[Josip Rus]] - [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] - [[Veljko Rus]] - [[Vojan Rus]] - [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] - [[Anton Rutar]] - [[Otokar Rybář]] - == S == [[Bernard Sadovnik]] - [[Franc Sagaj]] - [[Borut Sajovic]] - [[Ivan Sajovic]] - [[Franc Salamon]] - [[Dorče Sardoč]] - [[Silvano Sau]] - [[Jožef Savinšek]] - [[Franc Schaubach]] - [[Jožef Kamilo Schmidburg]] - [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] - [[Jožef Schwegel]] - [[Viljem Schweitzer]] - [[Alojz Sedej]] - [[Cvetka Selšek]] - [[Dušan Semolič]] - [[Dušan Sernec]] - [[Janko Sernec]] - [[Josip Sernec]] - [[Stanka Setnikar Cankar]] - [[Anton Sfiligoj]] - [[Avgust Sfiligoj]] - [[Ivan Simčič]] - [[Franc Simonič (1916)]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Danica Simšič]] - [[Ljubo Sirc]] - [[Janez Sirše]] - [[Ivan Sisinger]] - [[Primož Siter]] - [[Janez Skedl]] - [[Josip Skerk]] - [[Lojze Skok]] - [[Nada Skuk]] - [[Karel Slanc]] - [[Edvard Slavik]] - [[Mitja Slavinec]] - [[Jolanda Slokar]] - [[Jožef Slokar]] - [[Janja Sluga]] - [[Alenka Smerkolj]] - [[Rudolf Smersu]] - [[Franc Smodej]] - [[Robert Smodej]] - [[Janko Smole]] - [[Jože Smole]] - [[Karel Smolle]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Franc Snoj]] - [[Jože Sodja]] - [[Janez Sodržnik]] - [[Mitja Sojer]] - [[Alojz Sok]] - [[Slavko Soršak]] - [[Boris Sovič]] - [[Stojan Spetič]] - [[Jože Srebrnič]] - [[Zoran Stančič]] - [[Edvard Stanič]] - [[Gojko Stanič]] - [[Marjan Stanič]] - [[Stane Stanič]] - [[Aleš Stanovnik]] - [[Ivan Stanovnik]] - [[Janez Stanovnik]] - [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] - [[Miloš Stare]] - [[Andrijana Starina Kosem]] - [[Bojan Starman]] - [[Danijel Starman]] - [[Marko Starman]] - [[Emil Stefanovič]] - [[Stana Stopar]] - [[Viktor Stopar]] - [[Vojko Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Francka Strmole-Hlastec]] - [[Lojzka Stropnik]] - [[Marjan Sturm]] - [[Janko Stušek]] - [[Karel Sukič]] - [[Josef Suppan]] - [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] - [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] - [[Janez Sušnik]] - [[Peter Sušnik]] - [[Ernest Svetec]] - [[Luka Svetec]] - [[Andrej Svetek]] - [[France Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Albert Svetina-Erno]] - [[Anton Svetina]] - [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] - [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] - [[Ivan Svetlik]] == Š == [[Aleš Šabeder]] - [[Franc Šali]] - [[Marjan Šarec]] - [[Karel Šavnik]] - [[Pavel Šavnik]] - [[Virgil Šček]] - [[Franc Šebjanič]] - [[Boštjan Šefic]] ''-'' [[Rudi Šeligo]] - [[Lidija Šentjurc]] - [[Jernej Šerjak]] - [[Leo Šešerko]] - [[Jože Šeško]] - [[Dušan Šešok]] - [[Franc Šetinc]] - [[Lenart Šetinc]] ''-'' [[Marjan Šetinc]] - [[Mile Šetinc]] - [[Drago Šiftar]] - [[Ivan Vanek Šiftar]] - [[Niko Šilih]] - [[Rudi Šimac]] - [[Dušan Šinigoj]] - [[Irena Šinko]] - [[Josip Šinko]] - [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] - [[Majda Širca]] - [[Andrej Šircelj]] - [[Albert Širok]]? - [[Karel Šiškovič]] - [[Matija Škerbec]] - [[Albin Škerk]] - [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] - [[Jožef Školč]] - [[Bojan Škrk]] - [[Karel Škulj]] - [[Jože Šlander]] - [[Slavko Šlander]] - [[Albin Šmajd]] - [[Franc Šmon]] - [[Boris Šnuderl]] - [[Makso Šnuderl]] - [[Jakob Šolar]] - [[Igor Šoltes]] - [[Črtomir Špacapan]] - [[Mirko Špacapan]] - [[Bogomir Špiletič]] - [[Vekoslav Špindler]] - [[Bojan Šrot]] - [[Tomaž Štebe]] - [[Anton Štebi]] - [[Alojzija Štebi]] - [[Ivo Štempihar]] - [[Andrej Šter]] - [[Emil Štern]] - [[Anton Štihec]] - [[Drago Štoka]] - [[Franc Štoka]] - [[Adolf Štorman]] - [[Ivan Štravs]] - [[Jernej Štromajer]] - [[Jožko Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Vojka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Lovro Šturm]] - [[Jadranka Šturm Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] - [[Jožef Šuc]] - [[Borut Šuklje]] - [[Fran Šuklje]] - [[Vladimir Šuklje]] - [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] - [[Patricija Šulin]] - [[Radoš Šumrada]] - [[Jože Šušmelj]] - [[Aco Franc Šuštar]] - [[Boris Šuštar]] - [[Ivan Šušteršič]] - [[Janez Šušteršič]] - [[Tone Šušteršič]] - [[Matjaž Švagan]] - [[Ivan Švegel]] == T == * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[France Terseglav]] * [[Ciril Testen]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] * [[Ignac Tratar]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == [[Boris Vadnjal]] - [[Ivo Vajgl]] - [[Davorin Valentinčič]] - [[Lado Vavpetič]] - [[Janko Veber]] - [[Norbert Veber]]? - [[Ivan Vehovec]] - [[Herman Velik]] - [[Jože Velikonja]] - [[Ivan Vencajz]] - [[Peter Vencelj]] - [[Albin Vengust]] - [[Andrej Verbič]] - [[Peter Verlič]] - [[Karel Verstovšek]] - [[Rudi Veršnik]] - [[Ivan Verzolak]] - [[Fran Vesel (1894-1954)]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Ivan Vesenjak]] - [[Peter Vesenjak]] - [[Josip Vidmar]] - [[Marjan Vidmar]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Rudolf Vidrih]] - [[Josip Vilfan]] - [[Joža Vilfan]] - [[Marija Vilfan]] - [[Peter Vilfan]] - [[Albin Vipotnik]] - [[Janez Vipotnik]] - [[Gregor Virant]] - [[Franc Višnikar]] - [[Andrej Vizjak]] - [[Bogomil Vižintin]] - [[Patrick Vlačič]] - [[Angela Vode]] - [[Albin Vodopivec]] - [[Fran Vodopivec]] - [[Albert Vodovnik]] - [[Olga Voglauer]] - [[Željko Vogrin]] - [[Mitja Volčič]] - [[Božidar Voljč]] - [[Ignac Voljč]] - [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] - [[Vojko Volk]] - [[Reginald Vospernik]] - [[Bogumil Vošnjak]] - [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Mihael Vošnjak]] - [[Mitja Vošnjak]] - [[Rudi Vouk]] - [[Olga Vrabič]] - [[Marko Vraničar]] - [[Mateja Vraničar Erman]] - [[Anton Vratuša]] - [[Marko Vrhunec]] - [[Vinko Vrhunec]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Ivan Vuk]] - [[Martina Vuk]] - Franjo Vulčer? == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == [[Andreja Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Zdravko Zabukovec]] - [[Bojan Zadel]] - [[Ludvik Zadnik]] - [[Boštjan Zagorac]] - [[Franc Zagožen]] - [[Jože Zagožen]] - [[Janez Zahrastnik]] - [[Janez Zajc]] - [[Simon Zajc]] - [[Marjan Zajec]] - [[Aleš Zalar]] - [[Cvetka Zalokar Oražem]] - [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] - [[Valentin Zarnik]] - [[Danilo Zelen]] - [[Jože Zemljak]] - [[Janez Zemljarič]] - [[Pavel Zgaga]] - [[Urša Zgojznik]] - [[Marko Zidanšek]] - [[Miloš Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Milenko Ziherl]] - [[Slavko Ziherl]] - [[Jože Zimšek]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Igor Zorčič]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] - [[Beno Zupančič]] - [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] - [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] -[[Niko Zupanič]] - [[Josip Zurc]] - [[Milan Zver]] -[[Franci Zwitter]] - [[Mirt Zwitter]] - [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] ezust574xctugjtwm4j7txc9jbfiysr Severni tečaj 0 24133 5727092 5277289 2022-08-03T18:35:17Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Coord|90|N|0|W|display=title}} [[Slika:Arctic Ocean.png|275px|thumb|[[Kartografska projekcija|Azimutna projekcija]] prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj.]] '''Séverni tečáj''' ali '''Séverni pól''' je najsevernejša [[točka]] na [[Zemlja|Zemlji]]. Leži na [[Arktika|Arktiki]]. Geografski severni tečaj se ne ujema s [[Severni magnetni pol|Severnim magnetnim polom]], ki leži čisto na drugem koncu planeta. [[Zemljepisna širina]] Severnega tečaja je +90[[stopinja|°]]. V Severnem in [[Južni tečaj|Južnem tečaju]] se sekajo vsi [[poldnevnik]]i. Severni tečaj se nahaja sredi oceana. Globino morja na tem mestu so leta 2007 izmerili s pomočjo ruske [[MIR (podmornica)|podmornice MIR]] in naj bi znašala 4.261 metrov<ref>[http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0286134520070802 Russian sub plants flag at North Pole], Reuters, 2 August 2007</ref>. Leta 1958 je globino na severnem tečaju izmerila ameriška podmornica [[USS Nautilus (SSN-571)|USS ''Nautilus'']], ki je takrat izmerila globino 4.087 m.<ref>{{cite web |url=http://militera.lib.ru/memo/usa/anderson_w/18.html | title="Наутилус" у Северного полюса |publisher=[[Voenizdat|Воениздат]] | year=1965 | accessdate=12. januarja 2012 | author=[[William Anderson (naval officer)|Андерсон, Уильям Роберт]]}}</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=7rftTUAUXOIC&pg=PA202| title=The International Regime of the Polar Regions | publisher=[[Hague Academy of International Law|Acadimie de Droit International de La Ha]] | year=1968 | accessdate=12. januarja 2012 | author=Mouton, M.W. | pages=202 (34)| isbn=9028614427 }}</ref> Običajno se kot najbližje kopno navaja otok [[Kaffeklubben]], ki se nahaja na severni obali [[Grenlandija|Grenlandije]], približno 700 km stran. Obstajajo tudi domneve, da so nekoliko bližje severnemu tečaju peščena obrežja, ki pa niso stalna. Najbližja stalna naselbina je [[Alert, Nunavut|Alert]] v [[Qikiqtaaluk Region]], Nunavut v [[Kanada|Kanadi]], ki je od severnega tečaja oddaljena 817 km. ==Podnebje== [[File:2007 Arctic Sea Ice.jpg|thumb|275px|Klimatske spremembe na Arktiki in primerjava površine ledenega pokrova v letih 2007 in 2005 ter primerjava s povprečjem let 1979–2000]] Severni tečaj ima v primerjavi z Južnim tečajem milejše podnebje. Razlog za to je njegova lega. Severni tečaj namreč leži na nadmosrki višini 0 metrov, nahaja pa se sredi oceana, ki deluje kot zbiralnik toplote. Za razliko od njega leži južni tečaj na nadmorski višini okoli 2800 metrov in sredi velike kopenske mase. [[Zima|Zimske]] temperature v januarju se gibljejo med –43 °C in –26 °C, povprečna temperatura pa je okoli –34 °C. [[Poletje|Poletne]] temperature v mesecih juniju, juliju in avgustu pa se povprečno gibljejo okoli [[ledišče|ledišča]] (0 ° C). Najvišja izmerjena temperatura na Severnem tečaju je bila 5 °C<ref>[http://antarcticsun.usap.gov/features/contenthandler.cfm?id=2563 "Antarctic Sun: Heat Wave"], US Antarctic Program</ref>. Debelina ledene odeje na Severnem tečaju se giblje med 2 in 3 m<ref>[http://news.nationalgeographic.com/news/2004/11/1108_041108_north_pole.html Beyond "Polar Express": Fast Facts on the Real North Pole], National Geographic News</ref>, vendar pa se glede na vremenske in vodne pogoje hitro spreminja<ref>{{cite web|title=Sea Ice|url=http://nsidc.org/cryosphere/sotc/sea_ice.html|work=Sate of the Cryosphere|publisher=NSIDC|accessdate=6. marca 2012}}</ref>. Raziskave so pokazale, da se v zadnjih letih ledena odeja tanjša<ref>[http://www.telegraph.co.uk/earth/earthnews/3353930/Arctic-ice-thickness-drops-by-up-to-19-per-cent.html "Arctic ice thickness drops by up to 19 per cent"], ''Daily Telegraph'' (2008-10-28).</ref>. Obstaja velika verjetnost, da se ledena odeja tanjša zaradi [[globalno segrevanje|globalnega segrevanja]], vendar pa so znanstveniki mnenja, da hitrega tanjšanja ledu ni mogoče v celoti pripisati segrevanju Arktike<ref>{{cite web|title=Model-Based Estimates of Change|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg1/en/ch4s4-4-3-4.html|publisher=IPCC|accessdate=6. marca 2012}}</ref>. Znanstveniki predvidevajo, da bo v nekaj desetletjih Arktika v poletnih mesecih brez ledene odeje<ref>Jonathan Amos (2006-12-12). [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/6171053.stm Arctic sea ice "faces rapid melt"], BBC.</ref>, zaradi česar je pričakovati porajanje novih ozemeljskih zahtev. Taljenje ledu na Arktiki bo znatno prispevalo h globalnemu segrevanju, saj led odbija sonče žarke. Taljenje ledu in vpijanje sončnih žarkov bo imelo za posledico krepitev arktičnega [[ciklon]]a, ki bo tudi bistveno vplival na vremenske razmere na Zemlji<ref>{{cite web|title=Future of Arctic Climate and Global Impacts|url=http://www.arctic.noaa.gov/future/heat.html|publisher=NOAA|accessdate=6. marca 2012}}</ref>. {{Weather box |location = Greenlandic Weather Station{{Ref|A|A}} (enajstletna povprečna opazovanja) |metric first = Yes |single line = Yes |Jan record high C= -13 |Feb record high C= -14 |Mar record high C= -11 |Apr record high C= -6 |May record high C= 3 |Jun record high C= 10 |Jul record high C= 13 |Aug record high C= 12 |Sep record high C= 7 |Oct record high C= -2 |Nov record high C= 0,6 |Dec record high C= 0,7 |year record high C= 13 |Jan high C = -29 |Feb high C = -31 |Mar high C = -30 |Apr high C = -22 |May high C = -9 |Jun high C = 0 |Jul high C = 2 |Aug high C = 1 |Sep high C = -7 |Oct high C = -18 |Nov high C = -25 |Dec high C = -26 |year high C = -16 |Jan mean C = -31 |Feb mean C = -32 |Mar mean C = -31 |Apr mean C = -23 |May mean C = -11 |Jun mean C = -1 |Jul mean C = 1 |Aug mean C = 0 |Sep mean C = -9 |Oct mean C = -20 |Nov mean C = -27 |Dec mean C = -28 |year mean C = -18 |Jan low C = -33 |Feb low C = -35 |Mar low C = -34 |Apr low C = -26 |May low C = -12 |Jun low C = -2 |Jul low C = 0 |Aug low C = -1 |Sep low C = -11 |Oct low C = -22 |Nov low C = -30 |Dec low C = -31 |year low C = -20 |Jan record low C= -47 |Feb record low C= -50 |Mar record low C= -50 |Apr record low C= -41 |May record low C= -24 |Jun record low C= -12 |Jul record low C= -2 |Aug record low C= -12 |Sep record low C= -31 |Oct record low C= -41 |Nov record low C= -41 |Dec record low C= -47 |year record low C= -50 |Jan humidity= 83,5 |Feb humidity= 83,0 |Mar humidity= 83,0 |Apr humidity= 85,0 |May humidity= 87,5 |Jun humidity= 90,0 |Jul humidity= 90,0 |Aug humidity= 89,5 |Sep humidity= 88,0 |Oct humidity= 84,5 |Nov humidity= 83,0 |Dec humidity= 83,0 |year humidity= 85,8 |source 1 = Weatherbase<ref name = weather>{{cite web | url = http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=110340&cityname=Closest+Data+for+North+Pole+-+440+mi%2F709+km%2C+Greenland&units=# | title = CLOSEST DATA FOR NORTH POLE - 440 MI/709 KM, GREENLAND | publisher = Weatherbase | accessdate = 19 September 2015 }}</ref> |date=september 2015}} ==Flora in favna== Severni tečaj je eden najmanj gostoljubnih krajev na zemlji. Na širšem območju so znanstveniki doslej opazili le redke živalske vrste. [[Polarni medved]]i so ena redkih vrst, ki se zadržujejo v bližini tečaja, čeprav se le redko pojavljajo nad 82° severne geografske širine, kar gre pripisati pomanjkanju ostalih živalskih vrst, s katerimi se polarni medved hrani. Leta 2006 je sicer ena od odprav nas severni tečaj opazila medveda le okoli eno miljo od severnega tečaja.<ref>[http://www.panda.org/about_wwf/what_we_do/species/about_species/species_factsheets/polar_bear/pbear_population_distribution/index.cfm Polar Bear&nbsp;– Population & Distribution], WWF, Januar 2007</ref><ref>[http://www.projectthinice.org/blog/view/13723/ Explorers' Blog], Greenpeace Project Thin Ice (2006-07-01).</ref> V neposredni bližini tečaja so znanstveniki sicer opazili še [[kolobarjasti tjulenj|kolobarjastega tjuljnja]], 60 km od tečaja, na širini 89º40' pa tudi [[polarna lisica|polarno lisico]].<ref>Antti Halkka (February 2003). [https://web.archive.org/web/20070929101508/http://www.suomenluonto.fi/artikkeli.php3?a=155 Ringed seal makes its home on the ice]. suomenluonto.fi</ref><ref>[http://www.zoologi.su.se/research/alopex/the_arctic_fox.htm The Arctic Fox], Magnus Tannerfeldt</ref> Občasno so na severnem tečaju ali v njegovi neposredni bližini opažene razne vrste [[ptice|ptic]], kot so [[snežni strnad]], [[ledni viharnik]] ter [[triprsti galeb]].<ref name=calgary>{{cite web|url=http://pubs.aina.ucalgary.ca/arctic/Arctic56-3-309.pdf |title=FARTHEST NORTH POLAR BEAR (Ursus maritimus) |format=PDF |accessdate=2011-02-16}}</ref> V vodah okoli severnega tečaja so bile opažene redke vrste [[ribe|rib]].<ref name="calgary"/> Član ruske odprave se je avgusta 2007 potopil na morsko dno severnega tečaja, vendar pri potopu ni opazil znakov življenja. Kasneje so znanstveniki objavili, da so na morskem dnu severnega tečaja odkrili [[morske vetrnice|morsko vetrnico]], pa tudi neidentificirano vrsto [[kozice]] ter [[postranice|postranic]].<ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2009/aug/02/sea-anemone-biology-arctic-north-pole-russia "North Pole sea anemone named most northerly species"], ''Observer'', 2. avgust 2009</ref> <br /> == Stalna plovna linija na Severni tečaj == [[Slika:Russian Nuclear Icebreaker Arktika.jpg|sličica|Jedrski ledolomilec med prebijanjem skozi led na Arktičnem oceanu.]] Poleg občasnih raziskovalnih ekspedicij na severni tečaj obstaja tudi utečena turistična plovna linija, ki jo vsako leto med junijem in avgustom izvaja rusko državno podjetje [[Atomflot]] z jedrskim ledolomilcem ''[[50 let pobedi]]'' - 50 let zmage. Potek linije: [[Murmansk]] ([[Rusija]]) - Severni tečaj - [[Dežela Franca Jožefa]] (Rusija) - Murmansk (Rusija). ==Opombe== <small> :A.{{Note|A}}Podatki so iz ''Greenlandic Weather Station'' na {{coord|83|38|N|033|22|W|type:landmark_scale:30000_region:GL|name=Greenlandic Weather Station}}, ki se nahaja 709 km od Severnega tečaja. </small> ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[geografski koordinatni sistem]] [[Kategorija:Arktika]] {{geo-stub}} {{normativna kontrola}} mdlmgke01w6rwu8irb2tyeiluh3e93r Cesta bratstva in enotnosti 0 24830 5727141 5726978 2022-08-03T19:42:55Z Ljuba brank 92351 popravljeni podatki wikitext text/x-wiki [[Slika:SFR Yugoslavia autoput de.svg|thumb|Zemljevid Avtoceste »Bratstvo in enotnost«]] [[Slika:Avtocesta bratstvo enotnost 2008.JPG|thumb|Avtocesta »Bratstvo in enotnost« blizu Otočca na Dolenjskem, 2008. V ozadju je viden viadukt Toplice na novozgrajeni [[avtocesta A2|avtocesti A2]], ki je od tu do Obrežja ''povozila'' staro ''avtocesto''.]] {{več virov}} '''Cesta bratstva in enotnosti''', tudi '''Avtocesta »Bratstvo in enotnost«''' ali '''Avtocesta bratstva in enotnosti''' ([[srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''»Autoput Bratstvo i jedinstvo«'' ali ''Auto-cesta bratstva i jedinstva''; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna [[cesta]], ki je povezovala več republik bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Tekla je od [[Jesenice|Jesenic]] preko [[Ljubljana|Ljubljane]] mimo [[Novo mesto|Novega mesta]] in [[Brežice|Brežic]], skozi [[Zagreb]], [[Slavonski Brod]], mimo [[Vinkovci|Vinkovcev]] do [[Beograd]]a, nato skozi [[Niš]] mimo [[Skopje|Skopja]] do [[makedonija|makedonsko]]-[[grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]]. Izgradnja se je začela takoj po [[druga svetovna vojna|drugi vojni]], Jugoslavija naj bi s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile [[mladinske delovne brigade]], ki so jih sestavljali jugoslovanski ter inozemski mladinci ter [[jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanska vojska]], skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Najprej je bil končan odsek »Zagreb-Beograd« v dolžini 382&nbsp;km, uradno je bil odprt 27. julija 1950. Kljub imenu ''avtocesta'' ni šlo za pravo [[avtocesta|avtocesto]], saj je imela le eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), imela pa je izvennivojska križanja z drugimi cestami in železnico in priključke s kontroliranim dostopom. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9000 vozil dnevno. Večji del ceste je bil zgrajen iz [[beton]]skih plošč z vmesnimi dilatacijami, nekaj je bilo [[asfalt]]a in nekaj krajših odsekov s [[granit]]nimi [[kocka]]mi. V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je hitro propadala in zašla v izredno slabo stanje. V naslednjih letih so jo zato večkrat prenovili ter tudi razširili - del ceste, od Zagreba do hrvaško-srbske meje, je bil tako nadgrajen v štiripasovno avtocesto z odstavnima pasovoma, del ceste od srbsko-hrvaške meje preko Beograda proti Makedoniji pa nadgrajen v hitro štiripasovno cesto, ki pa je dandanes tudi v razmeroma slabem stanju. Leta 1992 je bil, po osamosvojitvi Hrvaške in vojni na tem področju, promet prekinjen vse do konca vojne leta 1995. Z izgradnjo [[Avtocesta A2|avtoceste A2]] v [[Slovenija|Sloveniji]] je bil večji del te ''Avtoceste'' na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]] zgrajen na novo, odseki, kjer je imela obstoječa cesta ustrezne tehnične elemente pa je bila razširjena v štiripasovno avtocesto. Sedanja cesta je del evropskih poti [[Evropska pot E61|E61]] (Avstrija-Ljubljana), [[Evropska pot E70|E70]] (Ljubljana-Beograd) in [[Evropska pot E75|E75]] (Beograd-Grčija). == Viri == * ''Autoput »Bratstvo-jedinstvo«'', [[Enciklopedija Jugoslavije]], 1955 * ''Ceste na slovenskem skozi čas'', 1 knjiga, DRC, 2014, ISBN 798-961-6527-25-5 == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Brotherhood and Unity Highway|Avtocesta Bratstvo in enotnost}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Avtoceste v Jugoslaviji]] {{normativna kontrola}} a9oc72f7la1rjm404soovmh6tr0ngg2 5727142 5727141 2022-08-03T19:44:28Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki [[Slika:SFR Yugoslavia autoput de.svg|thumb|Zemljevid Avtoceste »Bratstvo in enotnost«]] [[Slika:Avtocesta bratstvo enotnost 2008.JPG|thumb|Avtocesta ''Bratstvo in enotnost'' blizu Otočca na Dolenjskem, 2008. V ozadju je viden viadukt Toplice na novozgrajeni [[avtocesta A2|avtocesti A2]], ki je od tu do Obrežja ''povozila'' staro cesto.]] {{več virov}} '''Cesta bratstva in enotnosti''', tudi '''Avtocesta »Bratstvo in enotnost«''' ali '''Avtocesta bratstva in enotnosti''' ([[srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''»Autoput Bratstvo i jedinstvo«'' ali ''Auto-cesta bratstva i jedinstva''; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna [[cesta]], ki je povezovala več republik bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Tekla je od [[Jesenice|Jesenic]] preko [[Ljubljana|Ljubljane]] mimo [[Novo mesto|Novega mesta]] in [[Brežice|Brežic]], skozi [[Zagreb]], [[Slavonski Brod]], mimo [[Vinkovci|Vinkovcev]] do [[Beograd]]a, nato skozi [[Niš]] mimo [[Skopje|Skopja]] do [[makedonija|makedonsko]]-[[grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]]. Izgradnja se je začela takoj po [[druga svetovna vojna|drugi vojni]], Jugoslavija naj bi s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile [[mladinske delovne brigade]], ki so jih sestavljali jugoslovanski ter inozemski mladinci ter [[jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanska vojska]], skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Najprej je bil končan odsek »Zagreb-Beograd« v dolžini 382&nbsp;km, uradno je bil odprt 27. julija 1950. Kljub imenu ''avtocesta'' ni šlo za pravo [[avtocesta|avtocesto]], saj je imela le eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), imela pa je izvennivojska križanja z drugimi cestami in železnico in priključke s kontroliranim dostopom. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9000 vozil dnevno. Večji del ceste je bil zgrajen iz [[beton]]skih plošč z vmesnimi dilatacijami, nekaj je bilo [[asfalt]]a in nekaj krajših odsekov s [[granit]]nimi [[kocka]]mi. V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je hitro propadala in zašla v izredno slabo stanje. V naslednjih letih so jo zato večkrat prenovili ter tudi razširili - del ceste, od Zagreba do hrvaško-srbske meje, je bil tako nadgrajen v štiripasovno avtocesto z odstavnima pasovoma, del ceste od srbsko-hrvaške meje preko Beograda proti Makedoniji pa nadgrajen v hitro štiripasovno cesto, ki pa je dandanes tudi v razmeroma slabem stanju. Leta 1992 je bil, po osamosvojitvi Hrvaške in vojni na tem področju, promet prekinjen vse do konca vojne leta 1995. Z izgradnjo [[Avtocesta A2|avtoceste A2]] v [[Slovenija|Sloveniji]] je bil večji del te ''Avtoceste'' na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]] zgrajen na novo, odseki, kjer je imela obstoječa cesta ustrezne tehnične elemente pa je bila razširjena v štiripasovno avtocesto. Sedanja cesta je del evropskih poti [[Evropska pot E61|E61]] (Avstrija-Ljubljana), [[Evropska pot E70|E70]] (Ljubljana-Beograd) in [[Evropska pot E75|E75]] (Beograd-Grčija). == Viri == * ''Autoput »Bratstvo-jedinstvo«'', [[Enciklopedija Jugoslavije]], 1955 * ''Ceste na slovenskem skozi čas'', 1 knjiga, DRC, 2014, ISBN 798-961-6527-25-5 == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Brotherhood and Unity Highway|Avtocesta Bratstvo in enotnost}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Avtoceste v Jugoslaviji]] {{normativna kontrola}} d4x51e3b7mb5pw858o50fs7uw43twic 5727143 5727142 2022-08-03T19:45:21Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:SFR Yugoslavia autoput de.svg|thumb|Zemljevid Avtoceste »Bratstvo in enotnost«]] [[Slika:Avtocesta bratstvo enotnost 2008.JPG|thumb|Avtocesta ''Bratstvo in enotnost'' blizu Otočca na Dolenjskem, 2008. V ozadju je viden viadukt Toplice na novozgrajeni [[avtocesta A2|avtocesti A2]], ki je od tu do Obrežja ''povozila'' staro cesto.]] {{več virov}} '''Cesta bratstva in enotnosti''', tudi '''Avtocesta »Bratstvo in enotnost«''' ali '''Avtocesta bratstva in enotnosti''' ([[srbohrvaščina|srbohrvaško]] ''»Autoput Bratstvo i jedinstvo«'' ali ''Auto-cesta bratstva i jedinstva''; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna [[cesta]], ki je povezovala več republik bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Tekla je od [[Jesenice|Jesenic]] preko [[Ljubljana|Ljubljane]] mimo [[Novo mesto|Novega mesta]] in [[Brežice|Brežic]], skozi [[Zagreb]], [[Slavonski Brod]], mimo [[Vinkovci|Vinkovcev]] do [[Beograd]]a, nato skozi [[Niš]] mimo [[Skopje|Skopja]] do [[makedonija|makedonsko]]-[[grčija|grške]] [[meja (razločitev)|meje]]. Izgradnja se je začela takoj po [[druga svetovna vojna|drugi vojni]], Jugoslavija naj bi s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile [[mladinske delovne brigade]], ki so jih sestavljali jugoslovanski ter inozemski mladinci ter [[jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanska vojska]], skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Najprej je bil končan odsek »Zagreb-Beograd« v dolžini 382&nbsp;km, uradno je bil odprt 27. julija 1950. Kljub imenu ''avtocesta'' ni šlo za pravo [[avtocesta|avtocesto]], saj je imela le eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), imela pa je izvennivojska križanja z drugimi cestami in železnico in priključke s kontroliranim dostopom. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9000 vozil dnevno. Večji del ceste je bil zgrajen iz [[beton]]skih plošč z vmesnimi dilatacijami, nekaj je bilo [[asfalt]]a in nekaj krajših odsekov s [[granit]]nimi [[kocka]]mi. V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je hitro propadala in zašla v izredno slabo stanje. V naslednjih letih so jo zato večkrat prenovili ter tudi razširili - del ceste, od Zagreba do hrvaško-srbske meje, je bil tako nadgrajen v štiripasovno avtocesto z odstavnima pasovoma, del ceste od srbsko-hrvaške meje preko Beograda proti Makedoniji pa nadgrajen v hitro štiripasovno cesto, ki pa je dandanes tudi v razmeroma slabem stanju. Leta 1992 je bil, po osamosvojitvi Hrvaške in vojni na tem področju, promet prekinjen vse do konca vojne leta 1995. Z izgradnjo [[Avtocesta A2|avtoceste A2]] v [[Slovenija|Sloveniji]] je bil večji del te ''Avtoceste'' na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]] zgrajen na novo, odseki, kjer je imela obstoječa cesta ustrezne tehnične elemente pa je bila razširjena v štiripasovno avtocesto. Sedanja cesta je del evropskih poti [[Evropska pot E61|E61]] (Avstrija-Ljubljana), [[Evropska pot E70|E70]] (Ljubljana-Beograd) in [[Evropska pot E75|E75]] (Beograd-Grčija). == Viri == * ''Autoput »Bratstvo-jedinstvo«'', [[Enciklopedija Jugoslavije]], 1955 * ''Ceste na slovenskem skozi čas'', 1 knjiga, DRC, 2014, ISBN 798-961-6527-25-5 == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Brotherhood and Unity Highway|Avtocesta Bratstvo in enotnost}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Avtoceste v Jugoslaviji]] {{normativna kontrola}} mlxvmjwx4q0hclxyvw3e6yt08ipj3tp Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov 0 33380 5727188 5724979 2022-08-03T22:07:52Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Janez Aleš]] * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (*1973) * [[Libor Anderle]] * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (? - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (*1977) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) * [[Klemen Bečan]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * [[Jani Bele]] * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (*1962) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Dinko Bertoncelj]] (*1928) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (*1958) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič]] * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (*1928) *[[Zvone Blažina]] ? *[[Franc Borštnar]] ? *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (*1953) *[[Stojan Burnik]] (*1951) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (*1979) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]] ? *[[Fanny Copeland]] ? == Č == * [[Matic Čakš]] (*1991) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (*1977) * [[Klemen Čepič]] (*1967) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Aleš Česen]] (*1982) * [[Nejc Česen]] (*1985) * [[Tomo Česen]] (*1959) * [[Anže Čokl]] (*1982) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (*1977) == D == * [[Nastja Davidova]] (*1979) *[[Dušan Debelak]] * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Tadej Debevec]] (*1978) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (*1936) *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (*1975) *[[Pavle Dimitrov]] *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (*1963) *[[Eva Dolenc]] *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] *[[Rafko Dolhar]] *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] (*1943) *[[Jože Drab]] * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (*1941) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Robert Držan]] (*1964) * Marko Dular == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) == F == *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko]] * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] * [[Marica Frece]] * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (*1953) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (*1999) *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (*1940) * [[Jure Golob]] (*1971) * [[Lojze Golob]] (*1939) * [[Tadej Golob]] (*1967) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (*1963) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (*1978) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) *[[Cene Griljc]] (*1933) * [[Andrej Grmovšek]] (*1973) * [[Tanja Grmovšek]] (*1976) * [[Aljoša Grom]] (*1973) * [[Natalija Gros]] (*1984) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (*1952) * [[Matic Grudnik]] (*1985) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (*1966) * [[Nastja Guzzi]] == H == * [[Miha Habjan]] (*1977) *[[Vladimir Habjan]] (*1957) *[[Baltazar Hacquet]] *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Emil Herlec]] - Milč *Frank Herlec *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (*1984) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (roj. Horvat) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Primož Hostnik]] (*1982) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Stanko Hribar ? *[[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (*1959) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] == J == *[[Andreja Jagodic]] ? *[[Cveto Jagodic]] *[[Sara Jaklič]] (*1993)? *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (*1970) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (*1947) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič - Peko]] *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (*1935) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (*1991/2?) * [[Dušan Jelinčič]] (*1953) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * [[Aleš Jensterle]] (*1972) * [[Matjaž Jeran]] (*1980) *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (*1928) * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (*1971) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (*1963) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (*1949) ? *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] (*1995) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar *[[Miha Kajzelj]] (*1967) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *[[Tjaša Kalan]] (*1996) *[[Boris Kambič]] (*1939) * [[Monika Kambič]] Mali (*1969) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (*1970) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (*1960) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) *[[Matej Kastelic]] *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Peter Keše]] - Šodr *[[Mitja Kilar]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek * [[Matija Klanjšček]] (*1977) * [[Lado Klar]] (*1936) * [[Dušan Klepec]] *[[Rudi Klinar]] (*1944) *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] *1954) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (*1928) * [[Andrej Kokalj]] - Koki (*1959) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (*1987) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) * [[Vasja Košuta]] (*1974) * Ivan Kotnik - Ivč (*1951) * [[Rok Kovač]] * [[Dejan Koren]] *[[Blaž Kos]] (*1979) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *[[Marjan Kovač]] * [[Pavle Kozjek]] (1959 - 2008) * [[Aleš Koželj]] (*1974) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (*1965) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Luka Kranjc * Tone Kralj *[[Mia Krampl]] * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (*1965) * [[Matej Kranjc]] *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 -?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *[[Marjan Kregar]] (*1956) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (*1969) *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *[[Samo Krmelj]] (*1973) * [[Jernej Kruder]] (*1990) *[[Julija Kruder]] (*1997) *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (*1928) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (*1963) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (*1975) * [[Matej Kranjc]] (*1957) *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (*1943) *[[Matevž Lenarčič]] *Davorin (Tine) Lesjak (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) * [[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] ? * [[Maja Lobnik]] *[[Janez Lončar]] (*1943) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (*1970) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] * [[Metka Lukančič]] Nemec (*1969) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (*1969) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (*1971) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *Marjan Manfreda - Marjon (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (*1974) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. Kavar) *[[Peter Markič]] *[[Rado Markič]] *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (*1987) * ([[Andrej Mašera]]) (*1946) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (*1966) * [[Vanja Matijevec]] (*1946) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *Janko Meglič * [[Matej Mejovšek]] (*1970) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (*1943) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (*1977) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik]] (1929 - 2021) *Bine Mlač? *([[Janko Mlakar]]) *Klavdij Mlekuž *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Irena Mrak]] (*1973) * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (*1943) * Vinko Modec *[[Peter Muck]] (*1930) *[[Irena Mušič Habjan]] (*1967) == N == * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * [[Urban Novak]] == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (*1967) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) * [[Mateja Pate]] * [[Janez Pečar]] - Bobek (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (*1957) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (*1997) *[[Aco Pepevnik]] (*1959) *Franc Perc *[[Tone Perčič]]=? *[[Doriano Perhat]] ? *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (*1976) * [[Željko Perko]] * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (*1972) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) * [[Katja Planinc]] * [[Janko Plevel - Pubi]] (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (*1958) *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (*1943) *[[Luka Potočar]] (*200?) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *Zvone Požgaj *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (*1967) * [[Klemen Premrl]] (*1973) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (*1965) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič]] (*1944) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] == R == *[[Lučka Rakovec]] (*2001) *[[Blaž Rant]] (*1983) * [[Tomaž Rant]] (*1973) * [[Matjaž Ravhekar]]? * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (*1979) * Marjan Raztresen ? *[[Milan Rebula]] - "Bistri" * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] *[[Urška Repušič]]  * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Ivan Rihar * [[Roman Robas]] (*1942) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (*1960) * [[Nuša Romih]] (*1964) *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (*1937) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (*1951) *[[Luka Rožič]] *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Uroš Rupar]] (*1965) *Jože Rus (1888 - 1945) ? == S == * [[Franci Savenc]] * [[Tone Sazonov]] - Tonač (*1937) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963-1983) *Ivan Simunič (*1933) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (*1959) * [[Jaka Slapar]] (*1992) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * [[Matej Sova]] (*1979) *[[Borut Spacal]] (*1947) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (*[[1988]]) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin ? * [[Marko Sušnik]] (*1993) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] *[[Peter Ščetinin]] (*1935) *[[Tine Ščuka]] *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996, Himalaja) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] (*1980) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (*1955) * [[Igor Škamperle]] (*1962) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) * [[Metod Škarja]] (*1963) * [[Simona Škarja]] (*1967) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] *[[Dane Škerl]] ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (*1994) * [[Martin Šolar]] * [[Bojan Šrot]] (*1960) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (*1971) * [[Andrej Štremfelj]] (*1956) * [[Anže Štremfelj]] (*1983) *[[Katarina Štremfelj]] * [[Marija Štremfelj]] (*1957) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897–1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * [[Mojca Štrumbelj]] *[[Franci Štupnik]] * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] (*1979) *[[Franci Šušteršič]] (*1943) *[[Erik Švab]] (*1970) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *Karl Tarter *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (*1959) *[[Danilo Tič|Danilo (Dani) Tič]] (*1961) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (*1960) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] *[[Dalibor Trnkóczy - Kore]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Bruno Urh]] (*1968) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (*1966) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (*1967) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (*1964) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (*1995) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (*1984) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (*1985) * [[Adi Vidmajer]] * [[Tomo Virk]] * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič]] *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Matija Volontar]] * [[Matevž Vukotič]] * [[Franc Verko-Verč]] *[[Dušan Vodeb]] ? *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] == W == * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (*1943) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * [[Rok Zalokar]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (*1977) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (*1937) * [[Tadej Zorman]] (*1977) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (*1954) * [[Davor Zupančič]] (*1959) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (*1973) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 6kxwcx26iqecy1u8axtid0q01rvxwa9 5727299 5727188 2022-08-04T10:23:25Z Amanesciri2021 205950 /* Ž */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Janez Aleš]] * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (*1973) * [[Libor Anderle]] * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (? - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (*1977) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) * [[Klemen Bečan]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * [[Jani Bele]] * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (*1962) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Dinko Bertoncelj]] (*1928) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (*1958) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič]] * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (*1928) *[[Zvone Blažina]] ? *[[Franc Borštnar]] ? *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (*1953) *[[Stojan Burnik]] (*1951) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (*1979) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]] ? *[[Fanny Copeland]] ? == Č == * [[Matic Čakš]] (*1991) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (*1977) * [[Klemen Čepič]] (*1967) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Aleš Česen]] (*1982) * [[Nejc Česen]] (*1985) * [[Tomo Česen]] (*1959) * [[Anže Čokl]] (*1982) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (*1977) == D == * [[Nastja Davidova]] (*1979) *[[Dušan Debelak]] * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Tadej Debevec]] (*1978) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (*1936) *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (*1975) *[[Pavle Dimitrov]] *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (*1963) *[[Eva Dolenc]] *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] *[[Rafko Dolhar]] *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] (*1943) *[[Jože Drab]] * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (*1941) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Robert Držan]] (*1964) * Marko Dular == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) == F == *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko]] * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] * [[Marica Frece]] * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (*1953) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (*1999) *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (*1940) * [[Jure Golob]] (*1971) * [[Lojze Golob]] (*1939) * [[Tadej Golob]] (*1967) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (*1963) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (*1978) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) *[[Cene Griljc]] (*1933) * [[Andrej Grmovšek]] (*1973) * [[Tanja Grmovšek]] (*1976) * [[Aljoša Grom]] (*1973) * [[Natalija Gros]] (*1984) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (*1952) * [[Matic Grudnik]] (*1985) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (*1966) * [[Nastja Guzzi]] == H == * [[Miha Habjan]] (*1977) *[[Vladimir Habjan]] (*1957) *[[Baltazar Hacquet]] *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Emil Herlec]] - Milč *Frank Herlec *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (*1984) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (roj. Horvat) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Primož Hostnik]] (*1982) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Stanko Hribar ? *[[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (*1959) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] == J == *[[Andreja Jagodic]] ? *[[Cveto Jagodic]] *[[Sara Jaklič]] (*1993)? *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (*1970) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (*1947) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič - Peko]] *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (*1935) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (*1991/2?) * [[Dušan Jelinčič]] (*1953) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * [[Aleš Jensterle]] (*1972) * [[Matjaž Jeran]] (*1980) *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (*1928) * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (*1971) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (*1963) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (*1949) ? *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] (*1995) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar *[[Miha Kajzelj]] (*1967) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *[[Tjaša Kalan]] (*1996) *[[Boris Kambič]] (*1939) * [[Monika Kambič]] Mali (*1969) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (*1970) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (*1960) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) *[[Matej Kastelic]] *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Peter Keše]] - Šodr *[[Mitja Kilar]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek * [[Matija Klanjšček]] (*1977) * [[Lado Klar]] (*1936) * [[Dušan Klepec]] *[[Rudi Klinar]] (*1944) *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] *1954) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (*1928) * [[Andrej Kokalj]] - Koki (*1959) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (*1987) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) * [[Vasja Košuta]] (*1974) * Ivan Kotnik - Ivč (*1951) * [[Rok Kovač]] * [[Dejan Koren]] *[[Blaž Kos]] (*1979) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *[[Marjan Kovač]] * [[Pavle Kozjek]] (1959 - 2008) * [[Aleš Koželj]] (*1974) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (*1965) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Luka Kranjc * Tone Kralj *[[Mia Krampl]] * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (*1965) * [[Matej Kranjc]] *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 -?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *[[Marjan Kregar]] (*1956) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (*1969) *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *[[Samo Krmelj]] (*1973) * [[Jernej Kruder]] (*1990) *[[Julija Kruder]] (*1997) *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (*1928) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (*1963) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (*1975) * [[Matej Kranjc]] (*1957) *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (*1943) *[[Matevž Lenarčič]] *Davorin (Tine) Lesjak (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) * [[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] ? * [[Maja Lobnik]] *[[Janez Lončar]] (*1943) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (*1970) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] * [[Metka Lukančič]] Nemec (*1969) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (*1969) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (*1971) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * [[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *Marjan Manfreda - Marjon (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (*1974) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. Kavar) *[[Peter Markič]] *[[Rado Markič]] *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (*1987) * ([[Andrej Mašera]]) (*1946) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (*1966) * [[Vanja Matijevec]] (*1946) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *Janko Meglič * [[Matej Mejovšek]] (*1970) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (*1943) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (*1977) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik]] (1929 - 2021) *Bine Mlač? *([[Janko Mlakar]]) *Klavdij Mlekuž *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Irena Mrak]] (*1973) * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (*1943) * Vinko Modec *[[Peter Muck]] (*1930) *[[Irena Mušič Habjan]] (*1967) == N == * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * [[Urban Novak]] == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (*1967) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) * [[Mateja Pate]] * [[Janez Pečar]] - Bobek (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (*1957) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (*1997) *[[Aco Pepevnik]] (*1959) *Franc Perc *[[Tone Perčič]]=? *[[Doriano Perhat]] ? *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (*1976) * [[Željko Perko]] * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (*1972) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) * [[Katja Planinc]] * [[Janko Plevel - Pubi]] (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (*1958) *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (*1943) *[[Luka Potočar]] (*200?) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *Zvone Požgaj *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (*1967) * [[Klemen Premrl]] (*1973) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (*1965) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič]] (*1944) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] == R == *[[Lučka Rakovec]] (*2001) *[[Blaž Rant]] (*1983) * [[Tomaž Rant]] (*1973) * [[Matjaž Ravhekar]]? * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (*1979) * Marjan Raztresen ? *[[Milan Rebula]] - "Bistri" * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] *[[Urška Repušič]]  * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *Ivan Rihar * [[Roman Robas]] (*1942) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (*1960) * [[Nuša Romih]] (*1964) *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (*1937) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (*1951) *[[Luka Rožič]] *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Uroš Rupar]] (*1965) *Jože Rus (1888 - 1945) ? == S == * [[Franci Savenc]] * [[Tone Sazonov]] - Tonač (*1937) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963-1983) *Ivan Simunič (*1933) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (*1959) * [[Jaka Slapar]] (*1992) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * [[Matej Sova]] (*1979) *[[Borut Spacal]] (*1947) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (*[[1988]]) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin ? * [[Marko Sušnik]] (*1993) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] *[[Peter Ščetinin]] (*1935) *[[Tine Ščuka]] *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996, Himalaja) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] (*1980) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (*1955) * [[Igor Škamperle]] (*1962) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) * [[Metod Škarja]] (*1963) * [[Simona Škarja]] (*1967) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] *[[Dane Škerl]] ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (*1994) * [[Martin Šolar]] * [[Bojan Šrot]] (*1960) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (*1971) * [[Andrej Štremfelj]] (*1956) * [[Anže Štremfelj]] (*1983) *[[Katarina Štremfelj]] * [[Marija Štremfelj]] (*1957) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897–1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * [[Mojca Štrumbelj]] *[[Franci Štupnik]] * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] (*1979) *[[Franci Šušteršič]] (*1943) *[[Erik Švab]] (*1970) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *Karl Tarter *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (*1959) *[[Danilo Tič|Danilo (Dani) Tič]] (*1961) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (*1960) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] *[[Dalibor Trnkóczy - Kore]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Bruno Urh]] (*1968) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (*1966) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (*1967) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (*1964) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (*1995) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (*1984) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (*1985) * [[Adi Vidmajer]] * [[Tomo Virk]] * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič]] *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Matija Volontar]] * [[Matevž Vukotič]] * [[Franc Verko-Verč]] *[[Dušan Vodeb]] ? *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] == W == * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (*1943) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * [[Rok Zalokar]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (*1977) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (*1937) * [[Tadej Zorman]] (*1977) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (*1954) * [[Davor Zupančič]] (*1959) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (*1973) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 9tuh0xyy7r28pxnoonavofd3jjt5jxp Wikipedija:Izbrane obletnice/4. avgust 4 37133 5727224 5011024 2022-08-04T06:33:27Z Romanm 13 pomanjšave na glavni strani: 90px za navpične slike, 120px za vodoravne, 100px za kvadratne wikitext text/x-wiki '''[[4. avgust]]''': '''dan [[ustava|ustave]]''' ([[Cookovi otoki]]) <div style="float:right;margin-left:0.5em"> [[Slika:Cocktail by candle light 1.jpg|120px|Šampanjec]] </div> * [[1693]] - po tradiciji naj bi na ta dan [[Dom Perignon]] iznašel '''[[šampanjec]]''' <small>(na sliki)</small>. * [[1789]] - v [[Francija|Franciji]] je bil odpravljen '''[[fevdalizem]]'''. * [[1828]] - '''[[Josef Ressel]]''' je prvič preizkusil svoj [[ladijski vijak]] na [[parnik]]u Civetta. * [[1984]] - [[Zgornja Volta]] se je preimenovala v '''[[Burkina Faso|Burkino Faso]]'''. [[2. avgust]] &ndash; [[3. avgust]] &ndash; [[5. avgust]] &ndash; [[6. avgust]]<noinclude> {{Izbrane obletnice}} [[Kategorija:Izbrane obletnice|D0804]] </noinclude> oqy4gn7rftmjh9hwearu9bjlj9qrlqv Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe 0 37393 5727345 5726843 2022-08-04T11:20:42Z Amanesciri2021 205950 /* K */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} == A == [[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]]) == B == [[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba & Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] – [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] == C == [[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]] == Č == [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij "Egzi" Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] == D == [[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]] – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]] == E == [[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] & [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] == F == [[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]] == G == [[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]] == H == [[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej "Dejvi" Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]? == I == [[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] == J == Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor "Moony" Jančič|"Moony"]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat & Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]] == K == [[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki]] (''Laetitia Pohl'') – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko "Zlati" Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-"Buda"]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-"Dr.Evil"]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]] == L == [[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]] == M == [[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] – [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja "Matejči" Mohar]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] – [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat & Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić'' == N == [[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] – [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat & Jose|Jose]] == O == [[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]] == P == [[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] – [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]] == R == [[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] == S == [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]] == Š == [[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-"''Viki Baba''"– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]] == T == [[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] – [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]] == U == [[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]] == V == [[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja "Tejči" Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]] == W == [[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]] == X == Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?) == Z == [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj & Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]] == Ž == [[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor "Byron" Žorž]] – [[Metod Žunec]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]] * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[seznami pevcev]] *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih kantavtorjev]] *[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]] nc9ac22je74nssql3jllwon06ceqjji Soteska (razločitev) 0 42963 5727303 5665989 2022-08-04T10:27:08Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Soteska''' je lahko: * [[soteska]] - ozka dolina s strmimi stenami. '''Soteska''' je tudi ime več [[Naselje|naselij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]: * [[Soteska, Kamnik|Soteska]], občina Kamnik * [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], občina Dolenjske Toplice * [[Soteska pri Moravčah]], občina Moravče == Glej tudi == * [[Soteska]] (fizičnogeografski pojem) * "Soteska" - ime [[Ulica|ulice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] * [[Dvorec Soteska]] * [[Grad Stara Soteska]] {{razločitev}} 07an3oog20oxubtk6ej1hj4vctcy5ls 5727304 5727303 2022-08-04T10:27:24Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Soteska''' je lahko: * [[soteska]] - ozka dolina s strmimi stenami. '''Soteska''' je tudi ime več [[Naselje|naselij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]: * [[Soteska, Kamnik|Soteska]], občina Kamnik * [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], občina Dolenjske Toplice * [[Soteska pri Moravčah]], občina Moravče == Glej tudi == * [[Soteska]] (fizičnogeografski pojem) * Soteska - ime [[Ulica|ulice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] * [[Dvorec Soteska]] * [[Grad Stara Soteska]] {{razločitev}} ocbz3yewqzk1wex4zca9pwitiw1277y 5727305 5727304 2022-08-04T10:28:21Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Soteska''' je lahko: * [[soteska]] - ozka dolina s strmimi stenami * Soteska - ime [[Ulica|ulice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] * [[Dvorec Soteska]] * [[Grad Stara Soteska]] '''Soteska''' je tudi ime več [[Naselje|naselij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]: * [[Soteska, Kamnik|Soteska]], občina Kamnik * [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], občina Dolenjske Toplice * [[Soteska pri Moravčah]], občina Moravče == Glej tudi == * [[Soteska]] (fizičnogeografski pojem) {{razločitev}} re3ce5mot5zhprq2mr9attzc0p2ssr9 Seznam španskih arhitektov 0 51392 5727198 5637392 2022-08-03T23:54:34Z Amanesciri2021 205950 /* C */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[arhitekt]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vicente Acero]] y Arebo (1675-1739) *Luis Alemany Soler *Rafael Aranda, Carme Pigem & Ramón Vilalta == B == *[[Francisco Becerra]] (1540-1605) (šp.-amer.ː Mehika, Peru) *[[Ricardo Bofill]] ([[1939]]-2022) *[[Carle Buxadé]] == C == *[[Josep Puig i Cadafalch]] ([[1867]]–[[1956]]) *[[Santiago Calatrava]] ([[1951]]-) *[[Felix Candela]] (1910–1997) (špansko-mehiški) *[[Ildefons Cerdà]] ([[1815]]–[[1876]]) *[[José de Benito Churriguera]] (1665–1725) *[[Fernando Colomo]] (1946) == D == * [[Lluís Domènech i Montaner]] (1849/50–1923) * [[Pere Domènech i Roura]] (1881–1962) * [[José Jiménez Donoso]] (1632–1690) == E == *[[Enrique Egas]] ([[1455]]–[[1534]]) == G == *[[Pío García-Escudero]] (1952-) *[[Antoni Gaudí]] i Cornet ([[1852]]–[[1926]]) *Bernardo Giner de los Ríos (1888-1970) *[[Rafael Guastavino]] == H == *[[Juan de Herrera]] ([[1530]]–[[1597]]) == L == * [[Antonio Lamela]] (1926-2017) == M == *[[Joan Margarit]] (1938–2021) *[[Enric Miralles]] ([[1955]]–[[2000]]) *[[Rafael Moneo]] ([[1937]]-) *[[Manuel Muñoz Monasterio]] (1903-1969) *[[Lluís Muncunill i Parellada]] (1868-1931) == N == * [[Fuensanta Nieto]] de la Cierva (1954-) == P == *[[Eduardo Paniagua]] (1952-) *[[Carmen Pinós]] (1954-) *[[Josep Puig y Cadafalch]] (1869-1956) == R == * [[Ventura Rodríguez]] Tizón *[[Simón Ángel Ros]] (1953-) == S == *[[Francisco Javier Sáenz de Oiza]] (1918-2000) *[[Josep Lluís Sert]] ([[1902]]-[[1983]]) *[[Enrique Sobejano]] (1957-) *[[Manuel de Solà-Morales]] (1939-2012) *[[Martí Sureda i Deulovol]] (1822-1890) == T == *[[Eduardo Torroja]] ([[1899]]–[[1961]]) == U == * [[Patricia Urquiola]] (1961-) == V == * [[Juan de Villanueva]] {{seznami narodov po poklicu|arhitektov}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Arhitekti]] [[Kategorija:Španski arhitekti|*]] d2nyw5bg9bi1ttuftw1sxp59njaydxj Ogljikov hidrat 0 55788 5727249 5678581 2022-08-04T07:46:14Z Jennifer2107 213931 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki [[Slika:AmyloseA.gif|sličica|[[Amiloza]] (na sliki) je eden izmed dveh gradnikov [[Škrob|škroba]], [[Polisaharid|polisaharida]], ki spada med ogljikove hidrate.|200x200_pik]] '''Ogljikov hidrat'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Botanični terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-05-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Čebelarski terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/cebelarski/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-05-22|language=sl}}</ref> ali '''ogljikohidrat'''<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Farmacevtski terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/farmacevtski/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-05-22|language=sl}}</ref> (s tujko '''karbohidrat''' in '''saharid''') je [[organska spojina]], ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo [[Atom|atomi]] [[Ogljik|ogljika]], [[Vodik|vodika]] in [[Kisik|kisika]].<ref name=":0" /> Ogljikovi hidrati so [[Alifatska spojina|alifatske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno karbonilno (bodisi [[Aldehid|aldehidno]] bodisi [[Keton|ketonsko]]<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Temelji biokemije|url=https://www.worldcat.org/oclc/448300231|publisher=Študentska založba|date=2005|location=Ljubljana|isbn=961-242-041-6|oclc=448300231|first=Rodney F.|last=Boyer|first2=Blaž |last2=Cigić|first3=Marko|last3=Dolinar|first4=Marinka|last4=Drobnič-Košorok}}</ref>) in več [[Alkohol|hidroksilnih]] [[Funkcionalna skupina|funkcionalnih skupin]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zaradi hidroksilnih skupin imajo ogljikovi hidrati nekatere lastnosti [[Alkohol|alkoholov]].<ref name=":6" /> Med ogljikove hidrate sodijo [[Biomolekula|biomolekule]], ki imajo širok razpon razširjenosti v živih organizmih, zelo raznolike pa so tudi njihove funkcije; med drugim sodelujejo v energijski [[Presnova|presnovi]] (kot založne spojine ali surovine, ki se neposredno uporabljajo v presnovnih reakcijah), so gradbene molekule (gradijo [[Celična stena|celične stene]] [[Rastlinska celica|rastlinskih]] in [[Bakterije|bakterijskih]] celic, pojavljajo se tudi v [[Živali|živalskih]] [[Vezivo (biologija)|vezivih]]), sestavine [[Nukleinska kislina|nukleinskih kislin]] in skupaj z drugimi biomolekulami tvorijo številne spojine, nujne za delovanje organizmov.<ref name=":2" /> == Pestrost ogljikovih hidratov == Zaradi izrazite raznolikosti ogljikovih hidratov se te pogosto razvršča na podskupine, ki temeljijo na kompleksnosti zgradbe. Najenostavnejši ogljikovi hidrati so [[Monosaharid|monosaharidi]], s povezavo dveh monosaharidov nastajajo [[Disaharid|disaharidi]], [[Oligosaharid|oligosaharide]] prepoznamo po treh do desetih (devetih<ref name=":3">{{Navedi revijo|title=Table 1 The major dietary carbohydrates|url=https://www.nature.com/articles/1602936/tables/1|language=en|issn=1476-5640}}</ref>) povezanih monosaharidnih monomerih, medtem ko [[Polisaharid|polisaharide]] gradi večje število monosaharidov (ponavadi več kot 10).<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Cummings|first=J. H.|last2=Stephen|first2=A. M.|date=2007-12|title=Carbohydrate terminology and classification|url=https://www.nature.com/articles/1602936|magazine=European Journal of Clinical Nutrition|language=en|volume=61|issue=1|pages=S5–S18|doi=10.1038/sj.ejcn.1602936|issn=1476-5640}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Carbohydrates- definition, structure, types, examples, functions|url=https://microbenotes.com/carbohydrates-structure-properties-classification-and-functions/|website=Microbe Notes|date=2018-08-05|accessdate=2021-05-23|language=en-US|first=Sagar|last=Aryal}}</ref> Monosaharide in disaharide skupaj s [[Polihidroksialkohol|polihidroksialkoholi]] (polioli) pogosto združujemo v skupino sladkorjev, pri čemer izraz sladkor v tem primeru ne predstavlja zgolj disaharida [[Saharoza|saharoze]].<ref name=":4" /> {| class="wikitable" |+Klasifikacija ogljikovih hidratov<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /> !Skupina !Velikost !Primeri |- |Sladkorji (monosaharidi, disaharidi in polihidroksialkoholi) |od 1 do 2 monomera |glukoza, riboza, saharoza, laktoza, sorbitol, manitol |- |Oligosaharidi |od 3 do 9 (10) monomerov |maltodekstrin, rafinoza, inulin, fruktooligosaharid |- |Polisaharidi |od 10 monomerov |škrob (amilopektin, amiloza), celuloza, hemiceluloza, pektin |} === Reducirajoči sladkor === {{Glavni|Reducirajoči sladkor}} Ogljike hidrate lahko klasificiramo kot reducirajoče ali nereducirajoče sladkorje. Reducirajoči sladkorji so tisti, ki so zaradi svoje proste aldehidne funkcionalne skupine zmožni delovati kot [[Redoks reakcija|reducenti]] (sebe [[Oksidacija|oksidirati]], drugo spojino [[Redukcija|reducirati]]). Nereducirajoči sladkorji so brez proste aldehidne skupine (ta je običajno vezana v [[Glikozidna vez|glikozidno vez]], kot pri mnogih disaharidih).<ref>{{Navedi knjigo|edition=3|title=Essential biochemistry|url=https://www.worldcat.org/oclc/842322773|date=2014|location=Hoboken, N.J.|isbn=978-1-118-08350-5|oclc=842322773|first=Charlotte W.|last=Pratt}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Ch25: Aldoses and Ketoses|url=http://www.chem.ucalgary.ca/courses/351/Carey5th/Ch25/ch25-2-4.html|website=www.chem.ucalgary.ca|accessdate=2021-05-23}}</ref> [[Slika:Maltose Gleichgewicht.svg|sredina|sličica|350x350_pik|Kemijsko ravnotežje med ciklično in aciklično (verižno) obliko maltoze (desna maltoza ima na skrajno desni strani vidno prosto aldehidno skupino, -CHO).]] Med reducirajoče sladkorje spadajo vsi monosaharidi, pa tudi nekateri disaharidi, oligosaharidi in polisaharidi.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Reducing and Non-reducing Sugars Chemistry Tutorial|url=https://www.ausetute.com.au/redsugar.html|website=www.ausetute.com.au|accessdate=2021-05-22}}</ref> Ketoze (ogljikovi hidrati s ketoskupino) se morajo najprej [[Tavtomerizacija|tavtomerizirati]] v aldoze (ogljikovi hidrati z aldoskupino), šele nato so zmožne delovati kot reducirajoči sladkorji.<ref>{{Navedi splet|title=Ch25: Reducing sugars|url=http://www.chem.ucalgary.ca/courses/351/Carey5th/Ch25/ch25-2-5.html|website=www.chem.ucalgary.ca|accessdate=2021-05-22}}</ref> == Monosaharidi == {{Glavni|Monosaharid}} [[Slika:Glucose stereochemistry.jpg|sličica|150x150px|Glukoza je aldoheksoza (ima šest ogljikov in aldoskupino).<ref>{{Navedi revijo|date=2005-01-01|title=SWEETENERS|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B0123693977006105|language=en|pages=562–572|doi=10.1016/B0-12-369397-7/00610-5}}</ref>]] === Zgradba in klasifikacija === Monosaharidi so najenostavnejši ogljikovi hidrati, ki so zgrajeni iz 3 do 7 ogljikovih atomov in več vodikovih ter kisikovih atomov (spojine iz zgolj enega ali dveh ogljikov formalno ne uvrščamo med ogljikove hidrate<ref name=":2" />).<ref name=":6">{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Biologija človeka : anatomija, fiziologija, zdravje|url=https://www.worldcat.org/oclc/445133606|publisher=DZS|date=1999|location=Ljubljana|isbn=86-341-1808-8|oclc=445133606|last=Anselme |first=Bruno |last2=Richard |first2=Daniel |last3=Novak |first3=Tone |last4=Pristovnik |first4=Franjo}}</ref> Njihova empirična formula je (CH<sub>2</sub>O)<sub>n</sub>. Kot drugi ogljikovi hidrati imajo tudi monosaharidi več hidroksilnih funkcionalnih skupin (-OH) in eno bodisi aldehidno (-CHO) bodisi ketonsko (-CO) skupino. Pri večini monosaharidov je na vsakem ogljikovem atomu (razen tistem, ki ima vezano aldehidno ali ketonsko skupino) ena hidroksilna skupina.<ref name=":2" /> Monosaharide razvrščamo s pomočjo dveh sistemov; pogosto se nek monosaharid opredeli na podlagi števila ogljikovih atomov. Tako poznamo [[Trioza|trioze]] (trije ogljiki), [[Tetroza|tetroze]] (štirje ogljiki), [[Pentoza|pentoze]] (pet ogljikov), [[Heksoza|heksoze]] (šest ogljikov) in [[Heptoza|heptoze]] (sedem ogljikov). Monosaharide se lahko deli tudi na podlagi funkcionalne skupine, ki jo imajo vezano: tako ločimo aldoze (z vezano aldehidno funkcionalno skupino) in ketoze (z vezano ketonsko funkcionalno skupino).<ref name=":2" /> Ob hkratni uporabi obeh sistemov je mogoče poljuben monosaharid opredeliti kot denimo ketoheksozo (monosaharid s šestimi ogljiki in ketoskupino), aldopentozo (monosaharid s petimi ogljiki in aldoskupino) in tako dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - ketoheksóza|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522403/ketoheksoza?ld=95&query=ketoheksoza&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-05-23}}</ref><ref name=":2" /> === Kemizem === Monosaharide se riše s pomočjo [[Fischerjeva nomenklatura|Fischerjevih projekcijskih formul]], kjer se tetraedričnih ogljikovih atomov navadno ne izpisuje, ampak so ponazorjeni kot presečišča vodoravne in navpične črte, medtem ko se zapisuje stranske skupine (hidroksilne skupine, vodike in karbonilne funkcionalne skupine). Lastnost monosaharidov, ki je dobro vidna pri risanju Fischerjevih formul, je [[stereoizomerija]]. Zaradi prisotnosti [[Kiralnost (kemija)|kiralnega centra]] (ogljika, ki ima nase vezane štiri različne skupine) lahko monosaharidi obstajajo v dveh [[Izomer|izomerih]] ([[Enantiomer|enantiomerih]]). Enantiomeri s predpono D- imajo hidroksilno skupino na desni strani kiralnega ogljika, medtem ko je ta skupina pri enantiomerih s predpono L- na levi strani. Kiralnih centrov je lahko tudi več (v takšnih primerih se oznaki D- in L- uporabljata le za položaj hidroksilnih skupin, vezanih na kiralni ogljik, nameščen najdlje od ogljika s karbonilno, bodisi aldoskupino bodisi ketoskupino).<ref name=":2" /> [[Slika:Glycerinaldehyd.svg|sredina|sličica|400x400_pik|Enantiomera [[Gliceraldehid|gliceraldehida]].]] [[Slika:Haworth projection of hyaluronan.svg|sličica|Haworthova projekcijska formula, ki prikazuje [[Hialuronska kislina|hialuronsko kislino]] (hialuron).]] Za risanje monosaharidov z več kot petimi ogljiki je bolj primerna [[Haworthova projekcijska formula]], ki omogoča zapisovanje cikličnih oblik. Monosaharidi s petimi ali več ogljiki so namreč v [[Raztopina|raztopinah]] običajno v [[Ciklična spojina|cikličnih oblikah]], pri čemer se monosaharid poveže v obroč z [[Kemijska vez|vezjo]] med karbonilno skupino (keto- ali aldoskupino) in hidroksilno skupino ogljika iz drugega konca monosaharida. Na tak način nastajajo ciklični [[Hemiacetal|hemiacetali]] (ciklične aldoze) in [[Hemiketal|hemiketali]] (ciklične ketoze). Po tej reakciji kiralni center postane ogljik, ki je imel prej nase vezano karbonilno skupino. Tudi pri cikličnih monosaharidih se pojavlja izomerija; mogoča sta dva [[Anomer|anomera]]: α oblika ima hidroksilno skupino, vezano na kiralni ogljik, pod ravnino obroča (obratno je pri β obliki).<ref name=":2" /> === Vloga === Monosaharide odlikuje dobra [[topnost]] v polarnih [[Topilo|topilih]] (recimo v vodi), zaradi česar se zlahka prenašajo po organizmih in v notranjosti celic. Med glavne vloge monosaharidov spada sodelovanje v energijski presnovi, saj se med biokemijskimi reakcijami njihove razgradnje sprošča obilo [[Energija|energije]], potrebne za gradnjo energijskih molekul [[Adenozin trifosfat|adenozina trifosfata]] (ATP). Ob tem v procesu [[Celično dihanje|celičnega dihanja]] nastajata tudi voda in [[ogljikov dioksid]]. Monosaharidi se v organizmih pojavljajo predvsem kot surovine, založne spojine pa predstavljajo kompleksnejši ogljikovi hidrati, v katere se monosaharidi po potrebi povežejo.<ref name=":6" /><ref name=":2" /> D-glukoza velja za [[krvni sladkor]] večine [[Vretenčarji|vretenčarjev]].<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Vergleichende Biochemie der Tiere|url=https://www.worldcat.org/oclc/611462924|publisher=G. Fischer|date=1990|location=Stuttgart|isbn=3-437-20440-8|oclc=611462924|first=Klaus|last=Urich}}</ref> Nekateri monosaharidi v organizmih opravljajo vlogo gradnikov; takšni sta denimo [[riboza]] in [[deoksiriboza]] v nukleinskih kislinah ([[RNK]] in [[DNK]]) in riboza v ATP-ju.<ref>{{Navedi splet|title=Nucleic Acid|url=https://dlc.dcccd.edu/biology1-3/nucleic-acid|website=dlc.dcccd.edu|accessdate=2021-05-24}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Mahoney|first=Diane E.|last2=Hiebert|first2=John B.|last3=Thimmesch|first3=Amanda|last4=Pierce|first4=John T.|last5=Vacek|first5=James L.|last6=Clancy|first6=Richard L.|last7=Sauer|first7=Andrew J.|last8=Pierce|first8=Janet D.|date=2018|title=Understanding D-Ribose and Mitochondrial Function|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5959283/|magazine=Advances in bioscience and clinical medicine|volume=6|issue=1|pages=1–5|doi=10.7575/aiac.abcmed.v.6n.1p.1|issn=2203-1413|pmc=5959283|pmid=29780691}}</ref> Fruktoza se nahaja v [[Semenska tekočina|semenski tekočini]] višjih [[Sesalci|sesalcev]], kjer služi kot hranilo za [[Semenčica|semenčice]].<ref name=":11" /> == Disaharidi in oligosaharidi == {{Glavni|Disaharid|Oligosaharid}} Disaharidi nastajajo s povezavo dveh monosaharidov z glikozidno vezjo, medtem ko oligosaharide gradijo od trije do desetih monosaharidov.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Disaharide skupaj z monosaharidi in polioli uvrščamo med sladkorje.<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Nekateri disaharidi in oligosaharidi spadajo med reducirajoče sladkorje, ki so sposobni delovati kot reducenti.<ref name=":10" /><ref name=":9" /> Tudi disaharidi in oligosaharidi so precej razširjeni v živem svetu. Pogost disaharid, ki se v velikih količinah nahaja v sesalčjem [[Mleko|mleku]], je laktoza. Najvišje vrednosti laktoze so prisotne v mleku [[Prvaki|prvakov]], najmanj pa je tega disaharida pri [[Kiti|kitih]] in [[Plavutonožci|plavutonožcih]]. Mleko zraven laktoze vsebuje tudi veliko oligosaharidov (teh [[Dojenček|dojenčki]] v večji meri ne morejo presnavljati, služili pa naj bi kot [[prebiotik]] za vzpostavitev novorojenčkove [[Črevesna flora|črevesne mikrobiote]]<ref>{{Navedi revijo|last=German|first=J. Bruce|last2=Freeman|first2=Samara L.|last3=Lebrilla|first3=Carlito B.|last4=Mills|first4=David A.|date=2008|title=Human Milk Oligosaccharides: Evolution, Structures and Bioselectivity as Substrates for Intestinal Bacteria|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2861563/|magazine=Nestle Nutrition workshop series. Paediatric programme|volume=62|pages=205–222|doi=10.1159/000146322|issn=1661-6677|pmc=2861563|pmid=18626202}}</ref>). Visoka količina disaharidov in oligosaharidov se nahaja v [[Čebele|čebeljem]] medu in mani (sladkih izločkih) [[Listne uši|listnih uši]]. Disaharidi so pogosti sladkorji rastlinskih tkiv; saharoza se denimo prevaja po rastlinskem [[Floem|floemu]] do tarčnih celic.<ref name=":11" /> {| class="wikitable" |+Pogosti disaharidi<ref>{{Navedi splet|title=Disaccharides - Definition, Function, Structure & Examples|url=https://byjus.com/chemistry/disaccharides/|website=BYJUS|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Oakley|last=Simoonga}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Handy List of Dissacharide Examples|url=https://www.thoughtco.com/list-of-disaccharide-examples-603876|website=ThoughtCo|accessdate=2021-05-24|language=en}}</ref><ref name=":11" /><ref>{{Navedi revijo|date=2017-01-01|title=N-Acetyl-chitobiose ameliorates metabolism dysfunction through Erk/p38 MAPK and histone H3 phosphorylation in type 2 diabetes mice|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1756464616303541|magazine=Journal of Functional Foods|language=en|volume=28|pages=96–105|doi=10.1016/j.jff.2016.11.012|issn=1756-4646}}</ref> !Predstavnik !Monomera !Vez !Glavna vloga |- |Saharoza |glukoza in fruktoza |α(1→2)β |namizni sladkor, prevajalni sladkor rastlin |- |Laktoza |glukoza in galaktoza |β(1→4) |mlečni sladkor |- |Maltoza |dve molekuli glukoze |α(1→4) |produkt hidrolitskega razpada škroba |- |Trehaloza |dve molekuli glukoze |α(1→1)α |v živalih in rastlinah kot zaščita pred sušnimi obdobji |- |Laktuloza |galaktoza in fruktoza |β(1→4) |sintetični sladkor, ki se uporablja za lajšanje zaprtja |- |Celobioza |dve molekuli glukoze |β(1→4) |produkt hidrolitskega razpada celuloze |- |Kitobioza |dve molekuli glukozamina |β(1→4) |produkt hidrolitskega razpada hitina |} == Polisaharidi == {{Glavni|Polisaharid}} Polisaharidi so tisti ogljikovi hidrati, ki nastanejo s povezovanjem več kot desetih monosaharidov.<ref name=":4" /> Za opredelitev nekega polisaharida je pomembno navesti tip monomerov (denimo glukoza ali galaktoza), morebitno prisotnost več različnih vrst monomerov, tip glikozidne vezi (ki veže monomere med seboj), dolžino (približno število monomerov) in raven razvejanja. Med polisaharidi ločimo homopolisaharide, zgrajene le iz enega tipa monomerov, in heteropolisaharide, ki jih gradi več vrst monomerov.<ref name=":2" /> === Vloga === Polisaharidi so precej razširjeni v živih bitjih, navadno pa služijo bodisi kot rezervne molekule, iz katerih lahko organizem pridobi enostavnejše surovine, namenjene energijski presnovi, bodisi kot strukturne molekule, ki gradijo denimo celično steno, hitinjačo, osrednjo lamelo itd.<ref name=":2" /><ref name=":7">{{Navedi knjigo|edition=3., izpopolnjena izd|title=Botanika : razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo|url=https://www.worldcat.org/oclc/444656317|publisher=Fakulteta za kmetijstvo|date=2001|location=Maribor|isbn=961-6317-06-7|oclc=444656317|last=Krajnčič|first=Božidar}}</ref> Nekateri ogljikovi hidrati služijo tudi kot sredstva za toplotno izolacijo organizmov (denimo pri [[Žuželke|žuželkah]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Biobased Aerogels|url=https://pubs.rsc.org/en/content/chapter/bk9781782627654-00261/978-1-78262-765-4|date=2018-08-23|pages=261–294|language=en|first=R.|last=Muthuraj|first2=C.|last2=Jimenez-Saelices|first3=Y.|last3=Grohens|first4=B.|last4=Seantier}}</ref><ref name=":11" /> ==== Strukturni polisaharidi ==== [[Slika:Fiddler Crabs at Indian River Lagoon - Flickr - Andrea Westmoreland.jpg|sličica|330x330px|Hitin je strukturni polisaharid, ki gradi hitinjačo členonožcev.]] Med bolje poznane strukturne polisaharide spada [[celuloza]], ki gradi celične stene rastlin in nekaterih drugih organizmov. Kemijsko je celuloza homopolisaharid, ki ga gradijo številne (D-) glukozne molekule, med seboj vezane z β(1→4) glikozidno vezjo. Celulozo, ki je v obliki podolgovatih in nerazvejanih verig, gradi od 10 000 do 15 000 monomerov. Celuloza je za človeštvo pomembna surovina, ki jo uporabljamo v papirni industriji, tekstilstvu in gradbeništvu. Visoko vrednost ima tudi v prehrani (kot vlaknina), četudi zaradi odsotnosti encima [[Celulaza|celulaze]] človek celuloznih molekul ne more razgraditi in uporabiti kot vir energije. Omenjen encim nastaja pri nekaterih [[Mikroorganizem|mikroorganizmih]], mnogi tovrstni mikrobi pa so s [[prežvekovalci]] in [[termiti]] povezani v simbiotsko razmerje ter prebivajo v njihovih [[Prebavila|prebavilih]].<ref name=":2" /> Strukturni polisaharid je tudi pektin, ki ga človeštvo uporablja v živilstvu kot želirno sredstvo.<ref name=":2" /> Pojavlja se v naravi, kjer denimo gradi [[Osrednja lamela|osrednjo lamelo]] (primordialno celično steno) rastlinskih celic.<ref name=":7" /> V živalskem svetu je ključni strukturni polisaharid [[hitin]], ki je nerazvejan homopolisaharid (iz monomera [[N-acetilglukozamin|N-acetilglukozamina]], glukoznega derivata). Gradi [[zunanji skelet]] (eksoskelet) [[Členonožci|členonožcev]], ki ga imenujemo tudi [[hitinjača]]. Ker človek nima ustreznega encima, ki bi razgrajeval β(1→4) glikozidno vez med monomeri hitina, se ta v človeških prebavilih ne [[Prebava|prebavlja]]. Pri mnogih živalih je [[vezivno tkivo]] (vezivo) sestavljeno iz številnih zelo raznolikih biomolekul, med katerimi so mnoge strukturni polisaharidi. Takšni so predvsem [[Mukopolisaharid|mukopolisaharidi]], kamor spadata denimo [[hialuronska kislina]] ali hialuron (heteropolisaharid iz N-acetilglukozamina in D-[[Glukuronska kislina|glukuronske kisline]]) in [[hondroitinsulfat]] (heteropolisaharid iz [[N-acetilgalaktozaminsulfat|N-acetilgalaktozaminsulfata]] in D-glukuronske kisline).<ref name=":2" /> ==== Rezervni polisaharidi ==== [[Slika:Starch granules of potato02.jpg|sličica|170x170_pik|Škrob v rastlinskih celicah]] Organizmi ogljikove hidrate skladiščijo v obliki polisaharidov (tudi presežni monosaharidi se pretvarjajo v polisaharide in na tak način shranjujejo). Rastlinski rezervni polisaharid je [[škrob]], ki se shranjuje v obliki granul (zrn) v [[kloroplast]]ih in [[amiloplast]]ih. Gre za homopolisaharid, zgrajen iz dveh homopolisaharidnih podenot (linearne in nerazvejane [[Amiloza|amiloze]] ter nekoliko razvejanega [[Amilopektin|amilopektina]]). Škrob je nujen element človeške prehrane, čigar razgradnja se začne že v ustni votlini, kjer njegovo hidrolizo [[Kataliza|katalizira]] encim [[amilaza]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo|title=The Structure and Function of Plastids|url=https://doi.org/10.1007/978-1-4020-4061-0_1|publisher=Springer Netherlands|date=2006|location=Dordrecht|isbn=978-1-4020-4061-0|pages=3–26|doi=10.1007/978-1-4020-4061-0_1|language=en|series=Advances in Photosynthesis and Respiration|first=Robert R.|last=Wise|editor-first=Robert R.|editor-last=Wise}}</ref> Rezervni polisaharid živali je [[glikogen]], ki je prav tako homopolisaharid, a ga odlikuje dobro vidna razvejanost. Glikogen je bolj razvejan od amilopektina, ima pa tudi večjo [[Molekulska masa|molekulsko maso]]. Zaradi enega [[Reducirajoči konec|reducirajočega konca]] (in mnogih nereducirajočih) je glikogen mogoče klasificirati kot reducirajoči sladkor. Skladišči se predvsem v [[Jetra|jetrih]] in [[Mišica|mišicah]], pri čemer ga je več v jetrih.<ref name=":2" /> == Presnova ogljikohidratov == {{Glavni|Presnova ogljikovih hidratov}} === Glikoliza === {{Glavni|Glikoliza}} [[Glikoliza]] ali glikolitična pot je presnovni proces razpada glukozne molekule na dve molekuli [[Piruvat|piruvata]], pri čemer se energija sprosti v obliki ATP in [[NADH]]. Skoraj vsi organizmi, zmožni presnavljanja glukoze, to delajo s pomočjo glikolize. Regulacija glukoze in uporaba produktov sta glavni kategoriji, po katerih se tovrstne presnovne poti razlikujejo med posameznimi organizmi. V nekaterih tkivih in organizmih je glikoliza edini način za sproščanje energije iz energijsko bogatih molekul.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|edition=6 |title=Lehninger principles of biochemistry|url=https://www.worldcat.org/oclc/824794893|publisher=W.H. Freeman and Company|date=2013|location=New York|isbn=978-1-4292-3414-6|oclc=824794893|first=David L.|last=Nelson|first2=Albert L.|last2=Lehninger}}</ref> Ta presnova pot je del tako [[Anaerob|anaerobne]] kot tudi [[Aerob|aerobne]] respiracije.<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Maughan|first=Ron|date=2009-01-01|title=Carbohydrate metabolism|url=https://www.surgeryjournal.co.uk/article/S0263-9319(08)00282-2/abstract|magazine=Surgery - Oxford International Edition|language=en|volume=27|issue=1|pages=6–10|doi=10.1016/j.mpsur.2008.12.002|issn=0263-9319}}</ref> Glikoliza je sestavljena iz desetih korakov, ki jih delimo na dve fazi.<ref name=":12" /> Prva faza za svoj potek zahteva porabo dveh molekul ATP.<ref name=":13" /> Med drugo fazo se kemična energija glukozne molekule pretvori v ATP in NADH.<ref name=":12" /> Razpad ene molekule glukoze vodi v nastanek dveh molekul piruvata, ki se lahko dalje oksidirata in tako sprostita še večjo količino energije.<ref name=":13" /> Glikolizo se lahko s pomočjo povratnih zank regulira na različnih stopnjah. Najpogosteje se proces nadzoruje ob poteku tretjega koraka. Tovrstna regulacija telesu omogoča, da ne proizvaja prevelikih količin piruvatnih molekul. Hkrati je na tak način mogoče shranjevati glukozo v obliki [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]].<ref>“Regulation of Cellular Respiration (Article).” Khan Academy. www.khanacademy.org, https://www.khanacademy.org/science/biology/cellular-respiration-and-fermentation/variations-on-cellular-respiration/a/regulation-of-cellular-respiration.</ref> === Glukoneogeneza === [[Glukoneogeneza]] je glikolizi obraten proces. Zajema pretvorbo neogljikohidratnih virov v glukozno molekulo. Med najpogostejše molekule, ki se jih v procesu glukoneogeneze pretvarja v glukozo, spadajo piruvat, [[laktat]], [[glicerol]], [[alanin]] in [[glutamin]]. Do glukoneogeneze pride, kadar telo potrebuje glukozo. Glukoneogeneza se odvija predvsem v jetrih, opravljajo pa jo tudi celice [[Ledvica|ledvic]]. Jetra so tisti [[Organ (biologija)|organ]], ki omogoča razgradnjo različnih neogljikohidratnih molekul, nakar te razpošilja po drugih organih in tkivih ali jih uporabi v glukoneogenezi. Presnovno pot nadzirajo številne različne molekule ([[glukagon]], [[kortikotropin]] – ACTH in ATP spodbujajo potek glukoneogeneze, medtem ko jo [[adenozin monofosfat]], [[adenozin difosfat]] in [[inzulin]] zavirajo).<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Dashty|first=Monireh|date=2013-10|title=A quick look at biochemistry: carbohydrate metabolism|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23680095|magazine=Clinical Biochemistry|volume=46|issue=15|pages=1339–1352|doi=10.1016/j.clinbiochem.2013.04.027|issn=1873-2933|pmid=23680095}}</ref> === Glikogenoliza === [[Glikogenoliza]] je proces, pri katerem pride do razpada glikogena. Presnovna pot se odvija v jetrih, [[Mišica|mišicah]] in ledvicah, ki telesu omogočajo pridobivanje glukoze po potrebi.<ref name=":14" /> Ena glukozna molekula se odcepi od razvejane makromolekule glikogena ter se nato pretvori v [[Glukoza-1-fosfat|glukozo-1-fosfat]], ki jo je mogoče spremeniti v [[Glukoza-6-fosfat|glukozo-6-fosfat]], intermediat glikolitične poti (glikolize). Kadar glukozna molekula izvira iz založnega glikogena, je v procesu glikolize potrebno vložiti le eno ATP.<ref name=":13" /> Po potrebi se lahko glukoza-6-fosfat znova pretvori v glukozo (v jetrih in ledvicah) in sprosti v obtočila, kjer dvigne raven krvnega sladkorja.<ref name=":12" /> [[Glukagon]], ki se sprošča ob [[Hipoglikemija|hipoglikemiji]] (stanju zmanjšane ravni krvnega sladkorja), vzpodbuja potek glikogenolize.<ref name=":14" /> Glikogen iz jeter služi kot sprotni vir glukoze med posamičnimi obroki (uporablja se predvsem za vzdrževanje [[Osrednje živčevje|centralnega živčnega sistema]]).<ref name=":12" /><ref name=":14" /> Med intenzivno vadbo glikogenolizo spodbuja tudi [[adrenalin]] v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]].<ref name=":14" /> === Glikogeneza === [[Glikogeneza]] je proces, pri katerem se s povezovanjem mnogih glukoznih molekul sintetizira glikogen.<ref name=":14" /><ref name=":12" /> Ta je močno razvejana molekula, ki se pojavlja v jetrih, skeletnih mišicah in ledvicah. Razvejanost veča topnost makromolekule in encimom daje več vezavnih mest za odcepljanje glukoze.<ref name=":12" /> Kot druge [[Anabolizem|anabolne]] presnovne poti tudi glikogeneza porablja energijo.<ref>{{Cite book|last=Gropper|first=Sareen S.|url=https://books.google.com/books?id=9-C5DQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&dq=advanced+nutrition+and+human+metabolism+by+gropper&hl=en|title=Advanced Nutrition and Human Metabolism|last2=Smith|first2=Jack L.|last3=Carr|first3=Timothy P.|date=2016-10-05|publisher=Cengage Learning|isbn=978-1-337-51421-7|language=en}}</ref> === Fosfoglukonatna pot === [[Fosfoglukonatna pot]] ali pentozafosfatna pot je alternativni način za oksidacijo glukoze. Odvija se v jetrih, maščobnem (adipoznem) tkivu, skorji [[Nadledvična žleza|nadlevičnice]], [[Modo|modih]], [[Mlečna žleza|mlečnih žlezah]], [[Fagocit|fagocitih]] in [[Rdeča krvnička|rdečih krvničkah]].<ref name=":14" /> V procesu med reduciranjem [[NADP]] v [[NADPH]] nastajajo produkti, ki se uporabljajo v drugih celičnih procesih.<ref name=":14" /><ref name=":15">{{Navedi revijo|last=Ramos-Martinez|first=Juan Ignacio|date=2017-01-15|title=The regulation of the pentose phosphate pathway: Remember Krebs|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28041936|magazine=Archives of Biochemistry and Biophysics|volume=614|pages=50–52|doi=10.1016/j.abb.2016.12.012|issn=1096-0384|pmid=28041936}}</ref> Presnovna pot se regulira s spremembami aktivnosti encima [[glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza]].<ref name=":15" /> === Presnova fruktoze === Fruktoza mora preiti nekaj dodatnih korakov, da lahko vstopi v glikolitično pot.<ref name=":12" /> Nekateri encimi določenih tkiv zmorejo fruktozi dodati [[Fosfat|fosfatno skupino]]. S to [[Fosforilacija|fosforilacijo]] nastane [[fruktoza-6-fosfat]], intermediat glikolize, ki se lahko presnavlja dalje. Presnovna pot se odvija v mišicah, maščobnem tkivu in ledvicah.<ref name=":14" /> V jetrih encim proizvaja [[Fruktoza-1-fosfat|fruktozo-1-fosfat]], ki vstopa v glikolitično pot in se kasneje cepi na [[gliceraldehid]] in [[dihidroksiacetonfosfat]].<ref name=":12" /> === Presnova galaktoze === Laktoza ali mlečni sladkor sestoji iz ene molekule glukoze in ene molekule galaktoze. Po cepitvi laktozne molekule se galaktoza transportira do jeter, kjer se pretvori v glukozo.<ref name=":14" /> [[Galaktokinaza]] porabi eno ATP, da fosforilira galaktozo. Takšna galaktoza se nato pretvori v glukozo-1-fosfat in zatem v glukozo-6-fosfat, ki se vključi v glikolitične reakcije.<ref name=":12" /> [[Slika:Carbohydrate Metabolism.png|sredina|sličica|650x650_pik|Pregled glavnih poti presnove ogljikovih hidratov]] == V prehrani == [[Image:Wheat products.jpg|thumb|Žitni izdelki so bogat vir ogljikovih hidratov.|223x223_pik]] Zaužiti ogljikohidrati dajo 3,87 [[Kalorija|kcal]]/g v primeru enostavnih sladkorjev<ref>{{cite web|url=http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/6202|title=Show Foods|work=usda.gov}}</ref> in od 3,57 do 4,12 kcal/g za sestavljene ogljikove hidrate.<ref>{{cite web|url=http://www.fao.org/docrep/006/y5022e/y5022e04.htm|title=Calculation of the Energy Content of Foods – Energy Conversion Factors|work=fao.org}}</ref> Relativno visoke ravni ogljikovih hidratov so prisotne v predelani rastlinski hrani, pa tudi v [[Sladilo|sladilih]], piškotih, bonbonih, [[Sladkor|namiznem sladkorju]], [[Med|medu]], raznih pijačah, [[Kruh|kruhu]], [[Marmelada|marmeladah]] in drugih sadnih proizvodih, [[Testenine|testeninah]] ter kosmičih. Nekoliko manj ogljikohidratov je mogoče najti v nepredelani, nerafinirani hrani, kot so [[fižol]], [[riž]] in sveže [[sadje]]. Živalski produkti imajo navadno manjše ravni ogljikovih hidratov, medtem ko je izjema [[mleko]] z visoko količino laktoze.<ref>{{cite web |url=https://www.diabetes.org.uk/upload/How%20we%20help/catalogue/carb-reference-list-0511.pdf |title=Carbohydrate reference list |website=www.diabetes.org.uk |access-date=October 30, 2016}}</ref> Običajno organizmi niso sposobni presnavljati vseh tipov ogljikovih hidratov. Univerzalni vir energije, ki ga odlikuje tudi dobra dostopnost, je glukoza. Mnogi organizmi zmorejo presnavljati tudi druge monosaharide in disaharide, a je pogosto glukoza prva v vrsti za biokemijske reakcije. Bakterija [[Escherichia coli|''Escherichia coli'']] je zmožna uporabljati laktozo (ob prisotnosti laktoze [[operon lac]] izraža [[Gen|gene]] za encime za prebavo laktoze), a bo ob prisotnosti tako laktoze kot tudi glukoze najprej metabolizirala glukozo. Pogost vir energije so polisaharidi; mnogi organizmi zlahka hidrolizirajo škrob na njegove monomerne enote, a po drugi strani ne morejo presnavljati celuloze in hitina. Izjeme so nekateri mikroorganizmi (bakterije in [[protisti]]).<ref>{{cite journal |author1=Pichon L |author2=Huneau JF |author3=Fromentin G |author4=Tomé D | title = A high-protein, high-fat, carbohydrate-free diet reduces energy intake, hepatic lipogenesis, and adiposity in rats | journal = The Journal of Nutrition | volume = 136 | issue = 5 | pages = 1256–60 | date = May 2006 | pmid = 16614413 | doi = 10.1093/jn/136.5.1256 | doi-access = free }}</ref> [[Inštitut za medicino]] priporoča, da naj odrasli pridobijo med 45 in 65% prehranske energije s pomočjo polnozrnatih ogljikohidratov.<ref>Food and Nutrition Board (2002/2005). ''[http://newton.nap.edu/books/0309085373/html Dietary Reference Intakes for Energy, Carbohydrate, Fiber, Fat, Fatty Acids, Cholesterol, Protein and Amino Acids] {{Webarchive|url=https://archive.today/20070210182833/http://newton.nap.edu/books/0309085373/html |date=February 10, 2007 }}''. Washington, D.C.: The [[National Academies Press]]. Page [http://newton.nap.edu/books/0309085373/html/769.html 769] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060912060636/http://newton.nap.edu/books/0309085373/html/769.html |date=September 12, 2006 }}. {{ISBN|0-309-08537-3}}.</ref> [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] svetujeta, da naj bi 55–75% energije pridobili iz ogljikovih hidratov, a le 10% iz sladkorjev.<ref>Joint WHO/FAO expert consultation (2003). ''[https://web.archive.org/web/20110423051140/http://www.who.int/hpr/NPH/docs/who_fao_expert_report.pdf]'' ([[Portable Document Format|PDF]]). Geneva: [[World Health Organization]]. pp. 55–56. {{ISBN|92-4-120916-X}}.</ref> === Diete z omejevanjem ogljikovih hidratov === [[Slika:Breadindia.jpg|sličica|Pri dietah z omejeno vsebnostjo ogljikovih hidratov je odsvetovano uživanje nekaterih z ogljikohidrati bogatih živil (denimo kruha, testenin in podobnih).]] [[Slika:Blausen 0316 DigestiveSystem.png|sličica|Ogljikohidrati se prebavljajo v ustih in tankem črevesu.]] [[Dieta|Diete]] z nizko vsebnostjo ogljikohidratov onemogočajo pridobivanje dovoljšnih količin [[Prehranske vlaknine|prehranskih vlaknin]], ki se nahajajo predvsem v [[Metuljnice|metuljnicah]], polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi.<ref name="mort">{{cite journal | last1=Seidelmann | first1=Sara B | last2=Claggett | first2=Brian | last3=Cheng | first3=Susan | last4=Henglin | first4=Mir | last5=Shah | first5=Amil | last6=Steffen | first6=Lyn M | last7=Folsom | first7=Aaron R | last8=Rimm | first8=Eric B | last9=Willett | first9=Walter C | last10=Solomon | first10=Scott D | title=Dietary carbohydrate intake and mortality: a prospective cohort study and meta-analysis | journal=The Lancet. Public Health | volume=3 | issue=9 | year=2018 | issn=2468-2667 | pmid=30122560 | pmc=6339822 | doi=10.1016/s2468-2667(18)30135-x | pages=e419–e428 |type=Meta-analysis}}</ref><ref name="fibre">{{cite journal |title=Carbohydrate quality and human health: a series of systematic reviews and meta-analyses |author1=Reynolds A |author2=Mann J |author3=Cummings J |author4=Winter N |author5=Mete E |author6=Te Morenga L |date=10 January 2019 |doi=10.1016/S0140-6736(18)31809-9|pmid=30638909 |journal=Lancet|volume=393 |issue=10170 |pages=434–445 |s2cid=58632705 |url=http://discovery.dundee.ac.uk/ws/files/30375889/Final_Lancet_for_John.pdf |doi-access=free }}</ref> Slabosti tovrstnih diet vključujejo slab [[zadah]] (halitoza), [[Glavobol|glavobole]] in [[zaprtje]]. Raziskujejo pa se tudi morebitne povezave med dietami z omejenim vnosom ogljikovih hidratov in pojavnostjo [[Osteoporoza|osteoporoze]] ter [[Rak (bolezen)|raka]].<ref name="obes">{{cite journal |author1=Churuangsuk C |author2=Kherouf M |author3=Combet E |author4=Lean M |title=Low-carbohydrate diets for overweight and obesity: a systematic review of the systematic reviews. | journal=Obesity Reviews | year= 2018 | volume= 19 | issue= 12 | pages= 1700–1718 | pmid=30194696 | doi=10.1111/obr.12744 | s2cid=52174104 |type=Systematic review | url=http://eprints.gla.ac.uk/168899/1/168899.pdf }}</ref> Diete z omejevanjem ogljikovih hidratov so lahko učinkovite kot diete z nizko vsebnostjo [[Maščobe|maščob]], ki ob omejenem vnosu kalorij omogočajo hitro zmanjšanje telesne teže v relativno kratkem obdobju.<ref name="endo">{{cite journal |author1=Schwartz MW |author2=Seeley RJ |author3=Zeltser LM |author4=Drewnowski A |author5=Ravussin E |author6=Redman LM | display-authors=etal| title=Obesity Pathogenesis: An Endocrine Society Scientific Statement. | journal=Endocrine Reviews | year= 2017 | volume= 38 | issue= 4 | pages= 267–296 | pmid=28898979 | doi=10.1210/er.2017-00111 | pmc=5546881 }}</ref> V daljšem obdobju naj bi bila izguba telesne teže povezane predvsem z omejevanjem kalorij<ref name="endo" /> in ne z razmerjem makronutrientov v prehrani.<ref name="tob">{{cite book |title=Behavioral approaches to the treatment of obesity |author1=Butryn ML |author2=Clark VL |author3=Coletta MC |work=Textbook of Obesity |editor= Akabas SR |display-editors=etal |publisher=John Wiley & Sons|year=2012 |quote=Taken together, these findings indicate that calorie intake, not macronutrient composition, determines long-term weight loss maintenance.|isbn=978-0-470-65588-7|page=259}}</ref> Trditve podpornikov diet z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, da ogljikohidrati povzročajo nabiranje maščobe in višanje ravni [[Inzulin|inzulina]], medtem ko naj bi bile diete z manj ogljikovimi hidrati presnovno ugodnejše, niso podprte s [[Klinični dokazi|kliničnimi dokazi]].<ref name="endo" /><ref name="hall">{{cite journal| author=Hall KD| title=A review of the carbohydrate-insulin model of obesity. | journal=European Journal of Clinical Nutrition | year= 2017 | volume= 71 | issue= 3 | pages= 323–326 | pmid=28074888 | doi=10.1038/ejcn.2016.260 | s2cid=54484172 |type=Review}}</ref> Nadalje ni znano, kako diete z manj ogljikohidrati vplivajo na pojav [[Srčnožilne bolezni|srčno-žilnih bolezni]].<ref name="man">{{cite journal |author1=Mansoor N |author2=Vinknes KJ |author3=Veierød MB |author4=Retterstøl K | title = Effects of low-carbohydrate diets v. low-fat diets on body weight and cardiovascular risk factors: a meta-analysis of randomised controlled trials | journal = The British Journal of Nutrition | volume = 115 | issue = 3 | pages = 466–79 | date = February 2016 | pmid = 26768850 | doi = 10.1017/S0007114515004699| s2cid = 21670516 }}</ref><ref name="ght">{{cite journal |author1=Gjuladin-Hellon T |author2=Davies IG |author3=Penson P |author4=Amiri Baghbadorani R| title=Effects of carbohydrate-restricted diets on low-density lipoprotein cholesterol levels in overweight and obese adults: a systematic review and meta-analysis. | journal=Nutrition Reviews | year= 2019 | volume= 77| issue= 3| pages= 161–180| pmid=30544168 | doi=10.1093/nutrit/nuy049 | s2cid=56488132 |type=Systematic review | url=http://researchonline.ljmu.ac.uk/id/eprint/8898/1/nutr-rev%20corrected%20version%2007072018.pdf | doi-access=free }}</ref> Diete z omejeno količino ogljikovih hidratov niso bolj učinkovite kot tradicionalne zdrave diete pri preprečevanju [[Sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]], kljub temu pa naj bi bile pri takšnih bolnikih dobra izbira za izgubo telesne teže in nadziranje ravni [[Krvni sladkor|krvnega sladkorja]].<ref name="brouns">{{cite journal| author=Brouns F| title=Overweight and diabetes prevention: is a low-carbohydrate-high-fat diet recommendable? | journal=Eur J Nutr | year= 2018 | volume= 57 | issue= 4 | pages= 1301–1312 | pmid=29541907 | doi=10.1007/s00394-018-1636-y | pmc=5959976 |type=Review }}</ref><ref name="meng">{{cite journal |author1=Meng Y |author2=Bai H |author3=Wang S |author4=Li Z |author5=Wang Q |author6=Chen L | title = Efficacy of low carbohydrate diet for type 2 diabetes mellitus management: A systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials | journal = Diabetes Research and Clinical Practice | volume = 131 | pages = 124–131 | date =2017 | pmid = 28750216 | doi = 10.1016/j.diabres.2017.07.006 }}</ref><ref name="ada" /> Obstajajo redki dokazi, da naj bi dieta z nizko vsebnostjo ogljikohidratov pomagala pri nadziranju [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorne bolezni tipa 1]].<ref name="ups">{{cite journal |author1=Seckold R |author2=Fisher E |author3=de Bock M |author4=King BR |author5=Smart CE |title=The ups and downs of low-carbohydrate diets in the management of Type 1 diabetes: a review of clinical outcomes |journal=Diabet. Med. |volume= 36|issue= 3|pages= 326–334|pmid=30362180 |doi=10.1111/dme.13845 |type=Review|year=2019 |s2cid=53102654 }}</ref> Ameriška organizacija za sladkorno bolezen (''[[American Diabetes Association]]'') priporoča, da se sladkorni bolniki poslužujejo tradicionalnih zdravih diet in ne takšne prehrane, ki bi dajala prednost ogljikovim hidratom ali drugim makrohranilom.<ref name="ada">{{cite journal |title=Professional Practice Committee: Standards of Medical Care in Diabetes—2019| journal=Diabetes Care | year= 2019 | volume= 42 | issue= Supplement 1 | pages= s46–s60 | doi=10.2337/dc19-S005 | pmid=30559231| url=http://care.diabetesjournals.org/content/42/Supplement_1/S46| doi-access=free }}</ref> Skrajna različica diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov – [[Ketogena dieta|ketogena (keto) dieta]] – se uporablja kot dieta za zdravljenje [[Epilepsija|epilepsije]]. V zgodnjem 21. stoletju je postala ketogena dieta še posebej priljubljena (popularizirali so jo mnogi zvezdniki), z njo pa so povezana tudi nekatera tveganja (nizka raven energije, povišana [[lakota]], [[nespečnost]], [[slabost]] in prebavne težave.<ref name="bda-2018">{{cite web |publisher=British Dietetic Association |title=Top 5 worst celeb diets to avoid in 2018 |date=7 December 2017 |url=https://www.bda.uk.com/resource/top-5-worst-celeb-diets-to-avoid-in-2018.html |quote=The British Dietetic Association (BDA) today revealed its much-anticipated annual list of celebrity diets to avoid in 2018. The line-up this year includes Raw Vegan, Alkaline, Pioppi and Ketogenic diets as well as Katie Price's Nutritional Supplements.|access-date=1 December 2020}}</ref> === Prebava === V človeški prehrani se ogljikovi hidrati pojavljajo predvsem v obliki škroba (izvirajočega iz rastlinskega materiala), glikogena (založnega polisaharida živali in [[Glive|gliv]]), raznih disaharidov (na primer saharoze ali namiznega sladkorja in [[Laktoza|laktoze]] ali mlečnega sladkorja) in monosaharidov (predvsem glukoze in [[Fruktoza|fruktoze]] ali sadnega sladkorja). Sama prebava ogljikovih hidratov se začne že v [[Ustna votlina|ustni votlini]], kjer encim [[amilaza]], sestavni del [[Slina|sline]], povzroča [[Hidroliza|hidrolitsko]] razgradnjo škroba na manjše delce (predvsem oligosaharide in disaharid [[Maltoza|maltozo]]). Raven prebave v ustih je odvisna od časa, ki ga neko živilo prestane v ustih, in intenzitete žvečenja ter prepajanja hrane s slino.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|edition=[1st English ed.]|title=The human body : an introduction to structure and function|url=https://www.worldcat.org/oclc/56415097|publisher=Georg Thieme|date=2004|location=Stuttgart|isbn=978-3-13-129271-1|oclc=56415097|first=Adolf|last=Faller|first2=Gabriele|last2=Schünke|first3=Ethan|last3=Taub}}</ref> Nadalje se ogljikovi hidrati prebavljajo v [[Tanko črevo|tankem črevesu]], kjer hidrolitski razpad povzroča [[Trebušna slinavka|pankreatična]] amilaza in nekateri drugi encimi ([[Disaharidaza|disaharidaze]], [[Glikozidaza|glikozidaze]] itd.). Do absorpcije ogljikohidratov pride šele, ko so ti razpadli na monomerne gradnike (monosaharide). Takrat jih v svojo [[Citoplazma|citoplazmo]] s pomočjo [[Aktivni transport|aktivnega]] in [[Pasivni transport|pasivnega transporta]] sprejmejo [[Epitel|epitelne celice]], nakar hranila potujejo preko [[Obtočila|krvožilja]] in v [[jetra]].<ref name=":8" /> == V laboratoriju == [[Slika:Próba Molischa.JPG|sličica|230x230px|Pozitivni [[Molischev test]] (viden je vijoličast prstan).]] Ogljikovi hidrati so pogosto predmet raznih laboratorijskih preiskav, katerih cilj je bodisi zaznavanje prisotnosti ogljikovih hidratov ([[Kvalitativna analiza|kvalitativne analize]]) bodisi določanje njihove količine v izbranem vzorcu ([[Kvantitativno raziskovanje|kvantitativne analize]]).<ref>{{Navedi splet|title=What Is Quantitative Analysis in Chemistry?|url=https://www.thoughtco.com/definition-of-quantitative-analysis-604627|website=ThoughtCo|accessdate=2021-05-25|language=en}}</ref> === Kvalitativne analize === S pomočjo [[Škrobni test z jodovico|škrobnega testa]], ki kot [[reagent]] uporablja [[Jodovica|jodovico]], se ugotavlja prisotnost škroba (in nekaterih drugih ogljikovih hidratov). Pozitivna reakcija je vidna kot pojav intenzivno vijoličaste barve.<ref>{{Navedi revijo|last=Cochran|first=Beverly|last2=Lunday|first2=Deborah|last3=Miskevich|first3=Frank|date=2008-03|title=Kinetic Analysis of Amylase Using Quantitative Benedict's and Iodine Starch Reagents|url=https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/ed085p401|magazine=Journal of Chemical Education|language=EN|volume=85|issue=3|pages=401|doi=10.1021/ed085p401|issn=0021-9584}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Naiman|first=Barnet|date=1937-03-01|title=Preservation of starch indicator|url=https://doi.org/10.1021/ed014p138.1|magazine=Journal of Chemical Education|volume=14|issue=3|pages=138|doi=10.1021/ed014p138.1|issn=0021-9584}}</ref> Kvalitativni test za dokazovanje prisotnosti je tudi [[Barfoedov test]], ki je namenjen monosaharidom. Ob vsebnosti teh v vzorcu se [[bakrov (II) acetat]] oksidira v [[Bakrov oksid|bakrov (I) oksid]], kar je mogoče zaznati kot pojav opečnato rdeče [[Oborina|oborine]].<ref>{{Navedi revijo|last=Barfoed|first=C.|date=1873-12-01|title=Ueber die Nachweisung des Traubenzuckers neben Dextrin und verwandten Körpern|url=https://doi.org/10.1007/BF01462957|magazine=Zeitschrift für analytische Chemie|language=de|volume=12|issue=1|pages=27–32|doi=10.1007/BF01462957|issn=1618-2650}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=General Biochemistry: Barfoed's test|url=http://ecoursesonline.iasri.res.in/mod/page/view.php?id=53487|website=ecoursesonline.iasri.res.in|accessdate=2021-05-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=COLORIMETRIC IDENTIFICATION OF UNKNOWN SUGARS|url=https://web.archive.org/web/20060716052807/http://www.science.smith.edu/departments/Biochem/Biochem_353/CARBO.html|website=web.archive.org|date=2006-07-16|accessdate=2021-05-24}}</ref> Z Barfoedovim reagentom bodo reagirali tudi disaharidi, četudi je reakcija v takšnih primerih počasnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Carbohydrates - Barfoed's Test|url=http://dept.harpercollege.edu/chemistry/chm/100/dgodambe/thedisk/carbo/barf/barfoed.htm|website=dept.harpercollege.edu|accessdate=2021-05-24}}</ref> Pentoze (in [[Pentozan|pentozane]], polimere več pentoz<ref>{{Navedi splet|title=The Oxford Companion to Beer Definition of pentose|url=http://beerandbrewing.com/dictionary/kBB2ucWOgX/|website=Craft Beer & Brewing|accessdate=2021-05-24|language=en}}</ref>) je mogoče dokazovati z [[Bialov test|Bialovim testom]], pri katerem pentoze reagirajo z [[Orcinol|orcinolom]] in [[Železov(III) klorid|železovim (III) kloridom]], kar opazimo kot zeleno modro obarvanje.<ref>{{Navedi splet|title=Bial’s Test- Definition, Principle, Procedure, Result, Uses|url=https://microbenotes.com/bials-test/|website=Microbe Notes|date=2020-11-18|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Anupama|last=Sapkota}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tests for specific carbohydrates: Seliwanoff’s test, Bial's test and Iodine test|url=https://www.onlinebiologynotes.com/tests-for-specific-carbohydrates-seliwanoffs-test-bials-test-and-iodine-test/|website=Online Biology Notes|date=2018-04-24|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Gaurab|last=Karki}}</ref> Prisotnost vseh tipov ogljikohidratov (tudi [[Glikolipidi|glikolipidov]] in [[Glikoprotein|glikoproteinov]]<ref>{{Navedi splet|title=Molisch Test- Definition, Principle, Procedure, Result, Uses|url=https://microbenotes.com/molisch-test/|website=Microbe Notes|date=2020-11-19|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Anupama|last=Sapkota}}</ref>) se lahko določa s pomočjo [[Molischev test|Molischevega testa]], kjer se kot reagent uporablja α-[[naftol]], raztopljen v [[Etanol|etanolu]]. Pri pozitivni reakciji je viden vijoličast prstan.<ref>{{Navedi revijo|last=Devor|first=Arthur W.|date=1950-05-01|title=Carbohydrate Tests Using Sulfonated α-Naphthol|url=https://doi.org/10.1021/ja01161a037|magazine=Journal of the American Chemical Society|volume=72|issue=5|pages=2008–2012|doi=10.1021/ja01161a037|issn=0002-7863}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Molisch’s Test: Objectives, Principle, Reagents, Procedure and Result|url=https://www.onlinebiologynotes.com/molischs-test-objectives-principle-reagents-procedure-and-result/|website=Online Biology Notes|date=2018-05-01|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Gaurab|last=Karki}}</ref> === Kvantitativne analize === Ogljikove hidrate je mogoče analizirati tudi s pomočjo kvantitativnih analiz, pri katerih je cilj, določiti količino ogljikohidratov v vzorcu (in ne samo prisotnost, kot pri kvalitativnih analizah). Nekatere klasične kvalitativne teste (recimo Bialov test) se uporablja tudi kot kvantitativne različice, pri čemer se raztopino vzorca in reagenta meri s pomočjo [[Spektrofotometrija|spektrofotometra]].<ref>W. R. Fernell and H. K. King, The simultaneous determination of pentose and hexose in mixtures of sugars. Analyst, 1953,78, 80–83</ref> V uporabi so tudi številne [[Kromatografija|kromatografske tehnike]] za kvantitativno analizo ogljikovih hidratov.<ref>[https://www.journalofdairyscience.org/article/S0022-0302(60)90280-0/pdf QUANTITATIVE DETERMINATION OF CARBOHYDRATES IN ICE CREAM BY PAPER CHROMATOGRAPHY] (T. C. CHOU in J. TOBIAS). Department of Food Technology, University of Illinois, Urbana</ref> == Sklici == {{sklici}}66. Brainly.in - [https://brainly.in/question/49043230 The simplest carbohydrates are the three carbon dihydroxyacetone and trioses glyceraldehyde.] [[Kategorija:Biokemija]] [[Kategorija:Ogljikovi hidrati|*]] [[Kategorija:Prehrana]] {{normativna kontrola}} asaac94r8q8lztccz8btfnue9oru0eg 5727260 5727249 2022-08-04T08:22:08Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Jennifer2107|Jennifer2107]] ([[User talk:Jennifer2107|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki [[Slika:AmyloseA.gif|sličica|[[Amiloza]] (na sliki) je eden izmed dveh gradnikov [[Škrob|škroba]], [[Polisaharid|polisaharida]], ki spada med ogljikove hidrate.|200x200_pik]] '''Ogljikov hidrat'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Botanični terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-05-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Čebelarski terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/cebelarski/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-05-22|language=sl}}</ref> ali '''ogljikohidrat'''<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Farmacevtski terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/farmacevtski/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-05-22|language=sl}}</ref> (s tujko '''karbohidrat''' in '''saharid''') je [[organska spojina]], ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo [[Atom|atomi]] [[Ogljik|ogljika]], [[Vodik|vodika]] in [[Kisik|kisika]].<ref name=":0" /> Ogljikovi hidrati so [[Alifatska spojina|alifatske spojine]], ki vsebujejo vsaj eno karbonilno (bodisi [[Aldehid|aldehidno]] bodisi [[Keton|ketonsko]]<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Temelji biokemije|url=https://www.worldcat.org/oclc/448300231|publisher=Študentska založba|date=2005|location=Ljubljana|isbn=961-242-041-6|oclc=448300231|first=Rodney F.|last=Boyer|first2=Blaž |last2=Cigić|first3=Marko|last3=Dolinar|first4=Marinka|last4=Drobnič-Košorok}}</ref>) in več [[Alkohol|hidroksilnih]] [[Funkcionalna skupina|funkcionalnih skupin]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Zaradi hidroksilnih skupin imajo ogljikovi hidrati nekatere lastnosti [[Alkohol|alkoholov]].<ref name=":6" /> Med ogljikove hidrate sodijo [[Biomolekula|biomolekule]], ki imajo širok razpon razširjenosti v živih organizmih, zelo raznolike pa so tudi njihove funkcije; med drugim sodelujejo v energijski [[Presnova|presnovi]] (kot založne spojine ali surovine, ki se neposredno uporabljajo v presnovnih reakcijah), so gradbene molekule (gradijo [[Celična stena|celične stene]] [[Rastlinska celica|rastlinskih]] in [[Bakterije|bakterijskih]] celic, pojavljajo se tudi v [[Živali|živalskih]] [[Vezivo (biologija)|vezivih]]), sestavine [[Nukleinska kislina|nukleinskih kislin]] in skupaj z drugimi biomolekulami tvorijo številne spojine, nujne za delovanje organizmov.<ref name=":2" /> == Pestrost ogljikovih hidratov == Zaradi izrazite raznolikosti ogljikovih hidratov se te pogosto razvršča na podskupine, ki temeljijo na kompleksnosti zgradbe. Najenostavnejši ogljikovi hidrati so [[Monosaharid|monosaharidi]], s povezavo dveh monosaharidov nastajajo [[Disaharid|disaharidi]], [[Oligosaharid|oligosaharide]] prepoznamo po treh do desetih (devetih<ref name=":3">{{Navedi revijo|title=Table 1 The major dietary carbohydrates|url=https://www.nature.com/articles/1602936/tables/1|language=en|issn=1476-5640}}</ref>) povezanih monosaharidnih monomerih, medtem ko [[Polisaharid|polisaharide]] gradi večje število monosaharidov (ponavadi več kot 10).<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Cummings|first=J. H.|last2=Stephen|first2=A. M.|date=2007-12|title=Carbohydrate terminology and classification|url=https://www.nature.com/articles/1602936|magazine=European Journal of Clinical Nutrition|language=en|volume=61|issue=1|pages=S5–S18|doi=10.1038/sj.ejcn.1602936|issn=1476-5640}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Carbohydrates- definition, structure, types, examples, functions|url=https://microbenotes.com/carbohydrates-structure-properties-classification-and-functions/|website=Microbe Notes|date=2018-08-05|accessdate=2021-05-23|language=en-US|first=Sagar|last=Aryal}}</ref> Monosaharide in disaharide skupaj s [[Polihidroksialkohol|polihidroksialkoholi]] (polioli) pogosto združujemo v skupino sladkorjev, pri čemer izraz sladkor v tem primeru ne predstavlja zgolj disaharida [[Saharoza|saharoze]].<ref name=":4" /> {| class="wikitable" |+Klasifikacija ogljikovih hidratov<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":5" /> !Skupina !Velikost !Primeri |- |Sladkorji (monosaharidi, disaharidi in polihidroksialkoholi) |od 1 do 2 monomera |glukoza, riboza, saharoza, laktoza, sorbitol, manitol |- |Oligosaharidi |od 3 do 9 (10) monomerov |maltodekstrin, rafinoza, inulin, fruktooligosaharid |- |Polisaharidi |od 10 monomerov |škrob (amilopektin, amiloza), celuloza, hemiceluloza, pektin |} === Reducirajoči sladkor === {{Glavni|Reducirajoči sladkor}} Ogljike hidrate lahko klasificiramo kot reducirajoče ali nereducirajoče sladkorje. Reducirajoči sladkorji so tisti, ki so zaradi svoje proste aldehidne funkcionalne skupine zmožni delovati kot [[Redoks reakcija|reducenti]] (sebe [[Oksidacija|oksidirati]], drugo spojino [[Redukcija|reducirati]]). Nereducirajoči sladkorji so brez proste aldehidne skupine (ta je običajno vezana v [[Glikozidna vez|glikozidno vez]], kot pri mnogih disaharidih).<ref>{{Navedi knjigo|edition=3|title=Essential biochemistry|url=https://www.worldcat.org/oclc/842322773|date=2014|location=Hoboken, N.J.|isbn=978-1-118-08350-5|oclc=842322773|first=Charlotte W.|last=Pratt}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Ch25: Aldoses and Ketoses|url=http://www.chem.ucalgary.ca/courses/351/Carey5th/Ch25/ch25-2-4.html|website=www.chem.ucalgary.ca|accessdate=2021-05-23}}</ref> [[Slika:Maltose Gleichgewicht.svg|sredina|sličica|350x350_pik|Kemijsko ravnotežje med ciklično in aciklično (verižno) obliko maltoze (desna maltoza ima na skrajno desni strani vidno prosto aldehidno skupino, -CHO).]] Med reducirajoče sladkorje spadajo vsi monosaharidi, pa tudi nekateri disaharidi, oligosaharidi in polisaharidi.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Reducing and Non-reducing Sugars Chemistry Tutorial|url=https://www.ausetute.com.au/redsugar.html|website=www.ausetute.com.au|accessdate=2021-05-22}}</ref> Ketoze (ogljikovi hidrati s ketoskupino) se morajo najprej [[Tavtomerizacija|tavtomerizirati]] v aldoze (ogljikovi hidrati z aldoskupino), šele nato so zmožne delovati kot reducirajoči sladkorji.<ref>{{Navedi splet|title=Ch25: Reducing sugars|url=http://www.chem.ucalgary.ca/courses/351/Carey5th/Ch25/ch25-2-5.html|website=www.chem.ucalgary.ca|accessdate=2021-05-22}}</ref> == Monosaharidi == {{Glavni|Monosaharid}} [[Slika:Glucose stereochemistry.jpg|sličica|150x150px|Glukoza je aldoheksoza (ima šest ogljikov in aldoskupino).<ref>{{Navedi revijo|date=2005-01-01|title=SWEETENERS|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B0123693977006105|language=en|pages=562–572|doi=10.1016/B0-12-369397-7/00610-5}}</ref>]] === Zgradba in klasifikacija === Monosaharidi so najenostavnejši ogljikovi hidrati, ki so zgrajeni iz 3 do 7 ogljikovih atomov in več vodikovih ter kisikovih atomov (spojine iz zgolj enega ali dveh ogljikov formalno ne uvrščamo med ogljikove hidrate<ref name=":2" />).<ref name=":6">{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Biologija človeka : anatomija, fiziologija, zdravje|url=https://www.worldcat.org/oclc/445133606|publisher=DZS|date=1999|location=Ljubljana|isbn=86-341-1808-8|oclc=445133606|last=Anselme |first=Bruno |last2=Richard |first2=Daniel |last3=Novak |first3=Tone |last4=Pristovnik |first4=Franjo}}</ref> Njihova empirična formula je (CH<sub>2</sub>O)<sub>n</sub>. Kot drugi ogljikovi hidrati imajo tudi monosaharidi več hidroksilnih funkcionalnih skupin (-OH) in eno bodisi aldehidno (-CHO) bodisi ketonsko (-CO) skupino. Pri večini monosaharidov je na vsakem ogljikovem atomu (razen tistem, ki ima vezano aldehidno ali ketonsko skupino) ena hidroksilna skupina.<ref name=":2" /> Monosaharide razvrščamo s pomočjo dveh sistemov; pogosto se nek monosaharid opredeli na podlagi števila ogljikovih atomov. Tako poznamo [[Trioza|trioze]] (trije ogljiki), [[Tetroza|tetroze]] (štirje ogljiki), [[Pentoza|pentoze]] (pet ogljikov), [[Heksoza|heksoze]] (šest ogljikov) in [[Heptoza|heptoze]] (sedem ogljikov). Monosaharide se lahko deli tudi na podlagi funkcionalne skupine, ki jo imajo vezano: tako ločimo aldoze (z vezano aldehidno funkcionalno skupino) in ketoze (z vezano ketonsko funkcionalno skupino).<ref name=":2" /> Ob hkratni uporabi obeh sistemov je mogoče poljuben monosaharid opredeliti kot denimo ketoheksozo (monosaharid s šestimi ogljiki in ketoskupino), aldopentozo (monosaharid s petimi ogljiki in aldoskupino) in tako dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - ketoheksóza|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522403/ketoheksoza?ld=95&query=ketoheksoza&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2021-05-23}}</ref><ref name=":2" /> === Kemizem === Monosaharide se riše s pomočjo [[Fischerjeva nomenklatura|Fischerjevih projekcijskih formul]], kjer se tetraedričnih ogljikovih atomov navadno ne izpisuje, ampak so ponazorjeni kot presečišča vodoravne in navpične črte, medtem ko se zapisuje stranske skupine (hidroksilne skupine, vodike in karbonilne funkcionalne skupine). Lastnost monosaharidov, ki je dobro vidna pri risanju Fischerjevih formul, je [[stereoizomerija]]. Zaradi prisotnosti [[Kiralnost (kemija)|kiralnega centra]] (ogljika, ki ima nase vezane štiri različne skupine) lahko monosaharidi obstajajo v dveh [[Izomer|izomerih]] ([[Enantiomer|enantiomerih]]). Enantiomeri s predpono D- imajo hidroksilno skupino na desni strani kiralnega ogljika, medtem ko je ta skupina pri enantiomerih s predpono L- na levi strani. Kiralnih centrov je lahko tudi več (v takšnih primerih se oznaki D- in L- uporabljata le za položaj hidroksilnih skupin, vezanih na kiralni ogljik, nameščen najdlje od ogljika s karbonilno, bodisi aldoskupino bodisi ketoskupino).<ref name=":2" /> [[Slika:Glycerinaldehyd.svg|sredina|sličica|400x400_pik|Enantiomera [[Gliceraldehid|gliceraldehida]].]] [[Slika:Haworth projection of hyaluronan.svg|sličica|Haworthova projekcijska formula, ki prikazuje [[Hialuronska kislina|hialuronsko kislino]] (hialuron).]] Za risanje monosaharidov z več kot petimi ogljiki je bolj primerna [[Haworthova projekcijska formula]], ki omogoča zapisovanje cikličnih oblik. Monosaharidi s petimi ali več ogljiki so namreč v [[Raztopina|raztopinah]] običajno v [[Ciklična spojina|cikličnih oblikah]], pri čemer se monosaharid poveže v obroč z [[Kemijska vez|vezjo]] med karbonilno skupino (keto- ali aldoskupino) in hidroksilno skupino ogljika iz drugega konca monosaharida. Na tak način nastajajo ciklični [[Hemiacetal|hemiacetali]] (ciklične aldoze) in [[Hemiketal|hemiketali]] (ciklične ketoze). Po tej reakciji kiralni center postane ogljik, ki je imel prej nase vezano karbonilno skupino. Tudi pri cikličnih monosaharidih se pojavlja izomerija; mogoča sta dva [[Anomer|anomera]]: α oblika ima hidroksilno skupino, vezano na kiralni ogljik, pod ravnino obroča (obratno je pri β obliki).<ref name=":2" /> === Vloga === Monosaharide odlikuje dobra [[topnost]] v polarnih [[Topilo|topilih]] (recimo v vodi), zaradi česar se zlahka prenašajo po organizmih in v notranjosti celic. Med glavne vloge monosaharidov spada sodelovanje v energijski presnovi, saj se med biokemijskimi reakcijami njihove razgradnje sprošča obilo [[Energija|energije]], potrebne za gradnjo energijskih molekul [[Adenozin trifosfat|adenozina trifosfata]] (ATP). Ob tem v procesu [[Celično dihanje|celičnega dihanja]] nastajata tudi voda in [[ogljikov dioksid]]. Monosaharidi se v organizmih pojavljajo predvsem kot surovine, založne spojine pa predstavljajo kompleksnejši ogljikovi hidrati, v katere se monosaharidi po potrebi povežejo.<ref name=":6" /><ref name=":2" /> D-glukoza velja za [[krvni sladkor]] večine [[Vretenčarji|vretenčarjev]].<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Vergleichende Biochemie der Tiere|url=https://www.worldcat.org/oclc/611462924|publisher=G. Fischer|date=1990|location=Stuttgart|isbn=3-437-20440-8|oclc=611462924|first=Klaus|last=Urich}}</ref> Nekateri monosaharidi v organizmih opravljajo vlogo gradnikov; takšni sta denimo [[riboza]] in [[deoksiriboza]] v nukleinskih kislinah ([[RNK]] in [[DNK]]) in riboza v ATP-ju.<ref>{{Navedi splet|title=Nucleic Acid|url=https://dlc.dcccd.edu/biology1-3/nucleic-acid|website=dlc.dcccd.edu|accessdate=2021-05-24}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Mahoney|first=Diane E.|last2=Hiebert|first2=John B.|last3=Thimmesch|first3=Amanda|last4=Pierce|first4=John T.|last5=Vacek|first5=James L.|last6=Clancy|first6=Richard L.|last7=Sauer|first7=Andrew J.|last8=Pierce|first8=Janet D.|date=2018|title=Understanding D-Ribose and Mitochondrial Function|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5959283/|magazine=Advances in bioscience and clinical medicine|volume=6|issue=1|pages=1–5|doi=10.7575/aiac.abcmed.v.6n.1p.1|issn=2203-1413|pmc=5959283|pmid=29780691}}</ref> Fruktoza se nahaja v [[Semenska tekočina|semenski tekočini]] višjih [[Sesalci|sesalcev]], kjer služi kot hranilo za [[Semenčica|semenčice]].<ref name=":11" /> == Disaharidi in oligosaharidi == {{Glavni|Disaharid|Oligosaharid}} Disaharidi nastajajo s povezavo dveh monosaharidov z glikozidno vezjo, medtem ko oligosaharide gradijo od trije do desetih monosaharidov.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Disaharide skupaj z monosaharidi in polioli uvrščamo med sladkorje.<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Nekateri disaharidi in oligosaharidi spadajo med reducirajoče sladkorje, ki so sposobni delovati kot reducenti.<ref name=":10" /><ref name=":9" /> Tudi disaharidi in oligosaharidi so precej razširjeni v živem svetu. Pogost disaharid, ki se v velikih količinah nahaja v sesalčjem [[Mleko|mleku]], je laktoza. Najvišje vrednosti laktoze so prisotne v mleku [[Prvaki|prvakov]], najmanj pa je tega disaharida pri [[Kiti|kitih]] in [[Plavutonožci|plavutonožcih]]. Mleko zraven laktoze vsebuje tudi veliko oligosaharidov (teh [[Dojenček|dojenčki]] v večji meri ne morejo presnavljati, služili pa naj bi kot [[prebiotik]] za vzpostavitev novorojenčkove [[Črevesna flora|črevesne mikrobiote]]<ref>{{Navedi revijo|last=German|first=J. Bruce|last2=Freeman|first2=Samara L.|last3=Lebrilla|first3=Carlito B.|last4=Mills|first4=David A.|date=2008|title=Human Milk Oligosaccharides: Evolution, Structures and Bioselectivity as Substrates for Intestinal Bacteria|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2861563/|magazine=Nestle Nutrition workshop series. Paediatric programme|volume=62|pages=205–222|doi=10.1159/000146322|issn=1661-6677|pmc=2861563|pmid=18626202}}</ref>). Visoka količina disaharidov in oligosaharidov se nahaja v [[Čebele|čebeljem]] medu in mani (sladkih izločkih) [[Listne uši|listnih uši]]. Disaharidi so pogosti sladkorji rastlinskih tkiv; saharoza se denimo prevaja po rastlinskem [[Floem|floemu]] do tarčnih celic.<ref name=":11" /> {| class="wikitable" |+Pogosti disaharidi<ref>{{Navedi splet|title=Disaccharides - Definition, Function, Structure & Examples|url=https://byjus.com/chemistry/disaccharides/|website=BYJUS|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Oakley|last=Simoonga}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Handy List of Dissacharide Examples|url=https://www.thoughtco.com/list-of-disaccharide-examples-603876|website=ThoughtCo|accessdate=2021-05-24|language=en}}</ref><ref name=":11" /><ref>{{Navedi revijo|date=2017-01-01|title=N-Acetyl-chitobiose ameliorates metabolism dysfunction through Erk/p38 MAPK and histone H3 phosphorylation in type 2 diabetes mice|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1756464616303541|magazine=Journal of Functional Foods|language=en|volume=28|pages=96–105|doi=10.1016/j.jff.2016.11.012|issn=1756-4646}}</ref> !Predstavnik !Monomera !Vez !Glavna vloga |- |Saharoza |glukoza in fruktoza |α(1→2)β |namizni sladkor, prevajalni sladkor rastlin |- |Laktoza |glukoza in galaktoza |β(1→4) |mlečni sladkor |- |Maltoza |dve molekuli glukoze |α(1→4) |produkt hidrolitskega razpada škroba |- |Trehaloza |dve molekuli glukoze |α(1→1)α |v živalih in rastlinah kot zaščita pred sušnimi obdobji |- |Laktuloza |galaktoza in fruktoza |β(1→4) |sintetični sladkor, ki se uporablja za lajšanje zaprtja |- |Celobioza |dve molekuli glukoze |β(1→4) |produkt hidrolitskega razpada celuloze |- |Kitobioza |dve molekuli glukozamina |β(1→4) |produkt hidrolitskega razpada hitina |} == Polisaharidi == {{Glavni|Polisaharid}} Polisaharidi so tisti ogljikovi hidrati, ki nastanejo s povezovanjem več kot desetih monosaharidov.<ref name=":4" /> Za opredelitev nekega polisaharida je pomembno navesti tip monomerov (denimo glukoza ali galaktoza), morebitno prisotnost več različnih vrst monomerov, tip glikozidne vezi (ki veže monomere med seboj), dolžino (približno število monomerov) in raven razvejanja. Med polisaharidi ločimo homopolisaharide, zgrajene le iz enega tipa monomerov, in heteropolisaharide, ki jih gradi več vrst monomerov.<ref name=":2" /> === Vloga === Polisaharidi so precej razširjeni v živih bitjih, navadno pa služijo bodisi kot rezervne molekule, iz katerih lahko organizem pridobi enostavnejše surovine, namenjene energijski presnovi, bodisi kot strukturne molekule, ki gradijo denimo celično steno, hitinjačo, osrednjo lamelo itd.<ref name=":2" /><ref name=":7">{{Navedi knjigo|edition=3., izpopolnjena izd|title=Botanika : razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo|url=https://www.worldcat.org/oclc/444656317|publisher=Fakulteta za kmetijstvo|date=2001|location=Maribor|isbn=961-6317-06-7|oclc=444656317|last=Krajnčič|first=Božidar}}</ref> Nekateri ogljikovi hidrati služijo tudi kot sredstva za toplotno izolacijo organizmov (denimo pri [[Žuželke|žuželkah]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Biobased Aerogels|url=https://pubs.rsc.org/en/content/chapter/bk9781782627654-00261/978-1-78262-765-4|date=2018-08-23|pages=261–294|language=en|first=R.|last=Muthuraj|first2=C.|last2=Jimenez-Saelices|first3=Y.|last3=Grohens|first4=B.|last4=Seantier}}</ref><ref name=":11" /> ==== Strukturni polisaharidi ==== [[Slika:Fiddler Crabs at Indian River Lagoon - Flickr - Andrea Westmoreland.jpg|sličica|330x330px|Hitin je strukturni polisaharid, ki gradi hitinjačo členonožcev.]] Med bolje poznane strukturne polisaharide spada [[celuloza]], ki gradi celične stene rastlin in nekaterih drugih organizmov. Kemijsko je celuloza homopolisaharid, ki ga gradijo številne (D-) glukozne molekule, med seboj vezane z β(1→4) glikozidno vezjo. Celulozo, ki je v obliki podolgovatih in nerazvejanih verig, gradi od 10 000 do 15 000 monomerov. Celuloza je za človeštvo pomembna surovina, ki jo uporabljamo v papirni industriji, tekstilstvu in gradbeništvu. Visoko vrednost ima tudi v prehrani (kot vlaknina), četudi zaradi odsotnosti encima [[Celulaza|celulaze]] človek celuloznih molekul ne more razgraditi in uporabiti kot vir energije. Omenjen encim nastaja pri nekaterih [[Mikroorganizem|mikroorganizmih]], mnogi tovrstni mikrobi pa so s [[prežvekovalci]] in [[termiti]] povezani v simbiotsko razmerje ter prebivajo v njihovih [[Prebavila|prebavilih]].<ref name=":2" /> Strukturni polisaharid je tudi pektin, ki ga človeštvo uporablja v živilstvu kot želirno sredstvo.<ref name=":2" /> Pojavlja se v naravi, kjer denimo gradi [[Osrednja lamela|osrednjo lamelo]] (primordialno celično steno) rastlinskih celic.<ref name=":7" /> V živalskem svetu je ključni strukturni polisaharid [[hitin]], ki je nerazvejan homopolisaharid (iz monomera [[N-acetilglukozamin|N-acetilglukozamina]], glukoznega derivata). Gradi [[zunanji skelet]] (eksoskelet) [[Členonožci|členonožcev]], ki ga imenujemo tudi [[hitinjača]]. Ker človek nima ustreznega encima, ki bi razgrajeval β(1→4) glikozidno vez med monomeri hitina, se ta v človeških prebavilih ne [[Prebava|prebavlja]]. Pri mnogih živalih je [[vezivno tkivo]] (vezivo) sestavljeno iz številnih zelo raznolikih biomolekul, med katerimi so mnoge strukturni polisaharidi. Takšni so predvsem [[Mukopolisaharid|mukopolisaharidi]], kamor spadata denimo [[hialuronska kislina]] ali hialuron (heteropolisaharid iz N-acetilglukozamina in D-[[Glukuronska kislina|glukuronske kisline]]) in [[hondroitinsulfat]] (heteropolisaharid iz [[N-acetilgalaktozaminsulfat|N-acetilgalaktozaminsulfata]] in D-glukuronske kisline).<ref name=":2" /> ==== Rezervni polisaharidi ==== [[Slika:Starch granules of potato02.jpg|sličica|170x170_pik|Škrob v rastlinskih celicah]] Organizmi ogljikove hidrate skladiščijo v obliki polisaharidov (tudi presežni monosaharidi se pretvarjajo v polisaharide in na tak način shranjujejo). Rastlinski rezervni polisaharid je [[škrob]], ki se shranjuje v obliki granul (zrn) v [[kloroplast]]ih in [[amiloplast]]ih. Gre za homopolisaharid, zgrajen iz dveh homopolisaharidnih podenot (linearne in nerazvejane [[Amiloza|amiloze]] ter nekoliko razvejanega [[Amilopektin|amilopektina]]). Škrob je nujen element človeške prehrane, čigar razgradnja se začne že v ustni votlini, kjer njegovo hidrolizo [[Kataliza|katalizira]] encim [[amilaza]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo|title=The Structure and Function of Plastids|url=https://doi.org/10.1007/978-1-4020-4061-0_1|publisher=Springer Netherlands|date=2006|location=Dordrecht|isbn=978-1-4020-4061-0|pages=3–26|doi=10.1007/978-1-4020-4061-0_1|language=en|series=Advances in Photosynthesis and Respiration|first=Robert R.|last=Wise|editor-first=Robert R.|editor-last=Wise}}</ref> Rezervni polisaharid živali je [[glikogen]], ki je prav tako homopolisaharid, a ga odlikuje dobro vidna razvejanost. Glikogen je bolj razvejan od amilopektina, ima pa tudi večjo [[Molekulska masa|molekulsko maso]]. Zaradi enega [[Reducirajoči konec|reducirajočega konca]] (in mnogih nereducirajočih) je glikogen mogoče klasificirati kot reducirajoči sladkor. Skladišči se predvsem v [[Jetra|jetrih]] in [[Mišica|mišicah]], pri čemer ga je več v jetrih.<ref name=":2" /> == Presnova ogljikohidratov == {{Glavni|Presnova ogljikovih hidratov}} === Glikoliza === {{Glavni|Glikoliza}} [[Glikoliza]] ali glikolitična pot je presnovni proces razpada glukozne molekule na dve molekuli [[Piruvat|piruvata]], pri čemer se energija sprosti v obliki ATP in [[NADH]]. Skoraj vsi organizmi, zmožni presnavljanja glukoze, to delajo s pomočjo glikolize. Regulacija glukoze in uporaba produktov sta glavni kategoriji, po katerih se tovrstne presnovne poti razlikujejo med posameznimi organizmi. V nekaterih tkivih in organizmih je glikoliza edini način za sproščanje energije iz energijsko bogatih molekul.<ref name=":12">{{Navedi knjigo|edition=6 |title=Lehninger principles of biochemistry|url=https://www.worldcat.org/oclc/824794893|publisher=W.H. Freeman and Company|date=2013|location=New York|isbn=978-1-4292-3414-6|oclc=824794893|first=David L.|last=Nelson|first2=Albert L.|last2=Lehninger}}</ref> Ta presnova pot je del tako [[Anaerob|anaerobne]] kot tudi [[Aerob|aerobne]] respiracije.<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Maughan|first=Ron|date=2009-01-01|title=Carbohydrate metabolism|url=https://www.surgeryjournal.co.uk/article/S0263-9319(08)00282-2/abstract|magazine=Surgery - Oxford International Edition|language=en|volume=27|issue=1|pages=6–10|doi=10.1016/j.mpsur.2008.12.002|issn=0263-9319}}</ref> Glikoliza je sestavljena iz desetih korakov, ki jih delimo na dve fazi.<ref name=":12" /> Prva faza za svoj potek zahteva porabo dveh molekul ATP.<ref name=":13" /> Med drugo fazo se kemična energija glukozne molekule pretvori v ATP in NADH.<ref name=":12" /> Razpad ene molekule glukoze vodi v nastanek dveh molekul piruvata, ki se lahko dalje oksidirata in tako sprostita še večjo količino energije.<ref name=":13" /> Glikolizo se lahko s pomočjo povratnih zank regulira na različnih stopnjah. Najpogosteje se proces nadzoruje ob poteku tretjega koraka. Tovrstna regulacija telesu omogoča, da ne proizvaja prevelikih količin piruvatnih molekul. Hkrati je na tak način mogoče shranjevati glukozo v obliki [[Maščobna kislina|maščobnih kislin]].<ref>“Regulation of Cellular Respiration (Article).” Khan Academy. www.khanacademy.org, https://www.khanacademy.org/science/biology/cellular-respiration-and-fermentation/variations-on-cellular-respiration/a/regulation-of-cellular-respiration.</ref> === Glukoneogeneza === [[Glukoneogeneza]] je glikolizi obraten proces. Zajema pretvorbo neogljikohidratnih virov v glukozno molekulo. Med najpogostejše molekule, ki se jih v procesu glukoneogeneze pretvarja v glukozo, spadajo piruvat, [[laktat]], [[glicerol]], [[alanin]] in [[glutamin]]. Do glukoneogeneze pride, kadar telo potrebuje glukozo. Glukoneogeneza se odvija predvsem v jetrih, opravljajo pa jo tudi celice [[Ledvica|ledvic]]. Jetra so tisti [[Organ (biologija)|organ]], ki omogoča razgradnjo različnih neogljikohidratnih molekul, nakar te razpošilja po drugih organih in tkivih ali jih uporabi v glukoneogenezi. Presnovno pot nadzirajo številne različne molekule ([[glukagon]], [[kortikotropin]] – ACTH in ATP spodbujajo potek glukoneogeneze, medtem ko jo [[adenozin monofosfat]], [[adenozin difosfat]] in [[inzulin]] zavirajo).<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Dashty|first=Monireh|date=2013-10|title=A quick look at biochemistry: carbohydrate metabolism|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23680095|magazine=Clinical Biochemistry|volume=46|issue=15|pages=1339–1352|doi=10.1016/j.clinbiochem.2013.04.027|issn=1873-2933|pmid=23680095}}</ref> === Glikogenoliza === [[Glikogenoliza]] je proces, pri katerem pride do razpada glikogena. Presnovna pot se odvija v jetrih, [[Mišica|mišicah]] in ledvicah, ki telesu omogočajo pridobivanje glukoze po potrebi.<ref name=":14" /> Ena glukozna molekula se odcepi od razvejane makromolekule glikogena ter se nato pretvori v [[Glukoza-1-fosfat|glukozo-1-fosfat]], ki jo je mogoče spremeniti v [[Glukoza-6-fosfat|glukozo-6-fosfat]], intermediat glikolitične poti (glikolize). Kadar glukozna molekula izvira iz založnega glikogena, je v procesu glikolize potrebno vložiti le eno ATP.<ref name=":13" /> Po potrebi se lahko glukoza-6-fosfat znova pretvori v glukozo (v jetrih in ledvicah) in sprosti v obtočila, kjer dvigne raven krvnega sladkorja.<ref name=":12" /> [[Glukagon]], ki se sprošča ob [[Hipoglikemija|hipoglikemiji]] (stanju zmanjšane ravni krvnega sladkorja), vzpodbuja potek glikogenolize.<ref name=":14" /> Glikogen iz jeter služi kot sprotni vir glukoze med posamičnimi obroki (uporablja se predvsem za vzdrževanje [[Osrednje živčevje|centralnega živčnega sistema]]).<ref name=":12" /><ref name=":14" /> Med intenzivno vadbo glikogenolizo spodbuja tudi [[adrenalin]] v [[Skeletna mišica|skeletnih mišicah]].<ref name=":14" /> === Glikogeneza === [[Glikogeneza]] je proces, pri katerem se s povezovanjem mnogih glukoznih molekul sintetizira glikogen.<ref name=":14" /><ref name=":12" /> Ta je močno razvejana molekula, ki se pojavlja v jetrih, skeletnih mišicah in ledvicah. Razvejanost veča topnost makromolekule in encimom daje več vezavnih mest za odcepljanje glukoze.<ref name=":12" /> Kot druge [[Anabolizem|anabolne]] presnovne poti tudi glikogeneza porablja energijo.<ref>{{Cite book|last=Gropper|first=Sareen S.|url=https://books.google.com/books?id=9-C5DQAAQBAJ&newbks=0&printsec=frontcover&dq=advanced+nutrition+and+human+metabolism+by+gropper&hl=en|title=Advanced Nutrition and Human Metabolism|last2=Smith|first2=Jack L.|last3=Carr|first3=Timothy P.|date=2016-10-05|publisher=Cengage Learning|isbn=978-1-337-51421-7|language=en}}</ref> === Fosfoglukonatna pot === [[Fosfoglukonatna pot]] ali pentozafosfatna pot je alternativni način za oksidacijo glukoze. Odvija se v jetrih, maščobnem (adipoznem) tkivu, skorji [[Nadledvična žleza|nadlevičnice]], [[Modo|modih]], [[Mlečna žleza|mlečnih žlezah]], [[Fagocit|fagocitih]] in [[Rdeča krvnička|rdečih krvničkah]].<ref name=":14" /> V procesu med reduciranjem [[NADP]] v [[NADPH]] nastajajo produkti, ki se uporabljajo v drugih celičnih procesih.<ref name=":14" /><ref name=":15">{{Navedi revijo|last=Ramos-Martinez|first=Juan Ignacio|date=2017-01-15|title=The regulation of the pentose phosphate pathway: Remember Krebs|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28041936|magazine=Archives of Biochemistry and Biophysics|volume=614|pages=50–52|doi=10.1016/j.abb.2016.12.012|issn=1096-0384|pmid=28041936}}</ref> Presnovna pot se regulira s spremembami aktivnosti encima [[glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza]].<ref name=":15" /> === Presnova fruktoze === Fruktoza mora preiti nekaj dodatnih korakov, da lahko vstopi v glikolitično pot.<ref name=":12" /> Nekateri encimi določenih tkiv zmorejo fruktozi dodati [[Fosfat|fosfatno skupino]]. S to [[Fosforilacija|fosforilacijo]] nastane [[fruktoza-6-fosfat]], intermediat glikolize, ki se lahko presnavlja dalje. Presnovna pot se odvija v mišicah, maščobnem tkivu in ledvicah.<ref name=":14" /> V jetrih encim proizvaja [[Fruktoza-1-fosfat|fruktozo-1-fosfat]], ki vstopa v glikolitično pot in se kasneje cepi na [[gliceraldehid]] in [[dihidroksiacetonfosfat]].<ref name=":12" /> === Presnova galaktoze === Laktoza ali mlečni sladkor sestoji iz ene molekule glukoze in ene molekule galaktoze. Po cepitvi laktozne molekule se galaktoza transportira do jeter, kjer se pretvori v glukozo.<ref name=":14" /> [[Galaktokinaza]] porabi eno ATP, da fosforilira galaktozo. Takšna galaktoza se nato pretvori v glukozo-1-fosfat in zatem v glukozo-6-fosfat, ki se vključi v glikolitične reakcije.<ref name=":12" /> [[Slika:Carbohydrate Metabolism.png|sredina|sličica|650x650_pik|Pregled glavnih poti presnove ogljikovih hidratov]] == V prehrani == [[Image:Wheat products.jpg|thumb|Žitni izdelki so bogat vir ogljikovih hidratov.|223x223_pik]] Zaužiti ogljikohidrati dajo 3,87 [[Kalorija|kcal]]/g v primeru enostavnih sladkorjev<ref>{{cite web|url=http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/6202|title=Show Foods|work=usda.gov}}</ref> in od 3,57 do 4,12 kcal/g za sestavljene ogljikove hidrate.<ref>{{cite web|url=http://www.fao.org/docrep/006/y5022e/y5022e04.htm|title=Calculation of the Energy Content of Foods – Energy Conversion Factors|work=fao.org}}</ref> Relativno visoke ravni ogljikovih hidratov so prisotne v predelani rastlinski hrani, pa tudi v [[Sladilo|sladilih]], piškotih, bonbonih, [[Sladkor|namiznem sladkorju]], [[Med|medu]], raznih pijačah, [[Kruh|kruhu]], [[Marmelada|marmeladah]] in drugih sadnih proizvodih, [[Testenine|testeninah]] ter kosmičih. Nekoliko manj ogljikohidratov je mogoče najti v nepredelani, nerafinirani hrani, kot so [[fižol]], [[riž]] in sveže [[sadje]]. Živalski produkti imajo navadno manjše ravni ogljikovih hidratov, medtem ko je izjema [[mleko]] z visoko količino laktoze.<ref>{{cite web |url=https://www.diabetes.org.uk/upload/How%20we%20help/catalogue/carb-reference-list-0511.pdf |title=Carbohydrate reference list |website=www.diabetes.org.uk |access-date=October 30, 2016}}</ref> Običajno organizmi niso sposobni presnavljati vseh tipov ogljikovih hidratov. Univerzalni vir energije, ki ga odlikuje tudi dobra dostopnost, je glukoza. Mnogi organizmi zmorejo presnavljati tudi druge monosaharide in disaharide, a je pogosto glukoza prva v vrsti za biokemijske reakcije. Bakterija [[Escherichia coli|''Escherichia coli'']] je zmožna uporabljati laktozo (ob prisotnosti laktoze [[operon lac]] izraža [[Gen|gene]] za encime za prebavo laktoze), a bo ob prisotnosti tako laktoze kot tudi glukoze najprej metabolizirala glukozo. Pogost vir energije so polisaharidi; mnogi organizmi zlahka hidrolizirajo škrob na njegove monomerne enote, a po drugi strani ne morejo presnavljati celuloze in hitina. Izjeme so nekateri mikroorganizmi (bakterije in [[protisti]]).<ref>{{cite journal |author1=Pichon L |author2=Huneau JF |author3=Fromentin G |author4=Tomé D | title = A high-protein, high-fat, carbohydrate-free diet reduces energy intake, hepatic lipogenesis, and adiposity in rats | journal = The Journal of Nutrition | volume = 136 | issue = 5 | pages = 1256–60 | date = May 2006 | pmid = 16614413 | doi = 10.1093/jn/136.5.1256 | doi-access = free }}</ref> [[Inštitut za medicino]] priporoča, da naj odrasli pridobijo med 45 in 65% prehranske energije s pomočjo polnozrnatih ogljikohidratov.<ref>Food and Nutrition Board (2002/2005). ''[http://newton.nap.edu/books/0309085373/html Dietary Reference Intakes for Energy, Carbohydrate, Fiber, Fat, Fatty Acids, Cholesterol, Protein and Amino Acids] {{Webarchive|url=https://archive.today/20070210182833/http://newton.nap.edu/books/0309085373/html |date=February 10, 2007 }}''. Washington, D.C.: The [[National Academies Press]]. Page [http://newton.nap.edu/books/0309085373/html/769.html 769] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060912060636/http://newton.nap.edu/books/0309085373/html/769.html |date=September 12, 2006 }}. {{ISBN|0-309-08537-3}}.</ref> [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] svetujeta, da naj bi 55–75% energije pridobili iz ogljikovih hidratov, a le 10% iz sladkorjev.<ref>Joint WHO/FAO expert consultation (2003). ''[https://web.archive.org/web/20110423051140/http://www.who.int/hpr/NPH/docs/who_fao_expert_report.pdf]'' ([[Portable Document Format|PDF]]). Geneva: [[World Health Organization]]. pp. 55–56. {{ISBN|92-4-120916-X}}.</ref> === Diete z omejevanjem ogljikovih hidratov === [[Slika:Breadindia.jpg|sličica|Pri dietah z omejeno vsebnostjo ogljikovih hidratov je odsvetovano uživanje nekaterih z ogljikohidrati bogatih živil (denimo kruha, testenin in podobnih).]] [[Slika:Blausen 0316 DigestiveSystem.png|sličica|Ogljikohidrati se prebavljajo v ustih in tankem črevesu.]] [[Dieta|Diete]] z nizko vsebnostjo ogljikohidratov onemogočajo pridobivanje dovoljšnih količin [[Prehranske vlaknine|prehranskih vlaknin]], ki se nahajajo predvsem v [[Metuljnice|metuljnicah]], polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi.<ref name="mort">{{cite journal | last1=Seidelmann | first1=Sara B | last2=Claggett | first2=Brian | last3=Cheng | first3=Susan | last4=Henglin | first4=Mir | last5=Shah | first5=Amil | last6=Steffen | first6=Lyn M | last7=Folsom | first7=Aaron R | last8=Rimm | first8=Eric B | last9=Willett | first9=Walter C | last10=Solomon | first10=Scott D | title=Dietary carbohydrate intake and mortality: a prospective cohort study and meta-analysis | journal=The Lancet. Public Health | volume=3 | issue=9 | year=2018 | issn=2468-2667 | pmid=30122560 | pmc=6339822 | doi=10.1016/s2468-2667(18)30135-x | pages=e419–e428 |type=Meta-analysis}}</ref><ref name="fibre">{{cite journal |title=Carbohydrate quality and human health: a series of systematic reviews and meta-analyses |author1=Reynolds A |author2=Mann J |author3=Cummings J |author4=Winter N |author5=Mete E |author6=Te Morenga L |date=10 January 2019 |doi=10.1016/S0140-6736(18)31809-9|pmid=30638909 |journal=Lancet|volume=393 |issue=10170 |pages=434–445 |s2cid=58632705 |url=http://discovery.dundee.ac.uk/ws/files/30375889/Final_Lancet_for_John.pdf |doi-access=free }}</ref> Slabosti tovrstnih diet vključujejo slab [[zadah]] (halitoza), [[Glavobol|glavobole]] in [[zaprtje]]. Raziskujejo pa se tudi morebitne povezave med dietami z omejenim vnosom ogljikovih hidratov in pojavnostjo [[Osteoporoza|osteoporoze]] ter [[Rak (bolezen)|raka]].<ref name="obes">{{cite journal |author1=Churuangsuk C |author2=Kherouf M |author3=Combet E |author4=Lean M |title=Low-carbohydrate diets for overweight and obesity: a systematic review of the systematic reviews. | journal=Obesity Reviews | year= 2018 | volume= 19 | issue= 12 | pages= 1700–1718 | pmid=30194696 | doi=10.1111/obr.12744 | s2cid=52174104 |type=Systematic review | url=http://eprints.gla.ac.uk/168899/1/168899.pdf }}</ref> Diete z omejevanjem ogljikovih hidratov so lahko učinkovite kot diete z nizko vsebnostjo [[Maščobe|maščob]], ki ob omejenem vnosu kalorij omogočajo hitro zmanjšanje telesne teže v relativno kratkem obdobju.<ref name="endo">{{cite journal |author1=Schwartz MW |author2=Seeley RJ |author3=Zeltser LM |author4=Drewnowski A |author5=Ravussin E |author6=Redman LM | display-authors=etal| title=Obesity Pathogenesis: An Endocrine Society Scientific Statement. | journal=Endocrine Reviews | year= 2017 | volume= 38 | issue= 4 | pages= 267–296 | pmid=28898979 | doi=10.1210/er.2017-00111 | pmc=5546881 }}</ref> V daljšem obdobju naj bi bila izguba telesne teže povezane predvsem z omejevanjem kalorij<ref name="endo" /> in ne z razmerjem makronutrientov v prehrani.<ref name="tob">{{cite book |title=Behavioral approaches to the treatment of obesity |author1=Butryn ML |author2=Clark VL |author3=Coletta MC |work=Textbook of Obesity |editor= Akabas SR |display-editors=etal |publisher=John Wiley & Sons|year=2012 |quote=Taken together, these findings indicate that calorie intake, not macronutrient composition, determines long-term weight loss maintenance.|isbn=978-0-470-65588-7|page=259}}</ref> Trditve podpornikov diet z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, da ogljikohidrati povzročajo nabiranje maščobe in višanje ravni [[Inzulin|inzulina]], medtem ko naj bi bile diete z manj ogljikovimi hidrati presnovno ugodnejše, niso podprte s [[Klinični dokazi|kliničnimi dokazi]].<ref name="endo" /><ref name="hall">{{cite journal| author=Hall KD| title=A review of the carbohydrate-insulin model of obesity. | journal=European Journal of Clinical Nutrition | year= 2017 | volume= 71 | issue= 3 | pages= 323–326 | pmid=28074888 | doi=10.1038/ejcn.2016.260 | s2cid=54484172 |type=Review}}</ref> Nadalje ni znano, kako diete z manj ogljikohidrati vplivajo na pojav [[Srčnožilne bolezni|srčno-žilnih bolezni]].<ref name="man">{{cite journal |author1=Mansoor N |author2=Vinknes KJ |author3=Veierød MB |author4=Retterstøl K | title = Effects of low-carbohydrate diets v. low-fat diets on body weight and cardiovascular risk factors: a meta-analysis of randomised controlled trials | journal = The British Journal of Nutrition | volume = 115 | issue = 3 | pages = 466–79 | date = February 2016 | pmid = 26768850 | doi = 10.1017/S0007114515004699| s2cid = 21670516 }}</ref><ref name="ght">{{cite journal |author1=Gjuladin-Hellon T |author2=Davies IG |author3=Penson P |author4=Amiri Baghbadorani R| title=Effects of carbohydrate-restricted diets on low-density lipoprotein cholesterol levels in overweight and obese adults: a systematic review and meta-analysis. | journal=Nutrition Reviews | year= 2019 | volume= 77| issue= 3| pages= 161–180| pmid=30544168 | doi=10.1093/nutrit/nuy049 | s2cid=56488132 |type=Systematic review | url=http://researchonline.ljmu.ac.uk/id/eprint/8898/1/nutr-rev%20corrected%20version%2007072018.pdf | doi-access=free }}</ref> Diete z omejeno količino ogljikovih hidratov niso bolj učinkovite kot tradicionalne zdrave diete pri preprečevanju [[Sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]], kljub temu pa naj bi bile pri takšnih bolnikih dobra izbira za izgubo telesne teže in nadziranje ravni [[Krvni sladkor|krvnega sladkorja]].<ref name="brouns">{{cite journal| author=Brouns F| title=Overweight and diabetes prevention: is a low-carbohydrate-high-fat diet recommendable? | journal=Eur J Nutr | year= 2018 | volume= 57 | issue= 4 | pages= 1301–1312 | pmid=29541907 | doi=10.1007/s00394-018-1636-y | pmc=5959976 |type=Review }}</ref><ref name="meng">{{cite journal |author1=Meng Y |author2=Bai H |author3=Wang S |author4=Li Z |author5=Wang Q |author6=Chen L | title = Efficacy of low carbohydrate diet for type 2 diabetes mellitus management: A systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials | journal = Diabetes Research and Clinical Practice | volume = 131 | pages = 124–131 | date =2017 | pmid = 28750216 | doi = 10.1016/j.diabres.2017.07.006 }}</ref><ref name="ada" /> Obstajajo redki dokazi, da naj bi dieta z nizko vsebnostjo ogljikohidratov pomagala pri nadziranju [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorne bolezni tipa 1]].<ref name="ups">{{cite journal |author1=Seckold R |author2=Fisher E |author3=de Bock M |author4=King BR |author5=Smart CE |title=The ups and downs of low-carbohydrate diets in the management of Type 1 diabetes: a review of clinical outcomes |journal=Diabet. Med. |volume= 36|issue= 3|pages= 326–334|pmid=30362180 |doi=10.1111/dme.13845 |type=Review|year=2019 |s2cid=53102654 }}</ref> Ameriška organizacija za sladkorno bolezen (''[[American Diabetes Association]]'') priporoča, da se sladkorni bolniki poslužujejo tradicionalnih zdravih diet in ne takšne prehrane, ki bi dajala prednost ogljikovim hidratom ali drugim makrohranilom.<ref name="ada">{{cite journal |title=Professional Practice Committee: Standards of Medical Care in Diabetes—2019| journal=Diabetes Care | year= 2019 | volume= 42 | issue= Supplement 1 | pages= s46–s60 | doi=10.2337/dc19-S005 | pmid=30559231| url=http://care.diabetesjournals.org/content/42/Supplement_1/S46| doi-access=free }}</ref> Skrajna različica diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov – [[Ketogena dieta|ketogena (keto) dieta]] – se uporablja kot dieta za zdravljenje [[Epilepsija|epilepsije]]. V zgodnjem 21. stoletju je postala ketogena dieta še posebej priljubljena (popularizirali so jo mnogi zvezdniki), z njo pa so povezana tudi nekatera tveganja (nizka raven energije, povišana [[lakota]], [[nespečnost]], [[slabost]] in prebavne težave.<ref name="bda-2018">{{cite web |publisher=British Dietetic Association |title=Top 5 worst celeb diets to avoid in 2018 |date=7 December 2017 |url=https://www.bda.uk.com/resource/top-5-worst-celeb-diets-to-avoid-in-2018.html |quote=The British Dietetic Association (BDA) today revealed its much-anticipated annual list of celebrity diets to avoid in 2018. The line-up this year includes Raw Vegan, Alkaline, Pioppi and Ketogenic diets as well as Katie Price's Nutritional Supplements.|access-date=1 December 2020}}</ref> === Prebava === V človeški prehrani se ogljikovi hidrati pojavljajo predvsem v obliki škroba (izvirajočega iz rastlinskega materiala), glikogena (založnega polisaharida živali in [[Glive|gliv]]), raznih disaharidov (na primer saharoze ali namiznega sladkorja in [[Laktoza|laktoze]] ali mlečnega sladkorja) in monosaharidov (predvsem glukoze in [[Fruktoza|fruktoze]] ali sadnega sladkorja). Sama prebava ogljikovih hidratov se začne že v [[Ustna votlina|ustni votlini]], kjer encim [[amilaza]], sestavni del [[Slina|sline]], povzroča [[Hidroliza|hidrolitsko]] razgradnjo škroba na manjše delce (predvsem oligosaharide in disaharid [[Maltoza|maltozo]]). Raven prebave v ustih je odvisna od časa, ki ga neko živilo prestane v ustih, in intenzitete žvečenja ter prepajanja hrane s slino.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|edition=[1st English ed.]|title=The human body : an introduction to structure and function|url=https://www.worldcat.org/oclc/56415097|publisher=Georg Thieme|date=2004|location=Stuttgart|isbn=978-3-13-129271-1|oclc=56415097|first=Adolf|last=Faller|first2=Gabriele|last2=Schünke|first3=Ethan|last3=Taub}}</ref> Nadalje se ogljikovi hidrati prebavljajo v [[Tanko črevo|tankem črevesu]], kjer hidrolitski razpad povzroča [[Trebušna slinavka|pankreatična]] amilaza in nekateri drugi encimi ([[Disaharidaza|disaharidaze]], [[Glikozidaza|glikozidaze]] itd.). Do absorpcije ogljikohidratov pride šele, ko so ti razpadli na monomerne gradnike (monosaharide). Takrat jih v svojo [[Citoplazma|citoplazmo]] s pomočjo [[Aktivni transport|aktivnega]] in [[Pasivni transport|pasivnega transporta]] sprejmejo [[Epitel|epitelne celice]], nakar hranila potujejo preko [[Obtočila|krvožilja]] in v [[jetra]].<ref name=":8" /> == V laboratoriju == [[Slika:Próba Molischa.JPG|sličica|230x230px|Pozitivni [[Molischev test]] (viden je vijoličast prstan).]] Ogljikovi hidrati so pogosto predmet raznih laboratorijskih preiskav, katerih cilj je bodisi zaznavanje prisotnosti ogljikovih hidratov ([[Kvalitativna analiza|kvalitativne analize]]) bodisi določanje njihove količine v izbranem vzorcu ([[Kvantitativno raziskovanje|kvantitativne analize]]).<ref>{{Navedi splet|title=What Is Quantitative Analysis in Chemistry?|url=https://www.thoughtco.com/definition-of-quantitative-analysis-604627|website=ThoughtCo|accessdate=2021-05-25|language=en}}</ref> === Kvalitativne analize === S pomočjo [[Škrobni test z jodovico|škrobnega testa]], ki kot [[reagent]] uporablja [[Jodovica|jodovico]], se ugotavlja prisotnost škroba (in nekaterih drugih ogljikovih hidratov). Pozitivna reakcija je vidna kot pojav intenzivno vijoličaste barve.<ref>{{Navedi revijo|last=Cochran|first=Beverly|last2=Lunday|first2=Deborah|last3=Miskevich|first3=Frank|date=2008-03|title=Kinetic Analysis of Amylase Using Quantitative Benedict's and Iodine Starch Reagents|url=https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/ed085p401|magazine=Journal of Chemical Education|language=EN|volume=85|issue=3|pages=401|doi=10.1021/ed085p401|issn=0021-9584}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Naiman|first=Barnet|date=1937-03-01|title=Preservation of starch indicator|url=https://doi.org/10.1021/ed014p138.1|magazine=Journal of Chemical Education|volume=14|issue=3|pages=138|doi=10.1021/ed014p138.1|issn=0021-9584}}</ref> Kvalitativni test za dokazovanje prisotnosti je tudi [[Barfoedov test]], ki je namenjen monosaharidom. Ob vsebnosti teh v vzorcu se [[bakrov (II) acetat]] oksidira v [[Bakrov oksid|bakrov (I) oksid]], kar je mogoče zaznati kot pojav opečnato rdeče [[Oborina|oborine]].<ref>{{Navedi revijo|last=Barfoed|first=C.|date=1873-12-01|title=Ueber die Nachweisung des Traubenzuckers neben Dextrin und verwandten Körpern|url=https://doi.org/10.1007/BF01462957|magazine=Zeitschrift für analytische Chemie|language=de|volume=12|issue=1|pages=27–32|doi=10.1007/BF01462957|issn=1618-2650}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=General Biochemistry: Barfoed's test|url=http://ecoursesonline.iasri.res.in/mod/page/view.php?id=53487|website=ecoursesonline.iasri.res.in|accessdate=2021-05-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=COLORIMETRIC IDENTIFICATION OF UNKNOWN SUGARS|url=https://web.archive.org/web/20060716052807/http://www.science.smith.edu/departments/Biochem/Biochem_353/CARBO.html|website=web.archive.org|date=2006-07-16|accessdate=2021-05-24}}</ref> Z Barfoedovim reagentom bodo reagirali tudi disaharidi, četudi je reakcija v takšnih primerih počasnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Carbohydrates - Barfoed's Test|url=http://dept.harpercollege.edu/chemistry/chm/100/dgodambe/thedisk/carbo/barf/barfoed.htm|website=dept.harpercollege.edu|accessdate=2021-05-24}}</ref> Pentoze (in [[Pentozan|pentozane]], polimere več pentoz<ref>{{Navedi splet|title=The Oxford Companion to Beer Definition of pentose|url=http://beerandbrewing.com/dictionary/kBB2ucWOgX/|website=Craft Beer & Brewing|accessdate=2021-05-24|language=en}}</ref>) je mogoče dokazovati z [[Bialov test|Bialovim testom]], pri katerem pentoze reagirajo z [[Orcinol|orcinolom]] in [[Železov(III) klorid|železovim (III) kloridom]], kar opazimo kot zeleno modro obarvanje.<ref>{{Navedi splet|title=Bial’s Test- Definition, Principle, Procedure, Result, Uses|url=https://microbenotes.com/bials-test/|website=Microbe Notes|date=2020-11-18|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Anupama|last=Sapkota}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tests for specific carbohydrates: Seliwanoff’s test, Bial's test and Iodine test|url=https://www.onlinebiologynotes.com/tests-for-specific-carbohydrates-seliwanoffs-test-bials-test-and-iodine-test/|website=Online Biology Notes|date=2018-04-24|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Gaurab|last=Karki}}</ref> Prisotnost vseh tipov ogljikohidratov (tudi [[Glikolipidi|glikolipidov]] in [[Glikoprotein|glikoproteinov]]<ref>{{Navedi splet|title=Molisch Test- Definition, Principle, Procedure, Result, Uses|url=https://microbenotes.com/molisch-test/|website=Microbe Notes|date=2020-11-19|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Anupama|last=Sapkota}}</ref>) se lahko določa s pomočjo [[Molischev test|Molischevega testa]], kjer se kot reagent uporablja α-[[naftol]], raztopljen v [[Etanol|etanolu]]. Pri pozitivni reakciji je viden vijoličast prstan.<ref>{{Navedi revijo|last=Devor|first=Arthur W.|date=1950-05-01|title=Carbohydrate Tests Using Sulfonated α-Naphthol|url=https://doi.org/10.1021/ja01161a037|magazine=Journal of the American Chemical Society|volume=72|issue=5|pages=2008–2012|doi=10.1021/ja01161a037|issn=0002-7863}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Molisch’s Test: Objectives, Principle, Reagents, Procedure and Result|url=https://www.onlinebiologynotes.com/molischs-test-objectives-principle-reagents-procedure-and-result/|website=Online Biology Notes|date=2018-05-01|accessdate=2021-05-24|language=en-US|first=Gaurab|last=Karki}}</ref> === Kvantitativne analize === Ogljikove hidrate je mogoče analizirati tudi s pomočjo kvantitativnih analiz, pri katerih je cilj, določiti količino ogljikohidratov v vzorcu (in ne samo prisotnost, kot pri kvalitativnih analizah). Nekatere klasične kvalitativne teste (recimo Bialov test) se uporablja tudi kot kvantitativne različice, pri čemer se raztopino vzorca in reagenta meri s pomočjo [[Spektrofotometrija|spektrofotometra]].<ref>W. R. Fernell and H. K. King, The simultaneous determination of pentose and hexose in mixtures of sugars. Analyst, 1953,78, 80–83</ref> V uporabi so tudi številne [[Kromatografija|kromatografske tehnike]] za kvantitativno analizo ogljikovih hidratov.<ref>[https://www.journalofdairyscience.org/article/S0022-0302(60)90280-0/pdf QUANTITATIVE DETERMINATION OF CARBOHYDRATES IN ICE CREAM BY PAPER CHROMATOGRAPHY] (T. C. CHOU in J. TOBIAS). Department of Food Technology, University of Illinois, Urbana</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Biokemija]] [[Kategorija:Ogljikovi hidrati|*]] [[Kategorija:Prehrana]] {{normativna kontrola}} aim3z0bd4097i9orqpvq4wuawf0k4km Seznam italijanskih smučarskih skakalcev 0 69724 5727184 5280005 2022-08-03T22:01:23Z Alebarasi 50192 +1 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[smučarski skakalec|smučarskih skakalcev]]''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Marco Beltrame]] *[[Alessio Bolognani]] *[[Davide Bresadola]] *[[Giovanni Bresadola]] == C == *[[Federico Cecon]] *[[Roberto Cecon]] *[[Stefano Chiapolino]] *[[Sebastian Colloredo]] == D == *[[Roberta D'Agostina]] *[[Roberto Dellasega]] *[[Lisa Demetz]] == G == *[[Veronica Gianmoena]] == I == *[[Alex Insam]] *[[Evelyn Insam]] == K == *[[Nadine Kostner]] == L == *[[Ivan Lunardi]] == M == *[[Jessica Malsiner]] *[[Lara Malsiner]] *[[Manuela Malsiner]] *[[Severino Menardi]] *[[Andrea Morassi]] == P == *[[Luca Pertile]] == R == *[[Elena Runggaldier]] == S == *[[Simona Senoner]] *[[Barbara Stuffer]] == V == *[[Daniele Varesco]] == Z == *[[Nilo Zandanel]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|smučarskih skakalcev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Smučarski skakalci]] [[Kategorija:Italijanski smučarski skakalci|*]] 7ixwy2r168yvoeheg5ekf023lz8y4v9 Seznam španskih kiparjev 0 71750 5727199 5667627 2022-08-03T23:55:06Z Amanesciri2021 205950 /* C */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[kipar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Luis Alberto Acuña]] (1904-1994) (Kolumbijec) *[[Andreu Alfaro]] * [[Don José Alvarez]] * [[Don Manuel Alvarez]] * [[Eusebi Arnau]] *Eduardo Arroyo Rodríguez (1937 - 2018) == B == *[[Miquel Barcelló]] *[[Emiliano Barral]] (1896 - 1936) *[[Gaspar Becerra]] * [[José Benlliure y Gil]] * [[Miguel Berrocal]] * [[Alonso Berruguete]] *[[Miguel Blay y Fàbregas]] (1866 - 1936) == C == * ([[Santiago Calatrava]]) *[[Alonso Cano]] *Enric Casanovas * [[Jorge Castillo (umetnik)|Jorge Castillo]] * [[Eduardo Chillida]] * [[José de Benito Churriguera]] *[[Josep Clarà]] * [[José Álvarez Cubero]] == E == * [[Enrique Egas]] == F == * Ángel Ferrant == G == *[[Pablo Gargallo]] (špansko-francoski?) *[[Margarita Gil Roësset]] *Daniel González (špansko-francoski) *[[Julio González (kipar)|Julio González]] (Pellicer) (špansko-francoski?) *José Gutiérrez Solana == H == * [[Mateo Hernández]] ([[1885]]-[[1949]]) (špansko-francoski) * Manolo Hugué (špansko-francoski?) == I == * Mateo Inurria == L == * [[Carmen Laffón]] * [[Antón Lamazares]] *Antonio López García == M == * Victorio Macho *Julio Antonio de Madariaga *Emilio de Madariaga *[[Pedro de Mena]] *[[Joan Miró]] * [[Juan Martínez Montañés]] * [[José Mora]] * [[Juan Muñoz]] == P == * [[Pablo Picasso]] *[[Jaume Plensa]] == R == * Julio Romero de Torres *[[Luis Royo]] == S == * [[Francisco Salzillo]] *[[Juan Ramón Sánchez Guinot]]? * [[Alexander Sokolov]] * [[Susana Solano]] * [[Urbici Soler y Manonelles]] == T == * [[Antoni Tàpies]] * [[Juan Bautista de Toledo]] * [[Narcisso Tomé]] == V == * [[Manolo Valdés]] {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Kiparji]] [[Kategorija:Španski kiparji|*]] 1xnfqqxtybqmj93hquvshe80uz3iikp Gozd Martuljek 0 71922 5727355 5618711 2022-08-04T11:42:02Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gozd}}''in [[Martuljek (potok)|Martuljek]] (potok)''{{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10097789_b4 | latd = 46 |latm = 29 |lats = 11.1 |latNS = N | longd = 13 |longm = 49 |longs = 34.18 |longEW = E |najdisi=Gozd+Martuljek |image=GozdMartuljek.JPG |povrsina=42,901 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=629 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=755,4 |postna=4282 |posta=Gozd Martuljek |obcina=Kranjska Gora |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} [[File:20190819 093353 Hladnik Ferata Gozd Martuljek Slovenija.jpg|thumb|[[Ferata Hvadnik]]<ref>https://www.kranjska-gora.si/sl/aktivnosti/adrenalin/ferata-hvadnik</ref>]] [[File:20190819 093848 Hladnik Ferata Gozd Martuljek Slovenija.jpg|thumb|Ferata Hvadnik]] '''Gozd Martuljek''' je razpotegnjeno [[naselje]] z dobrimi 600 prebivalci v [[občina Kranjska Gora|Občini Kranjska Gora]]. Nahaja se na obeh bregovih reke [[Sava|Save Dolinke]], ob cesti [[Jesenice]]–[[Kranjska Gora]] v ozkem delu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]], med [[Karavanke|Karavankami]] in [[Martuljška skupina|Martuljško skupino]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] z izstopajočim vrhom [[Špik]]om. Nekdaj se je kraj imenoval Rute. Naselje se deli na Spodnje Rute, kjer so stari kmečki domovi in Zgornje Rute. Še vedno je pomembna [[živinoreja]] s planinskim pašništvom, med ponudniki turističnih storitev je najvidnejši [[hotel Špik]], nekaj počitniških domov in hišic. S severnih pobočij Martuljške skupine se vode stekajo v [[Martuljek (potok)|potok Martuljek]], na katerem sta dva visoka [[Martuljški slapovi|slapova]], tik pod vasjo pa se izliva v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. Vzhodno od naselja je občasni [[slap]] [[Lucifer (slap)|Lucifer]] (imenovan tudi Mokre Peči). Ob [[Beli potok (Martuljek)|Belem potoku]] pod [[Kukova špica|Kukovo špico]] (2427 m) so številni slapiči ([[skočnik]]i). Nad Gozdom Martuljkom je vas [[Srednji Vrh, Gozd Martuljek|Srednji Vrh]], ki je odlična razgledna točka za Martuljško skupino gora ter izhodišče nekaterih pešpoti po Karavankah. V vasi je Kapela Marije Snežne. Naselje, ki je bilo v preteklih stoletjih precej odmaknjeno je postalo prometno dostopnejše, ko so 1870 zgradili [[železnica|železniško progo]] [[Jesenice]]–[[Trbiž]], ki so jo opustili leta 1966. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam naselij v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.kranjska-gora.si/ LTO Kranjska Gora] *[http://www.hribi.net/vreme_kraj/gozd-martuljek/1363 Natančna vremenska napoved za Gozd Martuljek na spletni strani Hribi.net] *[http://www.pd-gozdmartuljek.si/ Planinsko društvo Gozd Martuljek] *[http://kraji.eu/slovenija/gozd_martuljek/slo Gozd Martuljek na spletni strani Kraji.eu] {{Kranjska Gora}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Kranjska Gora]] {{normativna kontrola}} 29gspq132h4wxfhk2qn19i2eihmahfd 5727356 5727355 2022-08-04T11:44:39Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gozd}}''in [[Martuljek (potok)|Martuljek]] (potok)''{{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10097789_b4 | latd = 46 |latm = 29 |lats = 11.1 |latNS = N | longd = 13 |longm = 49 |longs = 34.18 |longEW = E |najdisi=Gozd+Martuljek |image=GozdMartuljek.JPG |povrsina=42,901 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title= Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=629 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=755,4 |postna=4282 |posta=Gozd Martuljek |obcina=Kranjska Gora |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} [[File:20190819 093353 Hladnik Ferata Gozd Martuljek Slovenija.jpg|thumb|[[Ferata Hvadnik]]<ref>https://www.kranjska-gora.si/sl/aktivnosti/adrenalin/ferata-hvadnik</ref>]] [[File:20190819 093848 Hladnik Ferata Gozd Martuljek Slovenija.jpg|thumb|Ferata Hvadnik]] '''Gozd Martuljek''' je razpotegnjeno [[naselje]] z dobrimi 600 prebivalci v [[občina Kranjska Gora|Občini Kranjska Gora]]. Nahaja se na obeh bregovih reke [[Sava|Save Dolinke]], ob cesti [[Jesenice]]–[[Kranjska Gora]] v ozkem delu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]], med [[Karavanke|Karavankami]] in [[Martuljška skupina|Martuljško skupino]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] z izstopajočim vrhom [[Špik]]om. Nekdaj se je kraj imenoval Rute. Naselje se deli na Spodnje Rute, kjer so stari kmečki domovi in Zgornje Rute. Še vedno je pomembna [[živinoreja]] s planinskim pašništvom, med ponudniki turističnih storitev je najvidnejši [[hotel Špik]], nekaj počitniških domov in hišic. S severnih pobočij Martuljške skupine se vode stekajo v [[Martuljek (potok)|potok Martuljek]], na katerem sta dva visoka [[Martuljški slapovi|slapova]], tik pod vasjo pa se izliva v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. Vzhodno od naselja je občasni [[slap]] [[Lucifer (slap)|Lucifer]] (imenovan tudi Mokre Peči). Ob [[Beli potok (Martuljek)|Belem potoku]], ki je levi pritok Save Dolinke, so pod [[Kukova špica|Kukovo špico]] (2427 m) številni slapiči ([[skočnik]]i). Nad Gozdom Martuljkom je vas [[Srednji Vrh, Gozd Martuljek|Srednji Vrh]], ki je odlična razgledna točka za Martuljško skupino gora ter izhodišče nekaterih pešpoti po Karavankah. V vasi je Kapela Marije Snežne. Naselje, ki je bilo v preteklih stoletjih precej odmaknjeno je postalo prometno dostopnejše, ko so 1870 zgradili [[železnica|železniško progo]] [[Jesenice]]–[[Trbiž]], ki so jo opustili leta 1966. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam naselij v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.kranjska-gora.si/ LTO Kranjska Gora] *[http://www.hribi.net/vreme_kraj/gozd-martuljek/1363 Natančna vremenska napoved za Gozd Martuljek na spletni strani Hribi.net] *[http://www.pd-gozdmartuljek.si/ Planinsko društvo Gozd Martuljek] *[http://kraji.eu/slovenija/gozd_martuljek/slo Gozd Martuljek na spletni strani Kraji.eu] {{Kranjska Gora}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Kranjska Gora]] {{normativna kontrola}} 9yq30okcsv0d687dxo2pal2sjspuv3b Alja Brglez 0 71957 5727308 5501862 2022-08-04T10:30:55Z Model22 213897 ty8fvg7 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Alja Brglez|birth_date=19.8.1965|birth_place=Ljubljana|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Filozofska fakulteta v Ljubljani<br>Alma Mater Europaea|children=1|citizenship=Slovenija|parents=[[Neda Pagon]] [[Pavel Brglez]]}} '''Alja Brglez''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]], strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], [[zgodovinar]]ka in [[publicistka]], * [[19. avgust]] [[1965]], [[Ljubljana]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Alja Brglez Uranjek nova direktorica urada za informiranje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/alja-brglez-uranjek-nova-direktorica-urada-za-informiranje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=12. marec 1999|publisher=|last=|first=}}</ref> Od 23. decembra 2017 je vodja Kabineta predsednika republike [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]]. To funkcijo bo predvidoma opravljala do leta 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovani funkcionarji v mandatu 2017 - 2022|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zaposleni?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-10-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2004 je bila nosilka liste stranke [[Slovenija je naša]] na [[Volitve v Evropski parlament 2004|prvih volitvah v Evropski parlament]].<ref>{{Navedi splet|title=Brglezova za stranko Slovenija je naša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brglezova-za-stranko-slovenija-je-nasa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=23. april 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> == Študij in raziskovalno delo == Leta 1990 je diplomirala iz [[zgodovina|zgodovine]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1994 je zgodovine pridobila magisterij,<ref name=":0" /> leta 2001 pa še doktorat ([[Alma Mater Europaea]]).<ref>{{Navedi splet|title=Materialna dediščina in kultura mesta : primer: Piran 1579-1609|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/601229|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-01|language=sl|date=|publisher=}}</ref> Leta 1992 je končala podiplomski študij [[menedžment]]a (MBA).<ref name=":0" /> Po študiju (1991) se je zaposlila kot mlada raziskovalka<ref>VEČ kot > 30 [https://www.arrs.si/sl/analize/publ/inc/ARRS_MR30_zbornik.pdf Elektronski vir] : več kot 30 let programa Mladi raziskovalci / [uredila József Györkös, Tina Glavič Novak ; fotografsko gradivo Muzej novejše zgodovine Slovenije (fotograf Bogo Primožič), Institut Jožef Stefan (fotograf Marjan Smerke)]. - El. knjiga. - Ljubljana : Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2016</ref> na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študirala in raziskovala je v Ljubljani, na [[Dunaj]]u, v [[Benetke|Benetkah]] in v [[Münster|Münstru]].{{Navedi vir}} === Funkcije === * organizacijska direktorica Inštituta za humanistične študije v Ljubljani<ref name=":0" /> * izvršna direktorica Zavoda za odprto družbo Slovenija (Open Society Institute Slovenija)<ref name=":0" /> * direktorica Inštituta za civilizacijo in kulturo<ref name=":0" /> == Politika == [[File:Mykhailo F. Brodovych Alja Brglez 2018.jpg|thumb|alt=Alja Brglez se rokuje z ukrajinskim veleposlanikom.|Alja Brglez na srečanju z [[Ukrajina|ukrajinskim]] veleposlanikom Mykhailom F. Brodovychem 30. aprila 2018.|274x274_pik]] Vodila je informacijsko in komunikacijsko pripravo in izvedbo obiska ameriškega predsednika [[Bill Clinton|Billa Clintona]] junija 1999, obiska papeža [[Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] septembra 1999, srečanja ruskega in ameriškega predsednika, [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] in [[George Walker Bush|Georgea Busha]], junija 2002 ter pripravo in izvedbo referendumskega odločanja o vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in [[NATO]].{{Navedi vir}} === Funkcije === * 12. marec 1999 – oktober 1999: direktorica Urada Vlade RS za informiranje<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Aljo Brglez za direktorico vladnega urada za informiranje|url=https://www.sta.si/539722/vlada-imenovala-aljo-brglez-za-direktorico-vladnega-urada-za-informiranje|website=www.sta.si|accessdate=2020-10-01|date=25. januar 2001|publisher=|last=|first=}}</ref> * 25. januar 2001 – 27. december 2002: direktorica Urada Vlade RS za informiranje<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Krajc vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za informiranje|url=https://www.dnevnik.si/158859|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-01|date=1. januar 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1999–2002: [[Vodja kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije|vodja Kabineta predsednika vlade]] [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]]<ref>{{Navedi splet|title="Vse je pretuhtal. Nazadnje tudi odhod iz življenja."|url=https://www.vecer.com/slovenija/vse-je-pretuhtal-nazadnje-tudi-odhod-iz-zivljenja-6411351|website=www.vecer.com|date=2018-02-23|accessdate=2020-10-01|language=sl-si|publisher=|last=Brglez|first=Alja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kadrovski premiki|url=http://www.mladina.si/94036/kadrovski-premiki/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=7. januar 2003|publisher=|last=Matos|first=Urša}}</ref> * 2002: predsednica Sveta za promocijo RS (medresorska delovna skupina [[Vlada RS|Vlade RS]])<ref>{{Navedi splet|title=Bogatejši za Svet za promocijo RS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bogatejsi-za-svet-za-promocijo-rs.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=27. december 2001|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1999–2003 predsednica Nacionalnega sveta za EXPO{{Navedi vir}} == Kritike == Kot direktorica vladnega urada za informiranje je v telefonskem pogovoru Lousewies van der Laan (podpredsednici odbora evropskega parlamenta za javne svoboščine in državljanske pravice) povedala, da na Slovenskem ni [[Homofobija|diskriminacije na podlagi spolne opredelitve]]. Proti temu je z javnim pismom protestiral pesnik [[Brane Mozetič]].<ref>{{Navedi splet|title=S homofobijo proti homofobiji|url=http://www.mladina.si/88299/s-homofobijo-proti-homofobiji/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=26. marec 2002|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastijan}}</ref> Ko je Borut Pahor zavrnil srečanje s svojci [[Bazoviške žrtve|bazoviških žrtev]] z njihovo predstavitvijo zahteve za rehabilitacijo, je Brglezova v izjavi za javnost zapisala, da je takšen postopek treba voditi pri ustreznih organih države Italije. To se je Gregi Repovžu z revije ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' zdelo neprimerno.<ref>{{Navedi splet|title=Pahorjev novi zdrs|url=https://www.mladina.si/190021/pahorjev-novi-zdrs/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=15. marec 2019|publisher=|last=Repovž|first=Grega}}</ref> == Zasebno == Bila je poročena z Romanom Uranjekom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Alja Brglez: Kandidatka za vse priložnosti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/alja-brglez-kandidatka-za-vse-priloznosti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=24. april 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> Z nekdanjim partnerjem Jurijem Schollmayerjem ima sina.<ref>{{Navedi splet|title=Dvorec iz Ene žlahtne štorije na prodaj|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5605a954db3f7/jurij-schollmayer-in-alja-brglez-v-financnih-tezavah|website=Svet24.si|accessdate=2020-10-01|language=sl|date=26. september 2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Schollmayer raste|url=https://www.delo.si/bulvar/domac-trac/ivan-schollmayer-raste.html|website=www.delo.si|date=2010-06-22|accessdate=2020-10-01|language=sl-si|first=I.|last=K}}</ref> Njen oče Pavel Brglez je bil generalni sekretar stranke [[DeSUS]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Brglez ne bo nadziral zavarovalnic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brglez-ne-bo-nadziral-zavarovalnic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=24. april 2002|publisher=|last=|first=}}</ref> sekretar Slovenske filantropije<ref name=":1" /> in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor.<ref name=":2" /> Njena mati je bila [[Neda Pagon]], ena najbolj prodornih in uglednih družboslovk v Sloveniji. == Nagrade in priznanja == * »100 Global Leader for Tomorrow 2003«, Svetovni gospodarski forum (WEF)<ref>{{Navedi splet|title=STA: Alja Brglez One of 100 Global Leaders for Tomorrow 2003|url=https://english.sta.si/706457/alja-brglez-one-of-100-global-leaders-for-tomorrow-2003|website=english.sta.si|accessdate=2020-10-01|date=27. januar 2003|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> * »Young Global Leaders 2005« (WEF){{Navedi vir}} == Sklici == {{reflist|30em}} {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Brglez, Alja}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Direktorji Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 0e1xae6fccaxdu9synsf73cuybz5dgp 5727350 5727308 2022-08-04T11:35:15Z Model22 213897 neki mauga wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Alja Brglez|birth_date=19.8.1965|birth_place=Ljubljana|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Filozofska fakulteta v Ljubljani<br>Alma Mater Europaea|children=1|citizenship=Slovenija|parents=[[Neda Pagon]] [[Pavel Brglez]]}} '''Alja Brglez''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]], strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], [[zgodovinar]]ka in [[publicistka]], * [[19. avgust]] [[1965]], [[Ljubljana]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Alja Brglez Uranjek nova direktorica urada za informiranje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/alja-brglez-uranjek-nova-direktorica-urada-za-informiranje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=12. marec 1999|publisher=|last=|first=}}</ref>. Ima znanstveni doktorat iz historične antropologije, magisterij iz zgodovine in magisterij iz poslovnega upravljanja (MBA). Je raziskovalna sodelavka [[Alma Mater Europaea|Fakultete AMEU Alma mater Europaea]] in [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor|ECM Evropski center Maribor]] ter nekdanja dolgoletna direktorica in znanstvena sodelavka [[ICK - Inštituta za civilizacijo in kulturo]] in [[Fakultete ISH Institutum studiorum humanitatis]]. V času, ko je vodila Inštitut ICK, ji je [[Svetovni gospodarski forum WEF]] leta 2003 podelil naslov "Global Leader for Tomorrow", leta 2005 pa še [["Young Global Leader”]]. Je članica [[ECFR - European Council of Foreign Relations]] in ambasadorka Evropskega ženskega rokometnega prvenstva 2022 v Sloveniji. Od februarja [[2013]] je vodja Kabineta predsednika republike [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]]. To funkcijo bo predvidoma opravljala do konca leta [[2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Imenovani funkcionarji v mandatu 2017 - 2022|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zaposleni?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-10-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> S predsednikom [[Borut Pahor|Pahorjem]] sodeluje od leta 2012, ko jo je povabil v štab za volitve predsednika republike - ko je bil Borut Pahor 2. 12. 2012 izvoljen in je nato 23. 12. 2012 prisegel kot predsednik republike, je postala vodja njegovega kabineta. To je ostala tudi po vnovični zmagi predsednika Pahorja na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 12. 11. 2017]] in je še danes. V tem času je dve leti opravljala tudi delo svetovalca/svetovalke predsednika republike za mednarodne odnose (junij 2017 - avgust 2019). Kot vodja kabineta vodi in spremlja vsa področja delovanja predsednika republike, samostojno pa deluje zlasti na naslednjih vsebinah: narodna pomiritev in sprava, posveti pri predsedniku republike (v prvem mandatu posveti Slovenija 2030), podnebna prihodnost. Je sekretarka Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri Predsedniku Republike in Komisije za državna odlikovanja pri Predsedniku Republike ter podpredsednica Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve. V srednji šoli se je ukvarjala s športom in kot pripravnica delala na [[Radio Študent|Radiu Študent]] (1981/1982). V času študija je bila 1988-1990 članica predsedstva [[UK ZSMS]]. To je bil čas silovitih družbenih sprememb na poti v osamosvojitev Slovenije, Alja Brglez se je ob predsedniku UK ZSMS [[Gorazdu Drevenšku]] vključila v delo junija 1988 ustanovljenega [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], se v juliju 1988 kot delegatka UK ZSMS udeležila volitev za predsednika [[RK ZSMS]], na katerih je [[Jožef Školč]] dobil več glasov kot tedaj zaprti [[Janez Janša]], sodelovala pri organizaciji obeh zborovanj na Kongresnem trgu, prvega v juniju 1988 in drugega, najodmevnejšega, 8.5.1989, na katerem je pesnik [[Tone Pavček]] prebral [[Majniška deklaracija (1989)|Majniŝko deklaracijo]]. V UK ZSMS je bila zadolžena za področje medijev in kulture in je v začetku leta 1989 (s finančnimi sredstvi) podprla ustanovitev [[Demokracija (revija)|revije Demokracija]], ki je nato 21. 4. 1989 začela izhajati kot priloga Gorenjskega glasa in prvi neodvisni časopis za železno zaveso. Od marca 1999 do januarja 2003 je bila direktorica [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade RS za informiranje]] in v tem času leto dni vodja kabineta predsednika vlade [[Janez Drnovšek|dr. Janeza Drnovška]]. V letu 2002 je vlada RS na njeno pobudo ustanovila Svet Republike Slovenije za promocijo in je postala njegova predsednica, v njem so bili [[Jure Apih]], [[Mitja Meršol]], [[Janez Pergar]], [[Dimitrij Rupel]] idr. V letih 1999-2003 je bila predsednica Nacionalnega sveta za [[Expo|EXPO]]. Ko je bil [[Janez Drnovšek|dr. Janez Drnovšek]] izvoljen za predsednika republike in je decembra 2002 na mesto predsednika vlade brez volitev stopil [[Anton Rop|mag. Anton Rop]], je vlada Aljo Brglez nemudoma odstavila z mesta direktorice Urada za informiranje. Zaposlila se je na [[ICK Inštitutu za civilizacijo in kulturo]], najprej kot raziskovalka in nato kot direktorica, predsednik Drnovšek pa je z njo sodeloval še naprej, leta 2004 je na njegovo povabilo npr. sodelovala na Posvetu o prihodnosti - Razvoj demokracije, in sicer s prispevkom Država in državljani ob koncu tranzicije. Leta 2004 je bila nosilka liste stranke [[Slovenija je naša]] na [[Volitve v Evropski parlament 2004|prvih volitvah v Evropski parlament]].<ref>{{Navedi splet|title=Brglezova za stranko Slovenija je naša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brglezova-za-stranko-slovenija-je-nasa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=23. april 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> Njen nastop je bil opažen, saj je s preferenčnimi glasovi dosegla osmi najboljši posamični rezultat in zbrala več volilnih glasov kot vse druge ženske kandidatke, lista SJN pa je z rezultatom 4,11% zabeležila svoj največji uspeh, a to ni bilo dovolj za izvolitev Alje Brglez za poslanko Evropskega parlamenta iz Slovenije. Po tem na volitvah ni več nastopila. V letih 1993 in 1994 je bila direktorica [[Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]], ki je bila prva zasebna fakulteta v Sloveniji in ena prvih ‘za železno zaveso’ - nastala je v letu 1992, za [[Centralno evropska univerza|CEU-Central European University]], ki jo je [[George Soros]] v Budimpešti ustanovil leta 1991. V letih 1995-1999, v času vojn v nekdanji Jugoslaviji in eksodusa pregnancev, je bila direktorica fundacije [[George Soros|Georga Sorosa]], ki se je Sloveniji imenovala [[OSI Open Society Institute - Zavod za odprto družbo Slovenija]]. Ves čas je dejavna pri delu nevladnih organizacij, sodelovala je pri ustanovitvi in prvih korakih številnih nevladnih ustanov, zlasti s področij varovanja človekovih pravic in razvijanja demokracije, pa tudi drugih - bila je članica Sveta za slovenščino pri MOL, predsednica nadzornega odbora alumnov [[poslovne šole Bled]], ustanovna članica YES (Young Executives Society), članica upravnega odbora [[Združenje Manager|Združenja Mladi Manager]], članica upravnega odbora [[Lisbon Council]], članica [[Friends for Europe]]. == Študij in raziskovalno delo == Leta 1990 je diplomirala iz [[zgodovina|zgodovine]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1994 je zgodovine pridobila magisterij,<ref name=":0" /> leta 2001 pa še doktorat ([[Alma Mater Europaea]]).<ref>{{Navedi splet|title=Materialna dediščina in kultura mesta : primer: Piran 1579-1609|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/601229|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-01|language=sl|date=|publisher=}}</ref> Leta 1992 je končala podiplomski študij [[menedžment]]a (MBA).<ref name=":0" /> Po študiju (1991) se je zaposlila kot mlada raziskovalka<ref>VEČ kot > 30 [https://www.arrs.si/sl/analize/publ/inc/ARRS_MR30_zbornik.pdf Elektronski vir] : več kot 30 let programa Mladi raziskovalci / [uredila József Györkös, Tina Glavič Novak ; fotografsko gradivo Muzej novejše zgodovine Slovenije (fotograf Bogo Primožič), Institut Jožef Stefan (fotograf Marjan Smerke)]. - El. knjiga. - Ljubljana : Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2016</ref> na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študirala in raziskovala je v Ljubljani, na [[Dunaj]]u, v [[Benetke|Benetkah]] in v [[Münster|Münstru]].{{Navedi vir}} == Politika == [[File:Mykhailo F. Brodovych Alja Brglez 2018.jpg|thumb|alt=Alja Brglez se rokuje z ukrajinskim veleposlanikom.|Alja Brglez na srečanju z [[Ukrajina|ukrajinskim]] veleposlanikom Mykhailom F. Brodovychem 30. aprila 2018.|274x274_pik]] Vodila je informacijsko in komunikacijsko pripravo in izvedbo obiska ameriškega predsednika [[Bill Clinton|Billa Clintona]] junija 1999, obiska papeža [[Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] septembra 1999, prvega srečanja ruskega in ameriškega predsednika, [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] in [[George Walker Bush|Georgea Busha]], ki je bilo junija 2002 v Sloveniji in drugih najpomembnih državnih in državniških dogodkov v tistem času. V času priprave na [[referenduma za vstop RS v EU in NATO]], ki sta bila marca 2003, je vodila informacijsko-komunikacijsko kampanjo, ki se je iztekla v velik uspeh.   === Funkcije === * 12. marec 1999 – oktober 1999: direktorica Urada Vlade RS za informiranje<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Aljo Brglez za direktorico vladnega urada za informiranje|url=https://www.sta.si/539722/vlada-imenovala-aljo-brglez-za-direktorico-vladnega-urada-za-informiranje|website=www.sta.si|accessdate=2020-10-01|date=25. januar 2001|publisher=|last=|first=}}</ref> * 25. januar 2001 – 27. december 2002: direktorica Urada Vlade RS za informiranje<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Krajc vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za informiranje|url=https://www.dnevnik.si/158859|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-01|date=1. januar 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1999–2002: [[Vodja kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije|vodja Kabineta predsednika vlade]] [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]]<ref>{{Navedi splet|title="Vse je pretuhtal. Nazadnje tudi odhod iz življenja."|url=https://www.vecer.com/slovenija/vse-je-pretuhtal-nazadnje-tudi-odhod-iz-zivljenja-6411351|website=www.vecer.com|date=2018-02-23|accessdate=2020-10-01|language=sl-si|publisher=|last=Brglez|first=Alja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kadrovski premiki|url=http://www.mladina.si/94036/kadrovski-premiki/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=7. januar 2003|publisher=|last=Matos|first=Urša}}</ref> * 2002: predsednica Sveta za promocijo RS (medresorska delovna skupina [[Vlada RS|Vlade RS]])<ref>{{Navedi splet|title=Bogatejši za Svet za promocijo RS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bogatejsi-za-svet-za-promocijo-rs.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=27. december 2001|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1999–2003 predsednica Nacionalnega sveta za EXPO{{Navedi vir}} * organizacijska direktorica Inštituta za humanistične študije v Ljubljani<ref name=":0" /> * izvršna direktorica Zavoda za odprto družbo Slovenija (Open Society Institute Slovenija)<ref name=":0" /> * direktorica Inštituta za civilizacijo in kulturo<ref name=":0" /> == Kritike == Kot direktorica vladnega urada za informiranje je v telefonskem pogovoru Lousewies van der Laan (podpredsednici odbora evropskega parlamenta za javne svoboščine in državljanske pravice) povedala, da na Slovenskem ni [[Homofobija|diskriminacije na podlagi spolne opredelitve]]. Proti temu je z javnim pismom protestiral pesnik [[Brane Mozetič]].<ref>{{Navedi splet|title=S homofobijo proti homofobiji|url=http://www.mladina.si/88299/s-homofobijo-proti-homofobiji/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=26. marec 2002|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastijan}}</ref> Ko je Borut Pahor sprejel svojce [[Bazoviške žrtve|bazoviških žrtev]], ki so mu predstavili zahtevo za rehabilitacijo, je Brglezova v izjavi za javnost zapisala, da je takšen postopek treba voditi pri ustreznih organih države Italije. To se je Gregi Repovžu z revije ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' zdelo neprimerno.<ref>{{Navedi splet|title=Pahorjev novi zdrs|url=https://www.mladina.si/190021/pahorjev-novi-zdrs/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=15. marec 2019|publisher=|last=Repovž|first=Grega}}</ref> == Zasebno == Bila je poročena z [[Romanom Uranjekom]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Alja Brglez: Kandidatka za vse priložnosti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/alja-brglez-kandidatka-za-vse-priloznosti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=24. april 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> Z nekdanjim partnerjem Jurijem Schollmayerjem ima sina.<ref>{{Navedi splet|title=Dvorec iz Ene žlahtne štorije na prodaj|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5605a954db3f7/jurij-schollmayer-in-alja-brglez-v-financnih-tezavah|website=Svet24.si|accessdate=2020-10-01|language=sl|date=26. september 2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Schollmayer raste|url=https://www.delo.si/bulvar/domac-trac/ivan-schollmayer-raste.html|website=www.delo.si|date=2010-06-22|accessdate=2020-10-01|language=sl-si|first=I.|last=K}}</ref> Njen oče Pavel Brglez je bil generalni sekretar stranke [[DeSUS]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Brglez ne bo nadziral zavarovalnic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brglez-ne-bo-nadziral-zavarovalnic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=24. april 2002|publisher=|last=|first=}}</ref> sekretar Slovenske filantropije<ref name=":1" /> predsednik nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor.<ref name=":2" /> Njena mati je bila [[Neda Pagon]], ena najbolj prodornih in uglednih družboslovk v Sloveniji. == Nagrade in priznanja == * »100 Global Leader for Tomorrow 2003«, Svetovni gospodarski forum (WEF)<ref>{{Navedi splet|title=STA: Alja Brglez One of 100 Global Leaders for Tomorrow 2003|url=https://english.sta.si/706457/alja-brglez-one-of-100-global-leaders-for-tomorrow-2003|website=english.sta.si|accessdate=2020-10-01|date=27. januar 2003|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> * »Young Global Leaders 2005« (WEF){{Navedi vir}} ==Viri== http://worldcat.org.ezproxy.uindy.edu/identities/lccn-no2003082201/ https://english.sta.si/706457/alja-brglez-one-of-100-global-leaders-for-tomorrow-2003 https://wikispooks.com/wiki/WEF/Young_Global_Leaders/2005 https://ecfr.eu/council/members/ https://rokomet.net/to-so-ambasadorke-evropskega-prvenstva/ https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20210412/C/210419954/ https://www.arrs.si/sl/analize/publ/inc/ARRS_MR30_zbornik.pdf https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17602349?lang=sl https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/601229?lang=sl http://www.ljubljana-summit.gov.si/en/agencijske-novice/others/weekly-4.html http://www.summit2002.gov.si/slo/za-novinarje/intranet/program/ https://www.mladina.si/94036/ http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/kk/0FC0B043D3D9DB0FC1256F6A0040F77C/$FILE/razvoj_demokracije_v_sloveniji.pdf == Sklici == {{reflist|30em}} {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Brglez, Alja}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Direktorji Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] qq812bumb8h40ymdvk41549b82539cq 5727353 5727350 2022-08-04T11:40:36Z Model22 213897 ygu8 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Alja Brglez|birth_date=19.8.1965|birth_place=Ljubljana|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Filozofska fakulteta v Ljubljani<br>Alma Mater Europaea|children=1|citizenship=Slovenija|parents=[[Neda Pagon]] [[Pavel Brglez]]}} '''Alja Brglez''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]], strokovnjakinja za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]], [[zgodovinar]]ka in [[publicistka]], * [[19. avgust]] [[1965]], [[Ljubljana]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Alja Brglez Uranjek nova direktorica urada za informiranje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/alja-brglez-uranjek-nova-direktorica-urada-za-informiranje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=12. marec 1999|publisher=|last=|first=}}</ref>. Ima znanstveni doktorat iz historične antropologije, magisterij iz zgodovine in magisterij iz poslovnega upravljanja (MBA). Je raziskovalna sodelavka [[Alma Mater Europaea|Fakultete AMEU Alma mater Europaea]] in [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor|ECM Evropski center Maribor]] ter nekdanja dolgoletna direktorica in znanstvena sodelavka [[ICK - Inštituta za civilizacijo in kulturo]] in [[Fakultete ISH Institutum studiorum humanitatis]]. V času, ko je vodila Inštitut ICK, ji je [[Svetovni gospodarski forum WEF]] leta 2003 podelil naslov "Global Leader for Tomorrow", leta 2005 pa še [["Young Global Leader”]]. Je članica [[ECFR - European Council of Foreign Relations]] in ambasadorka Evropskega ženskega rokometnega prvenstva 2022 v Sloveniji. Od februarja [[2013]] je vodja Kabineta predsednika republike [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]]. To funkcijo bo predvidoma opravljala do konca leta [[2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Imenovani funkcionarji v mandatu 2017 - 2022|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zaposleni?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-10-01|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> S predsednikom [[Borut Pahor|Pahorjem]] sodeluje od leta 2012, ko jo je povabil v štab za volitve predsednika republike - ko je bil Borut Pahor 2. 12. 2012 izvoljen in je nato 23. 12. 2012 prisegel kot predsednik republike, je postala vodja njegovega kabineta. To je ostala tudi po vnovični zmagi predsednika Pahorja na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 12. 11. 2017]] in je še danes. V tem času je dve leti opravljala tudi delo svetovalca/svetovalke predsednika republike za mednarodne odnose (junij 2017 - avgust 2019). Kot vodja kabineta vodi in spremlja vsa področja delovanja predsednika republike, samostojno pa deluje zlasti na naslednjih vsebinah: narodna pomiritev in sprava, posveti pri predsedniku republike (v prvem mandatu posveti Slovenija 2030), podnebna prihodnost. Je sekretarka Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri Predsedniku Republike in Komisije za državna odlikovanja pri Predsedniku Republike ter podpredsednica Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve. V srednji šoli se je ukvarjala s športom in kot pripravnica delala na [[Radio Študent|Radiu Študent]] (1981/1982). V času študija je bila 1988-1990 članica predsedstva [[UK ZSMS]]. To je bil čas silovitih družbenih sprememb na poti v osamosvojitev Slovenije, Alja Brglez se je ob predsedniku UK ZSMS [[Gorazdu Drevenšku]] vključila v delo junija 1988 ustanovljenega [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], se v juliju 1988 kot delegatka UK ZSMS udeležila volitev za predsednika [[RK ZSMS]], na katerih je [[Jožef Školč]] dobil več glasov kot tedaj zaprti [[Janez Janša]], sodelovala pri organizaciji obeh zborovanj na Kongresnem trgu, prvega v juniju 1988 in drugega, najodmevnejšega, 8.5.1989, na katerem je pesnik [[Tone Pavček]] prebral [[Majniška deklaracija (1989)|Majniŝko deklaracijo]]. V UK ZSMS je bila zadolžena za področje medijev in kulture in je v začetku leta 1989 (s finančnimi sredstvi) podprla ustanovitev [[Demokracija (revija)|revije Demokracija]], ki je nato 21. 4. 1989 začela izhajati kot priloga Gorenjskega glasa in prvi neodvisni časopis za železno zaveso. Od marca 1999 do januarja 2003 je bila direktorica [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade RS za informiranje]] in v tem času leto dni vodja kabineta predsednika vlade [[Janez Drnovšek|dr. Janeza Drnovška]]. V letu 2002 je vlada RS na njeno pobudo ustanovila Svet Republike Slovenije za promocijo in je postala njegova predsednica, v njem so bili [[Jure Apih]], [[Mitja Meršol]], [[Janez Pergar]], [[Dimitrij Rupel]] idr. V letih 1999-2003 je bila predsednica Nacionalnega sveta za [[Expo|EXPO]]. Ko je bil [[Janez Drnovšek|dr. Janez Drnovšek]] izvoljen za predsednika republike in je decembra 2002 na mesto predsednika vlade brez volitev stopil [[Anton Rop|mag. Anton Rop]], je vlada Aljo Brglez nemudoma odstavila z mesta direktorice Urada za informiranje. Zaposlila se je na [[ICK Inštitutu za civilizacijo in kulturo]], najprej kot raziskovalka in nato kot direktorica, predsednik Drnovšek pa je z njo sodeloval še naprej, leta 2004 je na njegovo povabilo npr. sodelovala na Posvetu o prihodnosti - Razvoj demokracije, in sicer s prispevkom Država in državljani ob koncu tranzicije. Leta 2004 je bila nosilka liste stranke [[Slovenija je naša]] na [[Volitve v Evropski parlament 2004|prvih volitvah v Evropski parlament]].<ref>{{Navedi splet|title=Brglezova za stranko Slovenija je naša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brglezova-za-stranko-slovenija-je-nasa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=23. april 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> Njen nastop je bil opažen, saj je s preferenčnimi glasovi dosegla osmi najboljši posamični rezultat in zbrala več volilnih glasov kot vse druge ženske kandidatke, lista SJN pa je z rezultatom 4,11% zabeležila svoj največji uspeh, a to ni bilo dovolj za izvolitev Alje Brglez za poslanko Evropskega parlamenta iz Slovenije. Po tem na volitvah ni več nastopila. V letih 1993 in 1994 je bila direktorica [[Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]], ki je bila prva zasebna fakulteta v Sloveniji in ena prvih ‘za železno zaveso’ - nastala je v letu 1992, za [[Centralno evropska univerza|CEU-Central European University]], ki jo je [[George Soros]] v Budimpešti ustanovil leta 1991. V letih 1995-1999, v času vojn v nekdanji Jugoslaviji in eksodusa pregnancev, je bila direktorica fundacije [[George Soros|Georga Sorosa]], ki se je Sloveniji imenovala [[OSI Open Society Institute - Zavod za odprto družbo Slovenija]]. Ves čas je dejavna pri delu nevladnih organizacij, sodelovala je pri ustanovitvi in prvih korakih številnih nevladnih ustanov, zlasti s področij varovanja človekovih pravic in razvijanja demokracije, pa tudi drugih - bila je članica Sveta za slovenščino pri MOL, predsednica nadzornega odbora alumnov [[poslovne šole Bled]], ustanovna članica YES (Young Executives Society), članica upravnega odbora [[Združenje Manager|Združenja Mladi Manager]], članica upravnega odbora [[Lisbon Council]], članica [[Friends for Europe]]. == Študij in raziskovalno delo == Leta 1990 je diplomirala iz [[zgodovina|zgodovine]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1994 je zgodovine pridobila magisterij,<ref name=":0" /> leta 2001 pa še doktorat ([[Alma Mater Europaea]]).<ref>{{Navedi splet|title=Materialna dediščina in kultura mesta : primer: Piran 1579-1609|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/601229|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-01|language=sl|date=|publisher=}}</ref> Leta 1992 je končala podiplomski študij [[menedžment]]a (MBA).<ref name=":0" /> Po študiju (1991) se je zaposlila kot mlada raziskovalka<ref>VEČ kot > 30 [https://www.arrs.si/sl/analize/publ/inc/ARRS_MR30_zbornik.pdf Elektronski vir] : več kot 30 let programa Mladi raziskovalci / [uredila József Györkös, Tina Glavič Novak ; fotografsko gradivo Muzej novejše zgodovine Slovenije (fotograf Bogo Primožič), Institut Jožef Stefan (fotograf Marjan Smerke)]. - El. knjiga. - Ljubljana : Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2016</ref> na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študirala in raziskovala je v Ljubljani, na [[Dunaj]]u, v [[Benetke|Benetkah]] in v [[Münster|Münstru]].{{Navedi vir}} == Politika == [[File:Mykhailo F. Brodovych Alja Brglez 2018.jpg|thumb|alt=Alja Brglez se rokuje z ukrajinskim veleposlanikom.|Alja Brglez na srečanju z [[Ukrajina|ukrajinskim]] veleposlanikom Mykhailom F. Brodovychem 30. aprila 2018.|274x274_pik]] Vodila je informacijsko in komunikacijsko pripravo in izvedbo obiska ameriškega predsednika [[Bill Clinton|Billa Clintona]] junija 1999, obiska papeža [[Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] septembra 1999, prvega srečanja ruskega in ameriškega predsednika, [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] in [[George Walker Bush|Georgea Busha]], ki je bilo junija 2002 v Sloveniji in drugih najpomembnih državnih in državniških dogodkov v tistem času. V času priprave na [[Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO|referenduma za vstop RS v EU in NATO]], ki sta bila marca 2003, je vodila informacijsko-komunikacijsko kampanjo, ki se je iztekla v velik uspeh.   === Funkcije === * 12. marec 1999 – oktober 1999: direktorica Urada Vlade RS za informiranje<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Aljo Brglez za direktorico vladnega urada za informiranje|url=https://www.sta.si/539722/vlada-imenovala-aljo-brglez-za-direktorico-vladnega-urada-za-informiranje|website=www.sta.si|accessdate=2020-10-01|date=25. januar 2001|publisher=|last=|first=}}</ref> * 25. januar 2001 – 27. december 2002: direktorica Urada Vlade RS za informiranje<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Krajc vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za informiranje|url=https://www.dnevnik.si/158859|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-01|date=1. januar 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1999–2002: [[Vodja kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije|vodja Kabineta predsednika vlade]] [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]]<ref>{{Navedi splet|title="Vse je pretuhtal. Nazadnje tudi odhod iz življenja."|url=https://www.vecer.com/slovenija/vse-je-pretuhtal-nazadnje-tudi-odhod-iz-zivljenja-6411351|website=www.vecer.com|date=2018-02-23|accessdate=2020-10-01|language=sl-si|publisher=|last=Brglez|first=Alja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kadrovski premiki|url=http://www.mladina.si/94036/kadrovski-premiki/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=7. januar 2003|publisher=|last=Matos|first=Urša}}</ref> * 2002: predsednica Sveta za promocijo RS (medresorska delovna skupina [[Vlada RS|Vlade RS]])<ref>{{Navedi splet|title=Bogatejši za Svet za promocijo RS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bogatejsi-za-svet-za-promocijo-rs.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=27. december 2001|publisher=|last=|first=}}</ref> * 1999–2003 predsednica Nacionalnega sveta za EXPO{{Navedi vir}} * organizacijska direktorica Inštituta za humanistične študije v Ljubljani<ref name=":0" /> * izvršna direktorica Zavoda za odprto družbo Slovenija (Open Society Institute Slovenija)<ref name=":0" /> * direktorica Inštituta za civilizacijo in kulturo<ref name=":0" /> == Kritike == Kot direktorica vladnega urada za informiranje je v telefonskem pogovoru Lousewies van der Laan (podpredsednici odbora evropskega parlamenta za javne svoboščine in državljanske pravice) povedala, da na Slovenskem ni [[Homofobija|diskriminacije na podlagi spolne opredelitve]]. Proti temu je z javnim pismom protestiral pesnik [[Brane Mozetič]].<ref>{{Navedi splet|title=S homofobijo proti homofobiji|url=http://www.mladina.si/88299/s-homofobijo-proti-homofobiji/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=26. marec 2002|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastijan}}</ref> Ko je Borut Pahor sprejel svojce [[Bazoviške žrtve|bazoviških žrtev]], ki so mu predstavili zahtevo za rehabilitacijo, je Brglezova v izjavi za javnost zapisala, da je takšen postopek treba voditi pri ustreznih organih države Italije. To se je Gregi Repovžu z revije ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' zdelo neprimerno.<ref>{{Navedi splet|title=Pahorjev novi zdrs|url=https://www.mladina.si/190021/pahorjev-novi-zdrs/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-01|date=15. marec 2019|publisher=|last=Repovž|first=Grega}}</ref> == Zasebno == Bila je poročena z [[Romanom Uranjekom]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Alja Brglez: Kandidatka za vse priložnosti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/alja-brglez-kandidatka-za-vse-priloznosti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=24. april 2004|publisher=|last=|first=}}</ref> Z nekdanjim partnerjem Jurijem Schollmayerjem ima sina.<ref>{{Navedi splet|title=Dvorec iz Ene žlahtne štorije na prodaj|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5605a954db3f7/jurij-schollmayer-in-alja-brglez-v-financnih-tezavah|website=Svet24.si|accessdate=2020-10-01|language=sl|date=26. september 2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Schollmayer raste|url=https://www.delo.si/bulvar/domac-trac/ivan-schollmayer-raste.html|website=www.delo.si|date=2010-06-22|accessdate=2020-10-01|language=sl-si|first=I.|last=K}}</ref> Njen oče Pavel Brglez je bil generalni sekretar stranke [[DeSUS]],<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Brglez ne bo nadziral zavarovalnic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brglez-ne-bo-nadziral-zavarovalnic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-01|date=24. april 2002|publisher=|last=|first=}}</ref> sekretar Slovenske filantropije<ref name=":1" /> predsednik nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor.<ref name=":2" /> Njena mati je bila [[Neda Pagon]], ena najbolj prodornih in uglednih družboslovk v Sloveniji. == Nagrade in priznanja == * »100 Global Leader for Tomorrow 2003«, Svetovni gospodarski forum (WEF)<ref>{{Navedi splet|title=STA: Alja Brglez One of 100 Global Leaders for Tomorrow 2003|url=https://english.sta.si/706457/alja-brglez-one-of-100-global-leaders-for-tomorrow-2003|website=english.sta.si|accessdate=2020-10-01|date=27. januar 2003|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> * »Young Global Leaders 2005« (WEF){{Navedi vir}} ==Viri== http://worldcat.org.ezproxy.uindy.edu/identities/lccn-no2003082201/ https://english.sta.si/706457/alja-brglez-one-of-100-global-leaders-for-tomorrow-2003 https://wikispooks.com/wiki/WEF/Young_Global_Leaders/2005 https://ecfr.eu/council/members/ https://rokomet.net/to-so-ambasadorke-evropskega-prvenstva/ https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20210412/C/210419954/ https://www.arrs.si/sl/analize/publ/inc/ARRS_MR30_zbornik.pdf https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17602349?lang=sl https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/601229?lang=sl http://www.ljubljana-summit.gov.si/en/agencijske-novice/others/weekly-4.html http://www.summit2002.gov.si/slo/za-novinarje/intranet/program/ https://www.mladina.si/94036/ http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/kk/0FC0B043D3D9DB0FC1256F6A0040F77C/$FILE/razvoj_demokracije_v_sloveniji.pdf == Sklici == {{reflist|30em}} {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Brglez, Alja}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Direktorji Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] ram5cp7dl5ad2k3auk9v9zs98robnk9 Seznam slovenskih judoistov 0 73613 5726989 5695768 2022-08-03T12:43:02Z Amanesciri2021 205950 /* P */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[judoist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Klara Apotekar]] *[[Aljaž Artač]] == B == * [[Gal Blažič]] * [[Rudolf Blažič]] * [[Iztok Blažič]] * [[Boris Blažič]] * [[Jan Blažič]] * [[Vlora Beđeti]] *[[Gregor Brod]] * [[Tjaša Brumen]] == C == *[[Matjaž Ceraj]] *[[Štefan Cuk]] *[[Drago Cvetko]] == Č == * [[Kaja Čeh]] == D == *[[Aleš Debeljak]] *[[Baldomir Dragič]] *[[Vito Dragič]] * [[Rok Drakšič]] == Đ == * [[Vesna Đukić]] == E == * [[Luka Ekart]] == F == * [[Marjan Fabjan]] * [[Mark Faflja]] * [[Klemen Ferjan]] * [[Primož Ferjan]] * [[Milan-Pavao Foraner]] == G == * [[Adrian Gomboc]] *[[Niko Gorjan]] *[[Žiga Grdadolnik]] * [[Rihard Grobelnik]] == H == * [[Ana Heberle]] *[[Marjan Hlastec]] * [[Martin Hojak]] == J == * [[Juš Mecilošek]] *[[Mitja Jenuš]] *[[Andraž Jereb]] * [[Milan Jereb]] * [[Sašo Jereb]] *[[Tadej Juhart]] == K == * [[Kaja Kajzer]] *[[Anja Kaučič]] *[[Jože Kopitar]] * [[Jože Krajnc]] *[[Tina Kukec]] *[[Robert Kukovec]] *[[Nejc Kučan]] == L == * [[Narsej Lackovič]] *[[Jure Lampe]] * [[Nuša Lampe]] *[[Marjan Lavrič]] * [[Anton Leskovar]] *[[Filip Leščak]] * [[Andreja Leški]] *[[Metka Lobnik]] == M == *[[Alen Mahmutović]] *[[Marjan Maček]] *[[Marcel Medved]] *[[Stane Mejač]] *[[Ljudmila Merčnik]] *Sandi Miklavžina * [[Greg Mirt]] * [[Simon Mohorovič]] * [[Lea Murko]] == N == * [[Petra Nareks]] * [[Grega Novak]] == O == * [[Franc Očko]] *[[Katja Oder]] * [[Jože Orličnik]] == P == * [[Nives Perc]] *[[Damjan Petek]] *[[Ivan-Ivo Petrovič]] * [[Franc Pliberšek]] * [[Anka Pogačnik]] * [[Lucija Polavder]] * [[Urška Potočnik]] *[[Ladislav Prepelič]] * [[Marko Prodan]] * [[Roman Pugelj]] * [[Slavko Puljič]] == R == * [[Luka Ravnič]] * [[Slavko Rebernak]] * [[Ivo Reya]] * [[Boris Rudaš]] *[[Danijel Rus]] *[[Denis Rus]] == S == * [[Jože Sebanc]] * [[Aljaž Sedej]] * [[Mirko Simončič]] * [[Ivan Sirola]] * [[Božo Skela]] *[[Julija Slatinšek]] *[[Igor Spasojević]] * [[Raša Sraka]] * [[Dušan Svilar]] == Š == * [[Jožef Šimenko]] * [[Blaž Škof]] * [[Jože Škraba]] * [[Anton Škripač]] * [[Anja Štangar]] *[[Maruša Štangar]] * [[David Štarkelj]] * [[Sergij Štoka]] * [[Hanna Štor]] * [[Hana Štraus]] *[[Peter Šubic]] == T == * [[Ivan-Ivo Tajnšek]] * [[Martin Teršak]] * [[Stanko Topolčnik]] *[[Tomaž Topolčnik]] * [[Matjaž Trbovc]] * [[Tina Trstenjak]] == U == * [[Maja Uršič]] *[[Neža Uršič]], * [[Franc Usar]] == V == * [[Natalija Varga]] *[[Anamari Velenšek]] *[[Domen Vidmar]] * [[Janez Vidmajer]] * [[Tilen Vodeb]] * [[Patrik Vojsk]] *[[Niko Vrabl]] *[[Blaž Vrankar]] * [[Žiga Vuzem]] == Ž == * [[Mihael Žgank]] * [[Urška Žolnir]] {{seznami narodov po poklicu|judoistov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Judoisti]] [[Kategorija:Slovenski judoisti|*]] pi30gn8l93b9e9yfzvt4wbgl1syajwi Dado Androič 0 73628 5727230 5701605 2022-08-04T06:51:06Z Topjur01 140884 umaknil sem besedilo brez vira o živeči osebi, ki ga je dodal uporabnik Dado And o osebi Dado Androič wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Avtobiografija}}{{Infopolje Oseba}} '''Dado Androič''', [[slovenci|slovenski]] [[umetnik]], * [[24. september]] [[1969]], [[St. Gallen]], [[Švica]].{{Citation needed|date=May 2022}} Androič je bil učenec akademskega [[slikar]]ja [[Darko Slavec|Darka Slavca]], [[psiholog]]a [[Vid Pečjak|Vida Pečjaka]], teoretika in [[arhitekt]]a [[Jaka Bonča|Jake Bonče]] in likovnega teoretika ter [[filozof]]a [[Milan Butina|Milana Butine]], na slikarski šoli Mladena Jernejca v Ljubljani. == Zunanje povezave == * [http://web.archive.org/20080117225141/www.geocities.com/ddd_n/dado Uradna stran] [[kategorija:Rojeni leta 1969|Androič, Dado]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Androič, Dado]] [[Kategorija:Slovenski scenografi|Androič, Dado]] 9ajq5a2ftxdwy0bs0xpt56pq45bh52f 5727232 5727230 2022-08-04T06:54:12Z Topjur01 140884 Stavek, da je bil nekdo učenec nekoga drugega, ni za v wikipedijo, še posebej če o tem ni vira. Google ne najde vira o tem ali o čem drugem kar je bilo na tej strani. wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Avtobiografija}}{{Infopolje Oseba}} '''Dado Androič''', [[slovenci|slovenski]] [[umetnik]], * [[24. september]] [[1969]], [[St. Gallen]], [[Švica]].{{Citation needed|date=May 2022}} == Zunanje povezave == * [http://web.archive.org/20080117225141/www.geocities.com/ddd_n/dado Uradna stran] [[kategorija:Rojeni leta 1969|Androič, Dado]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Androič, Dado]] [[Kategorija:Slovenski scenografi|Androič, Dado]] elwpe6v6pi8narf48fi5wwbc2nw9ys8 Zvezna država Združenih držav Amerike 0 75182 5727239 5607321 2022-08-04T07:14:52Z Yerpo 8417 /* Seznam */ natančnost wikitext text/x-wiki {{Politika ZDA}}'''Zvezna država Združenih držav Amerike''' je vsaka od petdesetih [[zvezna država|držav]], ki sestavljajo [[Združene države Amerike]]. [[Zvezno okrožje Kolumbija]] (''District of Columbia''), kjer leži prestolnica ZDA, ni zvezna država. Zvezne države so podtvorbe oz. deli Združenih držav Amerike, katere sestavljajo po določilih [[Ustava Združenih držav Amerike|ustave Združenih držav Amerike]]. V [[Politika in uprava Združenih držav Amerike|upravni ureditvi ZDA]] se nadalje delijo v [[Okrožje Združenih držav Amerike|okrožja]]. == Zemljevid == {{Zemljevid z označenimi državami in cenzusnimi območji ZDA}} == Seznam == {| class="wikitable sortable" width="100%" ! Uradno ime ! Slovenski eksonim ! class="unsortable" | Angleška izgovorjava IPA<ref>[[Angleščina|Angleška]] izgovorjava v [[mednarodna fonetična abeceda|mednarodni fonetični abecedi]]</ref> ! USPS<ref>Dvočrkovna koda države, kakršno uporablja ameriška pošta</ref> ! class="unsortable" | Zastava ! Datum<ref>Datum ratifikacije [[Ustava Združenih držav Amerike|Ustave Združenih držav Amerike]] oz. priključitve zvezi</ref> ! Število prebivalcev<ref>Ocena ameriškega urada za popis prebivalstva (U.S. Census Bureau) na dan 1.7.2007. Vir: {{cite web|url=http://www.census.gov/popest/states/tables/NST-EST2007-01.csv | title = Table 1: Annual Estimates of the Population for the United States and States, and for Puerto Rico: April 1, 2000 to July 1, 2007 | format = [[comma-separated values|CSV]] | work = 2007 Population Estimates | publisher = United States Census Bureau, Population Division | date = 27.12.2007 | accessdate = 21.2.2008 }} in {{cite web | url = http://factfinder.census.gov/servlet/GCTTable?_bm=y&-geo_id=&-ds_name=PEP_2007_EST&-_lang=en&-redoLog=true&-mt_name=PEP_2007_EST_GCTT1R_US9S&-format=US-9gct | title = United States -- States; and Puerto Rico: GCT-T1-R. Population Estimates (geographies ranked by estimate) Data Set: 2007 Population Estimates | format = [[HTML]] | work = 2007 Population Estimates | publisher = United States Census Bureau, Population Estimates Program | date = 1.7.2007 | accessdate = 3. 5. 2008 }}</ref> ! Prestolnica ! Največje mesto<ref>Ocena ameriškega urada za popis prebivalstva (U.S. Census Bureau) na dan 1.7.2007. Vir: {{cite web|url=http://www.census.gov/popest/cities/files/SUB-EST2007-all.csv|title=Annual Estimates of the Population for All Incorporated Places: April 1, 2000 to July 1, 2007|format=[[comma-separated values|CSV]]|work=2007 Population Estimates|publisher=United States Census Bureau, Population Division|date=9.7.2008|accessdate = 8. 9. 2008 }}</ref> |- | [[Alabama|State of Alabama]] | Alabama | {{IPA|/ˌæləˈbæmə/}} | align=center | AL | align=center | [[Slika:Flag of Alabama.svg|border|48px]] | {{sort|18191214|14. 12. 1819}} | align=right | <span style="display:none">0</span>4.627.851 | [[Montgomery, Alabama|Montgomery]] | [[Birmingham, Alabama|Birmingham]] |- | [[Aljaska|State of Alaska]] | Aljaska | {{IPA|/əˈlæskə/}} | align=center | AK | align=center | [[Slika:Flag of Alaska.svg|border|45px]] | {{sort|19590103|3. 1. 1959}} | align=right | <span style="display:none">00.</span>683.478 | [[Juneau, Aljaska|Juneau]] | [[Anchorage, Aljaska|Anchorage]] |- | [[Arizona|State of Arizona]] | Arizona | {{IPA|/ˌærɪˈzoʊnə/}} | align=center | AZ | align=center | [[Slika:Flag of Arizona.svg|border|48px]] | {{sort|19120214|14. 2. 1912}} | align=right | <span style="display:none">0</span>6.338.755 | [[Phoenix, Arizona|Phoenix]] | Phoenix |- | [[Arkansas|State of Arkansas]] | Arkansas | {{IPA|/ˈɑrkənsɑː/}} | align=center | AR | align=center | [[Slika:Flag of Arkansas.svg|border|48px]] | {{sort|18360615|15. 6. 1836}} | align=right | <span style="display:none">0</span>2.834.797 | [[Little Rock, Arkansas|Little Rock]] | Little Rock |- | [[Kalifornija|State of California]] | Kalifornija | {{IPA|/ˌkæl<s>ɪ</s>ˈfɔrnjə/}} | align=center | CA | align=center | [[Slika:Flag of California.svg|border|48px]] | {{sort|18500909|9. 9. 1850}} | align=right | 36.553.215 | [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | [[Los Angeles]] |- | [[Kolorado|State of Colorado]] | Kolorado | {{IPA|/ˌkɒləˈrædoʊ/}} | align=center | CO | align=center | [[Slika:Flag of Colorado.svg|border|48px]] | {{sort|18760801|1. 8. 1876}} | align=right | <span style="display:none">0</span>4.861.515 | [[Denver, Kolorado|Denver]] | Denver |- | [[Connecticut|State of Connecticut]] | Connecticut | {{IPA|/kəˈnɛt<s>ɪ</s>kət/}} | align=center | CT | align=center | [[Slika:Flag of Connecticut.svg|border|48px]] | {{sort|17880109|9. 1. 1788}} | align=right | <span style="display:none">0</span>3.502.309 | [[Hartford, Connecticut|Hartford]] | [[Bridgeport, Connecticut|Bridgeport]]<ref name=Hartford>Najbolj naseljeno ozemlje v Connecticutu je sicer aglomeracija Hartford-West Hartford-Willimantic</ref> |- | [[Delaware|State of Delaware]] | Delaware | {{IPA|/ˈdɛləwɛər/}} | align=center | DE | align=center | [[Slika:Flag of Delaware.svg|border|48px]] | {{sort|17871207|7. 12. 1787}} | align=right | <span style="display:none">00.</span>864.764 | [[Dover, Delaware|Dover]] | [[Wilmington, Delaware|Wilmington]] |- | [[Florida|State of Florida]] | Florida | {{IPA|/ˈflɔr<s>ɪ</s>də/}} | align=center | FL | align=center | [[Slika:Flag of Florida.svg|border|48px]] | {{sort|18450303|3. 3. 1845}} | align=right | 18.251.243 | [[Tallahassee, Florida|Tallahassee]] | [[Jacksonville, Florida|Jacksonville]]<ref name=Miami>Najbolj naseljeno ozemlje na Floridi je sicer aglomeracija Miami-Fort Lauderdale-Miami Beach</ref> |- | [[Georgia|State of Georgia]] | Georgia | {{IPA|/ˈdʒɔrdʒə/}} | align=center | GA | align=center | [[Slika:Flag of Georgia (U.S. state).svg|border|48px]] | {{sort|17880102|2. 1. 1788}} | align=right | <span style="display:none">0</span>9.544.750 | [[Atlanta, Georgia|Atlanta]] | Atlanta |- | [[Havaji|State of Hawaii<br />{{Unicode|Moku‘aina o Hawai‘i}}]] ([[havajščina|havajsko]]) | Havaji | {{IPA|/həˈwaɪi/, [haʋaiʔi]}} | align=center | HI | align=center | [[Slika:Flag of Hawaii.svg|border|48px]] | {{sort|19590821|21. 8. 1959}} | align=right | <span style="display:none">0</span>1.283.388 | [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] | Honolulu |- | [[Idaho|State of Idaho]] | Idaho | {{IPA|/ˈaɪdəhoʊ/}} | align=center | ID | align=center | [[Slika:Flag of Idaho.svg|border|39px]] | {{sort|18900703|3. 7. 1890}} | align=right | <span style="display:none">0</span>1.499.402 | [[Boise, Idaho|Boise]] | Boise |- | [[Illinois|State of Illinois]] | Illinois | {{IPA|/ɪl<s>ɪ</s>ˈnɔɪ/}} | align=center | IL | align=center | [[Slika:Flag of Illinois.svg|border|48px]] | {{sort|18181203|3. 12. 1818}} | align=right | 12.852.548 | [[Springfield, Illinois|Springfield]] | [[Chicago]] |- | [[Indiana|State of Indiana]] | Indiana | {{IPA|/ˌɪndiˈænə/}} | align=center | IN | align=center | [[Slika:Flag of Indiana.svg|border|48px]] | {{sort|18161211|11. 12. 1816}} | align=right | <span style="display:none">0</span>6.345.289 | [[Indianapolis, Indiana|Indianapolis]] | Indianapolis |- | [[Iowa|State of Iowa]] | Iowa | {{IPA|/ˈaɪəwə/}} | align=center | IA | align=center | [[Slika:Flag of Iowa.svg|border|46px]] | {{sort|18461228|28. 12. 1846}} | align=right | <span style="display:none">0</span>2.988.046 | [[Des Moines, Iowa|Des Moines]] | Des Moines |- | [[Kansas|State of Kansas]] | Kansas | {{IPA|/ˈkænzəs/}} | align=center | KS | align=center | [[Slika:Flag of Kansas.svg|border|48px]] | {{sort|18610129|29. 1. 1861}} | align=right | <span style="display:none">0</span>2.775.997 | [[Topeka, Kansas|Topeka]] | [[Wichita, Kansas|Wichita]] |- | [[Kentucky|Commonwealth of Kentucky]] | Kentucky | {{IPA|/kənˈtʌki/}} | align=center | KY | align=center | [[Slika:Flag of Kentucky.svg|border|48px]] | {{sort|17920601|1. 6. 1792}} | align=right | <span style="display:none">0</span>4.241.474 | [[Frankfort, Kentucky|Frankfort]] | [[Louisville, Kentucky|Louisville]] |- | [[Louisiana|State of Louisiana<br />État de Louisiane]] ([[francoščina|francosko]]) | Louisiana | {{IPA|/luˌiziˈænə/}} | align=center | LA | align=center | [[Slika:Flag of Louisiana.svg|border|48px]] | {{sort|18120430|30. 4. 1812}} | align=right | <span style="display:none">0</span>4.293.204 | [[Baton Rouge, Louisiana|Baton Rouge]] | [[New Orleans]] |- | [[Maine|State of Maine]] | Maine | {{IPA|/ˈmeɪn/}} | align=center | ME | align=center | [[Slika:Flag of Maine.svg|border|48px]] | {{sort|18200315|15. 3. 1820}} | align=right | <span style="display:none">0</span>1.317.207 | [[Augusta, Maine|Augusta]] | [[Portland, Maine|Portland]] |- | [[Maryland|State of Maryland]] | Maryland | {{IPA|/ˈmɛrələnd/}} | align=center | MD | align=center | [[Slika:Flag of Maryland.svg|border|48px]] | {{sort|17880428|28. 4. 1788}} | align=right | <span style="display:none">0</span>5.618.344 | [[Annapolis, Maryland|Annapolis]] | [[Baltimore, Maryland|Baltimore]]<ref name=Maryland>Skupno z 12 okrožji iz aglomeracije Washington-Baltimore-Northern Virginia</ref> |- | [[Massachusetts|Commonwealth of Massachusetts]] | Massachusetts | {{IPA|/ˌmæsəˈtʃuːs<s>ɪ</s>ts/}} | align=center | MA | align=center | [[Slika:Flag of Massachusetts.svg|border|48px]] | {{sort|17880206|6. 2. 1788}} | align=right | <span style="display:none">0</span>6.449.755 | [[Boston, Massachusetts|Boston]] | Boston |- | [[Michigan|State of Michigan]] | Michigan | {{IPA|/ˈmɪʃ<s>ɪ</s>gən/}} | align=center | MI | align=center | [[Slika:Flag of Michigan.svg|border|47px]] | {{sort|18370126|26. 1. 1837}} | align=right | 10.071.822 | [[Lansing, Michigan|Lansing]] | [[Detroit, Michigan|Detroit]] |- | [[Minnesota|State of Minnesota]] | Minnesota | {{IPA|/ˌmɪn<s>ɪ</s>ˈsoʊtə/}} | align=center | MN | align=center | [[Slika:Flag of Minnesota.svg|border|48px]] | {{sort|18580511|11. 5. 1858}} | align=right | <span style="display:none">0</span>5.197.621 | [[Saint Paul, Minnesota|Saint Paul]] | [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]] |- | [[Misisipi (zvezna država)|State of Mississippi]] | Misisipi | {{IPA|/ˌmɪs<s>ɪ</s>ˈsɪpi/}} | align=center | MS | align=center | [[Slika:Flag of Mississippi (2001–2020).svg|border|48px]] | {{sort|18171210|10. 12. 1817}} | align=right | <span style="display:none">0</span>2.918.785 | [[Jackson, Misisipi|Jackson]] | Jackson |- | [[Missouri|State of Missouri]] | Misuri | {{IPA|/m<s>ɪ</s>ˈzʊəri, m<s>ɪ</s>ˈzʊərə/}} | align=center | MO | align=center | [[Slika:Flag of Missouri.svg|border|48px]] | {{sort|18210810|10. 8. 1821}} | align=right | <span style="display:none">0</span>5.878.415 | [[Jefferson City, Misuri|Jefferson City]] | [[Kansas City, Misuri|Kansas City]]<ref name=Saint_Louis>Najbolj naseljeno ozemlje v Missouriju je sicer aglomeracija [[Saint Louis|St. Louis]]-St. Charles-Farmington</ref> |- | [[Montana|State of Montana]] | Montana | {{IPA|/mɑnˈtænə/}} | align=center | MT | align=center | [[Slika:Flag of Montana.svg|border|48px]] | {{sort|18891108|8. 11. 1889}} | align=right | <span style="display:none">00.</span>957.861 | [[Helena, Montana|Helena]] | [[Billings, Montana|Billings]] |- | [[Nebraska|State of Nebraska]] | Nebraska | {{IPA|/nəˈbræskə/}} | align=center | NE | align=center | [[Slika:Flag of Nebraska.svg|border|48px]] | {{sort|18670301|1. 3. 1867}} | align=right | <span style="display:none">0</span>1.774.571 | [[Lincoln, Nebraska|Lincoln]] | [[Omaha, Nebraska|Omaha]] |- | [[Nevada|State of Nevada]] | Nevada | {{IPA|/nəˈvædə/}} | align=center | NV | align=center | [[Slika:Flag of Nevada.svg|border|48px]] | {{sort|18641031|31. 10. 1864}} | align=right | <span style="display:none">0</span>2.565.382 | [[Carson City, Nevada|Carson City]] | [[Las Vegas, Nevada|Las Vegas]] |- | [[New Hampshire|State of New Hampshire]] | New Hampshire | {{IPA|/nuˈhæmpʃɚ/}} | align=center | NH | align=center | [[Slika:Flag of New Hampshire.svg|border|48px]] | {{sort|17880621|21. 6. 1788}} | align=right | <span style="display:none">0</span>1.315.828 | [[Concord, New Hampshire|Concord]] | [[Manchester, New Hampshire|Manchester]]<ref name=Rockingham>Najbolj naseljeno ozemlje v New Hampshireu je sicer aglomeracija Boston-Worcester-Manchester</ref> |- | [[New Jersey|State of New Jersey]] | New Jersey | {{IPA|/nuˈdʒɝzi/}} | align=center | NJ | align=center | [[Slika:Flag of New Jersey.svg|border|48px]] | {{sort|17871218|18. 12. 1787}} | align=right | <span style="display:none">0</span>8.685.920 | [[Trenton, New Jersey|Trenton]] | [[Newark, New Jersey|Newark]]<ref name=New_Jersey>Najbolj naseljeno ozemlje v New Jerseyju je sicer aglomeracija New York-Newark-Bridgeport</ref> |- | [[Nova Mehika|State of New Mexico<br />Estado de Nuevo México]] ([[španščina|špansko]]) | Nova Mehika | {{IPA|/nuˈmɛks<s>ɪ</s>koʊ/}} | align=center | NM | align=center | [[Slika:Flag of New Mexico.svg|border|48px]] | {{sort|19120106|6. 1. 1912}} | align=right | <span style="display:none">0</span>2.499.481 | [[Santa Fe, Nova Mehika|Santa Fe]] | [[Albuquerque, Nova Mehika|Albuquerque]] |- | [[New York (zvezna država)|State of New York]] | New York | {{IPA|/nuːˈjɔrk/}} | align=center | NY | align=center | [[Slika:Flag of New York.svg|border|48px]] | {{sort|17880726|26. 7. 1788}} | align=right | 19.297.729 | [[Albany, New York|Albany]] | [[New York]] |- | [[Severna Karolina|State of North Carolina]] | Severna Karolina | {{IPA|/ˌnɔrθˌkɛrəˈlaɪnə/}} | align=center | NC | align=center | [[Slika:Flag of North Carolina.svg|border|48px]] | {{sort|17891121|21. 11. 1789}} | align=right | <span style="display:none">0</span>9.061.032 | [[Raleigh, Severna Karolina|Raleigh]] | [[Charlotte, Severna Karolina|Charlotte]] |- | [[Severna Dakota|State of North Dakota]] | Severna Dakota | {{IPA|/ˌnɔrθdəˈkoʊtə/}} | align=center | ND | align=center | [[Slika:Flag of North Dakota.svg|border|40px]] | {{sort|18891102|2. 11. 1889}} | align=right | <span style="display:none">00.</span>639.715 | [[Bismarck, Severna Dakota|Bismarck]] | [[Fargo, Severna Dakota|Fargo]] |- | [[Ohio|State of Ohio]] | Ohio | {{IPA|/oʊˈhaɪoʊ/}} | align=center | OH | align=center | [[Slika:Flag of Ohio.svg|48px]] | {{sort|18030301|1. 3. 1803}} | align=right | 11.466.917 | [[Columbus, Ohio|Columbus]] | Columbus<ref name=Cleveland>Najbolj naseljeno ozemlje v Ohiu je sicer aglomeracija Cleveland-Akron-Elyria.</ref> |- | [[Oklahoma|State of Oklahoma]] | Oklahoma | {{IPA|/ˌoʊkləˈhoʊmə/}} | align=center | OK | align=center | [[Slika:Flag of Oklahoma.svg|border|48px]] | {{sort|19071116|16. 11. 1907}} | align=right | <span style="display:none">0</span>3.617.316 | [[Oklahoma City, Oklahoma|Oklahoma City]] | Oklahoma City |- | [[Oregon|State of Oregon]] | Oregon | {{IPA|/ˈɔr<s>ɪ</s>gən/}} | align=center | OR | align=center | [[Slika:Flag of Oregon.svg|border|48px]] | {{sort|18590214|14. 2. 1859}} | align=right | <span style="display:none">0</span>3.747.455 | [[Salem, Oregon|Salem]] | [[Portland, Oregon|Portland]] |- | [[Pennsylvania|Commonwealth of Pennsylvania]] | Pensilvanija | {{IPA|/ˌpɛns<s>ɪ</s>lˈveɪnjə/}} | align=center | PA | align=center | [[Slika:Flag of Pennsylvania.svg|border|48px]] | {{sort|17871212|12. 12. 1787}} | align=right | 12.432.792 | [[Harrisburg, Pensilvanija|Harrisburg]] | [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] |- | [[Rhode Island|State of Rhode Island]] | Rhode Island | {{IPA|/roʊdˈaɪlənd/}} | align=center | RI | align=center | [[Slika:Flag of Rhode Island.svg|border|32px]] | {{sort|17900529|29. 5. 1790}} | align=right | <span style="display:none">0</span>1.057.832 | [[Providence, Rhode Island|Providence]] | Providence |- | [[Južna Karolina|State of South Carolina]] | Južna Karolina | {{IPA|/ˌsɑʊθkɛrəˈlaɪnə/}} | align=center | SC | align=center | [[Slika:Flag of South Carolina.svg|border|48px]] | {{sort|17880523|23. 5. 1788}} | align=right | <span style="display:none">0</span>4.407.709 | [[Columbia, Južna Karolina|Columbia]] | Columbia<ref name=Greenville>Najbolj naseljeno ozemlje v Južni Karolini je sicer aglomeracija Greenville-Spartanburg-Anderson.</ref> |- | [[Južna Dakota|State of South Dakota]] | Južna Dakota | {{IPA|/ˌsɑʊθdəˈkoʊtə/}} | align=center | SD | align=center | [[Slika:Flag of South Dakota.svg|border|48px]] | {{sort|18891102|2. 11. 1889}} | align=right | <span style="display:none">00.</span>796.214 | [[Pierre, Južna Dakota|Pierre]] | [[Sioux Falls, Južna Dakota|Sioux Falls]] |- | [[Tennessee|State of Tennessee]] | Tennessee | {{IPA|/ˌtɛn<s>ɪ</s>ˈsiː/}} | align=center | TN | align=center | [[Slika:Flag of Tennessee.svg|border|48px]] | {{sort|17960601|1. 6. 1796}} | align=right | <span style="display:none">0</span>6.156.719 | [[Nashville, Tennessee|Nashville]] | [[Memphis, Tennessee|Memphis]]<ref name=Nashville>Najbolj naseljeno ozemlje v Tennesseeju je sicer aglomeracija Nashville-Davidson-Murfreesboro-Columbia.</ref> |- | [[Teksas|State of Texas]] | Teksas | {{IPA|/ˈtɛksəs/}} | align=center | TX | align=center | [[Slika:Flag of Texas.svg|border|48px]] | {{sort|18451229|29. 12. 1845}} | align=right | 23.904.380 | [[Austin, Teksas|Austin]] | [[Houston, Teksas|Houston]]<ref name=Dallas>Najbolj naseljeno ozemlje v Teksasu je sicer aglomeracija Dallas-Fort Worth.</ref> |- | [[Utah|State of Utah]] | Utah | {{IPA|/ˈjuːtɑː/}} | align=center | UT | align=center | [[Slika:Flag of Utah.svg|border|48px]] | {{sort|18960104|4. 1. 1896}} | align=right | <span style="display:none">0</span>2.645.330 | [[Salt Lake City, Utah|Salt Lake City]] | Salt Lake City |- | [[Vermont|State of Vermont]] | Vermont | {{IPA|/vɚˈmɑnt/}} | align=center | VT | align=center | [[Slika:Flag of Vermont.svg|border|48px]] | {{sort|17910304|4. 3. 1791}} | align=right | <span style="display:none">00.</span>621.254 | [[Montpelier, Vermont|Montpelier]] | [[Burlington, Vermont|Burlington]] |- | [[Virginija|Commonwealth of Virginia]] | Virginija | {{IPA|/vɚˈdʒɪnjə/}} | align=center | VA | align=center | [[Slika:Flag of Virginia.svg|border|46px]] | {{sort|17880625|25. 6. 1788}} | align=right | <span style="display:none">0</span>7.712.091 | [[Richmond, Virginija|Richmond]] | [[Virginia Beach, Virginija|Virginia Beach]]<ref name=Virginija>Najbolj naseljeno ozemlje v Virginiji je sicer aglomeracija Washington-Baltimore-Northern Virginia</ref> |- | [[Washington (zvezna država)|State of Washington]] | Washington | {{IPA|/ˈwɑʃɪŋtən/}} | align=center | WA | align=center | [[Slika:Flag of Washington.svg|border|48px]] | {{sort|18891111|11. 11. 1889}} | align=right | <span style="display:none">0</span>6.468.424 | [[Olympia, Washington|Olympia]] | [[Seattle, Washington|Seattle]] |- | [[Zahodna Virginija|State of West Virginia]] | Zahodna Virginija | {{IPA|/ˌwɛstvɚˈdʒɪnjə/}} | align=center | WV | align=center | [[Slika:Flag of West Virginia.svg|border|48px]] | {{sort|18630620|20. 6. 1863}} | align=right | <span style="display:none">0</span>1.812.035 | [[Charleston, Zahodna Virginija|Charleston]] | Charleston |- | [[Wisconsin|State of Wisconsin]] | Wisconsin | {{IPA|/wɪsˈkɑns<s>ɪ</s>n/}} | align=center | WI | align=center | [[Slika:Flag of Wisconsin.svg|border|48px]] | {{sort|18480529|29. 5. 1848}} | align=right | <span style="display:none">0</span>5.601.640 | [[Madison, Wisconsin|Madison]] | [[Milwaukee, Wisconsin|Milwaukee]] |- | [[Wyoming|State of Wyoming]] | Wyoming | {{IPA|/waɪˈoʊmɪŋ/}} | align=center | WY | align=center | [[Slika:Flag of Wyoming.svg|border|48px]] | {{sort|18900710|10. 7. 1890}} | align=right | <span style="display:none">00.</span>522.830 | [[Cheyenne, Wyoming|Cheyenne]] | Cheyenne |- |} == Glej tudi == * [[Seznam zveznih držav in teritorijev ZDA glede na BDP na prebivalca]] == Opombe == {{opombe}} {{-}} {{ZDA}} [[Kategorija:Upravna delitev Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Zvezne države ZDA|*]] [[bar:Listn vo de Bundesstootn]] [[simple:List of U.S. states]] [[sv:Lista över USA:s delstater och territorier]] {{normativna kontrola}} fb07p0bzmayw3fcxmpi4p4b836oqveo Sveti Ciril in Metod 0 76124 5727154 5665742 2022-08-03T20:08:26Z 77.85.214.211 Starobolgarscina - sinonim. wikitext text/x-wiki [[Slika:Saints-cyril-and-methodius.jpg|thumb|right|180px|Sveti Ciril in Metod]] {{preusmeritev|Ciril in Metod|radijsko igro [[Joža Vombergar|Jožeta Vombergarja]] iz leta 1937|Sveta brata Ciril in Metod}} '''Sveti Ciril in Metod''' sta bila bizantinska [[misijonar]]ja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]]. Pri oznanjevanju [[krščanstvo|krščanstva]] sta uporabljala posebno pisavo [[glagolica|glagolico]], ki pa jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana [[cirilica]] (na vzhodu) oziroma latinica (na zahodu). Ciril in Metod veljata za [[apostol]]a Slovanov in sozavetnika [[Evropa|Evrope]]. Metod: * [[812]] - [[815]], [[Solun]], † [[6. april]] [[885]], [[Velikomoravska]]. Ciril: * [[826]] - [[827]], [[Solun]], † [[869]], [[Rim]]. == Življenjska pot == [[Slika:Ciril Metod Ohrid.jpg|thumb|right|180px|Ciril in Metod, Ohrid]] Mladost sta preživela v okolici [[Solun]]a. Ob krstu sta dobila imeni Mihael in Konstantin. Starejši brat Mihael se je že zgodaj odločil za [[Cerkveni red|redovništvo]] in je ob vstopu v samostan dobil ime Metod. Konstantin je bil knjižničar, poleg tega pa je na [[Carigrad|carigrajski]] visoki šoli poučeval filozofijo in bil znan tudi kot ''Konstantin Filozof''. Ime Ciril je dobil šele precej pozneje. Okoli leta 860 ju je cesar poslal misijonarit na polotok [[Krim, Ukrajina|Krim]]. Na prošnjo moravskega kneza [[Rastislav]]a iz leta [[862]] sta šla misijonarit med Slovane. Poznala sta slovanski jezik iz okolice Soluna, vendar ni čisto jasno, ali je bil to njun materni jezik ali pa sta se ga naučila od slovanskih sosedov. Med Slovani na [[Velikomoravska|Velikomoravskem]] sta od leta [[863]] naprej širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Uporabljala sta posebno pisavo, ki so jo imenovali [[glagolica]] - po stari slovanski besedi ''glagolati'' = ''govoriti''. S tem sta se zamerila nemški govoreči duhovščini, ki je protestirala pri [[papež]]u. Pri tem so se sklicevali na »teorijo treh jezikov« - namreč, da so sveti samo trije jeziki ([[hebrejščina]], [[grščina]] in [[latinščina]]) in da mora bogoslužje potekati v enem od teh jezikov. Jezik, ki sta ga uporabljala Ciril in Metod, so takrat imenovali preprosto ''slovanski jezik'', danes pa ga imenujemo [[stara cerkvena slovanščina|starobolgarščina (stara cerkvena slovanščina]]). Po treh letih na Moravskem sta odšla v [[Spodnja Panonija|Spodnjo Panonijo]], kjer sta živela nekaj časa na dvoru kneza [[Kocelj|Koclja]]. Po tem sta odpotovala v [[Benetke]], kjer sta uspešno branila svoja stališča v ostri polemiki z zagovorniki teorije treh jezikov. Nato sta odpotovala v [[Rim]]. [[Papež Hadrijan II.]] ju je podprl, ker je imel tudi sam težave z nemškimi duhovniki. V Rimu je Ciril zbolel in vstopil v samostan (domnevno je šele takrat dobil redovno ime Ciril). Kmalu po tem je Ciril umrl, papež Hadrijan II. pa je podprl bogoslužje v slovanskem jeziku in poslal Metoda leta [[869]] nazaj h Koclju v Panonijo. Ob prihodu v Panonijo so nemški duhovniki napadli Metoda kot krivoverca, pozneje pa so ga na Moravskem celo zaprli za dve leti in pol. Leta [[873]] je papež dosegel, da so ga izpustili iz zapora, pod pogojem, da ne sme nadaljevati s slovanskim bogoslužjem. Tega pa Metod ni upošteval, zato je moral v Rim na zagovor. [[Papež Janez VIII.]] pa je leta [[880]] potrdil slovansko bogoslužje. Po Metodovi smrti so slovansko bogoslužje na Moravskem spet prepovedali, Metodove učence pa so pozaprli ali pregnali. Vendar pa je slovansko bogoslužje ostalo živo. Na ozemlju današnje [[Makedonija|Makedonije]] in [[Bolgarija|Bolgarije]] so zaradi vpliva [[Grška abeceda|grške pisave]] namesto glagolice uvedli cirilico, v nekaterih delih današnje [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] pa se je ohranilo bogoslužje v glagolici do 19. ali celo do 20. stoletja. [[File:Sv. Ciril Frajnberk-Freudenberg.jpg|thumb|[[Jakob Brollo]], Sv. Ciril v Šentmartinu v Frajnberku, občina [[Štalenska gora]], [[Avstrijska Koroška]]]] [[File:Sv. Metod Frajnberk-Freudenberg.JPG|thumb|[[Jakob Brollo]], Sv. Metod v Šentmartinu v Frajnberku, občina [[Štalenska gora]], [[Avstrijska Koroška]]]] Posebno simbolično moč sta izžarevala sveti Ciril in Metod v času [[Narodni preporod|narodnega preporoda]] na Koroškem v 19. stoletju, ko so bila ustanovljena ciril-metodova društva v deželi. Njihove ikone so krasile cerkve in znamenja. Poseben primer sta sliki svetnikov ob vhodu v Šentmartinsko cerkev pod Frajnberkom nad Škofjim Dvorom v fari Timenica na [[Celovško polje|Celovškem polju]], danes v občini [[Štalenska gora]]. Le-te ja naslikal potujoči [[Furlanija|furlanski]] slikar [[Jakob Brollo]] okoli leta 1890.<ref>Bojan-Ilija Schnabl, ''Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem''. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.</ref> == Čaščenje == God svetih bratov Cirila in Metoda je [[5. julij]]a (ponekod, zlasti v neslovanskih deželah, [[14. februar]]ja) po [[katoliški koledar|katoliškem koledarju]] oziroma [[11. maj]]a po [[pravoslavni koledar|pravoslavnem koledarju]] ([[24. maj]]a v tistih Cerkvah, kjer uporabljajo še stari [[julijanski koledar]]). Metoda se ponekod spominjajo tudi na obletnico smrti [[6. april]]a. [[Papež Janez Pavel II.]] je leta [[1980]] Cirila in Metoda imenoval za sozavetnika Evrope. Po Cirilu in Metodu se imenujeta dve gori na Južnih [[Šetlandski otoki|Šetlandskih otokih]] (blizu [[Antarktika|Antarktike]]). Po ustnem izročilu naj bi blizu kraja [[Mala Nedelja]] Ciril in Metod nove [[vernik]]e krstila v [[potok]]u. [[Celovec|Celovška]] slovenska fara še danes nosi njuno ime, prav tako [[Ciril-Metodov trg]] ob ljubljanski škofiji in stolnici. == Reference == {{Opombe}} == Glej tudi == * [[Bratovščina sv. Cirila in Metoda]] * [[Družba svetega Cirila in Metoda]] * [[Ciril-Metodijsko društvo]] * [[Ciril]] (ime) * [[Metod]] (ime) == Zunanje povezav == * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/ciril-in-metod-05-07 Družina.si] {{Zavetniki Evrope}} {{DEFAULTSORT:Ciril in Metod}} [[Kategorija:Grški misijonarji]] [[Kategorija:Spodnja Panonija]] [[Kategorija:Stara cerkvena slovanščina]] [[Kategorija:Bolgarska kultura]] [[Kategorija:Grški svetniki]] [[Kategorija:Sveti Ciril in Metod| ]] [[Kategorija:Bizantinci v 9. stoletju]] 7pjfyuck52ef2axjegc0e9j95ltxwdw 5727157 5727154 2022-08-03T20:31:10Z A09090091 188929 Redakcija 5727154 uporabnika [[Special:Contributions/77.85.214.211|77.85.214.211]] ([[User talk:77.85.214.211|pogovor]]) razveljavljena -uveljavljeno poimenovanje wikitext text/x-wiki [[Slika:Saints-cyril-and-methodius.jpg|thumb|right|180px|Sveti Ciril in Metod]] {{preusmeritev|Ciril in Metod|radijsko igro [[Joža Vombergar|Jožeta Vombergarja]] iz leta 1937|Sveta brata Ciril in Metod}} '''Sveti Ciril in Metod''' sta bila bizantinska [[misijonar]]ja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]]. Pri oznanjevanju [[krščanstvo|krščanstva]] sta uporabljala posebno pisavo [[glagolica|glagolico]], ki pa jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana [[cirilica]] (na vzhodu) oziroma latinica (na zahodu). Ciril in Metod veljata za [[apostol]]a Slovanov in sozavetnika [[Evropa|Evrope]]. Metod: * [[812]] - [[815]], [[Solun]], † [[6. april]] [[885]], [[Velikomoravska]]. Ciril: * [[826]] - [[827]], [[Solun]], † [[869]], [[Rim]]. == Življenjska pot == [[Slika:Ciril Metod Ohrid.jpg|thumb|right|180px|Ciril in Metod, Ohrid]] Mladost sta preživela v okolici [[Solun]]a. Ob krstu sta dobila imeni Mihael in Konstantin. Starejši brat Mihael se je že zgodaj odločil za [[Cerkveni red|redovništvo]] in je ob vstopu v samostan dobil ime Metod. Konstantin je bil knjižničar, poleg tega pa je na [[Carigrad|carigrajski]] visoki šoli poučeval filozofijo in bil znan tudi kot ''Konstantin Filozof''. Ime Ciril je dobil šele precej pozneje. Okoli leta 860 ju je cesar poslal misijonarit na polotok [[Krim, Ukrajina|Krim]]. Na prošnjo moravskega kneza [[Rastislav]]a iz leta [[862]] sta šla misijonarit med Slovane. Poznala sta slovanski jezik iz okolice Soluna, vendar ni čisto jasno, ali je bil to njun materni jezik ali pa sta se ga naučila od slovanskih sosedov. Med Slovani na [[Velikomoravska|Velikomoravskem]] sta od leta [[863]] naprej širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Uporabljala sta posebno pisavo, ki so jo imenovali [[glagolica]] - po stari slovanski besedi ''glagolati'' = ''govoriti''. S tem sta se zamerila nemški govoreči duhovščini, ki je protestirala pri [[papež]]u. Pri tem so se sklicevali na »teorijo treh jezikov« - namreč, da so sveti samo trije jeziki ([[hebrejščina]], [[grščina]] in [[latinščina]]) in da mora bogoslužje potekati v enem od teh jezikov. Jezik, ki sta ga uporabljala Ciril in Metod, so takrat imenovali preprosto ''slovanski jezik'', danes pa ga imenujemo [[stara cerkvena slovanščina]]. Po treh letih na Moravskem sta odšla v [[Spodnja Panonija|Spodnjo Panonijo]], kjer sta živela nekaj časa na dvoru kneza [[Kocelj|Koclja]]. Po tem sta odpotovala v [[Benetke]], kjer sta uspešno branila svoja stališča v ostri polemiki z zagovorniki teorije treh jezikov. Nato sta odpotovala v [[Rim]]. [[Papež Hadrijan II.]] ju je podprl, ker je imel tudi sam težave z nemškimi duhovniki. V Rimu je Ciril zbolel in vstopil v samostan (domnevno je šele takrat dobil redovno ime Ciril). Kmalu po tem je Ciril umrl, papež Hadrijan II. pa je podprl bogoslužje v slovanskem jeziku in poslal Metoda leta [[869]] nazaj h Koclju v Panonijo. Ob prihodu v Panonijo so nemški duhovniki napadli Metoda kot krivoverca, pozneje pa so ga na Moravskem celo zaprli za dve leti in pol. Leta [[873]] je papež dosegel, da so ga izpustili iz zapora, pod pogojem, da ne sme nadaljevati s slovanskim bogoslužjem. Tega pa Metod ni upošteval, zato je moral v Rim na zagovor. [[Papež Janez VIII.]] pa je leta [[880]] potrdil slovansko bogoslužje. Po Metodovi smrti so slovansko bogoslužje na Moravskem spet prepovedali, Metodove učence pa so pozaprli ali pregnali. Vendar pa je slovansko bogoslužje ostalo živo. Na ozemlju današnje [[Makedonija|Makedonije]] in [[Bolgarija|Bolgarije]] so zaradi vpliva [[Grška abeceda|grške pisave]] namesto glagolice uvedli cirilico, v nekaterih delih današnje [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] pa se je ohranilo bogoslužje v glagolici do 19. ali celo do 20. stoletja. [[File:Sv. Ciril Frajnberk-Freudenberg.jpg|thumb|[[Jakob Brollo]], Sv. Ciril v Šentmartinu v Frajnberku, občina [[Štalenska gora]], [[Avstrijska Koroška]]]] [[File:Sv. Metod Frajnberk-Freudenberg.JPG|thumb|[[Jakob Brollo]], Sv. Metod v Šentmartinu v Frajnberku, občina [[Štalenska gora]], [[Avstrijska Koroška]]]] Posebno simbolično moč sta izžarevala sveti Ciril in Metod v času [[Narodni preporod|narodnega preporoda]] na Koroškem v 19. stoletju, ko so bila ustanovljena ciril-metodova društva v deželi. Njihove ikone so krasile cerkve in znamenja. Poseben primer sta sliki svetnikov ob vhodu v Šentmartinsko cerkev pod Frajnberkom nad Škofjim Dvorom v fari Timenica na [[Celovško polje|Celovškem polju]], danes v občini [[Štalenska gora]]. Le-te ja naslikal potujoči [[Furlanija|furlanski]] slikar [[Jakob Brollo]] okoli leta 1890.<ref>Bojan-Ilija Schnabl, ''Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem''. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.</ref> == Čaščenje == God svetih bratov Cirila in Metoda je [[5. julij]]a (ponekod, zlasti v neslovanskih deželah, [[14. februar]]ja) po [[katoliški koledar|katoliškem koledarju]] oziroma [[11. maj]]a po [[pravoslavni koledar|pravoslavnem koledarju]] ([[24. maj]]a v tistih Cerkvah, kjer uporabljajo še stari [[julijanski koledar]]). Metoda se ponekod spominjajo tudi na obletnico smrti [[6. april]]a. [[Papež Janez Pavel II.]] je leta [[1980]] Cirila in Metoda imenoval za sozavetnika Evrope. Po Cirilu in Metodu se imenujeta dve gori na Južnih [[Šetlandski otoki|Šetlandskih otokih]] (blizu [[Antarktika|Antarktike]]). Po ustnem izročilu naj bi blizu kraja [[Mala Nedelja]] Ciril in Metod nove [[vernik]]e krstila v [[potok]]u. [[Celovec|Celovška]] slovenska fara še danes nosi njuno ime, prav tako [[Ciril-Metodov trg]] ob ljubljanski škofiji in stolnici. == Reference == {{Opombe}} == Glej tudi == * [[Bratovščina sv. Cirila in Metoda]] * [[Družba svetega Cirila in Metoda]] * [[Ciril-Metodijsko društvo]] * [[Ciril]] (ime) * [[Metod]] (ime) == Zunanje povezav == * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/ciril-in-metod-05-07 Družina.si] {{Zavetniki Evrope}} {{DEFAULTSORT:Ciril in Metod}} [[Kategorija:Grški misijonarji]] [[Kategorija:Spodnja Panonija]] [[Kategorija:Stara cerkvena slovanščina]] [[Kategorija:Bolgarska kultura]] [[Kategorija:Grški svetniki]] [[Kategorija:Sveti Ciril in Metod| ]] [[Kategorija:Bizantinci v 9. stoletju]] b19tkvrjncvu89yn54jfabtpplsfu9f Solčava 0 88161 5727032 5722570 2022-08-03T16:58:41Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se pne gora [[Raduha]] (2062 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|Solčava na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju, in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot »silva Sulzpach« (Žolcpah - po nemškem Salzbach). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenjaja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve in župnišča, v celoti požgana. ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotika|gotskem stilu]] med letoma 1461 in 1685, zvonik je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] Marije z detetom iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[barok|baročni]] [[križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino rase Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke [[Savinja|Savinje]]. Cestni dostop do Solčava je iz [[Štajerska|štajerske]] smeri urejen preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po cesti iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Zbirka|Solčava}} {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} s90hdkpdkhqc9ot84xg0x16kww3ri1j 5727033 5727032 2022-08-03T16:59:31Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se pne gora [[Raduha]] (2062 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|Solčava na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju, in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot »silva Sulzpach« (Žolcpah - po nemškem Salzbach). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve in župnišča, v celoti požgana. ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotika|gotskem stilu]] med letoma 1461 in 1685, zvonik je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] Marije z detetom iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[barok|baročni]] [[križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino rase Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke [[Savinja|Savinje]]. Cestni dostop do Solčava je iz [[Štajerska|štajerske]] smeri urejen preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po cesti iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Zbirka|Solčava}} {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} ewt819rbqw70ahwgqiivbtc4tnm8qzf 5727039 5727033 2022-08-03T17:17:07Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se pne gora [[Raduha]] (2062 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|Solčava na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju, in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot »silva Sulzpach« (Žolcpah - po nemškem Salzbach). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve z župniščem in nekaj kašč, v celoti požgana. Požgane so bile tudi tudi mnoge samotne kmetije v okolici.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotika|gotskem stilu]] med letoma 1461 in 1685, zvonik je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] Marije z detetom iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[barok|baročni]] [[križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino rase Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke [[Savinja|Savinje]]. Cestni dostop do Solčava je iz [[Štajerska|štajerske]] smeri urejen preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po cesti iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Zbirka|Solčava}} {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} la09rrmrnmv8edg1r6ne4u2jmf629cj 5727135 5727039 2022-08-03T19:26:01Z Ljuba brank 92351 tp, pp, np, pravopis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se dviga gora [[Raduha]] (2062 m). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|''Solčava'' na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''[[Homo sapiens fosilis]]''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35.000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot ''silva Sulzpach'' (Žolcpah - po nemškem ''Salzbach''). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve z župniščem in nekaj kašč, v celoti požgana. Požgane so bile tudi tudi mnoge samotne kmetije v okolici.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] med letoma 1461 in 1685, [[zvonik]] je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] ''Marije z detetom'' iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[baročna umetnost|baročni]] [[Križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino raste Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke Savinje. Cestni dostop do Solčave je iz [[Štajerska|štajerske]] smeri urejen preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po cesti iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Solčava}} * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} lno9x39u2p1xi403d5m85lxnheviv2z Sežana 0 90172 5727169 5653415 2022-08-03T21:04:41Z 87.26.59.69 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10131855_b4 |image= | latd = 45 |latm = 42 |lats = 12.25 |latNS = N | longd = 13 |longm = 52 |longs = 14.17 |longEW = E |najdisi=Sežana |vrsta=Mesto |povrsina=15,326 |povrsina_footnotes=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title= Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> |prebivalstvo=6163 |prebivalstvo_od=2022 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=360,5 |postna=6210, 6211 |posta=Sežana |obcina=Sežana |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Sežana - Jedro naselja <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=15112 | občina = Sežana }} }} '''Sežana''' ({{Audio|Sl-Sezana.oga|izgovorjava}}) ([[italijansko]] ''Sesana'', [[nemško]] ''Zizan'') je [[mesto]] v Sloveniji in gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središče slovenskega [[Kras (področje)|Krasa]]. [[Mesto]] je sedež [[Občina Sežana|občine Sežana]], upravne enote Sežana in [[Župnija Sežana|župnije Sežana]]. Samo mesto Sežana ima 6.000 prebivalcev, skupaj s svojim zaledjem pa šteje Sežana okoli 14.000 ljudi. V mestu imajo sedež mdr. [[Kosovelova knjižnica Sežana]], kulturni center Kosovelov dom z ''Malo'' ''galerijo Mira Kranjca'' v Kosovelovem domu [[Visokošolsko središče Sežana]] in zasebna ''Galerija'' ''Kastelic.'' == Zgodovina == O nastanku Sežane pričajo tako ustna izročila, domneve in legende, kot tudi zanesljiva zgodovinska dejstva. Eno od ljudskih izročil pravi, da je Sežana dobila ime po sveti Suzani. Po pripovedovanju starejših naj za hribom Tabor nekoč stalo naselje, ki pa so ga kasneje požgali. Tamkajšnji prebivalci naj bi se preselili na območje današnje Sežane, ožganemu območju pa so pravili Sežgana vas ali skrajšano Sežana. Nekateri pisci celo omenjajo možnost, da bi bila antična postojanka Avesica tedanja Sežana, spet drugi pa navajajo, da naj bi Sežano ustanovila rimska rodbina Cesia, ki je kraj poimenovala Cesiano. V prvih dokumentih iz 14. stoletja se Sežana vedno piše kot '''Sesana''' ali Sexana ali celo Xexana. Točnih podatkov o tem, kako so Sežano imenovali pred Rimljani in ko še niso poznali svete Suzane, ni, obstaja pa velika možnost, da ima ime Sežana prazgodovinsko osnovo, saj so se takrat imena naselij navadno končala z obrazilom -ana, hkrati pa naj bi o tem pričale tudi arheološke najdbe, ki pa so bile s selitvijo mariborskega muzeja izgubljene. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so pri raziskovanju trase avtoceste Dane – Fernetiči našli pet delov antične keramike iz rimske dobe in koščeno konico iz pleistocena. Rimljani so veljali za velike trgovce in osvajalce, ki so z ustanovitvijo Ogleja v 2. stol. pr. n. št. nakazali svoj prodor proti severu in severovzhodu. Ena od rimskih poti je tekla tudi blizu Sežane. Prav razvoj trgovine in pretoka blaga je dal Sežani in njeni okolici svojevrsten pečat. V srednjem veku je skrb za ceste upadla, dokler ni s spremembo iz naturalnega v denarno gospodarstvo v 16. stoletju ponovno oživela. Cesar Karel VI. je ustanovil komisijo za podpiranje pomorske trgovine, ki je 7. 7. 1730 uvedla redno potniško zvezo med Dunajem in Trstom, ki so jo poimenovali ''cesarska cesta''. Vožnja po njej je poleti trajala devet dni, pozimi pa deset. Furmani so del poti od Postojnskega do Trsta imenovali tudi jamborna cesta, saj so po njej vozili jambore za ladje in ladijski les. Da je bilo območje Sežane zelo prometno že v času Rimljanov priča tudi najdba bronastega kipca iz poznega helenističnega obdobja v središču Sežane. To je bil kipec golega mladeniča z veliko glavo, obkroženo z žarki. Mesto Sežana je bilo prvič pisno omenjeno v 15. oz. 16. stoletju, in sicer v Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Sežana je tesno povezana s trgovanjem in zgodovino italijanskega Trsta in drugih obmorskih krajev. Čez to območje so potekale številne poti, po katerih se pomikale tudi vojske, ki so po pustošile in ropale po tem prostoru. Leta 400 so na poti proti Ogleju razdejanje povzročili Goti, leta 453 so Kras in Furlanijo preplavili Huni, dobrih sto let kasneje pa so to območje naselili Langobardi. Za njimi so prišli Slovani in že leta 623 je kralj Samo ustanovil veliko slovansko kraljestvo. Leta 789 je območje Sežane po zaslugi Pipina, sina kralja Karla Velikega, prišlo pod frankovsko oblast. Zaradi obilica vojska, ki so večkrat obiskale Kras, so bile utrdbe še kako dobrodošle. Sežana je imela utrdbo na hribu Tabor, ki pa je bila verjetno večkrat porušena in obnovljena, še pred tem pa naj bi bil Tabor poseljen. Utrdbe so ponovno pridobile na veljavi, ko so Turki v 15. stoletju začeli vdirati na Hrvaško in tudi na slovensko območje. Turška vojska je večkrat prejahala Kras in ustrahovala prebivalce. Pisnih virov, ki bi pričevali o tem, da so se med svojimi osvajalskimi napadi Turki zadrževali v Sežani ni, a so najverjetneje bili vsaj v neposredni bližini. Za vse prebivalce Sežane je bilo seveda premalo prostora v Taboru, zato so se skrivali v jamah, dolih in v gozdovih. [[slika:Cerkev Sv. Martina v Sežani.jpg|thumb|left|Cerkev sv. Martina na Trgu osvoboditve v starem jedru naselja]] V 12. stoletju so se pojavili goriški grofje, ki so na Krasu imeli v lasti območje od Komna in Štanjela do Brkinov in izvira reke Reke. V letu 1364 je Sežana pripadla goriškim grofom. Ti so leta 1498 z grofom Leonhardom sklenili pogodbo, s katero je posest goriških grofov po njihovi smrti pripadla Habsburžanom. Nemški cesar Friderik II. je leta 1622 grofu Benvenutu Petaču ali Petazziju prodal Novi grad in Socerb. Sčasoma so velik del sežanskega ozemlja upravljali švarceneški gospodje – grofje Petači. Ti so bili fevdalci in zelo okrutni gospodarji, ki so bili v svoji želji po bogastvu nenasitni. Kmetom je kmalu prekipelo in so se temu uprli. Upirali so se zaradi trgovanja s soljo, kasneje zaradi  vse večjih davkov. Uporni kmetje so leta 1713 opustošili Petačev grad v Švarceneku nad Vremsko dolino (današnji Podgrad). Takrat se je grof Petač skupaj s sodno oblastjo preselil v Sežano, ki je tako postala center avtonomnega švarceneškega gospostva, ki je bilo del habsburškega imperija. Švarceneška gospoščina grofa Petača je na sežanskem območju obsegala 157,3 km<sup>2</sup> in je zajemala Sežano, Naklo, Rodik, Lokev, Štorje in druge kraje. S prihodom grofa Petača je del poti med Dunajem in Trstom, ki je potekal skozi Sežano, še pridobil na veljavi. Vedno več je bilo ljudi, predvsem trgovcev, obrtnikov in uradnikov, ki so Sežano obogatili in jo širili. Nova cesarska cesta je omogočila razcvet furmanstva. Sežana je tako živela od furmanov in njihovega ustavljanja v Sežani. Furmanski postanki so pospešili nastanek in razvoj gostiln predvsem na področju Sežane, pa tudi v nekaterih drugih krajih ob poti. S prihodom Francozov in Napoleona na to območje je bila 1. 10. 1811 izvedena nova razmejitev  med tako imenovanimi Ilirskimi provincami, v katere je sodila Sežana, in Napoleonovo Kraljevino Italijo. Modernejše upravne enote pa je začela uvajati francoska oblast, ki je na tem območju vladala le nekaj let. K razvoju Sežane je bistveno pripomogla prav železnica. Avstrijska monarhija je leta 1836 sprejela zamisel o povezavi Dunaja s Trstom in to traso poimenovala južna železnica. Dokončali so jo leta 1848. Z njo so povečali pretok blaga in obseg trgovine. Velike zasluge pri gradnji železnice skozi Sežano je imel Karl Polley, ki je z gradnjo tudi precej obogatel. Leta 1918 je Avstro-Ogrska monarhija propadla, vojno in civilno upravo Sežane pa so prevzeli Italijani, ki so izvajali raznarodovalno politiko. Po padcu Italije v drugi svetovni vojni je Sežana dobila nemško poveljstvo. Po koncu vojne je za Sežano nastopilo obdobje osvoboditve, ko so mejo med Italijo in Jugoslavijo prestavili na Fernetiče. Leta 1947 je bila dokončno priključena Jugoslaviji in leta [[1952]] je postala mesto<ref>{{Navedi knjigo|title=Sežana: sonce nad prestolnico Krasa|last=Skrinjar|first=Pavel|publisher=Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti|year=2006|isbn=978-961-91721-2-4|location=Logatec|page=|cobiss=229833472}}</ref> == Zemljepis == Sežana leži ob cesti in železnici med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Trst]]om, od katere se tu odcepi proga proti [[Nova Gorica|Novi Gorici]], v neposredni bližini [[Italija|Italije]]. Mesto je s severne strani obdano s hriboma Tabor (484 m) in Lenivec (464 m), na vzhodni strani pa z Malo (489 m) in Veliko planino (551 m), Sedovnikom (575 m), Sablanico, Hrbčičem in Bršljanovcem. Najstarejši del mesta sestavljajo nekdanja vaška jedra in sicer: [[Gradišče]] ob vznožju Tabora, Britof ob župnijski cerkvi Sv. Martina, Vas in [[Vidmašče]] pod Planino, novejše soseske (mdr. [[Novo Naselje|Novo naselje]]) pa nastajajo pod Planino, Taborom in Lenivcem ter ob glavni cesti skozi mesto. == Gospodarstvo == V kontekstu primorske regije predstavlja Sežana pomembno gospodarsko središče, saj v njem deluje nekaj vodilnih slovenskih podjetij in večje število manjših firm, ki nudijo zaposlitev prebivalcem okoliških krajev ([[Postojna]], [[Ilirska Bistrica]], [[Divača]], [[Kozina]], [[Komen]], itd). Mesto je lepo urejeno in obiskovalcu ponuja vtis večjega mesta, saj so tako stavbe kot infrastruktura izrazito mestnega tipa. Večja podjetja v Sežani so: Jadran, Kras, Marmor, Mitol, Vinakras, Adria Terminali, Win Systems ... Nekoč po velikosti četrto največje slovensko gradbeno podjetje je bil Kraški zidar, ki pa je propadel, tako kot veliko drugih gradbincev. V Sežani je tudi Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, ki pokriva štiri občine ([[Občina Komen|Komen]], [[Občina Divača|Divača]], [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje-Kozina]], Sežana). == Osebnosti, povezane s Sežano == * [[Srečko Kosovel]] (1904, Sežana–1926, Tomaj), slovenski pesnik, kritik in publicist * [[Avgust Černigoj]] (1898, Trst–1985, Sežana), slovenski slikar in grafik * [[Gojmir Lešnjak - Gojc]], slovenski filmski, gledališki ter televizijski igralec * [[Jože Pahor]] (1888–1964), pisatelj in dramatik, eden najpomembnejših slovenskih učiteljev med 1. in 2. svetovno vojno * [[Mara Husu]] (1900–1944), slovenska pisateljica * [[Peter Kozler]] (1824, Koče pri Kočevski Reki–1879, Ljubljana), notar, politik, kartograf (avtor "Zemljovida slovenskih dežel"), ustanovitelj pivovarne Union * [[Ema Starc]] (1901–1967), slovenska gledališka igralka * [[Karl Ritter von Schaffer]] (1831–1904), tajnik cesarja Maksimiljana * [[Karl Polley]], politik, sežanski župan, gospodarstvenik * [[Giovanni Scaramanga]], ladjar, veleposestnik * Rajmund Mahorčič (1840, Brežec–1895, Sežana), župan, deželni poslanec, narodni buditelj, veleposestnik * [[Gustav Gregorin]] (1860, Sežana–1942, Ljubljana), pravnik, politik, gospodarstvenik * [[Seznam osebnosti iz občine Sežana|Seznam osebnosti iz Občine Sežana]] == Zgradbe in objekti v Sežani == V mestu je okrajno in občinsko sodišče, dve pošti, osnovna šola, srednja šola, visokošolsko središče, kulturni center za celotni Kras, matična knjižnica, več bank in zavarovalnic, štirje hoteli, številni gostinski lokali, policijska postaja, trgovski centri, železniška in avtobusna postaja ter še veliko drugih stvari, ki spadajo v vsako pomembnejše mesto. V Sežani se je rodil znani pesnik [[Srečko Kosovel]]. Po njem se imenuje več ustanov v mestu: * [[Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana]] * [[Šolski center Srečka Kosovela Sežana]] * [[Kosovelov dom]] (Kulturni dom Srečka Kosovela Sežana) * [[Kosovelova knjižnica Sežana]] V Sežani se začne [[Kosovelova pot]]. V Sežani je tudi [[botanični vrt]] Scaramangà ([[Sežanski botanični park]]), ki se ponaša z bogatim izborom eksotičnih dreves in [[rastlinjak]]om - [[oranžerija|oranžerijo]]. Botanični vrt je zaklenjen, ogled je mogoč v času odprtja (informacije dobite pri bližnji Komunali). V mestu Sežana je veliko stavb, ki so zanimive za ogled oz. izstopajo s svojo arhitekturo ali izgledom. Večina naštetih je starejših (preko 100 let, nekateri tudi do 200 let), navedenih je pa tudi nekaj stavb, ki so zgrajene v novejšem času in so zanimive zaradi svojstvene arhitekture. * Stavba Občine Sežana (Partizanska cesta); (dopolnitev: nekoč Vila Mirasasso, lastnika Scaramangaja) * Stavba Upravne enote Sežana (Partizanska cesta) * Stavba sežanskega sodišča (Kosovelova ulica) * Stavba "Pri treh kronah" (Partizanska cesta); nekoč penzion Triglav; še prej pa Hotel Scaramanga * Cerkev sv. Martina (Trg osvoboditve) * Rdeča hiša (Partizanska cesta); (nekoč Vila Jaschi, potem Vila Grandi) * Stari grad (Partizanska cesta) * Šmucovo poslopje (Partizanska cesta) (dopolnitev: prvotno last Polleya /Polaja) * Stavba Ljudske univerze Sežana (Bazoviška cesta) * Palmarij v sežanskem Botaničnem parku (Partizanska cesta); (dopolnitev: zgradila ok. 1890 rodbina Scaramanga') * Polajev stolp (Ulica Mirka Pirca) * Kompleks [[Kosovelov dom Sežana|Kosovelovega doma Sežana]] (Kosovelova ulica) * Stavba sežanske knjižnice (Ulica Mirka Pirca); (dopolnitev: prvotno Polleyev dom, potem Vila Angelica last S. Galattija, potem avstrijska vojašnica, v času italijanske zasedbe občinski uradi) * Stavba sežanske bolnišnice (Cankarjeva ulica) * Stavba sežanskega zdravstvenega doma (Partizanska cesta) * Stavba sežanske železniške postaje (Kolodvorska ulica) * Kompleks sežanske avtobusne postaje (Partizanska cesta) *Vila "Štok" (Partizanska cesta); (popravek: dve vili Stock, prvotno Motta in Paximadi) * Pokopališče in avstro-ogrsko pokopališče iz 1. svetovne vojne (Repentaborska cesta) == Znamenitosti == ==== Botanični vrt ob vili Mirasasso ==== Trgovska družina Scaramangà je v 19. stoletju začela kupovati parcele na območju Sežane. Zgradili so vilo Mirasasso, v kateri je danes občinska uprava, pod njo se je razprostiral vrt, posajen s sadnim drevjem in trtami. Njihovi kapitani in sami so iz celega sveta prinašali semena in sadike raznih rastlin, zato je bilo posestvo že takrat znano daleč naokoli. Še posebej zanimiv in privlačen pa je bil rastlinjak - palmarij, ki so ga zgradili v vrtu. Nekatere od teh rastlin so ohranjene še danes, veliko pa so jih dosadili ščasoma. ==== Polleyev stolp ==== Objekt Pollayevega stolpa je bil zgrajen v dveh delih - kot silos in kot štirna. Vidni del objekta predstavlja stolp, zgrajen v obliki pravilne osmerokotne prizme v treh etažah, s kamnitimi zidovi in leseno stropno in strešno konstrukcijo, krito s korci. ==== Stari grad ==== Dvorec kakršnega poznamo še danes je nastal leta 1824, prvi "Stari grad" pa je bil zgrajen že v 18. stoletju in je bil dom grofa Petača. Danes grad obkroža park. ==== Spominska soba Srečka Kosovela ==== Na sedežu Ljudske univerze Sežana je v prostoru, kjer se je rodil Srečko Kosovel, eden največjih slovenskih pesnikov, po zamisli arhitekta Janeza Suhadolca urejena Kosovelova spominska soba. Opremljena je v konstruktivističnem duhu, stene pa so popisane z njegovimi verzi in mislimi. Iz Sežane poteka tudi Kosovelova pot, ki se začne pred Ljudsko univerzo in vodi do Kosovelove domačije v Tomaju. ==== Živi muzej Krasa ==== Območje Živega muzeja Krasa, s tipičnimi kraškimi pojavi, vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in seveda podzemne jame, meri preko 700 hektarov in je opredeljeno kot ekološko pomembno območje, njegov večji del pa sodi v območje Natura 2000. Leta 2017 je bil Živi muzej Krasa izbran za najboljšo tematsko pot v Sloveniji. ==== Vojaško pokopališče ==== Vojaško pokopališče je iz obdobja 1. svetovne vojne. Tu je pokopanih 241 avstro-ogrskih vojakov, ki so na kraškem bojišču padli med leti 1915 in 1917. ==== Cerkev sv. Martina ==== Sedanja cerkev sv. Martina je sezidana v renesančnem slogu, njen zavetnik pa je škof sveti Martin. Nahaja se ob Trgu osvoboditve. Leta 1872 je Jožef Koman zaprosil za dovoljenje, da bi zgradili novo cerkev. Stara je na istem mestu stala od 1509. Zaradi pomanjkanja sredstev so se odločili za načrt, ki je predvidel povečanje srednje ladje in dodajanje dveh stranskih. povečali so tudi prezbiterij. Nova cerkev je bila blagoslovljena 11.11.1879. blagoslovil jo je domači župnik, Jožef Koman. Pozneje je bil prezbiterij podaljšan in na belo nedeljo 1883 je le tega škof Ivan Nepomuk Glavina, posvetil. <gallery> Slika:Sežana,botanični.jpg|Botanični vrt ob vili Mirasasso Sežana Slika:Palmarij, arhiv TIC Sežana.jpg|Palmarij v Botaničnem vrtu ob vili Mirasasso Sežana Slika:Vila Mirasasso.jpg|Vila Mirasasso Slika:Živi muzej Krasa.jpg|Tematska pot Živi muzej Krasa Slika:Spominska soba v stavbi Ljudske univerze.jpg|Spominska soba Srečka Kosovela na Ljudski univerzi Slika:Kip v parku pri Starem gradu v Sežani.jpg|Park pri Starem gradu Slika:Vojako pokopališče sežana.jpg|Vojaško pokopališče </gallery> == Šole == * Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana * Srednješolski center Srečka Kosovela Sežana * Višje in visokošolsko središče Sežana *Ljudska univerza Sežana == Populacija občine Sežana== <center> '''Demografski trendi''' {| class="wikitable" style="font-size:90%;width:80%;border:0px;text-align:center;line-height:120%;" ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[1999]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2000]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2001]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2002]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2003]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2004]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2005]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2006]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2007]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2008]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2009]] |- | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 11 803 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 11 913 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 11 918 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 11 986 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 12 085 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 11 970 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 11 972 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 12 098 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 12 470 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 12 621 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 12 888 |} </center> <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%;width:80%;border:0px;text-align:center;line-height:120%;" ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2010]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2011]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2012]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2013]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2014]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2015]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2016]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2017]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2018]] |- | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 12 894 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 12 959 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 13 082 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 13 050 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 13 103 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 13 108 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 13 160 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 13 236 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 13 276 |} </center> <center> {| class="wikitable" style="font-size:90%;width:10%;border:0px;text-align:center;line-height:120%;" ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2019]] ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | [[2020]] |- | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 13 425 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 13 551 |} </center> == Pobratena mesta == * [[Pardubice]], {{CZE}} * [[Rab, Rab|Rab]], {{CRO}} * [[Gevgelija]], {{MKD}} * [[Sant'Ambrogio di Valpolicella]], {{ITA}} * [[Sant'Ambrogio sul Garigliano]], {{ITA}} * [[Montbrison]], {{FRA}} == Glej tudi == * [[Občina Sežana]] *[[Živi muzej Krasa]] * [[Župnija Sežana]] * [[Avtobusna postaja Sežana]] * [[Železniška postaja Sežana]] * [[Mladifest]], vsakoletni poletni mladinski festival * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[Seznam zgradb in objektov v Sežani]] * [[Seznam osebnosti iz občine Sežana]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} *Pavel Skrinjar (2006). Sežana: sonce nad prestolnico Krasa. Logatec: Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti. COBISS 229833472 ISBN 978-961-91721-2-4 *Župnija Sežana, Zgodovina župnije Sežana: Povečanje cerkve [spletni naslov: http://zupnija-sezana.rkc.si/zgodo.html] [citirano dne: 8.1.2021] * == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.kam.si/mesta/sezana.html Sežana - kraška metropola] *[https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/kraji_in_vasi/sezana/ Visitkras] *[http://www.sezana.si/ Občina Sežana] *[http://www.ksp-sezana.si/botanicni-vrt-sezana/ Botanični vrt Sežana] *[https://www.kosovelovdom.si/ Kosovelov dom Sežana] *[http://users.volja.net/rogirob/mestna_ucna_pot.htm Mestna učna pot Sežana] (daljši opis zgodovine mesta) *[http://www.sezana.net/cms/ Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana] *[http://www.ss-sezana.si/sss/ Šolski center Srečka Kosovela Sežana] *[http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=se%C5%BEana&tab=maps Povezava na zemljevid] {{Mesta-Slovenija}} {{Sežana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sežana| ]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Sežana]] a9ym9g75zicj5woqu5abml5oa6f0acb Wikipedija:Peskovnik 4 94225 5727219 5726976 2022-08-04T06:14:54Z AlbaPodpora 213729 Test edit from WikiClientLibrary. wikitext text/x-wiki = Zmaj = {{drugipomeni}} '''Zmaj''' je [[mitologija|mitološka]] [[pošast]], ki se pojavlja v mitologijah ljudstev po vsem svetu. Njegov opis se v različnih izročilih zelo razlikuje, povsod pa mu je skupno, da ima obliko in druge značilnosti [[kače|kač]] ali drugih [[plazilci|plazilcev]], kot sta luskasta [[koža]] ter valjenje [[jajce|jajc]]. Pogosto mu pripisujejo nadnaravne lastnosti. Dva najbolj znana opisa zmajev sta evropski in vzhodnoazijski (orientalski). == Evropski zmaj == Zmaj je v evropski mitologiji največkrat ogromno kačasto bitje na štirih nogah z [[netopirji|netopirskimi]] [[Prhut|krili]], [[kljun]]om in ostrimi zobmi, ki bruha ogenj ali pljuva strup. Lahko ima več glav, podobno kot [[Lernejska Hidra|Hidra]]. Zaradi vpliva [[krščanstvo|krščanstva]] in povezovanja podobe zmajev s [[hudič]]em velja zmaj v Evropi za zlobno bitje. Starejša ([[pogan]]ska) podoba zmaja kot zaščitnika, ki simbolizira moč in zvitost, se je ohranila med drugim v [[Wales|valižanskem]] zmaju [[Y Ddraig Goch]] (dobesedno ''rdeči zmaj''), ki je nacionalni simbol, in [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem zmaju]], zaščitniku mesta [[Ljubljana|Ljubljane]]. Tako se pojavlja tudi kot [[heraldika|heraldični]] simbol sprva na [[ščit]]ih [[srednji vek|srednjeveških]] [[vitez]]ov, iz katerih izhajajo današnji [[grb]]i. [[Slika:Nine-Dragons1.jpg|thumb|220px|Kitajski zmaj, slika iz obdobja [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Song|dinastije Song]] (1244)]] == Kitajski zmaj == Predvsem v [[kitajska|kitajski]] [[folklora|folklori]] ima zmaj podobo velikanske kače brez kril, pogosto z več kot dvema paroma nog. To podobo so kasneje prevzela tudi druga [[vzhodna Azija|vzhodnoazijska]] ljudstva. Pooseblja moč in modrost in je utelešenje koncepta [[jang]]a ([[moški]]), povezan tudi z vremenom kot znanilec dežja. Zmaj je bil dolgo časa simbol [[kitajski cesar|kitajskih cesarjev]] in navadni ljudje se niso smeli identificirati s tem simbolom. == Zmaji v sodobni umetnosti == Zmaji se pogosto pojavljajo v sodobni [[književnost]]i, posebej v žanru [[fantazija|fantazije]] kot močni antagonisti glavnih likov. Med najbolj znanimi fantazijskimi zmaji je [[Smaug]] iz romana [[Hobit (roman)|Hobit]] angleškega pisatelja [[Tolkien]]a, pa tudi [[zmaji (Tolkienova mitologija)|drugi njegovi zmaji]]. Nastopajo tudi v seriji romanov o [[Harry Potter|Harryju Potterju]] ([[Joanne Rowling]]), ''[[Igra prestolov|Igri prestolov]]'' in ostalih romanih iz serije ''[[Pesem ledu in ognja]]'' ([[George R. R. Martin]]), v zbirki ''[[Dediščina]]'' ([[Christopher Paolini]]) ter mnogih drugih. V slovenskem izročilu se je ohranil v več ljudskih [[pravljica]]h in [[pripovedka]]h, kot so ''[[Zmaj v Postojnski jami]]'', ''[[Zmaj s sedmerimi glavami]]'', ''[[O petelinu in zmaju]]'' idr. == Znani zmaji == * [[Piton (mitologija)|Piton]] ([[grška mitologija]]) * [[Smaug]] (Tolkienova mitologija) * [[Tiamat]] ([[sumerska mitologija]]) * [[Saphira]] (Paolinijeva mitologija) * [[Zilant]] (tatarska mitologija) == Glej tudi == * [[bazilisk]] * [[Sv. Jurij]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Dragons|Zmaj}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zmaji| ]] [[Kategorija:Heraldika]] s6msmwv44ux9c7etmwebv18tebu2g8x Palos de la Frontera 0 95769 5727011 4750586 2022-08-03T15:01:31Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Andaluzija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Map of Palos de la Frontera (Huelva).png|thumb|150px|right|Lokacija Palosa v provinci Huelva]] '''Palos de la Frontera''' ali '''Palos''' je mesto in občina v severozahodni [[Španija|španski]] provinci [[Huelva]] v [[Andaluzija|Andaluziji]]. Od glavnega mesta province, Huelve, je oddaljen okrog 13 km. Po podatkih iz leta 2005 ima mesto 8,181 prebivalcev. == Pobratena mesta == * [[Latina]], {{ITA}} * [[Lagos]], {{POR}} * [[Soyaux]], {{FRA}} == Zgodovina == Iz Palosa je leta [[1492]] na svojo prvo pot proti [[Amerika|Ameriki]] (»Indiji«) odplul [[Krištof Kolumb]]. Replika njegove ladje stoji v ''Muelle de las Carabelas'', muzeju na prostem. [[14. junij]]a [[1993]] je mesto obiskal [[papež Janez Pavel II.]] Po tem kraju je imenovana tudi postaja [[podzemna železnica|podzemne železnice]] v [[Madrid]]u. [[Slika:Carabela_Niña_Palos.jpg|thumb|left|150px|Replika Kolumbove karavele v Palosu]] ==Zunanje povezave== v španščini: *[http://www.juntadeandalucia.es/institutodeestadistica/sima/htm/sm21055.htm Palos de la Frontera] - Andaluzijski informacijski sistem {{es-naselje-stub}} [[kategorija:Naselja v Španiji]] [[Kategorija:Andaluzija]] {{normativna kontrola}} jv8l7c6d6l341wngj1d972qlt1ognmt Seznam vrhov v Sloveniji 0 98260 5727177 5724390 2022-08-03T21:46:45Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{vprašljivo}} '''[[Seznam]] [[Topografski vrh|vrh]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]] nižjih od 2000 m.''' Poleg imena so navedeni metri [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. {{div col|colwidth=24em}} # [[Angelska gora]], 816 # [[Arničev vrh]], 1113 # [[Baba, Mojstrana]], 1892 # [[Baba, Poljčane]], 584 # [[Baba, Postojna]], 1087 # [[Babji zob (gora)]], 1128 # [[Balantinov vrh]], 646 # [[Bašeljsko sedlo]], 1631 # [[Blegoš]], 1562 # [[Boč (gora)|Boč]], 980 # [[Bogatin]], 1977 # [[Boskovec]], 1590 # [[Veliki Bukovec (gora)|Veliki Bukovec]], 1448 # [[Cerk, gora|Cerk]], 1188 # [[Cicelj]], 817 # [[Cimprovka]], 1255 # [[Cjajnovca]], 1817 # [[Črna prst]], 1844 # [[Črni vrh (nad Jesenicami)]], 1366 # [[Črni vrh, Pohorje]], 1543 # [[Čuklja]], 1766 # [[Dobrča]], 1634 # [[Donačka gora (vrh)]], 883 # [[Ermanovec]], 1026 # [[Fajtji hrib]], 434 # [[Gabrovec (vrh)|Gabrovec]], 986 # [[Gače]], 955 # [[Mali Golak]], 1495 # [[Veliki Golak]], 1480 # [[Goljek (vrh)|Goljek]], 809 # [[Golobičevec]], 790 # [[Goteniški Snežnik]], 1289 # [[Gozdnik]], 1092 # [[Veliko Gradišče]], 461 # [[Gradišče, Slivnica]], 858 # [[Gradišče, Višnja Gora]], 706 # [[Grmada (pri Celju)]], 718 # [[Grmada nad Ortnekom]], 887 # [[Grmada, Polhograjsko hribovje]], 898 # [[Grmada (Šmarnogorska)]], 676 # [[Hleviška planina]], 908 # [[Hoč]], 1514 # [[Hruški vrh]], 1776 # [[Hudournik (hrib)|Hudournik]], 1148 # [[Hom (vrh)|Hom]], 717 # [[Igalski vrh]], 895 # [[Jankovec]], 1212 # [[Javorič]], 1436 # [[Javorjev vrh]], 1435 # [[Mali Javornik]], 1218 # [[Veliki Javornik]], 1268 # [[Javoršček]], 1357 # [[Jelenk, Idrijske Krnice]], 1108 # [[Jetrbenk]], 742 # [[Ribniški vrh, Pohorje]], 1537 # [[Kal (pri Hrastniku)]], 956 # [[Kaluder]], 1980 # [[Kendov vrh]], 1076 # [[Kisovec (Vrhe)]], 1017 # [[Kladivo (gora)|Kladivo]], 2193 # [[Klečica]], 1889 # [[Klopni vrh]], 1335 # [[Veliki Rog]], 1099 # [[Mali Rog]], 981 # [[Kofce gora]], 1967 # [[Kojca]], 1300 # [[Konj (gora)|Konj]], 1803 # [[Konjiška gora]], 1014 # [[Konjščica (gora)|Konjščica]], 1177 # [[Kopačev vrh]], 879 # [[Kopitnik]], 914 # [[Koprivnik (gora)]], 1393 # [[Korada]], 812 # [[Koreno (vrh)|Koreno]], 720 # [[Kovk (vrh)|Kovk]], 961 # [[Kozja stena]], 1048 # [[Kozjak]], 992 # [[Kozlek]], 997 # [[Kožljak (vrh)|Kožljak]], 1602 # [[Kramarica]], 1095 # [[Kramplov hrib]], 776 # [[Kranjska reber]], 1435 # [[Krempa]], 941 # [[Krim, Slovenija|Krim]], 1107 # [[Kriška gora]], 1592 # [[Križna gora nad Ložem]], 855 # [[Krnes]], 1611 # [[Krokar]], 1121 # [[Krvava peč]], 713 # [[Krvavec]], 1853 # [[Kucelj (Čaven)|Kucelj]], 1237 # [[Kuk (Banjščice)]], 612 # [[Kukič]], 599 # [[Kum]], 1219 # [[Kup (hrib)|Kup]], 1541 # [[Kuren]], 525 # [[Kurešček]], 833 # [[Lepenatka]], 1422 # [[Lepučnica]], 1401 # [[Limbarska gora]], 768 # [[Lipalčev grič]], 643 # [[Lipanski vrh]], 1983 # [[Lisca (Posavje)|Lisca]], 947 # [[Ljubljanski vrh]], 813 # [[Lubnik]], 1024 # [[Mala gora]], 1033 # [[Mala Kopa]], 1526 # [[Mala Lazna]], 1105 # [[Mala planina]], 1447 # [[Mali Snežnik]], 1688 # [[Malič (vrh)|Malič]], 934 # [[Matajur]], 1643 # [[Matijev vr]]h, 787 # [[Medvedjak]], 1566 # [[Menina planina]] ([[Vivodnik]]), 1508 # [[Mesnovec]] (Mecesnovec), 1536 # [[Migovec]] (Bohinjski), 1899 # [[Milonja]], 1098 # [[Milonka]], 915 # [[Mirna gora]], 1048 # [[Mladi vrh]], 1370 # [[Mali Modrasovec]], 1305 # [[Veliki Modrasovec]], 1331 # [[Mojsko]], 1249 # [[Mokrec]], 1058 # [[Mokrica]], 1988 # [[Molnik]], 582 # [[Mrzlica (hrib)|Mrzlica]], 1119 # [[Mrzovec]], 1406 # [[Murjevka]], 567 # [[Murovica]], 740 # [[Muzec]], 1612 # [[Nanos]] (Pleša), 1261 # [[Nizki vrh]], 1488 # [[Obli vrh]], 1110 # [[Obolno (vrh)|Obolno]], 771 # [[Obretanov vrh]], 1004 # [[Ojstri vrh]], 1579 # [[Okroglež]], 1962 # [[Orlje (vrh)|Orlje]], 457 # [[Osojnica, Bled]], 754 # [[Osojnik (vrh)|Osojnik]], 857 # [[Ostrež]], 841 # [[Ostri vrh]], 669 # [[Otlica (vrh)|Otlica]], 811 # [[Pasja ravan]], 1020 # [[Pernice (vrh)|Pernice]], 884 # [[Pesek (vrh)|Pesek]], 1382 # [[Pihavec]], 2414 # [[Pirmance]], 943 # [[Plački vrh]], 510 # [[Planina Duplje]], 1593 # [[Planina Goričica]], 1333 # [[Planina Loma]], 1030 # [[Planina Na Pečeh]], 790 # [[Planina Sleme]], 1448 # [[Planina Za Robom]], 1313 # [[Planinec (hrib)|Planinec]], 1464 # [[Planinka (hrib)|Planinka]], 1392 # [[Platne]], 1042 # [[Pleša, Nanos]], 1261 # [[Plešivec, Črnivec]], 1329 # [[Uršlja gora]], 1696 # [[Polhograjska gora]] (Sveti Lovrenc), 842 # [[Porezen]], 1632 # [[Potegle]], 1252 # [[Predel (hrib)|Predel]], 1286 # [[Predmeja (vrh)|Predmeja]], 848 # [[Primskova gora]], 592 # [[Pšeničev vrh]], 979 # [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], 647 (Vrh Staneta Kosca) # [[Altemaver]], Ratitovec 1679 # [[Gladki vrh]], [[Ratitovec]] 1666 # [[Kosmati vrh]], Ratitovec 1644 # [[Razor]], 2601 # [[Rdeči rob]], 1916 # [[Repikovec]], 1593 # [[Rodica (gora)|Rodica]], 1965 # [[Rogatec (gora)|Rogatec]], 1557 # [[Roma (vrh)|Roma]], 1377 # [[Roščica]], 1777 # [[Roviškovec]], 932 # [[Rzenik]], 1833 # [[Sabotin]], 609 # [[Selovec (vrh)|Selovec]], 1277 # [[Sinji vrh (gora)]] 1001 # [[Sivka (hrib)]], 969 # [[Sivora]], 1301 # [[Skrajni vrh]], 810 # [[Slatnik, vrh|Slatnik]], 1598 # [[Slemenova špica]], 1911 # [[Sleme (pri Zagorju)]], 795 # [[Slivna (vrh)|Slivna]], 870 # [[Slivnica (vzpetina)|Slivnica]], 1114 # [[Smrekovec]], 1569 # [[Veliki Snežnik]], 1796 # [[Sovinjak (vrh)|Sovinjak]], 1637 # [[Srobotnik]], 705 # [[Stara Baba]], 545 # [[Stari vrh]], 1205 # [[Starijski vrh]] 1146 # [[Stražni hrib]], 405 # [[Stol, kobariški|Stol]], 1673 # [[Strelovec]], 1764 # [[Strgarija]], 1254 # [[Suhi hrib]], 812 # [[Suhi vrh (Nanos)]], 1313 # [[Sveta Ana (pri Ribnici)]], 939 # [[Sveta Gora, Nova Gorica]], 682 # [[Sveta Trojica, Pivka]], 1106 # [[Sveti Miklavž, Jevnica]], 742 # [[Sveti Bolfenk, Pohorje]], 1056 # [[Sveti Jakob, Medvode]], 806 # [[Sveti Jakob, Preddvor]], 960 # [[Sveti Jošt nad Kranjem]], 845 # [[Sveti Martin, Šilentabor]], 723 # [[Sveti Miklavž, Trdinov vrh]], 962 # [[Sveti Peter, Begunje na Gorenjskem]], 839 # [[Sveti Peter nad Sotesko]], 888 # [[Sveti Primož, Jamnik]], 834 # [[Vrh Svetih Treh kraljev]], 884 # [[Rogačev grič]], 550 # [[Škabrijel]], 646 # [[Škofje, Planina pri Cerknem]], 974 # [[Škrbina, pod Ojstrico]], 1792 # [[Škrilje, Črmošnjice]], 1012 # [[Šmarjetna gora]], 651 # [[Šmarna gora]], 669 # [[Šmohor, Zgornja Rečica]], 784 # [[Špičasti hrib, Čepulje]], 837 # [[Tojzlov vrh]], 703 # [[Tolsti vrh]], 1715 # [[Tolsti vrh, Ribno]], 883 # [[Tošc]], 1021 # [[Peštota]], 590 # [[Travna gora]], 944 # [[Veliki Travnik]], 1637 # [[Trstelj]], 643 # [[Trška gora]], 429 # [[Trupejevo poldne]], 1932 # [[Javornik, Hrušica]], 1241 # [[Črni vrh, Čemšeniška planina]], 1206 # [[Velika Kopa, Pohorje]], 1541 # [[Veliki Babnik]], 905 # [[Veliki Rob, Čaven]], 1237 # [[Veliki Skedenj]], 1830 # [[Veliko Kozje]], 986 # [[Vežica (gora)]], 1950 # [[Vinji vrh, Borovnica]], 984 # [[Vogel]], 1923 # [[Velika Vremščica]], 1027 # [[Vrtaški Vrh]], 1898 # [[Šop (hrib), Rakitna]], 998 # [[Žalostna gora, Kamnik pod Krimom]], 418 # [[Žigartov vrh]], 1346 {{div col end}} {{stublist}} == Glej tudi == * [[slovenski dvatisočaki]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] kktcfaoxc17tzudttjwczuvhxkbq7ha Tomb Raider 0 105146 5727324 5669242 2022-08-04T10:58:54Z GeographieMan 179499 posodobi wikitext text/x-wiki {{posodobi}} '''''Tomb Raider''''' ({{lang-en|plenilka grobov}}) je serija [[videoigra|videoiger]], ki jo je ustvaril [[Core Design]], založil pa [[Eidos]]. Gre za tretjeosebno akcijsko pustolovščino, ki je doživela osem nadaljevanj. Po njej so posneli tudi tri [[film]]e. Naslovna junakinja je [[Lara Croft]], britanska [[arheolog]]inja, ki v slogu [[Indiana Jones|Indiane Jonesa]] po vsem svetu išče izgubljene predmete. Igro so dobro sprejeli, Lara Croft pa je postala kulturni fenomen. == Igre == === Tomb Raider (''izvirna igra'') === Prva igra v seriji je izšla leta [[1996]] za [[osebni računalnik|osebne računalnike]], [[PlayStation]] ter [[Sega Saturn]]. Igra je nastala izključno v 3D tehniki. Zanjo je značilen tretje-oseben pogled v hrbet. Lara teče, skače, visi z roba previsov, se zakotali in plava, prav tako tudi strelja z nekaj različnimi kosi orožja. Številni nasprotniki, uganke, vmesni filmi, raznolika okolja ter zanimiva zgodba delajo igro izjemno privlačno. Ko se Lara vrne z [[ekspedicija|ekspedicije]] v [[Himalaja|Himalaji]], stopi v stik z njo poslovnica Jacqueline Natla. Ta ji naroči, naj poišče tri starodavne [[artefakt]]e izjemne moči, imenovane Scion, ki so jih skovali na Atlantidi. Sčasoma se stvari zapletejo in pot jo popelje skozi petnajst nivojev iz [[Peru]]ja, preko [[Evropa|Evrope]] in [[Egipt]]a do [[Atlantida|Atlantide]]. ==== Tomb Raider Gold ==== Leta [[1998]] je bila igra ponovno izdana kot ''zlata različica'' le za [[Macintosh]] in [[PC]]. Dodani so ji bili še štirje nivoji v dveh zgodbah, ''Shadow of the Cat'' in ''Unfinished Business''. Junakinja se vrne na znane lokacije iz izvirne igre, da ''dokonča posle''. === Tomb Raider II: The Dagger of Xian === Igra je bila izdana leta [[1997]]. Nadaljevanje uspešnega prvega dela, ki je sicer zelo podobna izvirniku, ima dodane nekatere izboljšave, kot so nova orožja, novi gibi, vozila ter daljši nivoji. Prav tako se Lara med igro večkrat preobleče. Lara na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], v [[Benetke|Benetkah]], na razbitini Marie Dorie in v [[Tibet]]u išče Bodalo iz [[Xian]]a. Zadnji nivo je njena domača vila v [[Anglija|Angliji]]. Na poti ji ponovno stojijo številni nasprotniki ... ==== Tomb Raider II Gold ==== S petimi dodatnimi nivoji, ki so tvorili posebno zgodbo z naslovom ''The Golden Mask'', je bila leta [[1999]] igra ponovno izdana za PC. === Tomb Raider III: Adventures of Lara Croft === Tretja v seriji iger ([[1998]]) postreže z novimi izboljšavami, tako gibanja kot okolja, prav tako so dodana nova vozila in nove nevarnosti. Novost je tudi igranje zadnjih treh sklopov nivojev v poljubnem vrstem redu. V različici za Macintoshje shranjevanje položaja omejeno na določena mesta, kjer se pojavljajo posebni kristali. Štirje kosi starodavnega meteorita, ki jih mora zbrati Lara, so razpršeni po celem svetu, od [[Indija|Indije]], [[Nevada|Nevade]], južnih [[Pacifik|pacifiških]] [[otok]]ov in [[London]]a do [[Antarktika|Antarktike]]. Igralec je nagrajen z dodatnim, dvajsetim nivojem, v kolikor najde vsaj 59 skrivnosti skozi celotno igro. ==== Tomb Raider III: The Lost Artifact ==== Šest dodatnih nivojev, ki so na voljo v dodatku, izdanem leta [[1999]], popelje Laro na pot za petim kosom meteorita skozi Škotsko višavje, Dover in [[Pariz|pariške]] [[katakombe]]. === Tomb Raider: The Last Revelation === Četrti Tomb Raider (1999) ima novo grafično podobo, nov vmesnik za inventar in nastavitve, Lara pa obvlada plezanje in skakanje po vrveh. Pojavita se dve novi orožji, [[samostrel]] in [[revolver]]. Možno je tudi ročno merjenje. Igra je razdeljena v dva dela. Prvi del se dogaja v [[Kambodža|Kambodži]], kjer se mlada Lara s svojim učiteljem pripravlja na preizkušnje, ki jo čakajo v prihodnosti. V drugem delu nastopa odrasla Lara, odvija pa se izključno v [[Egipt]]u ([[Dolina kraljev]], [[Karnak]], [[Aleksandrija]], [[Kairo]], [[Giza]]). === Tomb Raider Chronicles === Izdana leta [[2000]] za PC, [[Sega Dreamcast]] in PlayStation, igra ne prinese mnogo tehničnih sprememb. Dodanih je nekaj novih gibov in sposobnosti ter orožji, ki jih v četrtem nadaljevanju ni bilo. Igro hromijo številni [[Hrošč (računalništvo)|hrošči]], ki ponekod onemogočajo igranje. Je pa k 5. delu serije dodan urejevalnik stopenj. Lara je še vedno pogrešana. Na spominski procesiji se prijatelji spominjajo štirih njenih pustolovščin, ki se odvijajo v [[Rim]]u, [[Rusija|Rusiji]], na [[Irska|Irskem]] in v [[New York]]u. === Tomb Raider: The Angel of Darkness === Šesto nadaljevane ([[2003]] za PC in [[PlayStation 2]]) zasnovano kot trilogija naj bi prineslo osvežitev v izrabljeno in zastarelo zasnovo igre, vendar do tega ni prišlo. Ogromno hroščev, slab nadzor ter pomanjkanje dejanskih grobnic so glavni vzroki za odklonilno stališče privržencev in predvsem medijev, dejstvo da je bila igra izdana pred rokom je bilo zamolčano. Veliko pohval pa je prejela kompleksnost značajev likov ter zgodba. Lara je na begu, saj je obdolžena umora svojega učitelja Wernerja Von Croya. Igra se odvija v Parizu in [[Praga|Pragi]], v nekaterih nivojih pa namesto nad Laro prevzamemo nadzor nad njenim novim tovarišem Kurtisom. === Tomb Raider: Legend === Prva igra iz serije, ki jo je za Eidos razvil [[Crystal Dynamics]] leta 2006, Lari so popolnoma spremenili zgodovino. Razvili so različice za PS2, PC, [[Xbox]], [[Xbox 360]], [[PSP]], [[GameCube]], [[Game Boy Advance]] in [[Nintendo DS]]. Izbira novega razvijalca se je izkazala za uspešno, saj je skok v kakovosti še kako očiten. Čeprav je igra skorajda tako hroščata kot AOD je imela veliko večjo podporo in reklamo. Tako je znova posegla po samem vrhu med igrami v tej zvrsti. Zgodba se vrti okrog skrivnostnega meča, ki spominja na Arturjev [[Excalibur]] in iskanja njene mame. Iskanje jo popelje skozi [[Bolivija|Bolivijo]], [[Peru]], [[Tokio]], [[Gana|Gano]], [[Kazahstan]], Anglijo in Himalajo. Prav tako je na voljo domača vila kot področje za trening in odkrivanje skrivnosti. === Tomb Raider: Anniversary === V drugi polovici leta 2007 je izšel predelan izvirni Tomb Raider, ki ga razvija Crystal Dynamics. Po tem ko je Eidos zatrl že 80 % dokončano Corovo verzijo in prepovedal kakoršnokoli širjenje govoric in prpmocijskega filmčka z melodijo iz Star Wars ki se je znašel na internetu in med obževalci. Igra se dogaja v [[Peru]]ju, [[Grčija|Grčiji]], [[Egipt]]u in na Izgubljenem otoku. === Tomb Raider: Underworld === TRU je osmo nadaljevanje serije Tomb Raider. Igro je zasnoval in razvil [[Crystal Dynamics]], [[izdal pa Eidos Interactive]]. Igra se dobi za PC, [[PS3]], [[Xbox 360]], Nintendo Wii in za PS2. Igra se dogaja v dvorcu Croftovih (prolog), potem pa v [[mediteransko morje|mediteranskem morju]], na [[Tajska|Tajskem]], ponovno v dvorcu Croftovih, v [[Mehika|Mehiki]], otok Jan Mayen, v Amandovem morju, na koncu pa v severnem ledenem morju. Na začetku vidimo Larino dvojnico, ki uniči hišo, potem pa nas igra pošlje v preteklost. === Tomb Raider: A Survivor is Born === Ta igra je deveto nadaljevanje sage Tomb Raider. Igro je zasnoval [[Crystal Dynamics]], izdal pa jo bo [[Square Enix]]. V prodaji naj bi bila jeseni 2012. == Film == === Lara Croft: Tomb Raider === Leta 2001 je v kinodvorane prišel prvi celovečerni film o Lari Croft z istoimenskim naslovom (režija '''[[Simon West]]'''). Glavno vlogo je odigrala '''[[Angelina Jolie]]'''. Lara išče »Trikotnik svetlobe«, [[artefakt]], ki omogoča nadzor časa. Gre za film v stilu Indiane Jonesa, le da glavno vlogo odigra gibčna, hiperaktivna seks-bomba. Mešanica akcije, pustolovščine in znanstvene fantastike se oddalji od enostavne ekranizacije računalniške igre, vendar ne nudi presežkov v kakovosti. === Lara Croft - Tomb Raider: Zibelka smrti === V Zibelki življenja (''Lara Croft Tomb Raider: The Cradle of Life''; režija '''[[Jan de Bont]]''') pride Lara (''Angelina Jolie'') na sled najbrž najpomembnejšemu odkritju nasploh –[[Pandorina skrinjica|Pandorini skrinjici]]. Ta pade v roke zlobnemu znanstveniku (''Ciarán Hinds''), ki upa, da jo bo lahko uporabil kot najmočnejše orožje. Film kritikov ni navdušil, prav tako ne gledalcev. == Zunanje povezave == * [http://www.tombraider.com Tomb Raider] - Izvirna internetna stran za igri Tomb Raider: Legend in Tomb Raider: Anniversary. * [http://www.tombraiderchronicles.com Tomb Raider Chronicles] - Slike, novice in orodja, povezana z Laro Croft. * [http://www.imdb.com/title/tt0146316/ Lara Croft: Tomb Raider] - Film Lara Croft: Tomb Raider na IMDB-ju * [http://www.mladina.si/tednik/200133/clanek/kino-01/ Lara Croft - Tomb Raider] - Film Lara Croft: Tomb Raider na strani Mladine * [http://www.imdb.com/title/tt0325703/ Lara Croft Tomb Raider: The Cradle of Life] - Film Lara Croft - Tomb Raider: Zibelka življenja na IMDB-ju * [http://www.mladina.si/tednik/200334/clanek/kino-1/ Lara Croft: Tomb Raider - Zibelka življenja] - Film Lara Croft - Tomb Raider: Zibelka življenja strani Mladine {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tomb Raider| ]] [[Kategorija:Serije videoiger]] nl8cr2ceic9kt53bsww3p3bu2odzjrv Sava Dolinka 0 106011 5727204 5691638 2022-08-04T00:26:47Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Dolinka |image = Sava-nad-hrusico.jpg |image_caption = Sava Dolinka nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]] |source1 = mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]] {{koord|46|29|32.45|N|13|44|16.75|E|region:SI-003_type:waterbody}} |mouth = sotočje s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] med [[Bodešče]]m in [[Lancovo|Lancovim]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 47 km |source1_elevation = 834 m (Zelenci) |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 10,0 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Jesenice) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 521 km<sup>2</sup> <ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=51915|title=Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save. Priloga|journal=Uradni list RS|volume = 121|year=2004|accessdate=7. avgusta 2016}}</ref> |geopedia = #T105_F1173:65923_x403313.32_y150716_s14_b4 }} '''Sava Dolinka''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak [[Sava|Save]]. Izvira v [[mokrišče|mokrišču]] [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], teče po dnu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] proti vzhodu mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] in [[Mojstrana|Mojstrane]] ter skozi [[Jesenice]]. Pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] se zaje v kratko sotesko [[Kavčke]], se obrne proti jugu in nato teče po globoki in ozki dolini do [[Radovljica|Radovljice]], kjer se s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] združi v [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Hladnik, Gozd Martuljek|Hladnik]], [[Belca (Sava Dolinka)|Belca]], [[Ukova (Jesenice)|Ukova]], [[Dobršnik]], [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]], [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] in [[Završnica (potok)|Završnica]], večji desni pritoki so [[Pišnica]], [[Triglavska Bistrica]], [[Radovna]] in [[Rečica, potok (Bled)|Rečica]]. == Opis reke == [[File:Sava Dolinka kajak.webm|thumb|250px|Po Savi Dolinki s kajakom]] Za začetek Save Dolinke na splošno velja mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], ki dobiva vodo iz prodnih naplavin v dnu doline, kamor ponikne več krajših in večinoma zgolj občasnih potokov. Najbolj oddaljen je izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]] v [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarju]], a še daljši je na karavanški strani potok [[Trebiža, Rateče|Trebiža]], ki teče skozi [[Rateče]] in ob večjih deževjih napolni občasno Rateško jezero ter se prav tako podzemno steka skozi morenske in vršajske nanose (ledinsko ime Kamnje) v [[Zelenci|Zelence]]. Pri Ratečah je nizko, komaj opazno razvodje (Rateško razvodje) med [[Sava|Savo]] (Savo Dolinko) in [[Drava|Dravo]] oziroma njenim pritokom [[Ziljica|Ziljico]] na nadmorski višini 854&nbsp;m. Ob ekstremnih padavinah prihaja celo do [[bifurkacija|bifurkacije]], saj [[Valter Bohinec]] poroča: »videl sem, kako je silnemu neurju 29. oktobra 1926 sledila takšna povodenj, da je v naslednjih dneh tekla voda iz prenapolnjenih Ledin »Na Danjah« proti zahodu in se tam družila z vodo na Blatih, ki pripadajo porečju Ziljice.« <ref>{{navedi revijo|last1 = Bohinec|first1 = Valter|title = K morfologiji in glaciologiji Rateške pokrajine|journal = Geografski vestnik|volume = 11|pages = 113|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1935|COBISS = 2665782}}</ref> [[File:Sava-dolinka-pod-izlivom-belega-potoka.jpg|sličica|desno|350px|Sava Dolinka pod izlivom Belega potoka]] Sava Dolinka je sprva majhen potok in teče sem in tja po prodnatem dolinskem dnu, kakor jo odrivajo hudourniški [[Aluvialni stožec|vršaji]] z julijske ali karavanške strani, mimo [[Podkoren]]a in [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. Prvi večji pritok je [[Pišnica]] nekoliko niže od Kranjske Gore, nato pa teče po prodnih naplavinah med belimi prodišči v povsem naravni strugi skozi [[Gozd Martuljek]] in mimo [[Mojstrana|Mojstrane]] proti jugovzhodu. Njen pretok se zaradi številnih krajših pritokov počasi povečuje, po njih ob večjih pretokih pritekajo vanjo tudi velike količine proda, ki ga deloma prestrezajo in izkoriščajo za nizko pregrado pri [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]]. Skozi [[Jesenice]] teče Sava Dolinka po bolj ali manj regulirani strugi, pod mestom pa se izliva v [[akumulacijsko jezero]] [[Hidroelektrarna Moste|hidroelektrarne Moste]] ([[Moščansko jezero]]), ki je nastalo za 60&nbsp;m visokim betonskim jezom v kratki soteski [[Kavčke]] (tudi Kavčičje). Pred nastankom jezera se je že pod Jesenicami začela reka vse globlje vrezovati v dolinsko dno, tako da je ta del doline zelo drugačen od [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] nad Jesenicami. Pod jezom se Sava Dolinka obrne proti jugu in je v prodnate naplavine, ki so mestoma že sprijete v [[konglomerat]], vrezala več deset metrov globoko dolino [[Brje]] (tudi Breje) z značilnimi prepadnimi pobočji, velikimi odlomljenimi skalami v dnu ter številnimi drobnimi izviri, ki prihajajo na dan na stiku med [[oligocen]]sko morsko sivico v podlagi ter rečnimi in ledeniškimi nanosi. Dolina je skoraj povsem nedotaknjena, skoznjo ne pelje nobena cesta, z naravovarstvenega vidika je pomembna tudi zaradi mokriščnih habitatov ob izvirih, kjer se iz vode izloča [[lehnjak]]. Dolina se nekoliko razširi šele malo nad [[most]]om na cesti Lesce–Bled in od tu naprej reka vijuga sem in tja po razmeroma ozki poplavni ravnici, večinoma poraščeni z obvodno vegetacijo in mestoma travniki, le pod [[Lesce|Lescami]] je na levem bregu Save Dolinke obsežen avtokamp [[Šobec]] z manjšim umetnim jezerom. Nad ravnico ob reki se na obeh straneh dvigujejo do 50 m visoka in strma pobočja, na njihovem robu pa stoji v slikoviti legi skoraj tik nad sotočjem s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] mesto [[Radovljica]]. == Hidronim in etimologija == Podobno kot za [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] se je tudi za Savo Dolinko povsem uveljavilo to ime, tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi. Takšna oblika vodnega imena je na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena običajno sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Poljanska Sora]]). V preteklosti se je kot sopomenka uporabljalo tudi ime ''Dolinska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=211–212|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2501_027_044.pdf|last1=Ilešič|first1=Svetozar|title = Podolžni profil zgornje Save|journal = Geografski vestnik|volume = 25|page=27–44|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1953|cobiss=2997558}}</ref>, v starejši literaturi tudi ''podkorenska Sava'' (na starih avstrijskih kartah Wurzthaller Sau in Wurzner Sau).<ref>{{navedi revijo|title = Zemljepisje v ljudski šoli| journal = Učiteljski tovariš| volume = 8| issue = 22| pages =343| year = 1868| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC920QZ8|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> == Hidrogeografija == [[File:Sava dolinka hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|250px|Povprečni mesečni pretoki Save Dolinke na vodomerni postaji Jesenice v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Sava Dolinka ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (november–oktober) in neizrazitim drugim viškom spomladi (maj–junij). Jesenski višek je posledica obilnih jesenskih padavin, saj v tistem času pogosto dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek pa je deloma tudi posledica taljenja snega. Najmanjši pretoki so praviloma pozimi (februar–marec), kar je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], medtem ko je poletni nižek v mesecu avgustu precej manj izrazit. Zaradi drugačnega površja in obsežnejših gozdov v karavanškem delu porečja ima v primerjavi z drugimi našimi alpskimi rekami nekoliko manjši [[specifični odtok]] (33,7&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi manjši [[odtočni količnik]] kot [[Sava Bohinjka]] (47,4&nbsp;%).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=15. septembra 2016}}</ref> Sava Dolinka ni tako silovit [[hudournik]] kot druge naše reke, saj ima v zgornjem in srednjem toku razmeroma majhen strmec, izraziti hudourniki pa so njeni kratki pritoki, ki z obeh strani zasipljejo dolinsko dno s prodno-peščenimi vršaji. Najnižji deli dolinskega dna od [[Zelenci|Zelencev]] do [[Hrušica, Jesenice|Hrušice]] so sicer občasno poplavljeni v manjšem obsegu, vendar poplave ne naredijo veliko škode, ker so naselja in komunikacije odmaknjene od njene struge. Na vodomerni postaji Jesenice so zabeležili doslej največji pretok 173&nbsp;m<sup>3</sup>/s ob hudih poplavah 31. oktobra 1926, ko je reka naredila tudi precej škode, v zadnjih letih pa je imela največji pretok ob poplavi 5. novembra 2012 (150&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko je tudi povzročila nekaj težav. Najmanjše pretoke beležijo v zimskih mesecih (manj kot 1&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko lahko na določenih odsekih nad [[Mojstrana|Mojstrano]] celo presahne.<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Sava%20Dolinka&p_postaja=3060|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Sava dolinka z jezu moste.jpg|sličica|desno|250px|Sava Dolinka s pregrade [[HE Moste]]]] V zgornjem toku do [[Jesenice|Jesenic]] je Sava Dolinka reka z zelo čisto vodo, tudi njena struga je do južnega vhoda v [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] skoraj v celoti v naravnem stanju, razen na odseku mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. V tem delu je reka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je zaradi človekovih posegov v nekoliko slabšem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> K čistejši reki je veliko prispevala izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Tabre v občini Kranjska Gora (zgrajena 2003).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cipra.org/sl/primeri-dobre-prakse/83|title=Primeri dobre prakse: Odpadne vode-kanalizacijski sistem v Kranjski Gori|publisher=Cipra|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> V preteklosti je bila Sava Dolinka pod Jesenicami močno onesnažena; daleč največji onesnaževalec je bila železarna, ki naj bi prispevala do 80 % vseh škodljivih snovi. Že v 30. letih 20. st. je bila reka tako onesnažena, da ni bila primerna za kopanje, vrhunec pa je onesnaženost dosegla med letoma 1961 in 1970. V letu 1969 je železarna v reko izpustila 58,3 mil. m<sup>3</sup> odpadnih voda in jo obremenila za 157.300 PE, najbolj s fenoli, sulfati, zeleno galico, težkimi kovinami (predvsem manganom in kromom) ter kislinami.<ref>{{navedi revijo|last1 = Špes|first1 = Metka|title = Jesenice – problemi življenjskega okolja|journal = Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981|pages = 179–185|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1981|cobiss=198198}}</ref> S temeljito spremembo tehnologije (uvajanje zaprtega kroga tehnološke vode idr. izboljšave) se je stanje do konca 70. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo (1979 je železarna prispevala 'samo' še 33.044 PE), vendar sta ostala dva velika okoljska problema: deponija odpadnega materiala iz železarne (žlindra idr.) tik ob levem bregu Save Dolinke ter velike količine odpadkov v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]]. Deponije so v naslednjih letih v določeni meri sanirali in s tem zmanjšali iztekanje odpadnih vod v reko. Pomemben prispevek k čistejši reki je bila tudi izgradnja centralne čistilne naprave Jesenice ob izlivu potoka [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] v Savo Dolinko. [[File:Moscansko-jezero.jpg|sličica|desno|250px|[[Moščansko jezero]] za pregrado [[HE Moste]]]] Nerešen okoljski problem ostajajo naplavine v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]] za pregrado [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki so jo zgradili leta 1952. Akumulacijsko jezero ima bruto prostornino ok. 8 mil. m<sup>3</sup>, vendar naplavine (naravne in umetne) zapolnjujejo že četrtino prostornine. Na dnu jezera naj bi bilo okoli 2 mil. m<sup>3</sup> nevarnih in tudi strupenih snovi, predvsem fenolov, bitumenskih smol, žlindre in težkih kovin (krom, nikelj, svinec, kadmij), čeprav je voda v jezeru po podatkih monitoringa ARSO v razmeroma dobrem ekološkem in le nekoliko slabšem kemijskem stanju. Po izgradnji HE Moste so problem kopičenja naplavin v jezeru reševali z občasnimi izpusti naplavin iz dna akumulacije (1952, 1959, 1964 in 1979), vendar so s tem vsakič povzročili ekološko katastrofo po Savi dolvodno in pomor skoraj vsega življa. Tudi zaradi pritiska javnosti po letu 1979 takšnih izpustov ni bilo več in tudi zdaj upravljavec hidroelektrarne nima dovoljenja za talno izpuščanje naplavin. Celovita sanacija nakopičenih okoljskih problemov (naplavine v akumulacijskem jezeru, deponije železarniških odpadkov, erozija v strugi reke pod pregrado idr.) je sestavni del projekta popolne prenove [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]].<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/projekt-sanacije-in-doinstalacije-he-moste-informacija|last=Kryžanowski|first=Andrej|year=1999|title=Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|desno|250px|Sotočje [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] (levo) in Save Dolinke (desno)]] Za razliko od [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] Sava Dolinka nima posebnega turističnega pomena, čeprav teče skozi turistično razvito pokrajino. Razlog je predvsem v njenih hidrogeografskih značilnostih, saj ni posebej primerna za vodne športe; turistično zanimiv je samo njen izvir [[Zelenci]]. Skupaj s pritoki pa je pomemben vir pitne vode, tehnološke vode (za železarno Acroni in separacijo Hrušica) in vode za umetno zasneževanje (smučišča v Kranjski Gori). Za izkoriščanje vodne energije so bili v preteklosti ustreznejši pritoki, Sava Dolinka ni bila najbolj primerna za pogon žag in mlinov zaradi hudourniškega značaja in preširoke struge in so jih morali postaviti ob kratkih mlinščicah. Vodo Save Dolinke so za pogon uporabljale samo nekdanje [[fužine]] na Savi (predhodnica današnje železarne Acroni), nekdanje fužine v [[Mojstrana|Mojstrani]] je poganjala [[Triglavska Bistrica]], oziroma ob njej speljana mlinščica. S terenskim preučevanjem in povpraševanjem pri domačinih je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti na Savi Dolinki in pritokih delovalo najmanj 35 mlinov in žag, ki so večinoma prenehale delovati v letih po koncu druge svetovne vojne. Po navedbah na starih zemljevidih naj bi bilo takšnih lokacij okoli 70, vendar je od nekdanjih žag in mlinov ostalo zelo malo (deloma ohranjeni in zavarovani kot kulturna dediščina so samo mlin na stari Savi na Jesenicah ter žaga in mlin na potoku Krotnjek v Podkorenu).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=12. oktobra 2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo| url =http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_gregor_buncic.pdf|last1=Bunčić|first1=Gregor|year=2014|title=Geografski potencial za male hidroelektrarne v Zgornjesavski dolini|pages=51|publisher=Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|cobiss=54591330|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> Danes delujeta na Savi Dolinki dve hidroelektrarni, in sicer [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]] z instalirano močno 21 MW ter najvišjo pregrado v Sloveniji (visoka 60 m) ter mala hidroelektrarna Sava na Jesenicah z instalirano močjo 2,9 MW. Na Hrušici so hkrati s HE Moste zgradili jez za zadrževanje proda, s katerim so poskušali upočasniti zasipanje akumulacijskega jezera. S tem namenom izza jezu tudi odvzemajo prod in pesek za separacijo in betonarno Hrušica. == Varstvo narave == [[File:Zelenci-sava.jpg|sličica|desno|250px|Iztok Save Dolinke iz [[Zelenci|Zelencev]]]] Območje izvira [[Zelenci]] je strogo zavarovano kot [[naravni rezervat]], ozka dolina ob spodnjem toku je vključena v območje [[Natura 2000]] Berje-Zasip [[Brje|(Brje)]], enako tudi Zelenci. V dolini ob spodnjem toku so posebej pomembna nizka karbonatna [[barje|barja]] s posebnim rastlinskim in živalskim svetom, mdr. ogroženi vrsti Loeselova grezovka (''Liparis loeselii'') in [[navadna rezika]] (''Cladium mariscus''), ter številni majhni izviri, ki nastanejo na meji med oligocensko morsko sivico v podlagi in plastmi apnenčastega [[konglomerat]]a, iz katerih se izloča lehnjak. Tamkajšnji habitati so tudi zelo pomembna bivališča ranljivih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in metuljev. Varovanje teh pomembnih habitatov je že vrsto let jabolko spora med zagovorniki njihovega ohranjanja ter projekta prenove oziroma nadgradnje Hidroelektrarna Moste.<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/zakaj-so-strokovnjaki-in-naravovarstveniki-zavarovali-brje|last=Alijeski|first=Aleš|year=2004|title=Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=14. oktobra 2016}}</ref> Za živi svet v vodi in ob njej so tudi v ostalem delu toka pomembni pasovi obvodnega grmovja in drevja, gozdne združbe na mladih rečnih nanosih (mdr. združba rdečega bora in sive jelše (''Alno-Pinetum'')) ter rastišča pionirskih rastlin na apnenčastih prodiščih.<ref>{{navedi revijo|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.33.1.5-19/1479|last=Geršič|first=Matjaž|title = Sukcesija na prodiščih reke Save|journal = Dela|volume = 33|page=5–19|publisher = Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|location = Ljubljana|year=2010|cobiss=43849314|issn = 0354-0596}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Zupančič|first1 = Mitja|last2 = Žagar|first2 = Vinko|title = Obrečna borovja zgornjega toka Save (Slovenija)|journal = Razprave SAZU, razred za prirodoslovne vede|volume = 39|issue =9|pages = 279–325 |publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location = Ljubljana|year = 1998|COBISS = 9666605|issn = 0352-5090}}</ref> Sava Dolinka je v celotnem toku salmonidna reka, v kateri med drugim živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prineseni [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') in potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis''). Ob spodnjem toku pod pregrado HE Moste živijo tudi [[sulec]] (''Hucho hucho''), kapelj (''Cottus gobio'') in ena vrsta piškurja. Za ribji živelj v celotnem toku reke in njenih pritokih skrbi Ribiška družina Jesenice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ribiskekarte.si/rd-jesenice|title=Ribiška družina Jesenice|accessdate=16. oktobra 2016}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mlinar, Janez (ur.), 2011: Med Julijci in Karavankami (zgodovinske in naravne podobe Gornjesavske doline). Gornjesavski muzej. Jesenice, 135 str. COBISS 257974528. * Smolej, Viktor, 1977: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ETLUIQJQ ''V povirju treh rek'']. Jezik in slovstvo, 23, 3–4, str. 107–110; 5, str. 145–151. Ljubljana. COBISS 18189613. * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Vilfan, Simon, Mugerli Marko, 2014: Spis o kranjskogorski dolini. Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice, 30 str. COBISS 11778717. == Zunanje povezave == * [http://www.jesenice.si/ Občina Jesenice] * [http://obcina.kranjska-gora.si/ Občina Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/ Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/sl/znamenitosti/naravne Kranjska Gora – znamenitosti] * [http://www.naj-turizem.si/kranjska-gora-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranjska-gora Naravne znamenitosti Kranjska Gora] * [http://www.sloveniaholidays.com/kranjska-gora/ Kranjska Gora] * [http://www.adventure-rafting.si/ Adventure Rafting na Savi Dolinki] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] hyuymjt6aeoa6cb68xgyo573ozz0qi5 5727310 5727204 2022-08-04T10:31:44Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Dolinka |image = Sava-nad-hrusico.jpg |image_caption = Sava Dolinka nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]] |source1 = mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]] {{koord|46|29|32.45|N|13|44|16.75|E|region:SI-003_type:waterbody}} |mouth = sotočje s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] med [[Bodešče]]m in [[Lancovo|Lancovim]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 47 km |source1_elevation = 834 m (Zelenci) |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 10,0 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Jesenice) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 521 km<sup>2</sup> <ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=51915|title=Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save. Priloga|journal=Uradni list RS|volume = 121|year=2004|accessdate=7. avgusta 2016}}</ref> |geopedia = #T105_F1173:65923_x403313.32_y150716_s14_b4 }} '''Sava Dolinka''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak [[Sava|Save]]. Izvira v [[mokrišče|mokrišču]] [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], teče po dnu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] proti vzhodu mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] in [[Mojstrana|Mojstrane]] ter skozi [[Jesenice]]. Pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] se zaje v kratko sotesko [[Kavčke]], se obrne proti jugu in nato teče po globoki in ozki dolini do [[Radovljica|Radovljice]], kjer se s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] združi v [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Hladnik, Gozd Martuljek|Hladnik]], [[Belca (Sava Dolinka)|Belca]], [[Mlinca]], [[Presušnik]], [[Dobršnik]], [[Ukova (Jesenice)|Ukova]], [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]], [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] in [[Završnica (potok)|Završnica]], večji desni pritoki so [[Pišnica]], [[Triglavska Bistrica]], [[Radovna]] in [[Rečica, potok (Bled)|Rečica]]. == Opis reke == [[File:Sava Dolinka kajak.webm|thumb|250px|Po Savi Dolinki s kajakom]] Za začetek Save Dolinke na splošno velja mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], ki dobiva vodo iz prodnih naplavin v dnu doline, kamor ponikne več krajših in večinoma zgolj občasnih potokov. Najbolj oddaljen je izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]] v [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarju]], a še daljši je na karavanški strani potok [[Trebiža, Rateče|Trebiža]], ki teče skozi [[Rateče]] in ob večjih deževjih napolni občasno Rateško jezero ter se prav tako podzemno steka skozi morenske in vršajske nanose (ledinsko ime Kamnje) v [[Zelenci|Zelence]]. Pri Ratečah je nizko, komaj opazno razvodje (Rateško razvodje) med [[Sava|Savo]] (Savo Dolinko) in [[Drava|Dravo]] oziroma njenim pritokom [[Ziljica|Ziljico]] na nadmorski višini 854&nbsp;m. Ob ekstremnih padavinah prihaja celo do [[bifurkacija|bifurkacije]], saj [[Valter Bohinec]] poroča: »videl sem, kako je silnemu neurju 29. oktobra 1926 sledila takšna povodenj, da je v naslednjih dneh tekla voda iz prenapolnjenih Ledin »Na Danjah« proti zahodu in se tam družila z vodo na Blatih, ki pripadajo porečju Ziljice.« <ref>{{navedi revijo|last1 = Bohinec|first1 = Valter|title = K morfologiji in glaciologiji Rateške pokrajine|journal = Geografski vestnik|volume = 11|pages = 113|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1935|COBISS = 2665782}}</ref> [[File:Sava-dolinka-pod-izlivom-belega-potoka.jpg|sličica|desno|350px|Sava Dolinka pod izlivom Belega potoka]] Sava Dolinka je sprva majhen potok in teče sem in tja po prodnatem dolinskem dnu, kakor jo odrivajo hudourniški [[Aluvialni stožec|vršaji]] z julijske ali karavanške strani, mimo [[Podkoren]]a in [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. Prvi večji pritok je [[Pišnica]] nekoliko niže od Kranjske Gore, nato pa teče po prodnih naplavinah med belimi prodišči v povsem naravni strugi skozi [[Gozd Martuljek]] in mimo [[Mojstrana|Mojstrane]] proti jugovzhodu. Njen pretok se zaradi številnih krajših pritokov počasi povečuje, po njih ob večjih pretokih pritekajo vanjo tudi velike količine proda, ki ga deloma prestrezajo in izkoriščajo za nizko pregrado pri [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]]. Skozi [[Jesenice]] teče Sava Dolinka po bolj ali manj regulirani strugi, pod mestom pa se izliva v [[akumulacijsko jezero]] [[Hidroelektrarna Moste|hidroelektrarne Moste]] ([[Moščansko jezero]]), ki je nastalo za 60&nbsp;m visokim betonskim jezom v kratki soteski [[Kavčke]] (tudi Kavčičje). Pred nastankom jezera se je že pod Jesenicami začela reka vse globlje vrezovati v dolinsko dno, tako da je ta del doline zelo drugačen od [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] nad Jesenicami. Pod jezom se Sava Dolinka obrne proti jugu in je v prodnate naplavine, ki so mestoma že sprijete v [[konglomerat]], vrezala več deset metrov globoko dolino [[Brje]] (tudi Breje) z značilnimi prepadnimi pobočji, velikimi odlomljenimi skalami v dnu ter številnimi drobnimi izviri, ki prihajajo na dan na stiku med [[oligocen]]sko morsko sivico v podlagi ter rečnimi in ledeniškimi nanosi. Dolina je skoraj povsem nedotaknjena, skoznjo ne pelje nobena cesta, z naravovarstvenega vidika je pomembna tudi zaradi mokriščnih habitatov ob izvirih, kjer se iz vode izloča [[lehnjak]]. Dolina se nekoliko razširi šele malo nad [[most]]om na cesti Lesce–Bled in od tu naprej reka vijuga sem in tja po razmeroma ozki poplavni ravnici, večinoma poraščeni z obvodno vegetacijo in mestoma travniki, le pod [[Lesce|Lescami]] je na levem bregu Save Dolinke obsežen avtokamp [[Šobec]] z manjšim umetnim jezerom. Nad ravnico ob reki se na obeh straneh dvigujejo do 50 m visoka in strma pobočja, na njihovem robu pa stoji v slikoviti legi skoraj tik nad sotočjem s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] mesto [[Radovljica]]. == Hidronim in etimologija == Podobno kot za [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] se je tudi za Savo Dolinko povsem uveljavilo to ime, tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi. Takšna oblika vodnega imena je na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena običajno sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Poljanska Sora]]). V preteklosti se je kot sopomenka uporabljalo tudi ime ''Dolinska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=211–212|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2501_027_044.pdf|last1=Ilešič|first1=Svetozar|title = Podolžni profil zgornje Save|journal = Geografski vestnik|volume = 25|page=27–44|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1953|cobiss=2997558}}</ref>, v starejši literaturi tudi ''podkorenska Sava'' (na starih avstrijskih kartah Wurzthaller Sau in Wurzner Sau).<ref>{{navedi revijo|title = Zemljepisje v ljudski šoli| journal = Učiteljski tovariš| volume = 8| issue = 22| pages =343| year = 1868| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC920QZ8|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> == Hidrogeografija == [[File:Sava dolinka hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|250px|Povprečni mesečni pretoki Save Dolinke na vodomerni postaji Jesenice v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Sava Dolinka ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (november–oktober) in neizrazitim drugim viškom spomladi (maj–junij). Jesenski višek je posledica obilnih jesenskih padavin, saj v tistem času pogosto dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek pa je deloma tudi posledica taljenja snega. Najmanjši pretoki so praviloma pozimi (februar–marec), kar je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], medtem ko je poletni nižek v mesecu avgustu precej manj izrazit. Zaradi drugačnega površja in obsežnejših gozdov v karavanškem delu porečja ima v primerjavi z drugimi našimi alpskimi rekami nekoliko manjši [[specifični odtok]] (33,7&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi manjši [[odtočni količnik]] kot [[Sava Bohinjka]] (47,4&nbsp;%).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=15. septembra 2016}}</ref> Sava Dolinka ni tako silovit [[hudournik]] kot druge naše reke, saj ima v zgornjem in srednjem toku razmeroma majhen strmec, izraziti hudourniki pa so njeni kratki pritoki, ki z obeh strani zasipljejo dolinsko dno s prodno-peščenimi vršaji. Najnižji deli dolinskega dna od [[Zelenci|Zelencev]] do [[Hrušica, Jesenice|Hrušice]] so sicer občasno poplavljeni v manjšem obsegu, vendar poplave ne naredijo veliko škode, ker so naselja in komunikacije odmaknjene od njene struge. Na vodomerni postaji Jesenice so zabeležili doslej največji pretok 173&nbsp;m<sup>3</sup>/s ob hudih poplavah 31. oktobra 1926, ko je reka naredila tudi precej škode, v zadnjih letih pa je imela največji pretok ob poplavi 5. novembra 2012 (150&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko je tudi povzročila nekaj težav. Najmanjše pretoke beležijo v zimskih mesecih (manj kot 1&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko lahko na določenih odsekih nad [[Mojstrana|Mojstrano]] celo presahne.<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Sava%20Dolinka&p_postaja=3060|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Sava dolinka z jezu moste.jpg|sličica|desno|250px|Sava Dolinka s pregrade [[HE Moste]]]] V zgornjem toku do [[Jesenice|Jesenic]] je Sava Dolinka reka z zelo čisto vodo, tudi njena struga je do južnega vhoda v [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] skoraj v celoti v naravnem stanju, razen na odseku mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. V tem delu je reka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je zaradi človekovih posegov v nekoliko slabšem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> K čistejši reki je veliko prispevala izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Tabre v občini Kranjska Gora (zgrajena 2003).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cipra.org/sl/primeri-dobre-prakse/83|title=Primeri dobre prakse: Odpadne vode-kanalizacijski sistem v Kranjski Gori|publisher=Cipra|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> V preteklosti je bila Sava Dolinka pod Jesenicami močno onesnažena; daleč največji onesnaževalec je bila železarna, ki naj bi prispevala do 80 % vseh škodljivih snovi. Že v 30. letih 20. st. je bila reka tako onesnažena, da ni bila primerna za kopanje, vrhunec pa je onesnaženost dosegla med letoma 1961 in 1970. V letu 1969 je železarna v reko izpustila 58,3 mil. m<sup>3</sup> odpadnih voda in jo obremenila za 157.300 PE, najbolj s fenoli, sulfati, zeleno galico, težkimi kovinami (predvsem manganom in kromom) ter kislinami.<ref>{{navedi revijo|last1 = Špes|first1 = Metka|title = Jesenice – problemi življenjskega okolja|journal = Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981|pages = 179–185|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1981|cobiss=198198}}</ref> S temeljito spremembo tehnologije (uvajanje zaprtega kroga tehnološke vode idr. izboljšave) se je stanje do konca 70. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo (1979 je železarna prispevala 'samo' še 33.044 PE), vendar sta ostala dva velika okoljska problema: deponija odpadnega materiala iz železarne (žlindra idr.) tik ob levem bregu Save Dolinke ter velike količine odpadkov v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]]. Deponije so v naslednjih letih v določeni meri sanirali in s tem zmanjšali iztekanje odpadnih vod v reko. Pomemben prispevek k čistejši reki je bila tudi izgradnja centralne čistilne naprave Jesenice ob izlivu potoka [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] v Savo Dolinko. [[File:Moscansko-jezero.jpg|sličica|desno|250px|[[Moščansko jezero]] za pregrado [[HE Moste]]]] Nerešen okoljski problem ostajajo naplavine v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]] za pregrado [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki so jo zgradili leta 1952. Akumulacijsko jezero ima bruto prostornino ok. 8 mil. m<sup>3</sup>, vendar naplavine (naravne in umetne) zapolnjujejo že četrtino prostornine. Na dnu jezera naj bi bilo okoli 2 mil. m<sup>3</sup> nevarnih in tudi strupenih snovi, predvsem fenolov, bitumenskih smol, žlindre in težkih kovin (krom, nikelj, svinec, kadmij), čeprav je voda v jezeru po podatkih monitoringa ARSO v razmeroma dobrem ekološkem in le nekoliko slabšem kemijskem stanju. Po izgradnji HE Moste so problem kopičenja naplavin v jezeru reševali z občasnimi izpusti naplavin iz dna akumulacije (1952, 1959, 1964 in 1979), vendar so s tem vsakič povzročili ekološko katastrofo po Savi dolvodno in pomor skoraj vsega življa. Tudi zaradi pritiska javnosti po letu 1979 takšnih izpustov ni bilo več in tudi zdaj upravljavec hidroelektrarne nima dovoljenja za talno izpuščanje naplavin. Celovita sanacija nakopičenih okoljskih problemov (naplavine v akumulacijskem jezeru, deponije železarniških odpadkov, erozija v strugi reke pod pregrado idr.) je sestavni del projekta popolne prenove [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]].<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/projekt-sanacije-in-doinstalacije-he-moste-informacija|last=Kryžanowski|first=Andrej|year=1999|title=Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|desno|250px|Sotočje [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] (levo) in Save Dolinke (desno)]] Za razliko od [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] Sava Dolinka nima posebnega turističnega pomena, čeprav teče skozi turistično razvito pokrajino. Razlog je predvsem v njenih hidrogeografskih značilnostih, saj ni posebej primerna za vodne športe; turistično zanimiv je samo njen izvir [[Zelenci]]. Skupaj s pritoki pa je pomemben vir pitne vode, tehnološke vode (za železarno Acroni in separacijo Hrušica) in vode za umetno zasneževanje (smučišča v Kranjski Gori). Za izkoriščanje vodne energije so bili v preteklosti ustreznejši pritoki, Sava Dolinka ni bila najbolj primerna za pogon žag in mlinov zaradi hudourniškega značaja in preširoke struge in so jih morali postaviti ob kratkih mlinščicah. Vodo Save Dolinke so za pogon uporabljale samo nekdanje [[fužine]] na Savi (predhodnica današnje železarne Acroni), nekdanje fužine v [[Mojstrana|Mojstrani]] je poganjala [[Triglavska Bistrica]], oziroma ob njej speljana mlinščica. S terenskim preučevanjem in povpraševanjem pri domačinih je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti na Savi Dolinki in pritokih delovalo najmanj 35 mlinov in žag, ki so večinoma prenehale delovati v letih po koncu druge svetovne vojne. Po navedbah na starih zemljevidih naj bi bilo takšnih lokacij okoli 70, vendar je od nekdanjih žag in mlinov ostalo zelo malo (deloma ohranjeni in zavarovani kot kulturna dediščina so samo mlin na stari Savi na Jesenicah ter žaga in mlin na potoku Krotnjek v Podkorenu).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=12. oktobra 2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo| url =http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_gregor_buncic.pdf|last1=Bunčić|first1=Gregor|year=2014|title=Geografski potencial za male hidroelektrarne v Zgornjesavski dolini|pages=51|publisher=Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|cobiss=54591330|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> Danes delujeta na Savi Dolinki dve hidroelektrarni, in sicer [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]] z instalirano močno 21 MW ter najvišjo pregrado v Sloveniji (visoka 60 m) ter mala hidroelektrarna Sava na Jesenicah z instalirano močjo 2,9 MW. Na Hrušici so hkrati s HE Moste zgradili jez za zadrževanje proda, s katerim so poskušali upočasniti zasipanje akumulacijskega jezera. S tem namenom izza jezu tudi odvzemajo prod in pesek za separacijo in betonarno Hrušica. == Varstvo narave == [[File:Zelenci-sava.jpg|sličica|desno|250px|Iztok Save Dolinke iz [[Zelenci|Zelencev]]]] Območje izvira [[Zelenci]] je strogo zavarovano kot [[naravni rezervat]], ozka dolina ob spodnjem toku je vključena v območje [[Natura 2000]] Berje-Zasip [[Brje|(Brje)]], enako tudi Zelenci. V dolini ob spodnjem toku so posebej pomembna nizka karbonatna [[barje|barja]] s posebnim rastlinskim in živalskim svetom, mdr. ogroženi vrsti Loeselova grezovka (''Liparis loeselii'') in [[navadna rezika]] (''Cladium mariscus''), ter številni majhni izviri, ki nastanejo na meji med oligocensko morsko sivico v podlagi in plastmi apnenčastega [[konglomerat]]a, iz katerih se izloča lehnjak. Tamkajšnji habitati so tudi zelo pomembna bivališča ranljivih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in metuljev. Varovanje teh pomembnih habitatov je že vrsto let jabolko spora med zagovorniki njihovega ohranjanja ter projekta prenove oziroma nadgradnje Hidroelektrarna Moste.<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/zakaj-so-strokovnjaki-in-naravovarstveniki-zavarovali-brje|last=Alijeski|first=Aleš|year=2004|title=Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=14. oktobra 2016}}</ref> Za živi svet v vodi in ob njej so tudi v ostalem delu toka pomembni pasovi obvodnega grmovja in drevja, gozdne združbe na mladih rečnih nanosih (mdr. združba rdečega bora in sive jelše (''Alno-Pinetum'')) ter rastišča pionirskih rastlin na apnenčastih prodiščih.<ref>{{navedi revijo|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.33.1.5-19/1479|last=Geršič|first=Matjaž|title = Sukcesija na prodiščih reke Save|journal = Dela|volume = 33|page=5–19|publisher = Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|location = Ljubljana|year=2010|cobiss=43849314|issn = 0354-0596}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Zupančič|first1 = Mitja|last2 = Žagar|first2 = Vinko|title = Obrečna borovja zgornjega toka Save (Slovenija)|journal = Razprave SAZU, razred za prirodoslovne vede|volume = 39|issue =9|pages = 279–325 |publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location = Ljubljana|year = 1998|COBISS = 9666605|issn = 0352-5090}}</ref> Sava Dolinka je v celotnem toku salmonidna reka, v kateri med drugim živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prineseni [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') in potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis''). Ob spodnjem toku pod pregrado HE Moste živijo tudi [[sulec]] (''Hucho hucho''), kapelj (''Cottus gobio'') in ena vrsta piškurja. Za ribji živelj v celotnem toku reke in njenih pritokih skrbi Ribiška družina Jesenice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ribiskekarte.si/rd-jesenice|title=Ribiška družina Jesenice|accessdate=16. oktobra 2016}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mlinar, Janez (ur.), 2011: Med Julijci in Karavankami (zgodovinske in naravne podobe Gornjesavske doline). Gornjesavski muzej. Jesenice, 135 str. COBISS 257974528. * Smolej, Viktor, 1977: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ETLUIQJQ ''V povirju treh rek'']. Jezik in slovstvo, 23, 3–4, str. 107–110; 5, str. 145–151. Ljubljana. COBISS 18189613. * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Vilfan, Simon, Mugerli Marko, 2014: Spis o kranjskogorski dolini. Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice, 30 str. COBISS 11778717. == Zunanje povezave == * [http://www.jesenice.si/ Občina Jesenice] * [http://obcina.kranjska-gora.si/ Občina Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/ Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/sl/znamenitosti/naravne Kranjska Gora – znamenitosti] * [http://www.naj-turizem.si/kranjska-gora-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranjska-gora Naravne znamenitosti Kranjska Gora] * [http://www.sloveniaholidays.com/kranjska-gora/ Kranjska Gora] * [http://www.adventure-rafting.si/ Adventure Rafting na Savi Dolinki] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] 86zp07v1ep0r0gc7hda1c5iw1mkngn4 5727319 5727310 2022-08-04T10:54:34Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Dolinka |image = Sava-nad-hrusico.jpg |image_caption = Sava Dolinka nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]] |source1 = mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]] {{koord|46|29|32.45|N|13|44|16.75|E|region:SI-003_type:waterbody}} |mouth = sotočje s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] med [[Bodešče]]m in [[Lancovo|Lancovim]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 47 km |source1_elevation = 834 m (Zelenci) |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 10,0 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Jesenice) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 521 km<sup>2</sup> <ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=51915|title=Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save. Priloga|journal=Uradni list RS|volume = 121|year=2004|accessdate=7. avgusta 2016}}</ref> |geopedia = #T105_F1173:65923_x403313.32_y150716_s14_b4 }} '''Sava Dolinka''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak [[Sava|Save]]. Izvira v [[mokrišče|mokrišču]] [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], teče po dnu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] proti vzhodu mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] in [[Mojstrana|Mojstrane]] ter skozi [[Jesenice]]. Pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] se zaje v kratko sotesko [[Kavčke]], se obrne proti jugu in nato teče po globoki in ozki dolini do [[Radovljica|Radovljice]], kjer se s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] združi v [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Hladnik, Gozd Martuljek|Hladnik]], [[Belca (Sava Dolinka)|Belca]], [[Mlinca]], [[Presušnik]], [[Dobršnik]], [[Ukova (Jesenice)|Ukova]], [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]], [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] in [[Završnica (potok)|Završnica]], večji desni pritoki so [[Pišnica]], [[Martuljek (potok)|Martuljek]], [[Triglavska Bistrica]], [[Radovna]] in [[Rečica, potok (Bled)|Rečica]]. == Opis reke == [[File:Sava Dolinka kajak.webm|thumb|250px|Po Savi Dolinki s kajakom]] Za začetek Save Dolinke na splošno velja mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], ki dobiva vodo iz prodnih naplavin v dnu doline, kamor ponikne več krajših in večinoma zgolj občasnih potokov. Najbolj oddaljen je izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]] v [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarju]], a še daljši je na karavanški strani potok [[Trebiža, Rateče|Trebiža]], ki teče skozi [[Rateče]] in ob večjih deževjih napolni občasno Rateško jezero ter se prav tako podzemno steka skozi morenske in vršajske nanose (ledinsko ime Kamnje) v [[Zelenci|Zelence]]. Pri Ratečah je nizko, komaj opazno razvodje (Rateško razvodje) med [[Sava|Savo]] (Savo Dolinko) in [[Drava|Dravo]] oziroma njenim pritokom [[Ziljica|Ziljico]] na nadmorski višini 854&nbsp;m. Ob ekstremnih padavinah prihaja celo do [[bifurkacija|bifurkacije]], saj [[Valter Bohinec]] poroča: »videl sem, kako je silnemu neurju 29. oktobra 1926 sledila takšna povodenj, da je v naslednjih dneh tekla voda iz prenapolnjenih Ledin »Na Danjah« proti zahodu in se tam družila z vodo na Blatih, ki pripadajo porečju Ziljice.« <ref>{{navedi revijo|last1 = Bohinec|first1 = Valter|title = K morfologiji in glaciologiji Rateške pokrajine|journal = Geografski vestnik|volume = 11|pages = 113|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1935|COBISS = 2665782}}</ref> [[File:Sava-dolinka-pod-izlivom-belega-potoka.jpg|sličica|desno|350px|Sava Dolinka pod izlivom Belega potoka]] Sava Dolinka je sprva majhen potok in teče sem in tja po prodnatem dolinskem dnu, kakor jo odrivajo hudourniški [[Aluvialni stožec|vršaji]] z julijske ali karavanške strani, mimo [[Podkoren]]a in [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. Prvi večji pritok je [[Pišnica]] nekoliko niže od Kranjske Gore, nato pa teče po prodnih naplavinah med belimi prodišči v povsem naravni strugi skozi [[Gozd Martuljek]] in mimo [[Mojstrana|Mojstrane]] proti jugovzhodu. Njen pretok se zaradi številnih krajših pritokov počasi povečuje, po njih ob večjih pretokih pritekajo vanjo tudi velike količine proda, ki ga deloma prestrezajo in izkoriščajo za nizko pregrado pri [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]]. Skozi [[Jesenice]] teče Sava Dolinka po bolj ali manj regulirani strugi, pod mestom pa se izliva v [[akumulacijsko jezero]] [[Hidroelektrarna Moste|hidroelektrarne Moste]] ([[Moščansko jezero]]), ki je nastalo za 60&nbsp;m visokim betonskim jezom v kratki soteski [[Kavčke]] (tudi Kavčičje). Pred nastankom jezera se je že pod Jesenicami začela reka vse globlje vrezovati v dolinsko dno, tako da je ta del doline zelo drugačen od [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] nad Jesenicami. Pod jezom se Sava Dolinka obrne proti jugu in je v prodnate naplavine, ki so mestoma že sprijete v [[konglomerat]], vrezala več deset metrov globoko dolino [[Brje]] (tudi Breje) z značilnimi prepadnimi pobočji, velikimi odlomljenimi skalami v dnu ter številnimi drobnimi izviri, ki prihajajo na dan na stiku med [[oligocen]]sko morsko sivico v podlagi ter rečnimi in ledeniškimi nanosi. Dolina je skoraj povsem nedotaknjena, skoznjo ne pelje nobena cesta, z naravovarstvenega vidika je pomembna tudi zaradi mokriščnih habitatov ob izvirih, kjer se iz vode izloča [[lehnjak]]. Dolina se nekoliko razširi šele malo nad [[most]]om na cesti Lesce–Bled in od tu naprej reka vijuga sem in tja po razmeroma ozki poplavni ravnici, večinoma poraščeni z obvodno vegetacijo in mestoma travniki, le pod [[Lesce|Lescami]] je na levem bregu Save Dolinke obsežen avtokamp [[Šobec]] z manjšim umetnim jezerom. Nad ravnico ob reki se na obeh straneh dvigujejo do 50 m visoka in strma pobočja, na njihovem robu pa stoji v slikoviti legi skoraj tik nad sotočjem s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] mesto [[Radovljica]]. == Hidronim in etimologija == Podobno kot za [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] se je tudi za Savo Dolinko povsem uveljavilo to ime, tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi. Takšna oblika vodnega imena je na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena običajno sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Poljanska Sora]]). V preteklosti se je kot sopomenka uporabljalo tudi ime ''Dolinska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=211–212|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2501_027_044.pdf|last1=Ilešič|first1=Svetozar|title = Podolžni profil zgornje Save|journal = Geografski vestnik|volume = 25|page=27–44|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1953|cobiss=2997558}}</ref>, v starejši literaturi tudi ''podkorenska Sava'' (na starih avstrijskih kartah Wurzthaller Sau in Wurzner Sau).<ref>{{navedi revijo|title = Zemljepisje v ljudski šoli| journal = Učiteljski tovariš| volume = 8| issue = 22| pages =343| year = 1868| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC920QZ8|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> == Hidrogeografija == [[File:Sava dolinka hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|250px|Povprečni mesečni pretoki Save Dolinke na vodomerni postaji Jesenice v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Sava Dolinka ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (november–oktober) in neizrazitim drugim viškom spomladi (maj–junij). Jesenski višek je posledica obilnih jesenskih padavin, saj v tistem času pogosto dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek pa je deloma tudi posledica taljenja snega. Najmanjši pretoki so praviloma pozimi (februar–marec), kar je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], medtem ko je poletni nižek v mesecu avgustu precej manj izrazit. Zaradi drugačnega površja in obsežnejših gozdov v karavanškem delu porečja ima v primerjavi z drugimi našimi alpskimi rekami nekoliko manjši [[specifični odtok]] (33,7&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi manjši [[odtočni količnik]] kot [[Sava Bohinjka]] (47,4&nbsp;%).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=15. septembra 2016}}</ref> Sava Dolinka ni tako silovit [[hudournik]] kot druge naše reke, saj ima v zgornjem in srednjem toku razmeroma majhen strmec, izraziti hudourniki pa so njeni kratki pritoki, ki z obeh strani zasipljejo dolinsko dno s prodno-peščenimi vršaji. Najnižji deli dolinskega dna od [[Zelenci|Zelencev]] do [[Hrušica, Jesenice|Hrušice]] so sicer občasno poplavljeni v manjšem obsegu, vendar poplave ne naredijo veliko škode, ker so naselja in komunikacije odmaknjene od njene struge. Na vodomerni postaji Jesenice so zabeležili doslej največji pretok 173&nbsp;m<sup>3</sup>/s ob hudih poplavah 31. oktobra 1926, ko je reka naredila tudi precej škode, v zadnjih letih pa je imela največji pretok ob poplavi 5. novembra 2012 (150&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko je tudi povzročila nekaj težav. Najmanjše pretoke beležijo v zimskih mesecih (manj kot 1&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko lahko na določenih odsekih nad [[Mojstrana|Mojstrano]] celo presahne.<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Sava%20Dolinka&p_postaja=3060|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Sava dolinka z jezu moste.jpg|sličica|desno|250px|Sava Dolinka s pregrade [[HE Moste]]]] V zgornjem toku do [[Jesenice|Jesenic]] je Sava Dolinka reka z zelo čisto vodo, tudi njena struga je do južnega vhoda v [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] skoraj v celoti v naravnem stanju, razen na odseku mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. V tem delu je reka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je zaradi človekovih posegov v nekoliko slabšem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> K čistejši reki je veliko prispevala izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Tabre v občini Kranjska Gora (zgrajena 2003).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cipra.org/sl/primeri-dobre-prakse/83|title=Primeri dobre prakse: Odpadne vode-kanalizacijski sistem v Kranjski Gori|publisher=Cipra|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> V preteklosti je bila Sava Dolinka pod Jesenicami močno onesnažena; daleč največji onesnaževalec je bila železarna, ki naj bi prispevala do 80 % vseh škodljivih snovi. Že v 30. letih 20. st. je bila reka tako onesnažena, da ni bila primerna za kopanje, vrhunec pa je onesnaženost dosegla med letoma 1961 in 1970. V letu 1969 je železarna v reko izpustila 58,3 mil. m<sup>3</sup> odpadnih voda in jo obremenila za 157.300 PE, najbolj s fenoli, sulfati, zeleno galico, težkimi kovinami (predvsem manganom in kromom) ter kislinami.<ref>{{navedi revijo|last1 = Špes|first1 = Metka|title = Jesenice – problemi življenjskega okolja|journal = Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981|pages = 179–185|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1981|cobiss=198198}}</ref> S temeljito spremembo tehnologije (uvajanje zaprtega kroga tehnološke vode idr. izboljšave) se je stanje do konca 70. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo (1979 je železarna prispevala 'samo' še 33.044 PE), vendar sta ostala dva velika okoljska problema: deponija odpadnega materiala iz železarne (žlindra idr.) tik ob levem bregu Save Dolinke ter velike količine odpadkov v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]]. Deponije so v naslednjih letih v določeni meri sanirali in s tem zmanjšali iztekanje odpadnih vod v reko. Pomemben prispevek k čistejši reki je bila tudi izgradnja centralne čistilne naprave Jesenice ob izlivu potoka [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] v Savo Dolinko. [[File:Moscansko-jezero.jpg|sličica|desno|250px|[[Moščansko jezero]] za pregrado [[HE Moste]]]] Nerešen okoljski problem ostajajo naplavine v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]] za pregrado [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki so jo zgradili leta 1952. Akumulacijsko jezero ima bruto prostornino ok. 8 mil. m<sup>3</sup>, vendar naplavine (naravne in umetne) zapolnjujejo že četrtino prostornine. Na dnu jezera naj bi bilo okoli 2 mil. m<sup>3</sup> nevarnih in tudi strupenih snovi, predvsem fenolov, bitumenskih smol, žlindre in težkih kovin (krom, nikelj, svinec, kadmij), čeprav je voda v jezeru po podatkih monitoringa ARSO v razmeroma dobrem ekološkem in le nekoliko slabšem kemijskem stanju. Po izgradnji HE Moste so problem kopičenja naplavin v jezeru reševali z občasnimi izpusti naplavin iz dna akumulacije (1952, 1959, 1964 in 1979), vendar so s tem vsakič povzročili ekološko katastrofo po Savi dolvodno in pomor skoraj vsega življa. Tudi zaradi pritiska javnosti po letu 1979 takšnih izpustov ni bilo več in tudi zdaj upravljavec hidroelektrarne nima dovoljenja za talno izpuščanje naplavin. Celovita sanacija nakopičenih okoljskih problemov (naplavine v akumulacijskem jezeru, deponije železarniških odpadkov, erozija v strugi reke pod pregrado idr.) je sestavni del projekta popolne prenove [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]].<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/projekt-sanacije-in-doinstalacije-he-moste-informacija|last=Kryžanowski|first=Andrej|year=1999|title=Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|desno|250px|Sotočje [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] (levo) in Save Dolinke (desno)]] Za razliko od [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] Sava Dolinka nima posebnega turističnega pomena, čeprav teče skozi turistično razvito pokrajino. Razlog je predvsem v njenih hidrogeografskih značilnostih, saj ni posebej primerna za vodne športe; turistično zanimiv je samo njen izvir [[Zelenci]]. Skupaj s pritoki pa je pomemben vir pitne vode, tehnološke vode (za železarno Acroni in separacijo Hrušica) in vode za umetno zasneževanje (smučišča v Kranjski Gori). Za izkoriščanje vodne energije so bili v preteklosti ustreznejši pritoki, Sava Dolinka ni bila najbolj primerna za pogon žag in mlinov zaradi hudourniškega značaja in preširoke struge in so jih morali postaviti ob kratkih mlinščicah. Vodo Save Dolinke so za pogon uporabljale samo nekdanje [[fužine]] na Savi (predhodnica današnje železarne Acroni), nekdanje fužine v [[Mojstrana|Mojstrani]] je poganjala [[Triglavska Bistrica]], oziroma ob njej speljana mlinščica. S terenskim preučevanjem in povpraševanjem pri domačinih je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti na Savi Dolinki in pritokih delovalo najmanj 35 mlinov in žag, ki so večinoma prenehale delovati v letih po koncu druge svetovne vojne. Po navedbah na starih zemljevidih naj bi bilo takšnih lokacij okoli 70, vendar je od nekdanjih žag in mlinov ostalo zelo malo (deloma ohranjeni in zavarovani kot kulturna dediščina so samo mlin na stari Savi na Jesenicah ter žaga in mlin na potoku Krotnjek v Podkorenu).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=12. oktobra 2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo| url =http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_gregor_buncic.pdf|last1=Bunčić|first1=Gregor|year=2014|title=Geografski potencial za male hidroelektrarne v Zgornjesavski dolini|pages=51|publisher=Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|cobiss=54591330|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> Danes delujeta na Savi Dolinki dve hidroelektrarni, in sicer [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]] z instalirano močno 21 MW ter najvišjo pregrado v Sloveniji (visoka 60 m) ter mala hidroelektrarna Sava na Jesenicah z instalirano močjo 2,9 MW. Na Hrušici so hkrati s HE Moste zgradili jez za zadrževanje proda, s katerim so poskušali upočasniti zasipanje akumulacijskega jezera. S tem namenom izza jezu tudi odvzemajo prod in pesek za separacijo in betonarno Hrušica. == Varstvo narave == [[File:Zelenci-sava.jpg|sličica|desno|250px|Iztok Save Dolinke iz [[Zelenci|Zelencev]]]] Območje izvira [[Zelenci]] je strogo zavarovano kot [[naravni rezervat]], ozka dolina ob spodnjem toku je vključena v območje [[Natura 2000]] Berje-Zasip [[Brje|(Brje)]], enako tudi Zelenci. V dolini ob spodnjem toku so posebej pomembna nizka karbonatna [[barje|barja]] s posebnim rastlinskim in živalskim svetom, mdr. ogroženi vrsti Loeselova grezovka (''Liparis loeselii'') in [[navadna rezika]] (''Cladium mariscus''), ter številni majhni izviri, ki nastanejo na meji med oligocensko morsko sivico v podlagi in plastmi apnenčastega [[konglomerat]]a, iz katerih se izloča lehnjak. Tamkajšnji habitati so tudi zelo pomembna bivališča ranljivih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in metuljev. Varovanje teh pomembnih habitatov je že vrsto let jabolko spora med zagovorniki njihovega ohranjanja ter projekta prenove oziroma nadgradnje Hidroelektrarna Moste.<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/zakaj-so-strokovnjaki-in-naravovarstveniki-zavarovali-brje|last=Alijeski|first=Aleš|year=2004|title=Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=14. oktobra 2016}}</ref> Za živi svet v vodi in ob njej so tudi v ostalem delu toka pomembni pasovi obvodnega grmovja in drevja, gozdne združbe na mladih rečnih nanosih (mdr. združba rdečega bora in sive jelše (''Alno-Pinetum'')) ter rastišča pionirskih rastlin na apnenčastih prodiščih.<ref>{{navedi revijo|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.33.1.5-19/1479|last=Geršič|first=Matjaž|title = Sukcesija na prodiščih reke Save|journal = Dela|volume = 33|page=5–19|publisher = Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|location = Ljubljana|year=2010|cobiss=43849314|issn = 0354-0596}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Zupančič|first1 = Mitja|last2 = Žagar|first2 = Vinko|title = Obrečna borovja zgornjega toka Save (Slovenija)|journal = Razprave SAZU, razred za prirodoslovne vede|volume = 39|issue =9|pages = 279–325 |publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location = Ljubljana|year = 1998|COBISS = 9666605|issn = 0352-5090}}</ref> Sava Dolinka je v celotnem toku salmonidna reka, v kateri med drugim živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prineseni [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') in potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis''). Ob spodnjem toku pod pregrado HE Moste živijo tudi [[sulec]] (''Hucho hucho''), kapelj (''Cottus gobio'') in ena vrsta piškurja. Za ribji živelj v celotnem toku reke in njenih pritokih skrbi Ribiška družina Jesenice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ribiskekarte.si/rd-jesenice|title=Ribiška družina Jesenice|accessdate=16. oktobra 2016}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mlinar, Janez (ur.), 2011: Med Julijci in Karavankami (zgodovinske in naravne podobe Gornjesavske doline). Gornjesavski muzej. Jesenice, 135 str. COBISS 257974528. * Smolej, Viktor, 1977: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ETLUIQJQ ''V povirju treh rek'']. Jezik in slovstvo, 23, 3–4, str. 107–110; 5, str. 145–151. Ljubljana. COBISS 18189613. * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Vilfan, Simon, Mugerli Marko, 2014: Spis o kranjskogorski dolini. Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice, 30 str. COBISS 11778717. == Zunanje povezave == * [http://www.jesenice.si/ Občina Jesenice] * [http://obcina.kranjska-gora.si/ Občina Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/ Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/sl/znamenitosti/naravne Kranjska Gora – znamenitosti] * [http://www.naj-turizem.si/kranjska-gora-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranjska-gora Naravne znamenitosti Kranjska Gora] * [http://www.sloveniaholidays.com/kranjska-gora/ Kranjska Gora] * [http://www.adventure-rafting.si/ Adventure Rafting na Savi Dolinki] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] kj7b0ez0mcjr6ao4el5jyttezpd3lqm 5727320 5727319 2022-08-04T10:55:26Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Dolinka |image = Sava-nad-hrusico.jpg |image_caption = Sava Dolinka nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]] |source1 = mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]] {{koord|46|29|32.45|N|13|44|16.75|E|region:SI-003_type:waterbody}} |mouth = sotočje s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] med [[Bodešče]]m in [[Lancovo|Lancovim]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 47 km |source1_elevation = 834 m (Zelenci) |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 10,0 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Jesenice) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 521 km<sup>2</sup> <ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=51915|title=Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save. Priloga|journal=Uradni list RS|volume = 121|year=2004|accessdate=7. avgusta 2016}}</ref> |geopedia = #T105_F1173:65923_x403313.32_y150716_s14_b4 }} '''Sava Dolinka''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak [[Sava|Save]]. Izvira v [[mokrišče|mokrišču]] [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], teče po dnu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] proti vzhodu mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] in [[Mojstrana|Mojstrane]] ter skozi [[Jesenice]]. Pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] se zaje v kratko sotesko [[Kavčke]], se obrne proti jugu in nato teče po globoki in ozki dolini do [[Radovljica|Radovljice]], kjer se s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] združi v [[Sava|Savo]]. Levi pritoki so [[Hladnik, Gozd Martuljek|Hladnik]], [[Belca (Sava Dolinka)|Belca]], [[Mlinca]], [[Presušnik]], [[Dobršnik]], [[Ukova (Jesenice)|Ukova]], [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]], [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] in [[Završnica (potok)|Završnica]], desni pritoki pa so [[Pišnica]], [[Martuljek (potok)|Martuljek]], [[Triglavska Bistrica]], [[Radovna]] in [[Rečica, potok (Bled)|Rečica]]. == Opis reke == [[File:Sava Dolinka kajak.webm|thumb|250px|Po Savi Dolinki s kajakom]] Za začetek Save Dolinke na splošno velja mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], ki dobiva vodo iz prodnih naplavin v dnu doline, kamor ponikne več krajših in večinoma zgolj občasnih potokov. Najbolj oddaljen je izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]] v [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarju]], a še daljši je na karavanški strani potok [[Trebiža, Rateče|Trebiža]], ki teče skozi [[Rateče]] in ob večjih deževjih napolni občasno Rateško jezero ter se prav tako podzemno steka skozi morenske in vršajske nanose (ledinsko ime Kamnje) v [[Zelenci|Zelence]]. Pri Ratečah je nizko, komaj opazno razvodje (Rateško razvodje) med [[Sava|Savo]] (Savo Dolinko) in [[Drava|Dravo]] oziroma njenim pritokom [[Ziljica|Ziljico]] na nadmorski višini 854&nbsp;m. Ob ekstremnih padavinah prihaja celo do [[bifurkacija|bifurkacije]], saj [[Valter Bohinec]] poroča: »videl sem, kako je silnemu neurju 29. oktobra 1926 sledila takšna povodenj, da je v naslednjih dneh tekla voda iz prenapolnjenih Ledin »Na Danjah« proti zahodu in se tam družila z vodo na Blatih, ki pripadajo porečju Ziljice.« <ref>{{navedi revijo|last1 = Bohinec|first1 = Valter|title = K morfologiji in glaciologiji Rateške pokrajine|journal = Geografski vestnik|volume = 11|pages = 113|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1935|COBISS = 2665782}}</ref> [[File:Sava-dolinka-pod-izlivom-belega-potoka.jpg|sličica|desno|350px|Sava Dolinka pod izlivom Belega potoka]] Sava Dolinka je sprva majhen potok in teče sem in tja po prodnatem dolinskem dnu, kakor jo odrivajo hudourniški [[Aluvialni stožec|vršaji]] z julijske ali karavanške strani, mimo [[Podkoren]]a in [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. Prvi večji pritok je [[Pišnica]] nekoliko niže od Kranjske Gore, nato pa teče po prodnih naplavinah med belimi prodišči v povsem naravni strugi skozi [[Gozd Martuljek]] in mimo [[Mojstrana|Mojstrane]] proti jugovzhodu. Njen pretok se zaradi številnih krajših pritokov počasi povečuje, po njih ob večjih pretokih pritekajo vanjo tudi velike količine proda, ki ga deloma prestrezajo in izkoriščajo za nizko pregrado pri [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]]. Skozi [[Jesenice]] teče Sava Dolinka po bolj ali manj regulirani strugi, pod mestom pa se izliva v [[akumulacijsko jezero]] [[Hidroelektrarna Moste|hidroelektrarne Moste]] ([[Moščansko jezero]]), ki je nastalo za 60&nbsp;m visokim betonskim jezom v kratki soteski [[Kavčke]] (tudi Kavčičje). Pred nastankom jezera se je že pod Jesenicami začela reka vse globlje vrezovati v dolinsko dno, tako da je ta del doline zelo drugačen od [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] nad Jesenicami. Pod jezom se Sava Dolinka obrne proti jugu in je v prodnate naplavine, ki so mestoma že sprijete v [[konglomerat]], vrezala več deset metrov globoko dolino [[Brje]] (tudi Breje) z značilnimi prepadnimi pobočji, velikimi odlomljenimi skalami v dnu ter številnimi drobnimi izviri, ki prihajajo na dan na stiku med [[oligocen]]sko morsko sivico v podlagi ter rečnimi in ledeniškimi nanosi. Dolina je skoraj povsem nedotaknjena, skoznjo ne pelje nobena cesta, z naravovarstvenega vidika je pomembna tudi zaradi mokriščnih habitatov ob izvirih, kjer se iz vode izloča [[lehnjak]]. Dolina se nekoliko razširi šele malo nad [[most]]om na cesti Lesce–Bled in od tu naprej reka vijuga sem in tja po razmeroma ozki poplavni ravnici, večinoma poraščeni z obvodno vegetacijo in mestoma travniki, le pod [[Lesce|Lescami]] je na levem bregu Save Dolinke obsežen avtokamp [[Šobec]] z manjšim umetnim jezerom. Nad ravnico ob reki se na obeh straneh dvigujejo do 50 m visoka in strma pobočja, na njihovem robu pa stoji v slikoviti legi skoraj tik nad sotočjem s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] mesto [[Radovljica]]. == Hidronim in etimologija == Podobno kot za [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] se je tudi za Savo Dolinko povsem uveljavilo to ime, tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi. Takšna oblika vodnega imena je na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena običajno sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Poljanska Sora]]). V preteklosti se je kot sopomenka uporabljalo tudi ime ''Dolinska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=211–212|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2501_027_044.pdf|last1=Ilešič|first1=Svetozar|title = Podolžni profil zgornje Save|journal = Geografski vestnik|volume = 25|page=27–44|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1953|cobiss=2997558}}</ref>, v starejši literaturi tudi ''podkorenska Sava'' (na starih avstrijskih kartah Wurzthaller Sau in Wurzner Sau).<ref>{{navedi revijo|title = Zemljepisje v ljudski šoli| journal = Učiteljski tovariš| volume = 8| issue = 22| pages =343| year = 1868| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC920QZ8|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> == Hidrogeografija == [[File:Sava dolinka hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|250px|Povprečni mesečni pretoki Save Dolinke na vodomerni postaji Jesenice v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Sava Dolinka ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (november–oktober) in neizrazitim drugim viškom spomladi (maj–junij). Jesenski višek je posledica obilnih jesenskih padavin, saj v tistem času pogosto dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek pa je deloma tudi posledica taljenja snega. Najmanjši pretoki so praviloma pozimi (februar–marec), kar je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], medtem ko je poletni nižek v mesecu avgustu precej manj izrazit. Zaradi drugačnega površja in obsežnejših gozdov v karavanškem delu porečja ima v primerjavi z drugimi našimi alpskimi rekami nekoliko manjši [[specifični odtok]] (33,7&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi manjši [[odtočni količnik]] kot [[Sava Bohinjka]] (47,4&nbsp;%).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=15. septembra 2016}}</ref> Sava Dolinka ni tako silovit [[hudournik]] kot druge naše reke, saj ima v zgornjem in srednjem toku razmeroma majhen strmec, izraziti hudourniki pa so njeni kratki pritoki, ki z obeh strani zasipljejo dolinsko dno s prodno-peščenimi vršaji. Najnižji deli dolinskega dna od [[Zelenci|Zelencev]] do [[Hrušica, Jesenice|Hrušice]] so sicer občasno poplavljeni v manjšem obsegu, vendar poplave ne naredijo veliko škode, ker so naselja in komunikacije odmaknjene od njene struge. Na vodomerni postaji Jesenice so zabeležili doslej največji pretok 173&nbsp;m<sup>3</sup>/s ob hudih poplavah 31. oktobra 1926, ko je reka naredila tudi precej škode, v zadnjih letih pa je imela največji pretok ob poplavi 5. novembra 2012 (150&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko je tudi povzročila nekaj težav. Najmanjše pretoke beležijo v zimskih mesecih (manj kot 1&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko lahko na določenih odsekih nad [[Mojstrana|Mojstrano]] celo presahne.<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Sava%20Dolinka&p_postaja=3060|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Sava dolinka z jezu moste.jpg|sličica|desno|250px|Sava Dolinka s pregrade [[HE Moste]]]] V zgornjem toku do [[Jesenice|Jesenic]] je Sava Dolinka reka z zelo čisto vodo, tudi njena struga je do južnega vhoda v [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] skoraj v celoti v naravnem stanju, razen na odseku mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. V tem delu je reka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je zaradi človekovih posegov v nekoliko slabšem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> K čistejši reki je veliko prispevala izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Tabre v občini Kranjska Gora (zgrajena 2003).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cipra.org/sl/primeri-dobre-prakse/83|title=Primeri dobre prakse: Odpadne vode-kanalizacijski sistem v Kranjski Gori|publisher=Cipra|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> V preteklosti je bila Sava Dolinka pod Jesenicami močno onesnažena; daleč največji onesnaževalec je bila železarna, ki naj bi prispevala do 80 % vseh škodljivih snovi. Že v 30. letih 20. st. je bila reka tako onesnažena, da ni bila primerna za kopanje, vrhunec pa je onesnaženost dosegla med letoma 1961 in 1970. V letu 1969 je železarna v reko izpustila 58,3 mil. m<sup>3</sup> odpadnih voda in jo obremenila za 157.300 PE, najbolj s fenoli, sulfati, zeleno galico, težkimi kovinami (predvsem manganom in kromom) ter kislinami.<ref>{{navedi revijo|last1 = Špes|first1 = Metka|title = Jesenice – problemi življenjskega okolja|journal = Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981|pages = 179–185|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1981|cobiss=198198}}</ref> S temeljito spremembo tehnologije (uvajanje zaprtega kroga tehnološke vode idr. izboljšave) se je stanje do konca 70. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo (1979 je železarna prispevala 'samo' še 33.044 PE), vendar sta ostala dva velika okoljska problema: deponija odpadnega materiala iz železarne (žlindra idr.) tik ob levem bregu Save Dolinke ter velike količine odpadkov v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]]. Deponije so v naslednjih letih v določeni meri sanirali in s tem zmanjšali iztekanje odpadnih vod v reko. Pomemben prispevek k čistejši reki je bila tudi izgradnja centralne čistilne naprave Jesenice ob izlivu potoka [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] v Savo Dolinko. [[File:Moscansko-jezero.jpg|sličica|desno|250px|[[Moščansko jezero]] za pregrado [[HE Moste]]]] Nerešen okoljski problem ostajajo naplavine v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]] za pregrado [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki so jo zgradili leta 1952. Akumulacijsko jezero ima bruto prostornino ok. 8 mil. m<sup>3</sup>, vendar naplavine (naravne in umetne) zapolnjujejo že četrtino prostornine. Na dnu jezera naj bi bilo okoli 2 mil. m<sup>3</sup> nevarnih in tudi strupenih snovi, predvsem fenolov, bitumenskih smol, žlindre in težkih kovin (krom, nikelj, svinec, kadmij), čeprav je voda v jezeru po podatkih monitoringa ARSO v razmeroma dobrem ekološkem in le nekoliko slabšem kemijskem stanju. Po izgradnji HE Moste so problem kopičenja naplavin v jezeru reševali z občasnimi izpusti naplavin iz dna akumulacije (1952, 1959, 1964 in 1979), vendar so s tem vsakič povzročili ekološko katastrofo po Savi dolvodno in pomor skoraj vsega življa. Tudi zaradi pritiska javnosti po letu 1979 takšnih izpustov ni bilo več in tudi zdaj upravljavec hidroelektrarne nima dovoljenja za talno izpuščanje naplavin. Celovita sanacija nakopičenih okoljskih problemov (naplavine v akumulacijskem jezeru, deponije železarniških odpadkov, erozija v strugi reke pod pregrado idr.) je sestavni del projekta popolne prenove [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]].<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/projekt-sanacije-in-doinstalacije-he-moste-informacija|last=Kryžanowski|first=Andrej|year=1999|title=Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|desno|250px|Sotočje [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] (levo) in Save Dolinke (desno)]] Za razliko od [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] Sava Dolinka nima posebnega turističnega pomena, čeprav teče skozi turistično razvito pokrajino. Razlog je predvsem v njenih hidrogeografskih značilnostih, saj ni posebej primerna za vodne športe; turistično zanimiv je samo njen izvir [[Zelenci]]. Skupaj s pritoki pa je pomemben vir pitne vode, tehnološke vode (za železarno Acroni in separacijo Hrušica) in vode za umetno zasneževanje (smučišča v Kranjski Gori). Za izkoriščanje vodne energije so bili v preteklosti ustreznejši pritoki, Sava Dolinka ni bila najbolj primerna za pogon žag in mlinov zaradi hudourniškega značaja in preširoke struge in so jih morali postaviti ob kratkih mlinščicah. Vodo Save Dolinke so za pogon uporabljale samo nekdanje [[fužine]] na Savi (predhodnica današnje železarne Acroni), nekdanje fužine v [[Mojstrana|Mojstrani]] je poganjala [[Triglavska Bistrica]], oziroma ob njej speljana mlinščica. S terenskim preučevanjem in povpraševanjem pri domačinih je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti na Savi Dolinki in pritokih delovalo najmanj 35 mlinov in žag, ki so večinoma prenehale delovati v letih po koncu druge svetovne vojne. Po navedbah na starih zemljevidih naj bi bilo takšnih lokacij okoli 70, vendar je od nekdanjih žag in mlinov ostalo zelo malo (deloma ohranjeni in zavarovani kot kulturna dediščina so samo mlin na stari Savi na Jesenicah ter žaga in mlin na potoku Krotnjek v Podkorenu).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=12. oktobra 2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo| url =http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_gregor_buncic.pdf|last1=Bunčić|first1=Gregor|year=2014|title=Geografski potencial za male hidroelektrarne v Zgornjesavski dolini|pages=51|publisher=Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|cobiss=54591330|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> Danes delujeta na Savi Dolinki dve hidroelektrarni, in sicer [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]] z instalirano močno 21 MW ter najvišjo pregrado v Sloveniji (visoka 60 m) ter mala hidroelektrarna Sava na Jesenicah z instalirano močjo 2,9 MW. Na Hrušici so hkrati s HE Moste zgradili jez za zadrževanje proda, s katerim so poskušali upočasniti zasipanje akumulacijskega jezera. S tem namenom izza jezu tudi odvzemajo prod in pesek za separacijo in betonarno Hrušica. == Varstvo narave == [[File:Zelenci-sava.jpg|sličica|desno|250px|Iztok Save Dolinke iz [[Zelenci|Zelencev]]]] Območje izvira [[Zelenci]] je strogo zavarovano kot [[naravni rezervat]], ozka dolina ob spodnjem toku je vključena v območje [[Natura 2000]] Berje-Zasip [[Brje|(Brje)]], enako tudi Zelenci. V dolini ob spodnjem toku so posebej pomembna nizka karbonatna [[barje|barja]] s posebnim rastlinskim in živalskim svetom, mdr. ogroženi vrsti Loeselova grezovka (''Liparis loeselii'') in [[navadna rezika]] (''Cladium mariscus''), ter številni majhni izviri, ki nastanejo na meji med oligocensko morsko sivico v podlagi in plastmi apnenčastega [[konglomerat]]a, iz katerih se izloča lehnjak. Tamkajšnji habitati so tudi zelo pomembna bivališča ranljivih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in metuljev. Varovanje teh pomembnih habitatov je že vrsto let jabolko spora med zagovorniki njihovega ohranjanja ter projekta prenove oziroma nadgradnje Hidroelektrarna Moste.<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/zakaj-so-strokovnjaki-in-naravovarstveniki-zavarovali-brje|last=Alijeski|first=Aleš|year=2004|title=Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=14. oktobra 2016}}</ref> Za živi svet v vodi in ob njej so tudi v ostalem delu toka pomembni pasovi obvodnega grmovja in drevja, gozdne združbe na mladih rečnih nanosih (mdr. združba rdečega bora in sive jelše (''Alno-Pinetum'')) ter rastišča pionirskih rastlin na apnenčastih prodiščih.<ref>{{navedi revijo|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.33.1.5-19/1479|last=Geršič|first=Matjaž|title = Sukcesija na prodiščih reke Save|journal = Dela|volume = 33|page=5–19|publisher = Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|location = Ljubljana|year=2010|cobiss=43849314|issn = 0354-0596}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Zupančič|first1 = Mitja|last2 = Žagar|first2 = Vinko|title = Obrečna borovja zgornjega toka Save (Slovenija)|journal = Razprave SAZU, razred za prirodoslovne vede|volume = 39|issue =9|pages = 279–325 |publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location = Ljubljana|year = 1998|COBISS = 9666605|issn = 0352-5090}}</ref> Sava Dolinka je v celotnem toku salmonidna reka, v kateri med drugim živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prineseni [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') in potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis''). Ob spodnjem toku pod pregrado HE Moste živijo tudi [[sulec]] (''Hucho hucho''), kapelj (''Cottus gobio'') in ena vrsta piškurja. Za ribji živelj v celotnem toku reke in njenih pritokih skrbi Ribiška družina Jesenice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ribiskekarte.si/rd-jesenice|title=Ribiška družina Jesenice|accessdate=16. oktobra 2016}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mlinar, Janez (ur.), 2011: Med Julijci in Karavankami (zgodovinske in naravne podobe Gornjesavske doline). Gornjesavski muzej. Jesenice, 135 str. COBISS 257974528. * Smolej, Viktor, 1977: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ETLUIQJQ ''V povirju treh rek'']. Jezik in slovstvo, 23, 3–4, str. 107–110; 5, str. 145–151. Ljubljana. COBISS 18189613. * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Vilfan, Simon, Mugerli Marko, 2014: Spis o kranjskogorski dolini. Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice, 30 str. COBISS 11778717. == Zunanje povezave == * [http://www.jesenice.si/ Občina Jesenice] * [http://obcina.kranjska-gora.si/ Občina Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/ Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/sl/znamenitosti/naravne Kranjska Gora – znamenitosti] * [http://www.naj-turizem.si/kranjska-gora-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranjska-gora Naravne znamenitosti Kranjska Gora] * [http://www.sloveniaholidays.com/kranjska-gora/ Kranjska Gora] * [http://www.adventure-rafting.si/ Adventure Rafting na Savi Dolinki] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] a6d3icpsciroljaew7vlere9n74586n 5727330 5727320 2022-08-04T11:02:37Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Dolinka |image = Sava-nad-hrusico.jpg |image_caption = Sava Dolinka nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]] |source1 = mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]] {{koord|46|29|32.45|N|13|44|16.75|E|region:SI-003_type:waterbody}} |mouth = sotočje s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] med [[Bodešče]]m in [[Lancovo|Lancovim]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 47 km |source1_elevation = 834 m (Zelenci) |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 10,0 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Jesenice) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 521 km<sup>2</sup> <ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=51915|title=Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save. Priloga|journal=Uradni list RS|volume = 121|year=2004|accessdate=7. avgusta 2016}}</ref> |geopedia = #T105_F1173:65923_x403313.32_y150716_s14_b4 }} '''Sava Dolinka''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak [[Sava|Save]]. Izvira v [[mokrišče|mokrišču]] [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], teče po dnu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] proti vzhodu mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] in [[Mojstrana|Mojstrane]] ter skozi [[Jesenice]]. Pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] se zaje v kratko sotesko [[Kavčke]], se obrne proti jugu in nato teče po globoki in ozki dolini do [[Radovljica|Radovljice]], kjer se s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] združi v [[Sava|Savo]]. Levi pritoki so [[Hladnik, Gozd Martuljek|Hladnik]], [[Belca (Sava Dolinka)|Belca]], [[Mlinca]], [[Presušnik]], [[Dobršnik]], [[Ukova (Jesenice)|Ukova]], [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]] oz. [[Svobodni potok]], [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] in [[Završnica (potok)|Završnica]], desni pritoki pa so [[Pišnica]], [[Martuljek (potok)|Martuljek]], [[Triglavska Bistrica]], [[Radovna]] in [[Rečica, potok (Bled)|Rečica]]. == Opis reke == [[File:Sava Dolinka kajak.webm|thumb|250px|Po Savi Dolinki s kajakom]] Za začetek Save Dolinke na splošno velja mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], ki dobiva vodo iz prodnih naplavin v dnu doline, kamor ponikne več krajših in večinoma zgolj občasnih potokov. Najbolj oddaljen je izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]] v [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarju]], a še daljši je na karavanški strani potok [[Trebiža, Rateče|Trebiža]], ki teče skozi [[Rateče]] in ob večjih deževjih napolni občasno Rateško jezero ter se prav tako podzemno steka skozi morenske in vršajske nanose (ledinsko ime Kamnje) v [[Zelenci|Zelence]]. Pri Ratečah je nizko, komaj opazno razvodje (Rateško razvodje) med [[Sava|Savo]] (Savo Dolinko) in [[Drava|Dravo]] oziroma njenim pritokom [[Ziljica|Ziljico]] na nadmorski višini 854&nbsp;m. Ob ekstremnih padavinah prihaja celo do [[bifurkacija|bifurkacije]], saj [[Valter Bohinec]] poroča: »videl sem, kako je silnemu neurju 29. oktobra 1926 sledila takšna povodenj, da je v naslednjih dneh tekla voda iz prenapolnjenih Ledin »Na Danjah« proti zahodu in se tam družila z vodo na Blatih, ki pripadajo porečju Ziljice.« <ref>{{navedi revijo|last1 = Bohinec|first1 = Valter|title = K morfologiji in glaciologiji Rateške pokrajine|journal = Geografski vestnik|volume = 11|pages = 113|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1935|COBISS = 2665782}}</ref> [[File:Sava-dolinka-pod-izlivom-belega-potoka.jpg|sličica|desno|350px|Sava Dolinka pod izlivom Belega potoka]] Sava Dolinka je sprva majhen potok in teče sem in tja po prodnatem dolinskem dnu, kakor jo odrivajo hudourniški [[Aluvialni stožec|vršaji]] z julijske ali karavanške strani, mimo [[Podkoren]]a in [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. Prvi večji pritok je [[Pišnica]] nekoliko niže od Kranjske Gore, nato pa teče po prodnih naplavinah med belimi prodišči v povsem naravni strugi skozi [[Gozd Martuljek]] in mimo [[Mojstrana|Mojstrane]] proti jugovzhodu. Njen pretok se zaradi številnih krajših pritokov počasi povečuje, po njih ob večjih pretokih pritekajo vanjo tudi velike količine proda, ki ga deloma prestrezajo in izkoriščajo za nizko pregrado pri [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]]. Skozi [[Jesenice]] teče Sava Dolinka po bolj ali manj regulirani strugi, pod mestom pa se izliva v [[akumulacijsko jezero]] [[Hidroelektrarna Moste|hidroelektrarne Moste]] ([[Moščansko jezero]]), ki je nastalo za 60&nbsp;m visokim betonskim jezom v kratki soteski [[Kavčke]] (tudi Kavčičje). Pred nastankom jezera se je že pod Jesenicami začela reka vse globlje vrezovati v dolinsko dno, tako da je ta del doline zelo drugačen od [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] nad Jesenicami. Pod jezom se Sava Dolinka obrne proti jugu in je v prodnate naplavine, ki so mestoma že sprijete v [[konglomerat]], vrezala več deset metrov globoko dolino [[Brje]] (tudi Breje) z značilnimi prepadnimi pobočji, velikimi odlomljenimi skalami v dnu ter številnimi drobnimi izviri, ki prihajajo na dan na stiku med [[oligocen]]sko morsko sivico v podlagi ter rečnimi in ledeniškimi nanosi. Dolina je skoraj povsem nedotaknjena, skoznjo ne pelje nobena cesta, z naravovarstvenega vidika je pomembna tudi zaradi mokriščnih habitatov ob izvirih, kjer se iz vode izloča [[lehnjak]]. Dolina se nekoliko razširi šele malo nad [[most]]om na cesti Lesce–Bled in od tu naprej reka vijuga sem in tja po razmeroma ozki poplavni ravnici, večinoma poraščeni z obvodno vegetacijo in mestoma travniki, le pod [[Lesce|Lescami]] je na levem bregu Save Dolinke obsežen avtokamp [[Šobec]] z manjšim umetnim jezerom. Nad ravnico ob reki se na obeh straneh dvigujejo do 50 m visoka in strma pobočja, na njihovem robu pa stoji v slikoviti legi skoraj tik nad sotočjem s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] mesto [[Radovljica]]. == Hidronim in etimologija == Podobno kot za [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] se je tudi za Savo Dolinko povsem uveljavilo to ime, tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi. Takšna oblika vodnega imena je na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena običajno sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Poljanska Sora]]). V preteklosti se je kot sopomenka uporabljalo tudi ime ''Dolinska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=211–212|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2501_027_044.pdf|last1=Ilešič|first1=Svetozar|title = Podolžni profil zgornje Save|journal = Geografski vestnik|volume = 25|page=27–44|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1953|cobiss=2997558}}</ref>, v starejši literaturi tudi ''podkorenska Sava'' (na starih avstrijskih kartah Wurzthaller Sau in Wurzner Sau).<ref>{{navedi revijo|title = Zemljepisje v ljudski šoli| journal = Učiteljski tovariš| volume = 8| issue = 22| pages =343| year = 1868| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC920QZ8|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> == Hidrogeografija == [[File:Sava dolinka hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|250px|Povprečni mesečni pretoki Save Dolinke na vodomerni postaji Jesenice v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Sava Dolinka ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (november–oktober) in neizrazitim drugim viškom spomladi (maj–junij). Jesenski višek je posledica obilnih jesenskih padavin, saj v tistem času pogosto dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek pa je deloma tudi posledica taljenja snega. Najmanjši pretoki so praviloma pozimi (februar–marec), kar je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], medtem ko je poletni nižek v mesecu avgustu precej manj izrazit. Zaradi drugačnega površja in obsežnejših gozdov v karavanškem delu porečja ima v primerjavi z drugimi našimi alpskimi rekami nekoliko manjši [[specifični odtok]] (33,7&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi manjši [[odtočni količnik]] kot [[Sava Bohinjka]] (47,4&nbsp;%).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=15. septembra 2016}}</ref> Sava Dolinka ni tako silovit [[hudournik]] kot druge naše reke, saj ima v zgornjem in srednjem toku razmeroma majhen strmec, izraziti hudourniki pa so njeni kratki pritoki, ki z obeh strani zasipljejo dolinsko dno s prodno-peščenimi vršaji. Najnižji deli dolinskega dna od [[Zelenci|Zelencev]] do [[Hrušica, Jesenice|Hrušice]] so sicer občasno poplavljeni v manjšem obsegu, vendar poplave ne naredijo veliko škode, ker so naselja in komunikacije odmaknjene od njene struge. Na vodomerni postaji Jesenice so zabeležili doslej največji pretok 173&nbsp;m<sup>3</sup>/s ob hudih poplavah 31. oktobra 1926, ko je reka naredila tudi precej škode, v zadnjih letih pa je imela največji pretok ob poplavi 5. novembra 2012 (150&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko je tudi povzročila nekaj težav. Najmanjše pretoke beležijo v zimskih mesecih (manj kot 1&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko lahko na določenih odsekih nad [[Mojstrana|Mojstrano]] celo presahne.<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Sava%20Dolinka&p_postaja=3060|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Sava dolinka z jezu moste.jpg|sličica|desno|250px|Sava Dolinka s pregrade [[HE Moste]]]] V zgornjem toku do [[Jesenice|Jesenic]] je Sava Dolinka reka z zelo čisto vodo, tudi njena struga je do južnega vhoda v [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] skoraj v celoti v naravnem stanju, razen na odseku mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. V tem delu je reka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je zaradi človekovih posegov v nekoliko slabšem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> K čistejši reki je veliko prispevala izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Tabre v občini Kranjska Gora (zgrajena 2003).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cipra.org/sl/primeri-dobre-prakse/83|title=Primeri dobre prakse: Odpadne vode-kanalizacijski sistem v Kranjski Gori|publisher=Cipra|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> V preteklosti je bila Sava Dolinka pod Jesenicami močno onesnažena; daleč največji onesnaževalec je bila železarna, ki naj bi prispevala do 80 % vseh škodljivih snovi. Že v 30. letih 20. st. je bila reka tako onesnažena, da ni bila primerna za kopanje, vrhunec pa je onesnaženost dosegla med letoma 1961 in 1970. V letu 1969 je železarna v reko izpustila 58,3 mil. m<sup>3</sup> odpadnih voda in jo obremenila za 157.300 PE, najbolj s fenoli, sulfati, zeleno galico, težkimi kovinami (predvsem manganom in kromom) ter kislinami.<ref>{{navedi revijo|last1 = Špes|first1 = Metka|title = Jesenice – problemi življenjskega okolja|journal = Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981|pages = 179–185|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1981|cobiss=198198}}</ref> S temeljito spremembo tehnologije (uvajanje zaprtega kroga tehnološke vode idr. izboljšave) se je stanje do konca 70. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo (1979 je železarna prispevala 'samo' še 33.044 PE), vendar sta ostala dva velika okoljska problema: deponija odpadnega materiala iz železarne (žlindra idr.) tik ob levem bregu Save Dolinke ter velike količine odpadkov v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]]. Deponije so v naslednjih letih v določeni meri sanirali in s tem zmanjšali iztekanje odpadnih vod v reko. Pomemben prispevek k čistejši reki je bila tudi izgradnja centralne čistilne naprave Jesenice ob izlivu potoka [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] v Savo Dolinko. [[File:Moscansko-jezero.jpg|sličica|desno|250px|[[Moščansko jezero]] za pregrado [[HE Moste]]]] Nerešen okoljski problem ostajajo naplavine v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]] za pregrado [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki so jo zgradili leta 1952. Akumulacijsko jezero ima bruto prostornino ok. 8 mil. m<sup>3</sup>, vendar naplavine (naravne in umetne) zapolnjujejo že četrtino prostornine. Na dnu jezera naj bi bilo okoli 2 mil. m<sup>3</sup> nevarnih in tudi strupenih snovi, predvsem fenolov, bitumenskih smol, žlindre in težkih kovin (krom, nikelj, svinec, kadmij), čeprav je voda v jezeru po podatkih monitoringa ARSO v razmeroma dobrem ekološkem in le nekoliko slabšem kemijskem stanju. Po izgradnji HE Moste so problem kopičenja naplavin v jezeru reševali z občasnimi izpusti naplavin iz dna akumulacije (1952, 1959, 1964 in 1979), vendar so s tem vsakič povzročili ekološko katastrofo po Savi dolvodno in pomor skoraj vsega življa. Tudi zaradi pritiska javnosti po letu 1979 takšnih izpustov ni bilo več in tudi zdaj upravljavec hidroelektrarne nima dovoljenja za talno izpuščanje naplavin. Celovita sanacija nakopičenih okoljskih problemov (naplavine v akumulacijskem jezeru, deponije železarniških odpadkov, erozija v strugi reke pod pregrado idr.) je sestavni del projekta popolne prenove [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]].<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/projekt-sanacije-in-doinstalacije-he-moste-informacija|last=Kryžanowski|first=Andrej|year=1999|title=Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|desno|250px|Sotočje [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] (levo) in Save Dolinke (desno)]] Za razliko od [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] Sava Dolinka nima posebnega turističnega pomena, čeprav teče skozi turistično razvito pokrajino. Razlog je predvsem v njenih hidrogeografskih značilnostih, saj ni posebej primerna za vodne športe; turistično zanimiv je samo njen izvir [[Zelenci]]. Skupaj s pritoki pa je pomemben vir pitne vode, tehnološke vode (za železarno Acroni in separacijo Hrušica) in vode za umetno zasneževanje (smučišča v Kranjski Gori). Za izkoriščanje vodne energije so bili v preteklosti ustreznejši pritoki, Sava Dolinka ni bila najbolj primerna za pogon žag in mlinov zaradi hudourniškega značaja in preširoke struge in so jih morali postaviti ob kratkih mlinščicah. Vodo Save Dolinke so za pogon uporabljale samo nekdanje [[fužine]] na Savi (predhodnica današnje železarne Acroni), nekdanje fužine v [[Mojstrana|Mojstrani]] je poganjala [[Triglavska Bistrica]], oziroma ob njej speljana mlinščica. S terenskim preučevanjem in povpraševanjem pri domačinih je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti na Savi Dolinki in pritokih delovalo najmanj 35 mlinov in žag, ki so večinoma prenehale delovati v letih po koncu druge svetovne vojne. Po navedbah na starih zemljevidih naj bi bilo takšnih lokacij okoli 70, vendar je od nekdanjih žag in mlinov ostalo zelo malo (deloma ohranjeni in zavarovani kot kulturna dediščina so samo mlin na stari Savi na Jesenicah ter žaga in mlin na potoku Krotnjek v Podkorenu).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=12. oktobra 2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo| url =http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_gregor_buncic.pdf|last1=Bunčić|first1=Gregor|year=2014|title=Geografski potencial za male hidroelektrarne v Zgornjesavski dolini|pages=51|publisher=Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|cobiss=54591330|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> Danes delujeta na Savi Dolinki dve hidroelektrarni, in sicer [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]] z instalirano močno 21 MW ter najvišjo pregrado v Sloveniji (visoka 60 m) ter mala hidroelektrarna Sava na Jesenicah z instalirano močjo 2,9 MW. Na Hrušici so hkrati s HE Moste zgradili jez za zadrževanje proda, s katerim so poskušali upočasniti zasipanje akumulacijskega jezera. S tem namenom izza jezu tudi odvzemajo prod in pesek za separacijo in betonarno Hrušica. == Varstvo narave == [[File:Zelenci-sava.jpg|sličica|desno|250px|Iztok Save Dolinke iz [[Zelenci|Zelencev]]]] Območje izvira [[Zelenci]] je strogo zavarovano kot [[naravni rezervat]], ozka dolina ob spodnjem toku je vključena v območje [[Natura 2000]] Berje-Zasip [[Brje|(Brje)]], enako tudi Zelenci. V dolini ob spodnjem toku so posebej pomembna nizka karbonatna [[barje|barja]] s posebnim rastlinskim in živalskim svetom, mdr. ogroženi vrsti Loeselova grezovka (''Liparis loeselii'') in [[navadna rezika]] (''Cladium mariscus''), ter številni majhni izviri, ki nastanejo na meji med oligocensko morsko sivico v podlagi in plastmi apnenčastega [[konglomerat]]a, iz katerih se izloča lehnjak. Tamkajšnji habitati so tudi zelo pomembna bivališča ranljivih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in metuljev. Varovanje teh pomembnih habitatov je že vrsto let jabolko spora med zagovorniki njihovega ohranjanja ter projekta prenove oziroma nadgradnje Hidroelektrarna Moste.<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/zakaj-so-strokovnjaki-in-naravovarstveniki-zavarovali-brje|last=Alijeski|first=Aleš|year=2004|title=Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=14. oktobra 2016}}</ref> Za živi svet v vodi in ob njej so tudi v ostalem delu toka pomembni pasovi obvodnega grmovja in drevja, gozdne združbe na mladih rečnih nanosih (mdr. združba rdečega bora in sive jelše (''Alno-Pinetum'')) ter rastišča pionirskih rastlin na apnenčastih prodiščih.<ref>{{navedi revijo|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.33.1.5-19/1479|last=Geršič|first=Matjaž|title = Sukcesija na prodiščih reke Save|journal = Dela|volume = 33|page=5–19|publisher = Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|location = Ljubljana|year=2010|cobiss=43849314|issn = 0354-0596}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Zupančič|first1 = Mitja|last2 = Žagar|first2 = Vinko|title = Obrečna borovja zgornjega toka Save (Slovenija)|journal = Razprave SAZU, razred za prirodoslovne vede|volume = 39|issue =9|pages = 279–325 |publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location = Ljubljana|year = 1998|COBISS = 9666605|issn = 0352-5090}}</ref> Sava Dolinka je v celotnem toku salmonidna reka, v kateri med drugim živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prineseni [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') in potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis''). Ob spodnjem toku pod pregrado HE Moste živijo tudi [[sulec]] (''Hucho hucho''), kapelj (''Cottus gobio'') in ena vrsta piškurja. Za ribji živelj v celotnem toku reke in njenih pritokih skrbi Ribiška družina Jesenice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ribiskekarte.si/rd-jesenice|title=Ribiška družina Jesenice|accessdate=16. oktobra 2016}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mlinar, Janez (ur.), 2011: Med Julijci in Karavankami (zgodovinske in naravne podobe Gornjesavske doline). Gornjesavski muzej. Jesenice, 135 str. COBISS 257974528. * Smolej, Viktor, 1977: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ETLUIQJQ ''V povirju treh rek'']. Jezik in slovstvo, 23, 3–4, str. 107–110; 5, str. 145–151. Ljubljana. COBISS 18189613. * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Vilfan, Simon, Mugerli Marko, 2014: Spis o kranjskogorski dolini. Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice, 30 str. COBISS 11778717. == Zunanje povezave == * [http://www.jesenice.si/ Občina Jesenice] * [http://obcina.kranjska-gora.si/ Občina Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/ Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/sl/znamenitosti/naravne Kranjska Gora – znamenitosti] * [http://www.naj-turizem.si/kranjska-gora-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranjska-gora Naravne znamenitosti Kranjska Gora] * [http://www.sloveniaholidays.com/kranjska-gora/ Kranjska Gora] * [http://www.adventure-rafting.si/ Adventure Rafting na Savi Dolinki] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] ev7bobqjsy9q6iwh9o901mctdreevyn 5727369 5727330 2022-08-04T11:56:16Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Dolinka |image = Sava-nad-hrusico.jpg |image_caption = Sava Dolinka nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]] |source1 = mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]] {{koord|46|29|32.45|N|13|44|16.75|E|region:SI-003_type:waterbody}} |mouth = sotočje s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] med [[Bodešče]]m in [[Lancovo|Lancovim]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 47 km |source1_elevation = 834 m (Zelenci) |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 10,0 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Jesenice) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 521 km<sup>2</sup> <ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=51915|title=Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save. Priloga|journal=Uradni list RS|volume = 121|year=2004|accessdate=7. avgusta 2016}}</ref> |geopedia = #T105_F1173:65923_x403313.32_y150716_s14_b4 }} '''Sava Dolinka''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak [[Sava|Save]]. Izvira v [[mokrišče|mokrišču]] [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], teče po dnu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] proti vzhodu mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] in [[Mojstrana|Mojstrane]] ter skozi [[Jesenice]]. Pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] se zaje v kratko sotesko [[Kavčke]], se obrne proti jugu in nato teče po globoki in ozki dolini do [[Radovljica|Radovljice]], kjer se s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] združi v [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Hladnik, Gozd Martuljek|Hladnik]]/[[Jerman (potok)|Jerman]], [[Belca (Sava Dolinka)|Belca]], [[Mlinca]], [[Presušnik]], [[Dobršnik]], [[Ukova (Jesenice)|Ukova]], [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]] oz. [[Svobodni potok]], [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] in [[Završnica (potok)|Završnica]], desni pritoki pa so [[Pišnica]], [[Martuljek (potok)|Martuljek]], [[Beli potok (Martuljek)|Beli potok]], [[Triglavska Bistrica]], [[Radovna]] in [[Rečica, potok (Bled)|Rečica]]. == Opis reke == [[File:Sava Dolinka kajak.webm|thumb|250px|Po Savi Dolinki s kajakom]] Za začetek Save Dolinke na splošno velja mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], ki dobiva vodo iz prodnih naplavin v dnu doline, kamor ponikne več krajših in večinoma zgolj občasnih potokov. Najbolj oddaljen je izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]] v [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarju]], a še daljši je na karavanški strani potok [[Trebiža, Rateče|Trebiža]], ki teče skozi [[Rateče]] in ob večjih deževjih napolni občasno Rateško jezero ter se prav tako podzemno steka skozi morenske in vršajske nanose (ledinsko ime Kamnje) v [[Zelenci|Zelence]]. Pri Ratečah je nizko, komaj opazno razvodje (Rateško razvodje) med [[Sava|Savo]] (Savo Dolinko) in [[Drava|Dravo]] oziroma njenim pritokom [[Ziljica|Ziljico]] na nadmorski višini 854&nbsp;m. Ob ekstremnih padavinah prihaja celo do [[bifurkacija|bifurkacije]], saj [[Valter Bohinec]] poroča: »videl sem, kako je silnemu neurju 29. oktobra 1926 sledila takšna povodenj, da je v naslednjih dneh tekla voda iz prenapolnjenih Ledin »Na Danjah« proti zahodu in se tam družila z vodo na Blatih, ki pripadajo porečju Ziljice.« <ref>{{navedi revijo|last1 = Bohinec|first1 = Valter|title = K morfologiji in glaciologiji Rateške pokrajine|journal = Geografski vestnik|volume = 11|pages = 113|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1935|COBISS = 2665782}}</ref> [[File:Sava-dolinka-pod-izlivom-belega-potoka.jpg|sličica|desno|350px|Sava Dolinka pod izlivom Belega potoka]] Sava Dolinka je sprva majhen potok in teče sem in tja po prodnatem dolinskem dnu, kakor jo odrivajo hudourniški [[Aluvialni stožec|vršaji]] z julijske ali karavanške strani, mimo [[Podkoren]]a in [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. Prvi večji pritok je [[Pišnica]] nekoliko niže od Kranjske Gore, nato pa teče po prodnih naplavinah med belimi prodišči v povsem naravni strugi skozi [[Gozd Martuljek]] in mimo [[Mojstrana|Mojstrane]] proti jugovzhodu. Njen pretok se zaradi številnih krajših pritokov počasi povečuje, po njih ob večjih pretokih pritekajo vanjo tudi velike količine proda, ki ga deloma prestrezajo in izkoriščajo za nizko pregrado pri [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]]. Skozi [[Jesenice]] teče Sava Dolinka po bolj ali manj regulirani strugi, pod mestom pa se izliva v [[akumulacijsko jezero]] [[Hidroelektrarna Moste|hidroelektrarne Moste]] ([[Moščansko jezero]]), ki je nastalo za 60&nbsp;m visokim betonskim jezom v kratki soteski [[Kavčke]] (tudi Kavčičje). Pred nastankom jezera se je že pod Jesenicami začela reka vse globlje vrezovati v dolinsko dno, tako da je ta del doline zelo drugačen od [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] nad Jesenicami. Pod jezom se Sava Dolinka obrne proti jugu in je v prodnate naplavine, ki so mestoma že sprijete v [[konglomerat]], vrezala več deset metrov globoko dolino [[Brje]] (tudi Breje) z značilnimi prepadnimi pobočji, velikimi odlomljenimi skalami v dnu ter številnimi drobnimi izviri, ki prihajajo na dan na stiku med [[oligocen]]sko morsko sivico v podlagi ter rečnimi in ledeniškimi nanosi. Dolina je skoraj povsem nedotaknjena, skoznjo ne pelje nobena cesta, z naravovarstvenega vidika je pomembna tudi zaradi mokriščnih habitatov ob izvirih, kjer se iz vode izloča [[lehnjak]]. Dolina se nekoliko razširi šele malo nad [[most]]om na cesti Lesce–Bled in od tu naprej reka vijuga sem in tja po razmeroma ozki poplavni ravnici, večinoma poraščeni z obvodno vegetacijo in mestoma travniki, le pod [[Lesce|Lescami]] je na levem bregu Save Dolinke obsežen avtokamp [[Šobec]] z manjšim umetnim jezerom. Nad ravnico ob reki se na obeh straneh dvigujejo do 50 m visoka in strma pobočja, na njihovem robu pa stoji v slikoviti legi skoraj tik nad sotočjem s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] mesto [[Radovljica]]. == Hidronim in etimologija == Podobno kot za [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] se je tudi za Savo Dolinko povsem uveljavilo to ime, tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi. Takšna oblika vodnega imena je na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena običajno sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Poljanska Sora]]). V preteklosti se je kot sopomenka uporabljalo tudi ime ''Dolinska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=211–212|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2501_027_044.pdf|last1=Ilešič|first1=Svetozar|title = Podolžni profil zgornje Save|journal = Geografski vestnik|volume = 25|page=27–44|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1953|cobiss=2997558}}</ref>, v starejši literaturi tudi ''podkorenska Sava'' (na starih avstrijskih kartah Wurzthaller Sau in Wurzner Sau).<ref>{{navedi revijo|title = Zemljepisje v ljudski šoli| journal = Učiteljski tovariš| volume = 8| issue = 22| pages =343| year = 1868| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC920QZ8|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> == Hidrogeografija == [[File:Sava dolinka hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|250px|Povprečni mesečni pretoki Save Dolinke na vodomerni postaji Jesenice v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Sava Dolinka ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (november–oktober) in neizrazitim drugim viškom spomladi (maj–junij). Jesenski višek je posledica obilnih jesenskih padavin, saj v tistem času pogosto dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek pa je deloma tudi posledica taljenja snega. Najmanjši pretoki so praviloma pozimi (februar–marec), kar je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], medtem ko je poletni nižek v mesecu avgustu precej manj izrazit. Zaradi drugačnega površja in obsežnejših gozdov v karavanškem delu porečja ima v primerjavi z drugimi našimi alpskimi rekami nekoliko manjši [[specifični odtok]] (33,7&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi manjši [[odtočni količnik]] kot [[Sava Bohinjka]] (47,4&nbsp;%).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=15. septembra 2016}}</ref> Sava Dolinka ni tako silovit [[hudournik]] kot druge naše reke, saj ima v zgornjem in srednjem toku razmeroma majhen strmec, izraziti hudourniki pa so njeni kratki pritoki, ki z obeh strani zasipljejo dolinsko dno s prodno-peščenimi vršaji. Najnižji deli dolinskega dna od [[Zelenci|Zelencev]] do [[Hrušica, Jesenice|Hrušice]] so sicer občasno poplavljeni v manjšem obsegu, vendar poplave ne naredijo veliko škode, ker so naselja in komunikacije odmaknjene od njene struge. Na vodomerni postaji Jesenice so zabeležili doslej največji pretok 173&nbsp;m<sup>3</sup>/s ob hudih poplavah 31. oktobra 1926, ko je reka naredila tudi precej škode, v zadnjih letih pa je imela največji pretok ob poplavi 5. novembra 2012 (150&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko je tudi povzročila nekaj težav. Najmanjše pretoke beležijo v zimskih mesecih (manj kot 1&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko lahko na določenih odsekih nad [[Mojstrana|Mojstrano]] celo presahne.<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Sava%20Dolinka&p_postaja=3060|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Sava dolinka z jezu moste.jpg|sličica|desno|250px|Sava Dolinka s pregrade [[HE Moste]]]] V zgornjem toku do [[Jesenice|Jesenic]] je Sava Dolinka reka z zelo čisto vodo, tudi njena struga je do južnega vhoda v [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] skoraj v celoti v naravnem stanju, razen na odseku mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. V tem delu je reka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je zaradi človekovih posegov v nekoliko slabšem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> K čistejši reki je veliko prispevala izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Tabre v občini Kranjska Gora (zgrajena 2003).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cipra.org/sl/primeri-dobre-prakse/83|title=Primeri dobre prakse: Odpadne vode-kanalizacijski sistem v Kranjski Gori|publisher=Cipra|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> V preteklosti je bila Sava Dolinka pod Jesenicami močno onesnažena; daleč največji onesnaževalec je bila železarna, ki naj bi prispevala do 80 % vseh škodljivih snovi. Že v 30. letih 20. st. je bila reka tako onesnažena, da ni bila primerna za kopanje, vrhunec pa je onesnaženost dosegla med letoma 1961 in 1970. V letu 1969 je železarna v reko izpustila 58,3 mil. m<sup>3</sup> odpadnih voda in jo obremenila za 157.300 PE, najbolj s fenoli, sulfati, zeleno galico, težkimi kovinami (predvsem manganom in kromom) ter kislinami.<ref>{{navedi revijo|last1 = Špes|first1 = Metka|title = Jesenice – problemi življenjskega okolja|journal = Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981|pages = 179–185|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1981|cobiss=198198}}</ref> S temeljito spremembo tehnologije (uvajanje zaprtega kroga tehnološke vode idr. izboljšave) se je stanje do konca 70. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo (1979 je železarna prispevala 'samo' še 33.044 PE), vendar sta ostala dva velika okoljska problema: deponija odpadnega materiala iz železarne (žlindra idr.) tik ob levem bregu Save Dolinke ter velike količine odpadkov v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]]. Deponije so v naslednjih letih v določeni meri sanirali in s tem zmanjšali iztekanje odpadnih vod v reko. Pomemben prispevek k čistejši reki je bila tudi izgradnja centralne čistilne naprave Jesenice ob izlivu potoka [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] v Savo Dolinko. [[File:Moscansko-jezero.jpg|sličica|desno|250px|[[Moščansko jezero]] za pregrado [[HE Moste]]]] Nerešen okoljski problem ostajajo naplavine v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]] za pregrado [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki so jo zgradili leta 1952. Akumulacijsko jezero ima bruto prostornino ok. 8 mil. m<sup>3</sup>, vendar naplavine (naravne in umetne) zapolnjujejo že četrtino prostornine. Na dnu jezera naj bi bilo okoli 2 mil. m<sup>3</sup> nevarnih in tudi strupenih snovi, predvsem fenolov, bitumenskih smol, žlindre in težkih kovin (krom, nikelj, svinec, kadmij), čeprav je voda v jezeru po podatkih monitoringa ARSO v razmeroma dobrem ekološkem in le nekoliko slabšem kemijskem stanju. Po izgradnji HE Moste so problem kopičenja naplavin v jezeru reševali z občasnimi izpusti naplavin iz dna akumulacije (1952, 1959, 1964 in 1979), vendar so s tem vsakič povzročili ekološko katastrofo po Savi dolvodno in pomor skoraj vsega življa. Tudi zaradi pritiska javnosti po letu 1979 takšnih izpustov ni bilo več in tudi zdaj upravljavec hidroelektrarne nima dovoljenja za talno izpuščanje naplavin. Celovita sanacija nakopičenih okoljskih problemov (naplavine v akumulacijskem jezeru, deponije železarniških odpadkov, erozija v strugi reke pod pregrado idr.) je sestavni del projekta popolne prenove [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]].<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/projekt-sanacije-in-doinstalacije-he-moste-informacija|last=Kryžanowski|first=Andrej|year=1999|title=Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|desno|250px|Sotočje [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] (levo) in Save Dolinke (desno)]] Za razliko od [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] Sava Dolinka nima posebnega turističnega pomena, čeprav teče skozi turistično razvito pokrajino. Razlog je predvsem v njenih hidrogeografskih značilnostih, saj ni posebej primerna za vodne športe; turistično zanimiv je samo njen izvir [[Zelenci]]. Skupaj s pritoki pa je pomemben vir pitne vode, tehnološke vode (za železarno Acroni in separacijo Hrušica) in vode za umetno zasneževanje (smučišča v Kranjski Gori). Za izkoriščanje vodne energije so bili v preteklosti ustreznejši pritoki, Sava Dolinka ni bila najbolj primerna za pogon žag in mlinov zaradi hudourniškega značaja in preširoke struge in so jih morali postaviti ob kratkih mlinščicah. Vodo Save Dolinke so za pogon uporabljale samo nekdanje [[fužine]] na Savi (predhodnica današnje železarne Acroni), nekdanje fužine v [[Mojstrana|Mojstrani]] je poganjala [[Triglavska Bistrica]], oziroma ob njej speljana mlinščica. S terenskim preučevanjem in povpraševanjem pri domačinih je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti na Savi Dolinki in pritokih delovalo najmanj 35 mlinov in žag, ki so večinoma prenehale delovati v letih po koncu druge svetovne vojne. Po navedbah na starih zemljevidih naj bi bilo takšnih lokacij okoli 70, vendar je od nekdanjih žag in mlinov ostalo zelo malo (deloma ohranjeni in zavarovani kot kulturna dediščina so samo mlin na stari Savi na Jesenicah ter žaga in mlin na potoku Krotnjek v Podkorenu).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=12. oktobra 2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo| url =http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_gregor_buncic.pdf|last1=Bunčić|first1=Gregor|year=2014|title=Geografski potencial za male hidroelektrarne v Zgornjesavski dolini|pages=51|publisher=Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|cobiss=54591330|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> Danes delujeta na Savi Dolinki dve hidroelektrarni, in sicer [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]] z instalirano močno 21 MW ter najvišjo pregrado v Sloveniji (visoka 60 m) ter mala hidroelektrarna Sava na Jesenicah z instalirano močjo 2,9 MW. Na Hrušici so hkrati s HE Moste zgradili jez za zadrževanje proda, s katerim so poskušali upočasniti zasipanje akumulacijskega jezera. S tem namenom izza jezu tudi odvzemajo prod in pesek za separacijo in betonarno Hrušica. == Varstvo narave == [[File:Zelenci-sava.jpg|sličica|desno|250px|Iztok Save Dolinke iz [[Zelenci|Zelencev]]]] Območje izvira [[Zelenci]] je strogo zavarovano kot [[naravni rezervat]], ozka dolina ob spodnjem toku je vključena v območje [[Natura 2000]] Berje-Zasip [[Brje|(Brje)]], enako tudi Zelenci. V dolini ob spodnjem toku so posebej pomembna nizka karbonatna [[barje|barja]] s posebnim rastlinskim in živalskim svetom, mdr. ogroženi vrsti Loeselova grezovka (''Liparis loeselii'') in [[navadna rezika]] (''Cladium mariscus''), ter številni majhni izviri, ki nastanejo na meji med oligocensko morsko sivico v podlagi in plastmi apnenčastega [[konglomerat]]a, iz katerih se izloča lehnjak. Tamkajšnji habitati so tudi zelo pomembna bivališča ranljivih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in metuljev. Varovanje teh pomembnih habitatov je že vrsto let jabolko spora med zagovorniki njihovega ohranjanja ter projekta prenove oziroma nadgradnje Hidroelektrarna Moste.<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/zakaj-so-strokovnjaki-in-naravovarstveniki-zavarovali-brje|last=Alijeski|first=Aleš|year=2004|title=Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=14. oktobra 2016}}</ref> Za živi svet v vodi in ob njej so tudi v ostalem delu toka pomembni pasovi obvodnega grmovja in drevja, gozdne združbe na mladih rečnih nanosih (mdr. združba rdečega bora in sive jelše (''Alno-Pinetum'')) ter rastišča pionirskih rastlin na apnenčastih prodiščih.<ref>{{navedi revijo|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.33.1.5-19/1479|last=Geršič|first=Matjaž|title = Sukcesija na prodiščih reke Save|journal = Dela|volume = 33|page=5–19|publisher = Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|location = Ljubljana|year=2010|cobiss=43849314|issn = 0354-0596}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Zupančič|first1 = Mitja|last2 = Žagar|first2 = Vinko|title = Obrečna borovja zgornjega toka Save (Slovenija)|journal = Razprave SAZU, razred za prirodoslovne vede|volume = 39|issue =9|pages = 279–325 |publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location = Ljubljana|year = 1998|COBISS = 9666605|issn = 0352-5090}}</ref> Sava Dolinka je v celotnem toku salmonidna reka, v kateri med drugim živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prineseni [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') in potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis''). Ob spodnjem toku pod pregrado HE Moste živijo tudi [[sulec]] (''Hucho hucho''), kapelj (''Cottus gobio'') in ena vrsta piškurja. Za ribji živelj v celotnem toku reke in njenih pritokih skrbi Ribiška družina Jesenice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ribiskekarte.si/rd-jesenice|title=Ribiška družina Jesenice|accessdate=16. oktobra 2016}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mlinar, Janez (ur.), 2011: Med Julijci in Karavankami (zgodovinske in naravne podobe Gornjesavske doline). Gornjesavski muzej. Jesenice, 135 str. COBISS 257974528. * Smolej, Viktor, 1977: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ETLUIQJQ ''V povirju treh rek'']. Jezik in slovstvo, 23, 3–4, str. 107–110; 5, str. 145–151. Ljubljana. COBISS 18189613. * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Vilfan, Simon, Mugerli Marko, 2014: Spis o kranjskogorski dolini. Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice, 30 str. COBISS 11778717. == Zunanje povezave == * [http://www.jesenice.si/ Občina Jesenice] * [http://obcina.kranjska-gora.si/ Občina Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/ Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/sl/znamenitosti/naravne Kranjska Gora – znamenitosti] * [http://www.naj-turizem.si/kranjska-gora-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranjska-gora Naravne znamenitosti Kranjska Gora] * [http://www.sloveniaholidays.com/kranjska-gora/ Kranjska Gora] * [http://www.adventure-rafting.si/ Adventure Rafting na Savi Dolinki] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] jhma56her8g2am6k2xat5vp67hs54mx Hrušica, Jesenice 0 109034 5727201 5618784 2022-08-04T00:06:18Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Hrušica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Hrušica |geopedia=#L410_T13_F10097797_b4 | latd = 46 |latm = 26 |lats = 47.25 |latNS = N | longd = 14 |longm = 0 |longs = 46.76 |longEW = E |najdisi=Hrušica,+4276 |image= |povrsina=9,7 |prebivalstvo=1620 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=590,7 |postna=4276 |posta=Hrušica, Jesenice |obcina=Jesenice |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} [[Slika:Hrusica, brandweerkazerne foto1 2011-07-19 13.00.jpg|thumb|ight|250px|Gasilski dom]] '''Hrušica''' je predmestno [[naselje]] 3 [[km]] [[zahod]]no od [[Jesenice|Jesenic]] z dobrimi 1.600 prebivalci (2020) ob [[cesta|glavni cesti]] proti [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] v [[občina Jesenice|Občini Jesenice]]. Leta [[1906]] so pri Hrušici zgradili 7976 [[m]] dolg dvotirni [[Železniški predor Karavanke|železniški]], [[1991]] pa še 7864 m dolg [[Avtocestni predor Karavanke|avtocestni predor]]. Na Hrušici se je rodil znani slovenski hokejist [[Anže Kopitar]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Hrušica, Jesenice}} {{Jesenice}} [[Kategorija:Naselja Občine Jesenice]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} a0og7kmcqh8vsxp7d0hw0i8yov70oh0 5727202 5727201 2022-08-04T00:12:22Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Hrušica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Hrušica |geopedia=#L410_T13_F10097797_b4 | latd = 46 |latm = 26 |lats = 47.25 |latNS = N | longd = 14 |longm = 0 |longs = 46.76 |longEW = E |najdisi=Hrušica,+4276 |image= |povrsina=9,7 |prebivalstvo=1620 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=590,7 |postna=4276 |posta=Hrušica, Jesenice |obcina=Jesenice |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} [[Slika:Hrusica, brandweerkazerne foto1 2011-07-19 13.00.jpg|thumb|ight|250px|Gasilski dom]] '''Hrušica''' je predmestno [[naselje]] 3 [[km]] [[zahod]]no od [[Jesenice|Jesenic]] z dobrimi 1.600 prebivalci (2020), ki leži med Belim poljem in Jesenicami ob [[cesta|glavni cesti]] proti [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] v [[občina Jesenice|Občini Jesenice]]. V Hrušici se v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] izliva potok [[Dobršnik]], ki izvira pod [[Hruški vrh|Hruškim vrhom]] v [[Karavanke|Karavankah]]. Leta [[1906]] so pri Hrušici zgradili 7976 [[m]] dolg dvotirni [[Železniški predor Karavanke|železniški]], [[1991]] pa še 7864 m dolg [[Avtocestni predor Karavanke|avtocestni predor]]. Na Hrušici se je rodil znani slovenski hokejist [[Anže Kopitar]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Hrušica, Jesenice}} {{Jesenice}} [[Kategorija:Naselja Občine Jesenice]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} mgfdvn1t4qp5tzkax5u5khyjrq9tbbl 5727203 5727202 2022-08-04T00:12:39Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Hrušica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Hrušica |geopedia=#L410_T13_F10097797_b4 | latd = 46 |latm = 26 |lats = 47.25 |latNS = N | longd = 14 |longm = 0 |longs = 46.76 |longEW = E |najdisi=Hrušica,+4276 |image= |povrsina=9,7 |prebivalstvo=1620 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=590,7 |postna=4276 |posta=Hrušica, Jesenice |obcina=Jesenice |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} [[Slika:Hrusica, brandweerkazerne foto1 2011-07-19 13.00.jpg|thumb|ight|250px|Gasilski dom]] '''Hrušica''' je predmestno [[naselje]] 3 [[km]] [[zahod]]no od [[Jesenice|Jesenic]] z dobrimi 1.600 prebivalci (2020), ki leži med Belim poljem in Jesenicami ob [[cesta|glavni cesti]] proti [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] v [[občina Jesenice|Občini Jesenice]]. V Hrušici se v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] izliva potok [[Dobršnik]], ki izvira pod [[Hruški vrh|Hruškim vrhom]] v [[Karavanke|Karavankah]]. Leta [[1906]] so pri Hrušici zgradili 7976 [[m]] dolg dvotirni [[Železniški predor Karavanke|železniški]], [[1991]] pa še 7864 m dolg [[Avtocestni predor Karavanke|avtocestni predor]]. Na Hrušici se je mdr. rodil znani slovenski hokejist [[Anže Kopitar]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Hrušica, Jesenice}} {{Jesenice}} [[Kategorija:Naselja Občine Jesenice]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 4xlrvepi1ycga9lvmmijm0jv6clx6na Hrušica 0 109036 5727192 3875987 2022-08-03T23:35:30Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Hrušica''' je lahko: * [[Hrušica (planota)|Hrušica]], zaselek in planota * [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], naselje v občini Ilirska Bistrica * [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]], predmestno naselje v občini Jesenice * [[Hrušica, Ljubljana|Hrušica]], del Ljubljane * [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], naselje v občini Novo mesto {{georaz}} 555uaq1queflnhy401rceglycjzsvfa Planina pod Golico 0 109041 5727328 5331927 2022-08-04T11:01:25Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10097894_b4 | latd = 46 |latm = 27 |lats = 56.97 |latNS = N | longd = 14 |longm = 3 |longs = 2.47 |longEW = E |najdisi=Planina+pod+Golico |vrsta=Sveti Križ (do leta 1955) |image=PlaninaPodGolico1.jpg |povrsina=11,3 |prebivalstvo=281 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=948 |postna=4270 |posta=Jesenice |obcina=Jesenice |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Planina pod Golico''' je [[naselje]] v [[občina Jesenice|Občini Jesenice]]. Planina pod Golico, ki se je do leta [[1955]] imenovala '''Sveti križ''', je razloženo naselje na višini med 933 in okoli 1000 [[mnm]] na prisojnih [[pobočje|pobočjih]] pod [[gora|goro]] [[Golica|Golico]] ([[Karavanke]]). Skozi naselje teče potok [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]] (Svobodni potok). == Zgodovina == V okolici so že v 14. stoletju kopali in predelovali [[železo]]vo [[ruda|rudo]]. Blizu ''Savskih jam'' na višini okoli 1100 mnm so še vidni ostanki rudarskih rovov. Tu je nekoč stal [[plavž]] in še do leta [[1907]] obratoval rudnik. V ''Jeseniškem Rovtu'', kot se je še tudi imenovala ''Planina'' so stale železarske peči in kladiva. Proti koncu 15. stoletja se [[fužinarstvo]] preselilo na Jesenice, rudarjenje pod Golico pa je počasi zamiralo in leta 1907 dokončno zamrlo. == Gospodarstvo in turizem == Planina pod Golico, ki je oddaljena okoli 5 [[km]] od Jesenic je jeseniški rekreacijski center s prvovrstnim smučarskim svetom in naravno sankaško progo. Iz naselja je speljana [[žičnica]] na [[Španov vrh]] (1334 mnm), kjer so urejene smučarske proge. V bližini je ''Smučarski dom Črni vrh''. [[Literatura]] pravi, da je bila v Črnem vrhu postavljena prva [[vlečnica]], ki je [[smučar]]je prvič potegnila navzgor v novembru [[1948]]. Na Planini pod Golico pa na višini 933 mnm stoji ''Dom pod Golico''. === Smučišče=== Iz vasi Planina pod Golico je bila leta 1964 speljana enosedežnica žičnica na Španov vrh (z dolžino 1632 metrov najdaljša naprava te vrste v Sloveniji in Jugoslaviji). S temeljito prenovo leta 2004 je obratovala do leta 2015. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Planina pod Golico}} {{Jesenice}} [[Kategorija:Naselja Občine Jesenice]] [[Kategorija:Planina pod Golico|*]] {{normativna kontrola}} rhmumh2jvxgwnr0uu64n7h082qkt0bs Soteska 0 111524 5727176 5719448 2022-08-03T21:31:24Z Amanesciri2021 205950 /* Seznam sotesk v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} [[Slika:Dovžanova soteska 02.jpg|thumb|[[Dovžanova soteska]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Skoznjo teče [[Tržiška Bistrica]].]] '''Soteska''' (tudi: globel, [[kanjon]], tesen, tesnica, [[korita]], [[vintgar]], [[grapa]]) je globoka ozka [[dolina|dolina]] s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu. Pogosto skozi sotesko pelje tudi prometna pot (cesta, železnica, pešpot,...). == Nastanek soteske == Kjer se reka med dvema kotlinama prebije skozi višji svet, nastane soteska ali tesen, ki ima v prečnem prerezu vedno obliko črke V. Nastanek soteske je torej posledica globinske erozije, še zlasti v zgornjem rečnem toku. Posebno vlogo pri nastanku soteske ima tudi vrtinčast vodni tok. Oblika in globina so odvisne od vrste in lege kamnin skozi katere teče reka. == Seznam sotesk v Sloveniji == * [[Soteska (Sava Bohinjka)|Soteska]] (10 km dolga soteska [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] med [[Jelovica|Jelovico]] in [[Pokljuka|Pokljuko]]) * [[Blejski Vintgar|Soteska Vintgar]] ([[Blejski Vintgar]]) * [[Dovžanova soteska]], Tržič ([[Tržiška Bistrica]]) * [[Soteska Predoselj]] (Predaselj) v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]] * [[Soteska Kadice]], [[Sodražica]] * [[Soteska Pasice]], [[Dolenji Novaki]] * [[Soteska Penk]], [[Šoštanj]] ([[Paka]]) * [[Huda luknja]] (Paka) * [[Soteska Kramaršce]], [[Idrija]] * [[Pekel pri Borovnici|Soteska Pekel]], [[Borovnica]] * [[Korita Krčnik]], [[Kožbana]] * [[Mostnica|Korita Mostnice]], Stara Fužina * [[Soteska Koritnice]], [[Kluže]] * [[Korita Tolminke]] * [[Bistriški vintgar]] * [[Iški Vintgar]] (soteska [[Iška (reka)|Iške]] * [[Kanjon reke Kokre]] v [[Kranj|Kranju]] * [[Korita Mlinarice]], [[Trenta]] * [[Korita Soče pri Kršovcu]], [[Bovec]] * [[Mala korita Soče]] * [[Pokljuška soteska]] (Soteska [[Ribščica, Radovna|Ribščice]]) * [[Velika korita Soče]] * [[Korita v Parku Škocjanske jame]] ([[Škocjanske jame]], ''Velika dolina'') * [[Soteska Hudičev graben]], [[Celje]] * Soteska [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrice]] ([[Kozjansko]]) * soteska potoka [[Dobršnik]] ([[Jesenice]]) * [[Soteska potoka Radulja]] ([[Klevevž]], [[Radulja]]) * [[Soteska Savinje]], pri Igli ([[Savinja]]) * [[Soteska Zale]] ([[Zala (Iška)|Zala, Iška]]) * [[Soteska Zarica]], [[Trboje]] * [[Soteska Save]], [[Mokri log]] * [[Soteska Strug]], [[Idrija]] * [[Soteska Huda luknja]], [[Paka]] - [[Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca]] * [[Soteska potoka Kostanjevec]], [[Šentviška planota]] * [[Soteska Kacnpoh]], [[Baška grapa]] * [[Martuljški slapovi|Martuljška soteska]], Gozd-Martuljek * [[Grapa potoka Gačnik]], [[Vojsko]] * [[Kazarska grapa|Kozarska grapa]] (tudi ''Kazarska grapa''<ref>{{Navedi splet|title=Reka (Kozarska grapa) - Črvov vrh (skozi Poliško grapo (Poličanka))|url=https://www.hribi.net/izlet/reka_kozarska_grapa_crvov_vrh_skozi_polisko_grapo_policanka/21/3219/7733|website=www.hribi.net|accessdate=2021-06-23}}</ref>), [[Reka (reka)|Reka]] * [[Soteska Brložnice]], [[Podvolovljek]] * [[Soteska Ločnice]], [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Soteska reke Bistrice Prišjek]], [[Bistrica (Kozjansko)]] * [[Soteska Zelenjak]], [[Kunšperk]] *[[Tesen graben]] *[[Konjski graben]]? *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] * [[Macesnov graben]] *[[Soteska Bajdinškega potoka]] == Soteske == V slovarju slovenskih eksonimov je zabeleženih tudi nekaj eksonimov, ki poimenujejo soteske drugje po svetu. * [[Soteska Verdon]] (''Les Gorges du Verdon'' ali ''Grand canyon du Verdon'') v jugovzhodni [[Francija|Franciji]] * [[Soteska Vikos]] v [[Pindsko gorstvo|Pindskem gorstvu]] v severni [[Grčija|Grčiji]] * [[Soteska Schöllenen]] v [[Švica|Švici]] * [[Soteska Salzachöfen]] v [[Avstrija|Avstriji]] * [[Soteska Kali Gandaki]] v [[Nepal|Nepalu]] *[[Soteska Tigrovega skoka]] na Kitajskem *[[Soteska reke Alcantara]] ([[Alcantarski vintgar]]) na [[Sicilija|Siciliji]] *[[Liechtensteinklamm]] v Avstriji == Glej tudi == * [[Soteska (razločitev)]] (krajevno ime - naselij) ** [[Sateska]], reka v Severni Makedoniji, nekaj časa pritok Črnega Drima, zdaj Ohridskega jezera **[[Badarska soteska]], soteska v Severni Makedoniji, reka [[Pčinja]] **[[Kanjon Matka]], Severna Makedonija == Viri == * [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=soteska&hs=1 definicija v SSKJ] == Glej tudi == * [[soteskanje]] *[[kanjon]] *[[grapa]] *[[vintgar]] *[[Graben (razločitev)|graben]] {{geol-stub}} [[Kategorija:Doline]] 0n3r8j348bx2viskj18j5jb156lvzfg 5727195 5727176 2022-08-03T23:45:06Z Amanesciri2021 205950 /* Seznam sotesk v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} [[Slika:Dovžanova soteska 02.jpg|thumb|[[Dovžanova soteska]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Skoznjo teče [[Tržiška Bistrica]].]] '''Soteska''' (tudi: globel, [[kanjon]], tesen, tesnica, [[korita]], [[vintgar]], [[grapa]]) je globoka ozka [[dolina|dolina]] s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu. Pogosto skozi sotesko pelje tudi prometna pot (cesta, železnica, pešpot,...). == Nastanek soteske == Kjer se reka med dvema kotlinama prebije skozi višji svet, nastane soteska ali tesen, ki ima v prečnem prerezu vedno obliko črke V. Nastanek soteske je torej posledica globinske erozije, še zlasti v zgornjem rečnem toku. Posebno vlogo pri nastanku soteske ima tudi vrtinčast vodni tok. Oblika in globina so odvisne od vrste in lege kamnin skozi katere teče reka. == Seznam sotesk v Sloveniji == * [[Soteska (Sava Bohinjka)|Soteska]] (10 km dolga soteska [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] med [[Jelovica|Jelovico]] in [[Pokljuka|Pokljuko]]) * [[Blejski Vintgar|Soteska Vintgar]] ([[Blejski Vintgar]]) * [[Dovžanova soteska]], Tržič ([[Tržiška Bistrica]]) * [[Soteska Predoselj]] (Predaselj) v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]] * [[Soteska Kadice]], [[Sodražica]] * [[Soteska Pasice]], [[Dolenji Novaki]] * [[Soteska Penk]], [[Šoštanj]] ([[Paka]]) * [[Huda luknja]] (Paka) * [[Soteska Kramaršce]], [[Idrija]] * [[Pekel pri Borovnici|Soteska Pekel]], [[Borovnica]] * [[Korita Krčnik]], [[Kožbana]] * [[Mostnica|Korita Mostnice]], Stara Fužina * [[Soteska Koritnice]], [[Kluže]] * [[Korita Tolminke]] * [[Bistriški vintgar]] * [[Iški Vintgar]] (soteska [[Iška (reka)|Iške]] * [[Kanjon reke Kokre]] v [[Kranj|Kranju]] * [[Korita Mlinarice]], [[Trenta]] * [[Korita Soče pri Kršovcu]], [[Bovec]] * [[Mala korita Soče]] * [[Pokljuška soteska]] (Soteska [[Ribščica, Radovna|Ribščice]]) * [[Velika korita Soče]] * [[Korita v Parku Škocjanske jame]] ([[Škocjanske jame]], ''Velika dolina'') * [[Soteska Hudičev graben]], [[Celje]] * Soteska [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrice]] ([[Kozjansko]]) * soteska potoka [[Dobršnik]] ([[Hrušica, Jesenice|Hrušica]]/[[Jesenice]]) * [[Soteska potoka Radulja]] ([[Klevevž]], [[Radulja]]) * [[Soteska Savinje]], pri Igli ([[Savinja]]) * [[Soteska Zale]] ([[Zala (Iška)|Zala, Iška]]) * [[Soteska Zarica]], [[Trboje]] * [[Soteska Save]], [[Mokri log]] * [[Soteska Strug]], [[Idrija]] * [[Soteska Huda luknja]], [[Paka]] - [[Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca]] * [[Soteska potoka Kostanjevec]], [[Šentviška planota]] * [[Soteska Kacnpoh]], [[Baška grapa]] * [[Martuljški slapovi|Martuljška soteska]], Gozd-Martuljek * [[Grapa potoka Gačnik]], [[Vojsko]] * [[Kazarska grapa|Kozarska grapa]] (tudi ''Kazarska grapa''<ref>{{Navedi splet|title=Reka (Kozarska grapa) - Črvov vrh (skozi Poliško grapo (Poličanka))|url=https://www.hribi.net/izlet/reka_kozarska_grapa_crvov_vrh_skozi_polisko_grapo_policanka/21/3219/7733|website=www.hribi.net|accessdate=2021-06-23}}</ref>), [[Reka (reka)|Reka]] * [[Soteska Brložnice]], [[Podvolovljek]] * [[Soteska Ločnice]], [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Soteska reke Bistrice Prišjek]], [[Bistrica (Kozjansko)]] * [[Soteska Zelenjak]], [[Kunšperk]] *[[Tesen graben]] *[[Konjski graben]]? *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] * [[Macesnov graben]] *[[Soteska Bajdinškega potoka]] == Soteske == V slovarju slovenskih eksonimov je zabeleženih tudi nekaj eksonimov, ki poimenujejo soteske drugje po svetu. * [[Soteska Verdon]] (''Les Gorges du Verdon'' ali ''Grand canyon du Verdon'') v jugovzhodni [[Francija|Franciji]] * [[Soteska Vikos]] v [[Pindsko gorstvo|Pindskem gorstvu]] v severni [[Grčija|Grčiji]] * [[Soteska Schöllenen]] v [[Švica|Švici]] * [[Soteska Salzachöfen]] v [[Avstrija|Avstriji]] * [[Soteska Kali Gandaki]] v [[Nepal|Nepalu]] *[[Soteska Tigrovega skoka]] na Kitajskem *[[Soteska reke Alcantara]] ([[Alcantarski vintgar]]) na [[Sicilija|Siciliji]] *[[Liechtensteinklamm]] v Avstriji == Glej tudi == * [[Soteska (razločitev)]] (krajevno ime - naselij) ** [[Sateska]], reka v Severni Makedoniji, nekaj časa pritok Črnega Drima, zdaj Ohridskega jezera **[[Badarska soteska]], soteska v Severni Makedoniji, reka [[Pčinja]] **[[Kanjon Matka]], Severna Makedonija == Viri == * [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=soteska&hs=1 definicija v SSKJ] == Glej tudi == * [[soteskanje]] *[[kanjon]] *[[grapa]] *[[vintgar]] *[[Graben (razločitev)|graben]] {{geol-stub}} [[Kategorija:Doline]] ocjztrwodgxunft0jth6lc7rp0q4qbm 5727205 5727195 2022-08-04T00:30:25Z Amanesciri2021 205950 /* Seznam sotesk v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} [[Slika:Dovžanova soteska 02.jpg|thumb|[[Dovžanova soteska]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Skoznjo teče [[Tržiška Bistrica]].]] '''Soteska''' (tudi: globel, [[kanjon]], tesen, tesnica, [[korita]], [[vintgar]], [[grapa]]) je globoka ozka [[dolina|dolina]] s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu. Pogosto skozi sotesko pelje tudi prometna pot (cesta, železnica, pešpot,...). == Nastanek soteske == Kjer se reka med dvema kotlinama prebije skozi višji svet, nastane soteska ali tesen, ki ima v prečnem prerezu vedno obliko črke V. Nastanek soteske je torej posledica globinske erozije, še zlasti v zgornjem rečnem toku. Posebno vlogo pri nastanku soteske ima tudi vrtinčast vodni tok. Oblika in globina so odvisne od vrste in lege kamnin skozi katere teče reka. == Seznam sotesk v Sloveniji == * [[Soteska (Sava Bohinjka)|Soteska]] (10 km dolga soteska [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] med [[Jelovica|Jelovico]] in [[Pokljuka|Pokljuko]]) * [[Blejski Vintgar|Soteska Vintgar]] ([[Blejski Vintgar]]) * [[Dovžanova soteska]], Tržič ([[Tržiška Bistrica]]) * sotesko [[Kavčke]] pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] na [[Sava Dolinka|Savi Dolinki]] * [[Soteska Predoselj]] (Predaselj) v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]] * [[Soteska Kadice]], [[Sodražica]] * [[Soteska Pasice]], [[Dolenji Novaki]] * [[Soteska Penk]], [[Šoštanj]] ([[Paka]]) * [[Huda luknja]] (Paka) * [[Soteska Kramaršce]], [[Idrija]] * [[Pekel pri Borovnici|Soteska Pekel]], [[Borovnica]] * [[Korita Krčnik]], [[Kožbana]] * [[Mostnica|Korita Mostnice]], Stara Fužina * [[Soteska Koritnice]], [[Kluže]] * [[Korita Tolminke]] * [[Bistriški vintgar]] * [[Iški Vintgar]] (soteska [[Iška (reka)|Iške]] * [[Kanjon reke Kokre]] v [[Kranj|Kranju]] * [[Korita Mlinarice]], [[Trenta]] * [[Korita Soče pri Kršovcu]], [[Bovec]] * [[Mala korita Soče]] * [[Pokljuška soteska]] (Soteska [[Ribščica, Radovna|Ribščice]]) * [[Velika korita Soče]] * [[Korita v Parku Škocjanske jame]] ([[Škocjanske jame]], ''Velika dolina'') * [[Soteska Hudičev graben]], [[Celje]] * Soteska [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrice]] ([[Kozjansko]]) * soteska potoka [[Dobršnik]] ([[Hrušica, Jesenice|Hrušica]]/[[Jesenice]]) * [[Soteska potoka Radulja]] ([[Klevevž]], [[Radulja]]) * [[Soteska Savinje]], pri Igli ([[Savinja]]) * [[Soteska Zale]] ([[Zala (Iška)|Zala, Iška]]) * [[Soteska Zarica]], [[Trboje]] * [[Soteska Save]], [[Mokri log]] * [[Soteska Strug]], [[Idrija]] * [[Soteska Huda luknja]], [[Paka]] - [[Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca]] * [[Soteska potoka Kostanjevec]], [[Šentviška planota]] * [[Soteska Kacnpoh]], [[Baška grapa]] * [[Martuljški slapovi|Martuljška soteska]], Gozd-Martuljek * [[Grapa potoka Gačnik]], [[Vojsko]] * [[Kazarska grapa|Kozarska grapa]] (tudi ''Kazarska grapa''<ref>{{Navedi splet|title=Reka (Kozarska grapa) - Črvov vrh (skozi Poliško grapo (Poličanka))|url=https://www.hribi.net/izlet/reka_kozarska_grapa_crvov_vrh_skozi_polisko_grapo_policanka/21/3219/7733|website=www.hribi.net|accessdate=2021-06-23}}</ref>), [[Reka (reka)|Reka]] * [[Soteska Brložnice]], [[Podvolovljek]] * [[Soteska Ločnice]], [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Soteska reke Bistrice Prišjek]], [[Bistrica (Kozjansko)]] * [[Soteska Zelenjak]], [[Kunšperk]] *[[Tesen graben]] *[[Konjski graben]]? *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] * [[Macesnov graben]] *[[Soteska Bajdinškega potoka]] == Soteske == V slovarju slovenskih eksonimov je zabeleženih tudi nekaj eksonimov, ki poimenujejo soteske drugje po svetu. * [[Soteska Verdon]] (''Les Gorges du Verdon'' ali ''Grand canyon du Verdon'') v jugovzhodni [[Francija|Franciji]] * [[Soteska Vikos]] v [[Pindsko gorstvo|Pindskem gorstvu]] v severni [[Grčija|Grčiji]] * [[Soteska Schöllenen]] v [[Švica|Švici]] * [[Soteska Salzachöfen]] v [[Avstrija|Avstriji]] * [[Soteska Kali Gandaki]] v [[Nepal|Nepalu]] *[[Soteska Tigrovega skoka]] na Kitajskem *[[Soteska reke Alcantara]] ([[Alcantarski vintgar]]) na [[Sicilija|Siciliji]] *[[Liechtensteinklamm]] v Avstriji == Glej tudi == * [[Soteska (razločitev)]] (krajevno ime - naselij) ** [[Sateska]], reka v Severni Makedoniji, nekaj časa pritok Črnega Drima, zdaj Ohridskega jezera **[[Badarska soteska]], soteska v Severni Makedoniji, reka [[Pčinja]] **[[Kanjon Matka]], Severna Makedonija == Viri == * [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=soteska&hs=1 definicija v SSKJ] == Glej tudi == * [[soteskanje]] *[[kanjon]] *[[grapa]] *[[vintgar]] *[[Graben (razločitev)|graben]] {{geol-stub}} [[Kategorija:Doline]] 9ucjl1srycliqqge84hb8kxixl3ga8a 5727206 5727205 2022-08-04T00:31:03Z Amanesciri2021 205950 /* Seznam sotesk v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} [[Slika:Dovžanova soteska 02.jpg|thumb|[[Dovžanova soteska]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Skoznjo teče [[Tržiška Bistrica]].]] '''Soteska''' (tudi: globel, [[kanjon]], tesen, tesnica, [[korita]], [[vintgar]], [[grapa]]) je globoka ozka [[dolina|dolina]] s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu. Pogosto skozi sotesko pelje tudi prometna pot (cesta, železnica, pešpot,...). == Nastanek soteske == Kjer se reka med dvema kotlinama prebije skozi višji svet, nastane soteska ali tesen, ki ima v prečnem prerezu vedno obliko črke V. Nastanek soteske je torej posledica globinske erozije, še zlasti v zgornjem rečnem toku. Posebno vlogo pri nastanku soteske ima tudi vrtinčast vodni tok. Oblika in globina so odvisne od vrste in lege kamnin skozi katere teče reka. == Seznam sotesk v Sloveniji == * [[Soteska (Sava Bohinjka)|Soteska]] (10 km dolga soteska [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] med [[Jelovica|Jelovico]] in [[Pokljuka|Pokljuko]]) * [[Blejski Vintgar|Soteska Vintgar]] ([[Blejski Vintgar]]) * [[Dovžanova soteska]], Tržič ([[Tržiška Bistrica]]) * soteska [[Kavčke]] pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] ([[Sava Dolinka]]) * [[Soteska Predoselj]] (Predaselj) v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]] * [[Soteska Kadice]], [[Sodražica]] * [[Soteska Pasice]], [[Dolenji Novaki]] * [[Soteska Penk]], [[Šoštanj]] ([[Paka]]) * [[Huda luknja]] (Paka) * [[Soteska Kramaršce]], [[Idrija]] * [[Pekel pri Borovnici|Soteska Pekel]], [[Borovnica]] * [[Korita Krčnik]], [[Kožbana]] * [[Mostnica|Korita Mostnice]], Stara Fužina * [[Soteska Koritnice]], [[Kluže]] * [[Korita Tolminke]] * [[Bistriški vintgar]] * [[Iški Vintgar]] (soteska [[Iška (reka)|Iške]] * [[Kanjon reke Kokre]] v [[Kranj|Kranju]] * [[Korita Mlinarice]], [[Trenta]] * [[Korita Soče pri Kršovcu]], [[Bovec]] * [[Mala korita Soče]] * [[Pokljuška soteska]] (Soteska [[Ribščica, Radovna|Ribščice]]) * [[Velika korita Soče]] * [[Korita v Parku Škocjanske jame]] ([[Škocjanske jame]], ''Velika dolina'') * [[Soteska Hudičev graben]], [[Celje]] * Soteska [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrice]] ([[Kozjansko]]) * soteska potoka [[Dobršnik]] ([[Hrušica, Jesenice|Hrušica]]/[[Jesenice]]) * [[Soteska potoka Radulja]] ([[Klevevž]], [[Radulja]]) * [[Soteska Savinje]], pri Igli ([[Savinja]]) * [[Soteska Zale]] ([[Zala (Iška)|Zala, Iška]]) * [[Soteska Zarica]], [[Trboje]] * [[Soteska Save]], [[Mokri log]] * [[Soteska Strug]], [[Idrija]] * [[Soteska Huda luknja]], [[Paka]] - [[Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca]] * [[Soteska potoka Kostanjevec]], [[Šentviška planota]] * [[Soteska Kacnpoh]], [[Baška grapa]] * [[Martuljški slapovi|Martuljška soteska]], Gozd-Martuljek * [[Grapa potoka Gačnik]], [[Vojsko]] * [[Kazarska grapa|Kozarska grapa]] (tudi ''Kazarska grapa''<ref>{{Navedi splet|title=Reka (Kozarska grapa) - Črvov vrh (skozi Poliško grapo (Poličanka))|url=https://www.hribi.net/izlet/reka_kozarska_grapa_crvov_vrh_skozi_polisko_grapo_policanka/21/3219/7733|website=www.hribi.net|accessdate=2021-06-23}}</ref>), [[Reka (reka)|Reka]] * [[Soteska Brložnice]], [[Podvolovljek]] * [[Soteska Ločnice]], [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Soteska reke Bistrice Prišjek]], [[Bistrica (Kozjansko)]] * [[Soteska Zelenjak]], [[Kunšperk]] *[[Tesen graben]] *[[Konjski graben]]? *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] * [[Macesnov graben]] *[[Soteska Bajdinškega potoka]] == Soteske == V slovarju slovenskih eksonimov je zabeleženih tudi nekaj eksonimov, ki poimenujejo soteske drugje po svetu. * [[Soteska Verdon]] (''Les Gorges du Verdon'' ali ''Grand canyon du Verdon'') v jugovzhodni [[Francija|Franciji]] * [[Soteska Vikos]] v [[Pindsko gorstvo|Pindskem gorstvu]] v severni [[Grčija|Grčiji]] * [[Soteska Schöllenen]] v [[Švica|Švici]] * [[Soteska Salzachöfen]] v [[Avstrija|Avstriji]] * [[Soteska Kali Gandaki]] v [[Nepal|Nepalu]] *[[Soteska Tigrovega skoka]] na Kitajskem *[[Soteska reke Alcantara]] ([[Alcantarski vintgar]]) na [[Sicilija|Siciliji]] *[[Liechtensteinklamm]] v Avstriji == Glej tudi == * [[Soteska (razločitev)]] (krajevno ime - naselij) ** [[Sateska]], reka v Severni Makedoniji, nekaj časa pritok Črnega Drima, zdaj Ohridskega jezera **[[Badarska soteska]], soteska v Severni Makedoniji, reka [[Pčinja]] **[[Kanjon Matka]], Severna Makedonija == Viri == * [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=soteska&hs=1 definicija v SSKJ] == Glej tudi == * [[soteskanje]] *[[kanjon]] *[[grapa]] *[[vintgar]] *[[Graben (razločitev)|graben]] {{geol-stub}} [[Kategorija:Doline]] n38mor876of43veg9mjjn6qyg2hf6pk 5727344 5727206 2022-08-04T11:19:34Z Ljuba brank 92351 /* Seznam sotesk v Sloveniji */ oblikovanje wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} [[Slika:Dovžanova soteska 02.jpg|thumb|[[Dovžanova soteska]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Skoznjo teče [[Tržiška Bistrica]].]] '''Soteska''' (tudi: globel, [[kanjon]], tesen, tesnica, [[korita]], [[vintgar]], [[grapa]]) je globoka ozka [[dolina|dolina]] s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu. Pogosto skozi sotesko pelje tudi prometna pot (cesta, železnica, pešpot,...). == Nastanek soteske == Kjer se reka med dvema kotlinama prebije skozi višji svet, nastane soteska ali tesen, ki ima v prečnem prerezu vedno obliko črke V. Nastanek soteske je torej posledica globinske erozije, še zlasti v zgornjem rečnem toku. Posebno vlogo pri nastanku soteske ima tudi vrtinčast vodni tok. Oblika in globina so odvisne od vrste in lege kamnin skozi katere teče reka. == Seznam sotesk v Sloveniji == {{div col|colwidth=24em}} * [[Soteska (Sava Bohinjka)|Soteska]] (10 km dolga soteska [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] med [[Jelovica|Jelovico]] in [[Pokljuka|Pokljuko]]) * [[Blejski Vintgar|Soteska Vintgar]] ([[Blejski Vintgar]]) * [[Dovžanova soteska]], Tržič ([[Tržiška Bistrica]]) * soteska [[Kavčke]] pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] ([[Sava Dolinka]]) * [[Soteska Predoselj]] (Predaselj) v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]] * [[Soteska Kadice]], [[Sodražica]] * [[Soteska Pasice]], [[Dolenji Novaki]] * [[Soteska Penk]], [[Šoštanj]] ([[Paka]]) * [[Huda luknja]] (Paka) * [[Soteska Kramaršce]], [[Idrija]] * [[Pekel pri Borovnici|Soteska Pekel]], [[Borovnica]] * [[Korita Krčnik]], [[Kožbana]] * [[Mostnica|Korita Mostnice]], Stara Fužina * [[Soteska Koritnice]], [[Kluže]] * [[Korita Tolminke]] * [[Bistriški vintgar]] * [[Iški Vintgar]] (soteska [[Iška (reka)|Iške]] * [[Kanjon reke Kokre]] v [[Kranj|Kranju]] * [[Korita Mlinarice]], [[Trenta]] * [[Korita Soče pri Kršovcu]], [[Bovec]] * [[Mala korita Soče]] * [[Pokljuška soteska]] (Soteska [[Ribščica, Radovna|Ribščice]]) * [[Velika korita Soče]] * [[Korita v Parku Škocjanske jame]] ([[Škocjanske jame]], ''Velika dolina'') * [[Soteska Hudičev graben]], [[Celje]] * Soteska [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrice]] ([[Kozjansko]]) * soteska potoka [[Dobršnik]] ([[Hrušica, Jesenice|Hrušica]]/[[Jesenice]]) * [[Soteska potoka Radulja]] ([[Klevevž]], [[Radulja]]) * [[Soteska Savinje]], pri Igli ([[Savinja]]) * [[Soteska Zale]] ([[Zala (Iška)|Zala, Iška]]) * [[Soteska Zarica]], [[Trboje]] * [[Soteska Save]], [[Mokri log]] * [[Soteska Strug]], [[Idrija]] * [[Soteska Huda luknja]], [[Paka]] - [[Naravni rezervat Huda luknja, Špehovka, Pilanca]] * [[Soteska potoka Kostanjevec]], [[Šentviška planota]] * [[Soteska Kacnpoh]], [[Baška grapa]] * [[Martuljški slapovi|Martuljška soteska]], Gozd-Martuljek * [[Grapa potoka Gačnik]], [[Vojsko]] * [[Kazarska grapa|Kozarska grapa]] (tudi ''Kazarska grapa''<ref>{{Navedi splet|title=Reka (Kozarska grapa) - Črvov vrh (skozi Poliško grapo (Poličanka))|url=https://www.hribi.net/izlet/reka_kozarska_grapa_crvov_vrh_skozi_polisko_grapo_policanka/21/3219/7733|website=www.hribi.net|accessdate=2021-06-23}}</ref>), [[Reka (reka)|Reka]] * [[Soteska Brložnice]], [[Podvolovljek]] * [[Soteska Ločnice]], [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Soteska reke Bistrice Prišjek]], [[Bistrica (Kozjansko)]] * [[Soteska Zelenjak]], [[Kunšperk]] * [[Tesen graben]] * [[Konjski graben]]? * [[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] * [[Macesnov graben]] * [[Soteska Bajdinškega potoka]] {{div col end}} == Soteske == V slovarju slovenskih eksonimov je zabeleženih tudi nekaj eksonimov, ki poimenujejo soteske drugje po svetu. * [[Soteska Verdon]] (''Les Gorges du Verdon'' ali ''Grand canyon du Verdon'') v jugovzhodni [[Francija|Franciji]] * [[Soteska Vikos]] v [[Pindsko gorstvo|Pindskem gorstvu]] v severni [[Grčija|Grčiji]] * [[Soteska Schöllenen]] v [[Švica|Švici]] * [[Soteska Salzachöfen]] v [[Avstrija|Avstriji]] * [[Soteska Kali Gandaki]] v [[Nepal|Nepalu]] *[[Soteska Tigrovega skoka]] na Kitajskem *[[Soteska reke Alcantara]] ([[Alcantarski vintgar]]) na [[Sicilija|Siciliji]] *[[Liechtensteinklamm]] v Avstriji == Glej tudi == * [[Soteska (razločitev)]] (krajevno ime - naselij) ** [[Sateska]], reka v Severni Makedoniji, nekaj časa pritok Črnega Drima, zdaj Ohridskega jezera **[[Badarska soteska]], soteska v Severni Makedoniji, reka [[Pčinja]] **[[Kanjon Matka]], Severna Makedonija == Viri == * [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=soteska&hs=1 definicija v SSKJ] == Glej tudi == * [[soteskanje]] *[[kanjon]] *[[grapa]] *[[vintgar]] *[[Graben (razločitev)|graben]] {{geol-stub}} [[Kategorija:Doline]] f0n132ub03pb9vbpv7yx125e7jzbbq3 Luče 0 112000 5727020 5724013 2022-08-03T16:16:08Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki :''Za Luče v Občini Grosuplje glej [[Luče, Grosuplje]]''. {{infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115078_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 23.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 37.05 |longEW = E |najdisi=Luče |image=Luče - pogled s severa.jpg |nadmorska=521,9 |povrsina=0,4 |prebivalstvo=380 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3334 |posta=Luče |obcina=Luče |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Luče ob Savinji - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 25269 | občina = Luče }} }} [[slika:Luče village.JPG|thumb|right|250px|Luče]] '''Luče''' so gručasto predalpsko [[naselje]] vaškega značaja v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež istoimenske [[občina Luče|občine]] in [[Župnija Luče ob Savinji|župnije]]. ==Opis== Naselje se nahaja na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni [[dolina|dolini]] [[Savinja|Savinje]], ob sotočju s potokom [[Lučnica|Lučnico]], med visokogorskima [[Raduha|Raduho]] (2062 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]) in Dleskovško planoto (1500 - 2000 m.n.m.). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Luče v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241. V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se Luče omenjajo kot sedež davčnega urada samostanske gospoščine. {{Navedi vir}} V Lučah je 13. januarja 1944 [[Nemci|nemški okupator]] ustrelil 13 [[talec|talcev]]. Dne 13. julija 1944 je [[Šlandrova brigada]] prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.{{Navedi vir}} == Naravne znamenitosti v okolici == Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec. * slap [[Cuc]] * [[Snežna jama]] * [[Riharjeva jelka]] * [[Žvepleni izvir pri kmetiji Rihar]] * [[Erjavčeva jama]] == Kulturne znamenitosti v okolici == * [[Domačija Blaža Arniča]] * [[Kapela na Molički peči]] * [[Kapela na Špehovem vrhu]] * [[Žagarski mlin]] [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Luče|cerkev sv. Lovrenca]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik [[barok|baročni oltar]] iz okoli 1740 in [[Tomaž Fantoni|Fantonijeve]] [[freska|freske]] iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju [[Blaž Arnič|Blažu Arniču]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Občina Luče]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Luče}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Luče]] 66k4dtzb6q5ttipwc4f4aipdhi03kvg 5727021 5727020 2022-08-03T16:19:16Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki :''Za Luče v Občini Grosuplje glej [[Luče, Grosuplje]]''. {{infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115078_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 23.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 37.05 |longEW = E |najdisi=Luče |image=Luče - pogled s severa.jpg |nadmorska=521,9 |povrsina=0,4 |prebivalstvo=380 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3334 |posta=Luče |obcina=Luče |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Luče ob Savinji - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 25269 | občina = Luče }} }} [[slika:Luče village.JPG|thumb|right|250px|Luče]] '''Luče''' so gručasto predalpsko [[naselje]] vaškega značaja v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež istoimenske [[občina Luče|občine]] in [[Župnija Luče ob Savinji|župnije]]. ==Opis== Naselje se nahaja na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni [[dolina|dolini]] [[Savinja|Savinje]], ob sotočju s potokom [[Lučnica|Lučnico]], med visokogorskima [[Raduha|Raduho]] (2062 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]) in Dleskovško planoto (1500 - 2000 m.n.m.). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241 kot »silva Sulzpach« (Žolcpah - po nemškem Salzbach). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se Luče omenjajo kot sedež davčnega urada samostanske gospoščine. {{Navedi vir}} V Lučah je 13. januarja 1944 [[Nemci|nemški okupator]] ustrelil 13 [[talec|talcev]]. Dne 13. julija 1944 je [[Šlandrova brigada]] prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.{{Navedi vir}} == Naravne znamenitosti v okolici == Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec. * slap [[Cuc]] * [[Snežna jama]] * [[Riharjeva jelka]] * [[Žvepleni izvir pri kmetiji Rihar]] * [[Erjavčeva jama]] == Kulturne znamenitosti v okolici == * [[Domačija Blaža Arniča]] * [[Kapela na Molički peči]] * [[Kapela na Špehovem vrhu]] * [[Žagarski mlin]] [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Luče|cerkev sv. Lovrenca]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik [[barok|baročni oltar]] iz okoli 1740 in [[Tomaž Fantoni|Fantonijeve]] [[freska|freske]] iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju [[Blaž Arnič|Blažu Arniču]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Občina Luče]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Luče}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Luče]] moqabmsf5spnb0rco3eeq3k5iv8jnog 5727023 5727021 2022-08-03T16:28:09Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki :''Za Luče v Občini Grosuplje glej [[Luče, Grosuplje]]''. {{infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115078_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 23.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 37.05 |longEW = E |najdisi=Luče |image=Luče - pogled s severa.jpg |nadmorska=521,9 |povrsina=0,4 |prebivalstvo=380 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3334 |posta=Luče |obcina=Luče |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Luče ob Savinji - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 25269 | občina = Luče }} }} [[slika:Luče village.JPG|thumb|right|250px|Luče]] '''Luče''' so gručasto predalpsko [[naselje]] vaškega značaja v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež istoimenske [[občina Luče|občine]] in [[Župnija Luče ob Savinji|župnije]]. ==Opis== Naselje se nahaja na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni [[dolina|dolini]] [[Savinja|Savinje]], ob sotočju s potokom [[Lučnica|Lučnico]], med visokogorskima [[Raduha|Raduho]] (2062 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]) in Dleskovško planoto (1500 - 2000 m.n.m.). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. V Lučah je 13. januarja 1944 [[Nemci|nemški okupator]] ustrelil 13 [[talec|talcev]]. Dne 13. julija 1944 je [[Šlandrova brigada]] prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.{{Navedi vir}} == Naravne znamenitosti v okolici == Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec. * slap [[Cuc]] * [[Snežna jama]] * [[Riharjeva jelka]] * [[Žvepleni izvir pri kmetiji Rihar]] * [[Erjavčeva jama]] == Kulturne znamenitosti v okolici == * [[Domačija Blaža Arniča]] * [[Kapela na Molički peči]] * [[Kapela na Špehovem vrhu]] * [[Žagarski mlin]] [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Luče|cerkev sv. Lovrenca]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik [[barok|baročni oltar]] iz okoli 1740 in [[Tomaž Fantoni|Fantonijeve]] [[freska|freske]] iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju [[Blaž Arnič|Blažu Arniču]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Občina Luče]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Luče}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Luče]] 4kq6qtqhy4txuscct3rcgzmncsla0n4 5727027 5727023 2022-08-03T16:40:32Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki :''Za Luče v Občini Grosuplje glej [[Luče, Grosuplje]]''. {{infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115078_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 23.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 37.05 |longEW = E |najdisi=Luče |image=Luče - pogled s severa.jpg |nadmorska=521,9 |povrsina=0,4 |prebivalstvo=380 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3334 |posta=Luče |obcina=Luče |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Luče ob Savinji - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 25269 | občina = Luče }} }} [[slika:Luče village.JPG|thumb|right|250px|Luče]] '''Luče''' so gručasto predalpsko [[naselje]] vaškega značaja v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež istoimenske [[občina Luče|občine]] in [[Župnija Luče ob Savinji|župnije]]. ==Opis== Naselje se nahaja na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni [[dolina|dolini]] [[Savinja|Savinje]], ob sotočju s potokom [[Lučnica|Lučnico]], med visokogorskima [[Raduha|Raduho]] (2062 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]) in Dleskovško planoto (1500 - 2000 m.n.m.). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju, in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani. Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241, v [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 pa se omenjajo kot sedež enega od samostanskih uradov, ki je deloval vse do ukinitve samostana leta 1473. Zatem je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno z Lučami, novoustanovljeni [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanski škofiji]]. V Lučah je 13. januarja 1944 [[Nemci|nemški okupator]] ustrelil 13 [[talec|talcev]]. Dne 13. julija 1944 je [[Šlandrova brigada]] prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.{{Navedi vir}} == Naravne znamenitosti v okolici == Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec. * slap [[Cuc]] * [[Snežna jama]] * [[Riharjeva jelka]] * [[Žvepleni izvir pri kmetiji Rihar]] * [[Erjavčeva jama]] == Kulturne znamenitosti v okolici == * [[Domačija Blaža Arniča]] * [[Kapela na Molički peči]] * [[Kapela na Špehovem vrhu]] * [[Žagarski mlin]] [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Luče|cerkev sv. Lovrenca]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik [[barok|baročni oltar]] iz okoli 1740 in [[Tomaž Fantoni|Fantonijeve]] [[freska|freske]] iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju [[Blaž Arnič|Blažu Arniču]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Občina Luče]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Luče}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Luče]] 1hqsb5x51bf75o4ikcduph80d1qasd6 5727030 5727027 2022-08-03T16:49:12Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki :''Za Luče v Občini Grosuplje glej [[Luče, Grosuplje]]''. {{infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115078_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 23.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 37.05 |longEW = E |najdisi=Luče |image=Luče - pogled s severa.jpg |nadmorska=521,9 |povrsina=0,4 |prebivalstvo=380 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3334 |posta=Luče |obcina=Luče |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Luče ob Savinji - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 25269 | občina = Luče }} }} [[slika:Luče village.JPG|thumb|right|250px|Luče]] '''Luče''' so gručasto predalpsko [[naselje]] vaškega značaja v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež istoimenske [[občina Luče|občine]] in [[Župnija Luče ob Savinji|župnije]]. ==Opis== Naselje se nahaja na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni [[dolina|dolini]] [[Savinja|Savinje]], ob sotočju s potokom [[Lučnica|Lučnico]], med visokogorskima [[Raduha|Raduho]] (2062 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]) in Dleskovško planoto (1500 - 2000 m.n.m.). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju, in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani. Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241, v [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 pa se omenjajo kot sedež enega od samostanskih uradov. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Po ukinitvi samostana leta 1473 je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno z Lučami, novoustanovljeni [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanski škofiji]]. V Lučah je 13. januarja 1944 [[Nemci|nemški okupator]] ustrelil 13 [[talec|talcev]]. Dne 13. julija 1944 je [[Šlandrova brigada]] prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.{{Navedi vir}} == Naravne znamenitosti v okolici == Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec. * slap [[Cuc]] * [[Snežna jama]] * [[Riharjeva jelka]] * [[Žvepleni izvir pri kmetiji Rihar]] * [[Erjavčeva jama]] == Kulturne znamenitosti v okolici == * [[Domačija Blaža Arniča]] * [[Kapela na Molički peči]] * [[Kapela na Špehovem vrhu]] * [[Žagarski mlin]] [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Luče|cerkev sv. Lovrenca]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik [[barok|baročni oltar]] iz okoli 1740 in [[Tomaž Fantoni|Fantonijeve]] [[freska|freske]] iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju [[Blaž Arnič|Blažu Arniču]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Občina Luče]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Luče}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Luče]] aenx8xr3z0x6295emz36tnexmi0by9x 5727031 5727030 2022-08-03T16:53:03Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki :''Za Luče v Občini Grosuplje glej [[Luče, Grosuplje]]''. {{infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115078_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 23.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 37.05 |longEW = E |najdisi=Luče |image=Luče - pogled s severa.jpg |nadmorska=521,9 |povrsina=0,4 |prebivalstvo=380 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3334 |posta=Luče |obcina=Luče |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Luče ob Savinji - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 25269 | občina = Luče }} }} [[slika:Luče village.JPG|thumb|right|250px|Luče]] '''Luče''' so gručasto predalpsko [[naselje]] vaškega značaja v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež istoimenske [[občina Luče|občine]] in [[Župnija Luče ob Savinji|župnije]]. ==Opis== Naselje se nahaja na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni [[dolina|dolini]] [[Savinja|Savinje]], ob sotočju s potokom [[Lučnica|Lučnico]], med visokogorskima [[Raduha|Raduho]] (2062 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]) in Dleskovško planoto (1500 - 2000 m.n.m.). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju, in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=104}}</ref> Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241, v [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 pa se omenjajo kot sedež enega od samostanskih uradov. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Po ukinitvi samostana leta 1473 je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno z Lučami, novoustanovljeni [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanski škofiji]]. <ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=104}}</ref> V Lučah je 13. januarja 1944 [[Nemci|nemški okupator]] ustrelil 13 [[talec|talcev]]. Dne 13. julija 1944 je [[Šlandrova brigada]] prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.{{Navedi vir}} == Naravne znamenitosti v okolici == Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec. * slap [[Cuc]] * [[Snežna jama]] * [[Riharjeva jelka]] * [[Žvepleni izvir pri kmetiji Rihar]] * [[Erjavčeva jama]] == Kulturne znamenitosti v okolici == * [[Domačija Blaža Arniča]] * [[Kapela na Molički peči]] * [[Kapela na Špehovem vrhu]] * [[Žagarski mlin]] [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Luče|cerkev sv. Lovrenca]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik [[barok|baročni oltar]] iz okoli 1740 in [[Tomaž Fantoni|Fantonijeve]] [[freska|freske]] iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju [[Blaž Arnič|Blažu Arniču]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Občina Luče]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Luče}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Luče]] hndezyr703jymdd1ml8hnljjeq8earx 5727136 5727031 2022-08-03T19:30:05Z Ljuba brank 92351 tp, pp, pravopis wikitext text/x-wiki :''Za Luče v Občini Grosuplje glej [[Luče, Grosuplje]]''. {{infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115078_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 23.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 37.05 |longEW = E |najdisi=Luče |image=Luče - pogled s severa.jpg |nadmorska=521,9 |povrsina=0,4 |prebivalstvo=380 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3334 |posta=Luče |obcina=Luče |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Luče ob Savinji - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 25269 | občina = Luče }} }} [[slika:Luče village.JPG|thumb|right|250px|Luče]] '''Luče''' so gručasto predalpsko [[naselje]] v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež istoimenske [[občina Luče|občine]] in [[Župnija Luče ob Savinji|župnije]]. ==Opis== Naselje leži na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni [[dolina|dolini]] [[Savinja|Savinje]], ob sotočju s potokom [[Lučnica|Lučnico]], med visokogorskima [[Raduha|Raduho]] (2062 m) in Dleskovško planoto (1500 – 2000 m). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''[[Homo sapiens fosilis]]''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=104}}</ref> Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241, v [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 pa se omenjajo kot sedež enega od samostanskih uradov. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Po ukinitvi samostana leta 1473 je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno z Lučami, novoustanovljeni [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=104}}</ref> V Lučah je 13. januarja 1944 [[Nemci|nemški okupator]] ustrelil 13 [[talec|talcev]]. Dne 13. julija 1944 je [[Šlandrova brigada]] prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.{{Navedi vir}} == Naravne znamenitosti v okolici == Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec. * slap [[Cuc]] * [[Snežna jama]] * [[Riharjeva jelka]] * [[Žvepleni izvir pri kmetiji Rihar]] * [[Erjavčeva jama]] == Kulturne znamenitosti v okolici == * [[Domačija Blaža Arniča]] * [[Kapela na Molički peči]] * [[Kapela na Špehovem vrhu]] * [[Žagarski mlin]] [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Luče|cerkev sv. Lovrenca]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik [[baročna umetnost|baročni oltar]] iz okoli 1740 in [[Tomaž Fantoni|Fantonijeve]] [[freska|freske]] iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju [[Blaž Arnič|Blažu Arniču]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Luče}} [[Kategorija:Naselja Občine Luče]] d8xwij2cnpdsrw4tju6mvn44d47gmwh Seznam univerz na Hrvaškem 0 112551 5727210 5508184 2022-08-04T00:37:49Z Amanesciri2021 205950 /* Seznam univerz (hrv. sveučilište) */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[univerza|univerz]] in visokih šol na [[Hrvaška|Hrvaškem]].''' == Seznam univerz (hrv. sveučilište) == * [[Univerza v Zagrebu]] (z dvema fakultetama v Varaždinu in eno v Sisku) * [[Univerza v Splitu]] * [[Univerza na Reki]] z eno fakulteto v Opatiji * [[Univerza v Osijeku|Univerza J.J. Strossmayerja v Osijeku]] (''Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku'' - s Teološko fakulteto v Đakovu) * [[Univerza v Zadru]] * [[Univerza v Dubrovniku]] * [[Univerza v Pulju|Univerza Juraja Dobrile v Pulju]] * [[Univerza Sever]] (Sveučilište Sjever: [[Koprivnica]] in [[Varaždin]]) === idr. visokih šol (veleučilište...) na Hrvaškem === *Tehničko veleučilište u Zagrebu (TVZ) *Zdravstveno veleučilište Zagreb *Poslovno veleučilište Zagreb *Istarsko veleučilište / *Veleučilište u Karlovcu *Veleučilište u Bjelovaru *Međimursko veleučilište u Čakovcu *Veleučilište u Požegi *Veleučilište Lavoslav Ružička Vukovar *Veleučilište u Rijeci *Veleučilište u Šibeniku *Veleučilište Slavonski Brod *Veleučilište Baltazar - Zaprešić *Veleučilište Velika Gorica *Veleučilište "Nikola Tesla" u Gospiću *Veleučilište "Marko Marulić" Knin *Veleučilište Hrvatsko zagorje Krapina *Visoko gospodarsko učilište u Križevcima *Visoko evanđeosko teološko učilište, Osijek *Akademija primijenjenih umjetnosti u Rijeci *Visoka poslovna škola "Minerva", Dugopolje *Visoka učiteljska škola u Petrinji *Veleučilšte Sisak ? *itd. [[Kategorija:Visoko šolstvo na Hrvaškem|*]] [[Kategorija:Seznami univerz|Hrvaška]] [[Kategorija:Univerze na Hrvaškem|*]] 0aibk4vkjpf2mn6qr5au5qn3rjx267v Marijan Pavčnik 0 112972 5727346 5702543 2022-08-04T11:21:43Z Polonica 96398 /* Življenjepis */ dodana povezava na ARRS wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marijan Pavčnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[ustavni sodnik]], [[sodnik]], [[pedagog]] in [[akademik]], * [[8. december]] [[1946]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Dilpomiral je 1969 in doktoriral 1982 na PF v Ljubljani. Sprva je bil [[sodnik]] pri [[Okrajno sodišče v Ljubljani|Okrajnem sodišču v Ljubljani]]. Od leta [[1973]] je predaval na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]], od 1982 kot docent, 1987 izredni in 1992 kot redni profesor za teorijo države in prava ter filozofijo prava; v letih 1993−1999 pa je predaval tudi na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]]. Večkrat je bil predstojnik katedre za teorijo in sociologijo prava PF Univerze v Ljubljani, odgovorni urednik ''Zbornika znanstvenih razprav'' (1995–2009) ter predstojnik knjižnice. Dvakrat je bil nacionalni koordinator za področje prava, 2006-2010 pa je bil na [[ARRS]] predsednik znanstvenega sveta za družboslovje. Na področju teorije in filozofije prava so pomembna njegova dognanja v zvezi s pravnimi viri, zlorabo pravice ter pravno hermenevtiko in argumentacijo. Kot soavtor dela ''Politični delikti'' (vodja projekta [[Ljubo Bavcon]]) je 1988 dobil nagrado sklada Borisa Kidriča, 2001 pa Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju prava. Napisal je prvo ''Teorijo prava'' (1.izd.1997; 4.-2011) v slovenskem jeziku. Njegovo delo ima tudi mednarodni odmev; njegov pogled na prepoved zlorabe pravice je sprejet v enciklopedijo ''The Philosophy of Law'' (ur. C. B. Gray, 1999). 12. junija 2003 je postal izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], redni član pa 21. maja 2009. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda [[SAZU]] od 10. februarja 2005 do 31. maja 2011; tajnik I. razreda [[SAZU]] za zgodovinske in družbene vede od 6. maja 2008 do 31. maja 2011. Od 2010 je tudi član Evropske akademije (Academia Europaea). Leta 2016 je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani in 2017 priznanje za življenjsko delo Zveze društev pravnikov Slovenije. Z letom 2017 se je upokojil kot predavatelj in 27. marca nastopil funkcijo ustavnega sodnika RS, konec maja 2022 pa je napovedal odstop z 31. decembrom 2022. Kot soavtor je zasnoval in (so)uredil več knjig, ki raziskujejo pomembna vprašanja prava: ''Temeljne pravice'' (1997), ''Ustavno sodstvo'' (2000) in ''Pravna država'' (2009). Kot soavtor je zasnoval in uredil tudi leksikon ''Pravo'' (1.izd. 1987, 2.razš. in sprem.izd. 2003). Je tudi urednik knjižne zbirke ''Pravna obzorja'' (od 1994) in zbirke ''Scientia/Iustitia'' (od 2003). ==== Monografije: ==== *''Pravni viri v jugoslovanskem pravu'' (1983) *''Zloraba pravice'' (1986) *''Argumentacija v pravu'' (1. izd. 1991; ponat. 1998; 2. sprem. in dop. izd. 2004). * ''Juristisches Verstehen und Entscheiden'' (Springer, 1993) * ''Teorija prava'' (1. izd.: 1997; 4. pregledana in dopolnjena izdaja 2011) <br /> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih sodnikov]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] {{-}} {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} {{ZoisovaNagrada}} {{normativna kontrola}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Pavčnik, Marijan}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] 9ke7xlq7ud27s5dhkxost4cz085wct0 Zore 0 120415 5727178 5714457 2022-08-03T21:56:37Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Zore''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alja Zore]], avtorska glasbenica * [[Anamarija Zore]], znanst. sod. MF UL * [[Anita Zore]], pevka * [[Duša Hlade Zore]], varuhinja pacientovih pravic * [[Dušan Zore]], glasbenik klaviaturist * [[Franci Zore]] (*1961), filozof, strokovnjak za antično filozofijo, profesor * [[Gregor Zore]] (*1946), diplomat, strok. za ZDA... * [[Ivan Nepomuk Zore]] (1893–1987), jezuit, teolog, filozof * [[Janez Evangelist Zore]] (1875–1944), duhovnik, cerkveni zgodovinar * [[Luka Zore]], dubrovniški pisatelj in zgodovinar * [[Magda Zore]], muzealka * [[Manja Zore]], fotografinja * [[Marta Zore]] (*1964), pevka in skladateljica zabavne glasbe, zborovodkinja, saksofonistka * [[Petra Zore]], pop-pevka * [[Rudolf Zore]] (? - 1944), šolnik * [[Slavko Zore]] (1919–1977), pravnik in diplomat * [[Stanislav Zore]] (*1958), ljubljanski nadškof, frančiškan, pesnik in prevajalec * [[Tomaž Zore]], tehnični inovator * [[Vika Zore]], pevka * [[Zdravko Zore]], smučarski učitelj == Glej tudi == * [[Zorc]] * [[Zorec]] * [[Zorč]] * [[Zorčič]] * [[Zorn]] * [[Zorko]] * [[Zoran]] * [[Zorin]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zore}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0oie7rmpskqtruak0erabgkgklng0hg 5727179 5727178 2022-08-03T21:57:32Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Zore''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alja Zore]], avtorska glasbenica * [[Anamarija Zore]], znanst. sod. MF UL * [[Anita Zore]], pevka * [[Duša Hlade Zore]], varuhinja pacientovih pravic * [[Dušan Zore]], glasbenik klaviaturist * [[Franci Zore]] (*1961), filozof, strokovnjak za antično filozofijo, profesor * [[Gregor Zore]] (*1946), diplomat, strok. za ZDA... * [[Ivan Nepomuk Zore]] (1893–1987), jezuit, teolog, filozof * [[Janez Evangelist Zore]] (1875–1944), duhovnik, cerkveni zgodovinar * [[Luka Zore]], dubrovniški pisatelj in zgodovinar * [[Magda Zore]], muzealka * [[Manja Zore]], fotografinja * [[Marta Zore]] (*1964), pevka in skladateljica zabavne glasbe, zborovodkinja, saksofonistka * [[Petra Zore]], pop-pevka * [[Rudolf Zore]] (? - 1944), šolnik * [[Slavko Zore]] (1919–1977), pravnik in diplomat * [[Stanislav Zore]] (*1958), ljubljanski nadškof, frančiškan, pesnik in prevajalec * [[Tomaž Zore]], tehnični inovator * [[Vika Zore]], pevka * [[Zdravko Zore]], smučarski učitelj == Glej tudi == * priimke [[Zor]], [[Zorc]], [[Zorec]], [[Zorč]], [[Zorčič]], [[Zorn]], [[Zorko]], [[Zoran]], [[Zorin]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zore}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8orzfd16a2gbxqatbqite1xef6i52yg 5727180 5727179 2022-08-03T21:57:50Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Zore''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alja Zore]], avtorska glasbenica * [[Anamarija Zore]], znanst. sod. MF UL * [[Anita Zore]], pevka * [[Duša Hlade Zore]], varuhinja pacientovih pravic * [[Dušan Zore]], glasbenik klaviaturist * [[Franci Zore]] (*1961), filozof, strokovnjak za antično filozofijo, profesor * [[Gregor Zore]] (*1946), diplomat, strok. za ZDA... * [[Ivan Nepomuk Zore]] (1893–1987), jezuit, teolog, filozof * [[Janez Evangelist Zore]] (1875–1944), duhovnik, cerkveni zgodovinar * [[Luka Zore]], dubrovniški pisatelj in zgodovinar * [[Magda Zore]], muzealka * [[Manja Zore]], fotografinja * [[Marta Zore]] (*1964), pevka in skladateljica zabavne glasbe, zborovodkinja, saksofonistka * [[Petra Zore]], pop-pevka * [[Rudolf Zore]] (? - 1944), šolnik * [[Slavko Zore]] (1919–1977), pravnik in diplomat * [[Stanislav Zore]] (*1958), ljubljanski nadškof, frančiškan, pesnik in prevajalec * [[Tomaž Zore]], tehnični inovator * [[Vika Zore]], pevka * [[Zdravko Zore]], smučarski učitelj == Glej tudi == * priimke [[Zor]], [[Zorc]], [[Zorec]], [[Zorč]], [[Zorič]], [[Zorčič]], [[Zorn]], [[Zorko]], [[Zoran]], [[Zorin]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zore}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1ucyzvwnxsssyo1bpbskkxj62429d1h Moste 0 123473 5727207 5543279 2022-08-04T00:32:30Z Amanesciri2021 205950 /* V Sloveniji */ wikitext text/x-wiki '''Moste''' je ime več [[naselje|naselij]]: == V Sloveniji == * [[Moste, Komenda|Moste]] pri Komendi, [[občina Komenda]] * [[Moste, Ljubljana|Moste]], četrt in [[četrtna skupnost]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] * [[Moste, Žirovnica|Moste]], [[občina Žirovnica]] *[[Industrijska cona Moste]] v Ljubljani == V Avstriji == * Moste (nem. Brugg), mestna občina [[Šmohor]]-Preseško jezero, Avstrijska Koroška == Glej tudi == * [[Mostec (razločitev)]] * [[Hidroelektrarna Moste]] {{georaz}} jobqo32ezxibzvarftdo3okz39gtwqk 5727208 5727207 2022-08-04T00:32:49Z Amanesciri2021 205950 /* V Sloveniji */ wikitext text/x-wiki '''Moste''' je ime več [[naselje|naselij]]: == V Sloveniji == * [[Moste, Komenda|Moste]] pri Komendi, [[občina Komenda]] * [[Moste, Ljubljana|Moste]], mestna četrt in [[četrtna skupnost]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] * [[Moste, Žirovnica|Moste]], [[občina Žirovnica]] *[[Industrijska cona Moste]] v Ljubljani == V Avstriji == * Moste (nem. Brugg), mestna občina [[Šmohor]]-Preseško jezero, Avstrijska Koroška == Glej tudi == * [[Mostec (razločitev)]] * [[Hidroelektrarna Moste]] {{georaz}} eg6g5mo6cj8pwneiqoq1iwwdz0kjf72 Četrtna skupnost Moste 0 126626 5727209 5558190 2022-08-04T00:35:20Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki [[Slika:MOL-CSMoste.png|right|thumb|200px|Četrtna skupnost Moste]] '''Četrtna skupnost Moste''' je [[Četrtna skupnost Ljubljane|ožja enota]] [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], ki zajema ljubljanske osrednje mestne in predmestne četrti Moste, [[Kodeljevo]], Selo, [[Nove Fužine]] in Studenec. Meri 340 ha in ima 21.659 prebivalcev (2020). Meji na ČS [[Četrtna skupnost Center|Center]] na zahodu (meja je železniška proga Ljubljana-Grosuplje), ČS [[Golovec]] na jugu (meja je [[Ljubljanica]] oz. [[Gruberjev kanal]]), ČS [[Jarše]] na severu (meja je železniška proga Ljubljana-Zidani most), na vzhodu pa na ČS [[Polje]] (meja je obvozna avtocesta). == Glej tudi == *[[Moste]] (razločitev) *[[Selo]] ([[Selo, Ljubljana|Selo]], dvorec blizu [[Moste, Ljubljana|Most]] oz v ČS Moste, predel [[Ljubljana|Ljubljane]] in stanovanjska soseska v bližini) *[[Kodeljevo]] *[[Nove Fužine]] *[[Grad Fužine]] *[[Studenec, Ljubljana|Studenec]] == Zunanje povezave == *[http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne_skupnosti/moste/default.html uradna spletna stran ČS Moste] *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Moste District|Četrtna skupnost Moste}} <br /> {{Četrtne skupnosti Ljubljana}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Moste| ]] [[Kategorija:Četrtne skupnosti Ljubljane|Moste]] {{ljubljana-stub}} {{normativna kontrola}} enknkr8dpjhzhprn5qrz5hps3k5eu8g Uporabnik:Yerpo 2 126636 5727010 5725568 2022-08-03T14:55:18Z Yerpo 8417 + wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- | valign="top" style="width: *" | <h2>Urejam / urejal sem</h2> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Samo večji vsebinski prispevki, brez kategorij, preusmeritev, razločitev in podobne »navlake«. *: novo začeta stran. [[Uporabnik:Yerpo/Projekti|Dolgoročnejše aktivnosti]]. Osebni peskovniki: [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik1|2]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik3|3]]<br/> Druge aktivnosti: dodajanje Interwiki povezav, patruljiranje po spisku zadnjih sprememb in odstranjevanje vandalizma, reklam ter avtorsko spornih vsebin, popravljanje slovnice, dodajanje slik iz Zbirke v puste članke.</div> {{Navpolje zložljive skupine |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = open |title = Znanost |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; border-bottom: 0; width:100%; text-align:left |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |groupstyle = background: #A1B9D6 |list1 = * [[2010 v znanosti]] ° * [[faktor vpliva]] ° * ''[[Journal des sçavans]]'' ° * [[nacionalna medalja znanosti]] ° * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] * [[ORCID]] ° * ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'' ° * [[plenilsko založništvo]] ° * [[pregledni članek]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[prosti dostop]] * ''[[Scientific American]]'' ° * ''[[Sci-Hub]]'' ° * [[Springer Nature]] * [[znanstvena revija]] ° |group2=Astronomija, fizika, matematika in vede o Zemlji |list2=* [[0. januar]] ° * [[2018 VG18|2018 VG<sub>18</sub>]] ° * [[Anscombeov kvartet]] ° * [[atmosfera nebesnega telesa]] ° * [[atom]] * [[C/2020 F3 (NEOWISE)]] ° * [[Allan McLeod Cormack|Cormack, Allan M.]] ° * [[dan pi]] ° * [[Edgeworth David|David, Edgeworth]] ° * [[decibel]] * [[Snegulka Detoni|Detoni, Snegulka]] ° * [[Faeton (domnevni planet)]] * [[Steve Haggerty|Haggerty, Steve]] * [[Godfrey Hounsfield|Hounsfield, Godfrey]] ° * [[Jezero (krater)]] ° * [[Katherine Johnson|Johnson, Katherine]] ° * [[John George Kemeny|Kemeny, John G.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[kilogram]] * [[klimatologija]] * [[korona]] * [[Jure Leskovec|Leskovec, Jure]] ° * [[liter]] * [[Charles Lyell|Lyell, Charles]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meter]] * [[Marjam Mirzahani|Mirzahani, Marjam]] ° * [[momentna magnitudna lestvica]] ° * [[ničelni poldnevnik]] ° * [[Ötzi]] * [[Igor Papič|Papič, Igor]] ° * [[paradoks dolžine obale]] ° * [[planet]] * [[pravokotnik]] ° * [[sekunda]] * [[sievert]] ° * [[sistem linearnih enačb]] ° * [[Marija Strojnik Scholl|Strojnik Scholl, Marija]] ° * [[Struvejev geodetski lok]] ° * [[Alan Turing|Turing, Alan]] * [[velika pacifiška cona smeti]] ° * [[vibracija]] * [[Wow!]] ° |group3=Biologija |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[alel]] ° * [[bazni par]] ° * [[bioetika]] ° * ''[[Biology Letters]]'' ° * [[biološki spol]] * [[bioreaktor]] * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] * [[biotremologija]] ° * [[celična delitev]] ° * [[cista (biologija)]] ° * [[CRISPR]] ° * [[Darwinova medalja]] ° * [[Darwin-Wallaceova medalja]] ° * [[dednost]] ° * [[domena (biologija)]] ° * [[Društvo študentov biologije]] ° * ''[[Encyclopedia of Life]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[evolucija]] * [[evolucijska biologija]] ° * [[filogenija]] ° * [[genetski kod]] ° * [[GFAJ-1]] ° * [[Hayflickova meja]] ° * [[imunski sistem]] * ''[[incertae sedis]]'' ° * [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] ° * [[iskanje prstnih odtisov DNA]] ° * [[‎izločanje]] ° * [[koralni greben]] ° * [[lazarski takson]] ° * [[modelni organizem]] ° * [[morska biologija]] ° * [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] ° * [[nagrada Louise Gross Horwitz]] ° * [[naravni izbor]] ° * ''[[Natura Sloveniae]]'' ° * [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] ° * ''[[O izvoru vrst]]'' ° * [[oploditev]] ° * ''[[PLoS Biology]]'' ° * [[podvrsta (biologija)]] ° * [[popravljanje DNK]] ° * [[poskusi na živalih]] ° * [[proencim]] ° * [[rod (biologija)]] ° * [[sinonim (taksonomija)]] ° * [[spolna dvoličnost]] ° * [[spolno razmnoževanje]] ° * [[staranje]] ° * [[subfosil]] ° * ''[[Systema Naturae]]'' ° * [[tričlensko poimenovanje]] ° * [[virusi]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zgodovina biologije]] * [[zlata trsna rumenica]] |group2=Anatomija |list2=* [[cerk]] ° * [[furkula]] ° * [[ganglij]] ° * [[hordotonalni organ]] ° * [[Johnstonov organ]] ° * [[leča (oko)]] ° * [[leglica]] ° * [[maščobno telesce]] ° * [[mišična celica]] ° * [[obustni aparat]] ° * [[očesce]] ° * [[oprsje]] ° * [[organ (biologija)]] ° * [[organel]] * [[predalasta pljuča]] ° * [[prsi]] ° * [[pterostigma]] ° * [[razmnoževalni sistem]] ° * [[semenčica]] ° * [[sestavljeno oko]] ° * [[sprednja križna vez]] ° * [[terminalni filum]] ° * [[tesni stik]] ° * [[timpanalni organ]] ° * [[tipalnica]] ° * [[utripača]] ° * [[vzdušnica]] ° * [[zigota]] ° * [[zunanji skelet]] ° * [[žuželčje krilo]] ° |group3=Biologi |list3=* [[James P. Allison|Allison, James P.]] ° * [[Paul Friedrich August Ascherson|Ascherson, Paul F.A.]] * [[Julius Axelrod|Axelrod, Julius]] ° * [[Frederick Grant Banting|Banting, Frederick G.]] * [[Robert Bárány|Bárány, Robert]] ° * [[Georg von Békésy|Békésy, Georg von]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Claude Bernard|Bernard, Claude]] * [[J. Michael Bishop|Bishop, J. Michael]] ° * [[James W. Black|Black, James W.]] ° * [[Elizabeth Blackburn|Blackburn, Elizabeth]] ° * [[Daniel Bovet|Bovet, Daniel]] ° * [[Sydney Brenner|Brenner, Sydney]] * [[Christian Ludwig Brehm|Brehm, Christian L.]] ° * [[Morten Thrane Brünnich|Brünnich, Morten T.]] ° * [[Linda B. Buck|Buck, Linda B.]] ° * [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon, Georges-Louis Leclerc de]] ° * [[Leopoldo Marco Antonio Caldani|Caldani, Leopoldo M.A.]] * [[Mario Capecchi|Capecchi, Mario]] ° * [[Arvid Carlsson|Carlsson, Arvid]] ° * [[Jan Carnelutti|Carnelutti, Jan]] ° * [[Rachel Carson|Carson, Rachel]] ° * [[Howard Cedar|Cedar, Howard]] ° * [[Brian Charlesworth|Charlesworth, Brian]] ° * [[Carl Alexander Clerck|Clerck, Carl A.]] ° * [[Anna Botsford Comstock|Comstock, Anna B.]] ° * [[John Henry Comstock|Comstock, John H.]] ° * [[Carl Ferdinand Cori|Cori, Carl F.]] ° * [[Gerty Cori|Cori, Gerty]] ° * [[Francis Crick|Crick, Francis]] ° * [[Henry Hallett Dale|Dale, Henry H.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Louis-Jean-Marie Daubenton|Daubenton, Louis-Jean-Marie]] * [[Max Delbrück|Delbrück, Max]] ° * [[Mihael Dimonie|Dimonie, Mihael]] ° * [[Theodosius Dobzhansky|Dobzhansky, Theodosius]] ° * [[Peter C. Doherty|Doherty, Peter C.]] ° * [[Gerhard Domagk|Domagk, Gerhard]] ° * [[Dru Drury|Drury, Dru]] ° * [[Christian de Duve|Duve, Christian de]] ° * [[John Carew Eccles|Eccles, John C.]] ° * [[Gerald Edelman|Edelman, Gerald]] ° * [[Gertrude B. Elion|Elion, Gertrude B.]] ° * [[John Franklin Enders|Enders, John Franklin]] ° * [[Joseph Erlanger|Erlanger, Joseph]] ° * [[Ulf von Euler|Euler, Ulf von]] ° * [[Johan Christian Fabricius|Fabricius, Johan C.]] ° * [[Johannes Andreas Grib Fibiger|Fibiger, Johannes]] ° * [[Metka Filipič|Filipič, Metka]] ° * [[Andrew Fire|Fire, Andrew]] ° * [[Edmond H. Fischer|Fischer, Edmond H.]] ° * [[Karl von Frisch|Frisch, Karl von]] ° * [[Daniel Carleton Gajdusek|Gajdusek, Daniel C.]] ° * [[Herbert Spencer Gasser|Gasser, Herbert S.]] ° * [[Matija Gogala|Gogala, Matija]] ° * [[Nada Gogala|Gogala, Nada]] ° * [[David Goodall (botanik)|Goodall, David]] ° * [[Stephen Jay Gould|Gould, Stephen J.]] ° * [[Ragnar Granit|Granit, Ragnar]] ° * [[Carol W. Greider|Greider, Carol W.]] ° * [[Karl Grobben|Grobben, Karl]] ° * [[Franc Gubenšek|Gubenšek, Franc]] ° * [[Roger Guillemin|Guillemin, Roger]] ° * [[Nina Gunde Cimerman|Gunde Cimerman, Nina]] ° * [[Jovan Hadži|Hadži, Jovan]] * [[John Scott Haldane|Haldane, John S.]] * [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]] ° * [[Haldan Keffer Hartline|Hartline, Haldan K.]] ° * [[Corneille Heymans|Heymans, Corneille]] ° * [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin, Alan L.]] ° * [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] ° * [[David H. Hubel|Hubel, David H.]] ° * [[Andrew Huxley|Huxley, Andrew]] ° * [[Julian Huxley|Huxley, Julian]] ° * [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas H.]] ° * [[Šinja Jamanaka|Jamanaka, Šinja]] ° * [[Roman Jerala|Jerala, Roman]] ° * [[Niels Kaj Jerne|Jerne, Niels K.]] ° * [[Fran Jesenko|Jesenko, Fran]] * [[Eric Kandel|Kandel, Eric]] ° * [[Katalin Karikó|Karikó, Katalin]] ° * [[Sabiha Kasimati|Kasimati, Sabiha]] ° * [[Bernard Katz|Katz, Bernard]] ° * [[Edwin G. Krebs|Krebs, Edwin G.]] ° * [[August Krogh|Krogh, August]] ° * [[Boris Kryštufek|Kryštufek, Boris]] ° * [[Jurij Kurillo|Kurillo, Jurij]] ° * [[John Latham (prirodoslovec)|Latham, John (prirodoslovec)]] ° * [[Pierre André Latreille|Latreille, Pierre A.]] ° * [[William Elford Leach|Leach, William E.]] ° * [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoek, Antonie van]] ° * [[Rita Levi-Montalcini|Levi-Montalcini, Rita]] ° * [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] * [[Fritz Albert Lipmann|Lipmann, Fritz Albert]] ° * [[Hermann Loew|Loew, Hermann]] ° * [[Konrad Lorenz|Lorenz, Konrad]] ° * [[Salvador Luria|Luria, Salvador]] ° * [[André Lwoff|Lwoff, André]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] ° * [[Darja Marolt|Marolt, Darja]] ° * [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] ° * [[Ernest Mayer|Mayer, Ernest]] ° * [[Ernst Mayr|Mayr, Ernst]] ° * [[Barbara McClintock|McClintock, Barbara]] ° * [[Franc Megušar|Megušar, Franc]] ° * [[Gregor Mendel|Mendel, Gregor]] * [[Štefan Michieli|Michieli, Štefan]] ° * [[Jacques Monod|Monod, Jacques]] ° * [[Thomas Hunt Morgan|Morgan, Thomas H.]] ° * [[Edvard Moser|Moser, Edvard]] ° * [[May-Britt Moser|Moser, May-Britt]] ° * [[Narcis Mršić|Mršić, Narcis]] ° * [[Hermann Joseph Muller|Muller, Hermann J.]] ° * [[Johannes Peter Müller|Müller, Johannes P.]] * [[Carl Wilhelm von Nägeli|Nägeli, Carl Wilhelm von]] ° * [[Erwin Neher|Neher, Erwin]] ° * [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenberg, Marshall W.]] ° * [[Christiane Nüsslein-Volhard|Nüsslein-Volhard, Christiane]] ° * [[Severo Ochoa|Ochoa, Severo]] ° * [[Satoši Omura|Omura, Satoši]] ° * [[Frej Ossiannilsson|Ossiannilsson, Frej]] ° * [[Jošinori Osumi|Osumi, Jošinori]] ° * [[George Emil Palade|Palade, George E.]] ° * [[Peter Simon Pallas|Pallas, Peter S.]] ° * [[Ardem Patapoutian|Patapoutian, Ardem]] ° * [[Jure Piškur|Piškur, Jure]] ° * [[Franc Pohleven|Pohleven, Franc]] ° * [[Anton Polenec|Polenec, Anton]] * [[Janko Ponebšek|Ponebšek, Janko]] ° * [[Rodney Porter|Porter, Rodney]] ° * [[Vladimir Ravnik|Ravnik, Vlado]] ° * [[Ivan Regen|Regen, Ivan]] * [[Francis Peyton Rous|Rous, Francis P.]] ° * [[Bert Sakmann|Sakmann, Bert]] ° * [[Thomas Say|Say, Thomas]] ° * [[Albin Seliškar|Seliškar, Albin]] ° * [[Gregg L. Semenza|Semenza, Gregg L.]] ° * [[Andrew V. Schally|Schally, Andrew V.]] ° * [[seznam slovenskih biologov]] * [[Phillip Allen Sharp|Sharp, Phillip A.]] ° * [[Charles Scott Sherrington|Sherrington, Charles S.]] ° * [[John Maynard Smith|Smith, John M.]] ° * [[Oliver Smithies|Smithies, Oliver]] ° * [[Hans Spemann|Spemann, Hans]] ° * [[Roger Wolcott Sperry|Sperry, Roger W.]] ° * [[Ralph Steinman|Steinman, Ralph]] ° * [[Earl Wilbur Sutherland Jr.|Sutherland, Earl W. Jr. ]] ° * [[Jack W. Szostak|Szostak, Jack W.]] ° * [[Andrej Šali|Šali, Andrej]] ° * [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] ° * [[Edward L. Tatum|Tatum, Edward L.]] ° * [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck, Coenraad J.]] ° * [[Max Theiler|Theiler, Max]] ° * [[Hugo Theorell|Theorell, Hugo]] ° * [[Nikolaas Tinbergen|Tinbergen, Niko]] ° * [[Susumu Tonegava|Tonegava, Susumu]] ° * [[Charles Henry Turner (zoolog)|Turner, Charles Henry (zoolog)]] ° * [[Sébastien Vaillant|Vaillant, Sébastien]] * [[Pierre Léonard Vander Linden|Vander Linden, Pierre L.]] ° * [[Harold Varmus|Varmus, Harold]] ° * [[Selman Waksman|Waksman, Selman]] ° * [[George Wald|Wald, George]] ° * [[Alfred Russel Wallace|Wallace, Alfred R.]] ° * [[Torsten N. Wiesel|Wiesel, Torsten N.]] ° * [[Maks Wraber|Wraber, Maks]] ° * [[Tone Wraber|Wraber, Tone]] ° * [[Rosalyn Yalow|Yalow, Rosalyn]] ° * [[Rolf M. Zinkernagel|Zinkernagel, Rolf M.]] ° |group4=Botanika |list4=* [[Beloveška pušča]] ° * [[gomolj]] ° * [[hifa]] ° * [[kranjska bunika]] * ''[[Mala flora Slovenije]]'' ° * [[močvirski tulipan]] ° * [[navadni fižol]] ° * [[navadni jesenček]] ° * [[navadni rman]] ° * [[navadni sirek]] ° * [[planinski pelin]] ° * [[plevel]] ° * [[rastlinska celica]] ° * [[rman]] ° * [[stročnice]] ° * [[tigmomorfogeneza]] ° * [[trilistna vetrnica]] ° * [[zlatica]] ° |group5=Ekologija |list5=* [[biogeografija]] * [[bioindikator]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[biološki nadzor škodljivcev]] ° * [[ekologija]] * [[ekološka sukcesija]] * [[ekoton]] * [[evtrofikacija]] ° * [[Global Biodiversity Information Facility]] ° * [[Hardy-Weinbergovo načelo]] * [[hiperparazit]] * [[kozmopolit (biogeografija)]] ° * [[manj ogrožena vrsta]] ° * [[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]] ° * [[mimikrija]] * [[najmanj ogrožena vrsta]] ° * [[Nearktika]] ° * [[Palearktika]] ° * [[parazitoid]] ° * [[populacija (biologija)]] ° * [[potencialno ogrožena vrsta]] ° * [[produkcija (ekologija)]] ° * [[rastlinojedec]] * [[Rdeči seznam IUCN|''Rdeči seznam'' IUCN]] * [[relikt (biologija)]] ° * [[skrajno ogrožena vrsta]] ° * [[škodljivec]] ° * [[varstveno odvisna vrsta]] ° * [[v divjini izumrla vrsta]] ° * [[vektor (epidemiologija)]] ° |group6=Fiziologija |list6=* [[bazalna presnova]] ° * [[celično dihanje]] * [[cirkadiani ritem]] ° * [[čutilni receptor]] ° * [[dihanje]] * [[dormanca]] ° * [[estivacija]] ° * [[hibernacija]] * [[Kroghovo načelo]] ° * [[lateralna inhibicija]] ° * [[Lombardov učinek]] ° * [[membranski potencial]] ° * [[refleks]] ° * [[termogeneza]] ° * [[torpor]] ° * [[vzdražnost]] ° |group7= Zoologija |list7={{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1=* ''[[Alona sketi]]'' ° * [[aposematizem]] ° * [[arahnologija]] ° * [[bioakustika]] ° * [[bogomolčarji]] ° * [[brazdasti kit]] ° * ''[[Caenorhabditis elegans]]'' ° * [[ceponožci]] ° * ''[[Cerithidea decollata]]'' ° * [[‎cistotvorne ogorčice]] ° * [[citokin]] ° * [[cvetni okrogličar]] ° * [[členonožci]] * [[človečnjaki]] ° * [[človek]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[človeška ribica]] * [[črni močeril]] * [[črv]] ° * [[deseteronožci]] ° * [[domača mačka]] * [[domači pes]] * [[drobnonožke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[dvojnonoge]] ° * [[dvoklopniki]] ° * [[eholokacija]] ° * [[enakonožci]] * [[Entognatha]] ° * ''[[Entomologia Carniolica]]'' ° * [[etologija]] ° * [[Eutardigrada]] ° * [[evsocialnost]] ° * ''[[Fauna Europaea]]'' ° * [[Félicette]] ° * [[fenek]] * [[glavonožci]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[gliste]] ° * ''[[Globochthonius pancici]]'' ° * [[goži]] ° * ''[[Halicephalobus mephisto]]'' ° * [[herpetologija]] ° * [[Heterotardigrada]] ° * [[hijene]] * ''[[Hippocampus sarmaticus]]'' ° * ''[[Hippocampus slovenicus]]'' ° * [[hobotnice]] ° * [[Horvatova kuščarica]] ° * ''[[Inia araguaiaensis]]'' ° * [[jamski medved]] ° * [[jeguljičaste ogorčice]] ° * [[kače]] * [[kameleoni]] ° * [[kapibara]] ° * [[kit grbavec]] ° * [[kitovec]] ° * [[kljunaš]] ° * [[klobučnjaki]] ° * [[klopi]] * [[komodoški varan]] ° * [[komunikacija živali]] ° * [[kraški škrgonožec]] ° * [[kril]] * [[kubomeduze]] ° * [[leptostraki]] ° * [[leteče lisice]] ° * [[levitev]] ° * [[ličinka]] ° * [[lignji]] ° * [[listonožci]] ° * [[‎maksilopodi]] ° * [[mali malajski kančil]] ° * [[malonoge]] ° * [[maremsko-abruški ovčar]] ° * [[meduza (zoologija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mehkužci]] * [[mink]] ° * [[močvirska sklednica]] ° * [[monoplakofori]] ° * [[morski klobuk]] ° * [[morski sesalec]] ° * [[nektur]] ° * [[nimfa (biologija)]] ° * [[nogači]] ° * [[‎ogorčice koreninske pegavosti]] ° * [[ogorčice koreninskih šišk]] ° * [[osasti pajek]] * [[ostvarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[pajki]] * [[palpigradi]] ° * [[partenogeneza]] ° * [[pasavci]] ° * [[pasma]] * [[paščipalci]] ° * [[pipalkarji]] ° * [[plavutonožci]] ° * [[podzemska svinjka]] ° * [[počasniki]] ° * [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks]] ° * [[polip (zoologija)]] ° * [[postranice]] ° * [[praskrluparji]] ° * [[preobrazba (biologija)]] ° * [[pršice]] ° * [[raki]] ° * [[rakunasti pes]] * [[rebrače]] ° * [[Remipedia]] ° * [[ribe]] * [[seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ° * [[sistem komplementa]] ° * [[slonovi zobčki]] ° * [[slovenski ščipalec]] ° * [[sperma]] ° * [[spermatofor]] ° * [[stridulacija]] ° * [[strige]] ° * [[suhe južine]] ° * ''[[Sus]]'' ° * [[šesteronožni členonožci]] ° * [[ščipalci]] ° * [[škrgorepci]] ° * [[taksija]] ° * [[tapirji]] ° * [[temačniki]] ° * [[trdoživnjaki]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[triceratops]] * [[tupaje]] ° * [[udavi]] ° * [[udomačitev]] ° * [[velblod]] ° * [[vikunja]] ° * [[vitičnjaki]] ° * [[vodne bolhe]] ° * [[vodni bivol]] ° * [[volovska žaba]] ° * [[zlata krastača]] ° * [[zoologija]] * ''[[Zootaxa]]'' ° * [[živali]] |group2=Entomologija |list2= * [[afriški minljivec]] ° * [[alpski lesketnik]] ° * [[ameriški škržatek]] ° * ''[[Anax junius]]'' ° * ''[[Anoplolepis gracilipes]]'' ° * [[azijski kozliček]] ° * [[barjanska deva]] ° * [[barjanski lesketnik]] ° * [[barjanski okarček]] ° * [[barjanski spreletavec]] ° * [[barjanski škratec]] ° * [[belini]] ° * [[beli T]] ° * [[bleda deva]] ° * [[bledi kresničar]] ° * [[bledi peščenec]] ° * [[bleščeči zmotec]] ° * [[bogomolke]] ° * [[bolhe]] ° * [[bolšice]] ° * [[bramorji]] ° * [[brzični škratec]] ° * [[buba]] ° * ''[[Camponotus tergestinus]]'' ° * [[ciklamni telovnikar]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[čebele]] * [[čebeljeliki kožokrilci]] ° * [[čmrlj]] ° * [[črni kamenjak]] ° * [[črni ploščec]] ° * [[črtasta pižamarka]] ° * [[deviški pastir]] ° * [[dnevni metulji]] * [[dolgotipalčnice]] ° * ''[[Dolycoris baccarum]]'' ° * [[dristavični spreletavec]] ° * [[drobnovratnik]] * ''[[Drosophila melanogaster]]'' * [[dvokrilci]] ° * [[dvopikčasti škržatek]] ° * [[enakokrili kačji pastirji]] ° * [[enodnevnice]] ° * [[entomologija]] * ''[[Fulgora laternaria]]'' ° * [[gosenica]] ° * [[griloblatoidi]] ° * [[grmiščna zverca]] ° * [[harlekinska polonica]] ° * [[harlekinska stenica]] ° * [[herkul (hrošč)]] ° * [[hišni molj]] ° * [[Hitlerjev brezokec]] ° * [[hrošči]] * [[hruševa mrežnica]] ° * ''[[Isotomus speciosus]]'' ° * [[istrska žagorožka]] ° * [[japonski škržatek]] ° * [[južna zverca]] ° * [[kačji pastirji]] * [[kačji potočnik]] ° * [[kamelovratnice]] ° * [[kaparji]] ° * [[kljunavci]] ° * [[kobilice]] * [[komarji]] ° * [[koščični škratec]] ° * [[kovinski lesketnik]] ° * [[kozlički]] ° * [[kožokrilci]] ° * [[kranjski ovnič]] ° * [[kratkotipalčnice]] ° * [[kresnice (hrošči)]] ° * [[krešiči]] ° * [[krhljar]] ° * [[krvavordeči kamenjak]] ° * [[lastovičarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[lepenci]] ° * [[lisasti ploščec]] ° * [[listne uši]] ° * [[listni zavijači]] ° * [[loška zverca]] * ''[[‎Lycorma delicatula]]'' ° * [[mahovna deva]] ° * [[majski hrošč]] ° * [[malinovordeči kamenjak]] ° * [[mali modrač]] ° * [[mali rdečeokec]] ° * [[mali rogač]] ° * [[mali škržatki]] ° * [[marmorirana smrdljivka]] ° * [[medeči škržatek]] ° * [[medonosna čebela]] ° * ''[[Melitaea vedica]]'' ° * ''[[Mesosa nebulosa]]'' ° * [[metuljaste mušice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[metulji]] * [[mladoletnice]] ° * [[močvirski lebduh]] ° * [[modri bleščavec]] ° * [[modrini]] ° * [[modrinka]] ° * [[modri ploščec]] ° * [[modroriti spremljevalec]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mravlje]] * [[mrtvični spreletavec]] ° * [[navadna tenčičarica]] ° * [[navadni govnač]] ° * [[navadni kamenjak]] ° * [[navadni mravljinčar]] ° * [[neprave sovke]] ° * [[nogoprelci]] ° * [[nosna jezerka]] ° * [[obadi]] ° * [[obrežna zverca]] ° * [[obvodna zverca]] ° * [[oleandrovec]] ° * [[opoldanski škrlatec]] ° * [[‎orjaška skolija]] ° * [[orjaški azijski sršen]] ° * [[ovratniški plavač]] ° * [[pahljačekrilci]] ° * [[Palaeoptera]] ° * [[pasasti bleščavec]] ° * [[pasasti kamenjak]] ° * [[pedici]] ° * [[pegasti lesketnik]] ° * ''[[Philipomyia aprica]]'' ° * ''[[Phrictus quinquepartitus]]'' ° * ''[[Piezodorus lituratus]]'' ° * [[pisana stenica]] ° * [[plodova vinska mušica]] ° * [[ploščci]] ° * [[polkrilci]] ° * [[polonice]] ° * [[popotni porečnik]] ° * [[posnemalci]] ° * [[povirni studenčar]] ° * [[povodni škratec]] ° * [[pračeljustnice]] ° * [[prašne uši]] ° * [[prave cvrčalke]] ° * [[prave muhe]] ° * [[prave ose]] ° * [[pravi mrežekrilci]] ° * [[presenetljiva pazverca]] ° * [[prešerna lepotka]] ° * [[primorska plenilka]] ° * [[‎prisojni zimnik]] ° * [[pritlikavi listni zavrtači]] ° * [[prodni modrač]] * [[prodni paškratec]] ° * [[progasti kamenjak]] ° * [[Protodonata]] ° * ''[[Pseudochazara cingovskii]]'' ° * [[puščavnik (hrošč)]] ° * [[rani plamenec]] ° * [[ravnokrilci]] * [[rdečevrati mrhar]] ° * [[rdeči voščenec]] ° * [[repin belin]] ° * [[resarji]] ° * [[rjava deva]] ° * [[rjava lipovka]] ° * [[rjava trnovka]] ° * [[rogač]] ° * [[rumeni kamenjak]] ° * [[rumeni porečnik]] ° * [[Saulijev dvoličnik]] ° * [[Schmidtov dvoličnik]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] ° * [[seznam redov žuželk]] * [[sinji modrač]] ° * [[sinji presličar]] ° * [[siva bogomolka]] ° * [[sivi smrdljivec]] ° * [[skakači (členonožci)]] * [[skarabeji]] ° * [[slinarice]] ° * [[smrtoglavec]] ° * [[‎sredozemski lesketnik]] ° * [[sorodstvo svetivcev]] ° * [[sorodstvo ščitastih stenic]] ° * [[sredozemski kamenjak]] ° * [[stasiti kamenjak]] ° * [[stenice]] ° * [[storževa listonožka]] ° * [[strigalice]] ° * [[suhljati škratec]] ° * [[svetivci]] ° * [[sviloprejka]] * [[ščetinorepke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščitaste stenice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščurki]] ° * [[škrlatna lilijevka]] ° * [[šotna deva]] ° * [[španska muha]] ° * [[šuštarji]] * [[švab]] ° * [[talne uši]] ° * [[temni modrač]] ° * [[temni slaniščar]] ° * [[termiti]] * [[tigrasti komar]] ° * [[travniški škratec]] ° * [[trepetavke]] ° * [[trirogi skarabej]] ° * [[uhata rusonožka]] ° * [[usnjate stenice]] ° * [[velekrilci]] ° * [[velika lesna osa]] ° * [[velika ostrorobka]] ° * [[velika peščenka]] ° * [[veliki rdečeokec]] ° * [[veliki spremljevalec]] ° * [[veliki topolov kozliček]] ° * [[veščci]] ° * [[vinske mušice]] ° * [[višnjeva deva]] ° * [[vodni drsalci]] ° * [[volkci]] ° * [[vrbnice]] ° * [[vresni spreletavec]] ° * [[Wallaceova orjaška čebela]] ° * [[zajedavske stenice]] ° * [[zajedavske uši]] ° * [[zalubniki]] ° * [[zelena deva]] ° * [[zelena listna stenica]] ° * [[zelena pazverca]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zelena smrdljivka]] ° * [[zelenomodra deva]] ° * [[zgodnji trstničar]] ° * [[zibajoči ples]] ° * [[zlata minica]] ° * [[žagarica]] ° * [[želvaste stenice]] ° * [[žitna stenica]] ° * [[žitni molj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[žuželke]] |group3=Ornitologija |list3=* ''[[Acrocephalus]]'' ° * [[albatrosi]] ° * [[bela pastirica]] ° * [[bela štorklja]] ° * [[BirdLife International]] ° * [[breguljka]] ° * [[burnice]] ° * [[čaplje]] ° * [[čapljica]] ° * [[čevljekljun]] ° * [[čigre]] ° * [[čopasti ponirek]] ° * [[črna štorklja]] ° * [[črni hudournik]] ° * [[črni lori]] ° * [[črnoglavi muhar]] ° * [[divji petelin]] ° * [[dlakavci]] ° * [[dodo]] ° * [[dolgorepka]] ° * [[domači vrabec]] ° * [[droplje]] ° * [[epiornis]] * [[galapaški pingvin]] ° * [[gnezdo]] ° * [[golobi]] * [[govnačke]] ° * [[grilček]] ° * [[hudourniki (družina)]] ° * [[jastrebi Novega sveta]] ° * [[kakapo]] ° * [[kljunači]] ° * [[kljunorožci]] ° * [[kljunorožci (družina)]] ° * [[kmečka lastovka]] ° * [[krekovt]] ° * [[kukavica]] ° * [[lastovke]] ° * [[medosesi]] ° * [[medosledci]] ° * [[mokož]] ° * [[mormon (ptič)]] * [[muharji]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[navadna čigra]] ° * [[njivska gos]] ° * [[njorke]] ° * [[nojevci]] * [[obročkanje ptic]] ° * [[orjaški tukan]] ° * [[pastirice]] ° * [[pegaste sove]] ° * [[pegatke]] ° * [[pero]] ° * ''[[Pipreola pulchra]]'' ° * [[pisani tukan]] ° * [[plovci]] ° * [[podhujke]] ° * [[poljski škrjanec]] ° * [[priba]] ° * [[pritlikavi kormoran]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ptiči]] * [[ptič neletalec]] ° * [[rajčice]] ° * [[repaljščica]] ° * [[repnik]] ° * [[rjavi srakoper]] ° * [[rjavoglavi srakoper]] ° * [[rumeni strnad]] ° * [[ruševec]] ° * [[sadjejedi]] ° * [[severni kovaček]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam ptic v Sloveniji]] * [[sinice]] ° * [[siva čaplja]] * [[siva vrana]] ° * [[slavec]] ° * [[smrdokavra]] ° * [[sokol (rod)]] ° * [[sraka]] ° * [[srakoper]] ° * [[srakoperji]] ° * [[strmoglavci]] ° * [[strmoglavec (ptič)]] ° * [[stržki]] ° * [[škorci]] ° * [[škrjanci]] ° * [[šoja]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tajnik (ptič)]] ° * [[Temminckov prodnik]] ° * [[tolsti lastovičnik]] ° * [[tropiki]] ° * [[tukalice]] ° * [[tukani]] ° * [[turška grlica]] ° * [[velika bela čaplja]] ° * [[veliki detel]] ° * [[veliki vodomec]] ° * [[vijeglavka]] ° * [[vodomec]] ° * [[vojna emujev]] ° * [[vrabci]] ° * [[vrana]] ° * [[vrbji kovaček]] ° * [[vrtna penica]] ° * [[zelenonoga tukalica]] ° * [[žerjavi]] ° * [[žolne]] ° }} }} |group8=Kemija |list8= * [[barijev klorid]] * [[biomolekula]] ° * [[Adolf Butenandt|Butenandt, Adolf]] * [[William C. Campbell|Campbell, William C.]] ° * [[DDT]] ° * [[dvoatomna molekula]] * [[funkcionalna skupina]] * [[hitin]] * [[insekticid]] ° * [[Kemijski inštitut]] ° * [[kokamidopropil betain]] ° * [[Ana Kansky|Kansky, Ana]] * [[Stephanie Kwolek|Kwolek, Stephanie]] ° * [[lindan]] * [[Ignacy Łukasiewicz|Łukasiewicz, Ignacy]] ° * [[Edmund Mach|Mach, Edmund]] ° * [[malacidin]] ° * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] * [[metanol]] ° * [[metilamin]] ° * [[Paul Hermann Müller|Müller, Paul H.]] ° * [[obstojno organsko onesnaževalo]] ° * [[penicilin G]] ° * [[peptidna vez]] ° * [[periodni sistem elementov]] * [[polivinil klorid]] ° * [[riboflavin]] * [[Charles Soret|Soret, Charles]] ° * [[solanin]] ° * [[strihnin]] * [[Tibor Škerlak|Škerlak, Tibor]] ° * [[Ana Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Ana]] * [[tiol]] ° * [[Miha Tišler|Tišler, Miha]] * [[Ada E. Yonath|Yonath, Ada]] ° |group9=Medicina |list9=* [[Baruj Benacerraf|Benacerraf, Baruj]] ° * [[André Frédéric Cournand|Cournand, André Frédéric]] ° * [[Robert G. Edwards|Edwards, Robert G.]] ° * [[Fabryjeva bolezen]] ° * [[Dušan Ferluga|Ferluga, Dušan]] ° * [[Werner Forßmann|Forßmann, Werner]] ° * [[Ljerka Glonar|Glonar, Ljerka]] ° * [[Allvar Gullstrand|Gullstrand, Alvar]] ° * [[Eleonora Jenko Groyer|Jenko Groyer, Eleonora]] * [[Edward Jenner|Jenner, Edward]] * [[Vinko Kambič|Kambič, Vinko]] ° * [[karantena]] ° * [[Emil Theodor Kocher|Kocher, Emil T.]] ° * ''[[The Lancet|Lancet, The]]'' ° * [[Laskerjeva nagrada]] ° * [[Medical Subject Headings]] ° * [[melanom]] ° * [[miokardni infarkt]] ° * [[Ferid Murad|Murad, Ferid]] ° * [[Joseph Murray|Murray, Joseph]] ° * [[osnovno zdravilo]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[Dickinson W. Richards|Richards, Dickinson W.]] ° * [[Peter Safar|Safar, Peter]] * [[Jonas Salk|Salk, Jonas]] ° * [[Ignaz Semmelweis|Semmelweis, Ignaz]] ° * [[Uroš Skalerič|Skalerič, Uroš]] ° * [[John Snow|Snow, John]] ° * [[splav]] * [[spolno prenosljiva bolezen]] ° * [[transfuzija krvi]] ° * [[Joujou Tu|Tu, Joujou]] ° * [[umivanje rok]] * [[Julius Wagner-Jauregg|Wagner-Jauregg, Julius]] ° * [[Rudolf Weigl|Weigl, Rudolf]] ° * [[Wolfova nagrada za medicino]] ° |group10=Znanstvene in visokošolske ustanove |list10=* [[Akademija znanosti Češke republike]] ° * [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]] ° * [[Ameriški prirodoslovni muzej]] ° * [[Avstralska narodna univerza]] ° * [[Bolgarska akademija znanosti]] ° * [[Collège de France]] ° * [[Družba cesarja Viljema]] ° * [[‎Imperialni kolidž v Londonu]] ° * [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] ° * [[Karolinski inštitut]] ° * [[Mednarodna zveza raziskovalnih univerz]] ° * [[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] ° * [[Nacionalni inštituti za zdravje]] ° * [[Skupina Coimbra]] ° * [[Slovaška akademija znanosti]] ° * [[Univerza Cornell]] ° * [[Univerza Britanske Kolumbije]] ° * [[Univerza Duke]] ° * [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] ° * [[Univerza Harvard]] ° * [[Univerza Johnsa Hopkinsa]] ° * [[Univerza Kalifornije]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeley]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Los Angeles]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Diego|San Diego]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Francisco|San Francisco]] ° * [[Univerza v Kjotu]] ° * [[Univerza v Kobenhavnu]] ° * [[Univerza v Ljubljani]] * [[Univerza v Londonu]] ° * [[Univerza v Lundu]] ° * [[Univerza McGill]] ° * [[Univerza McMaster]] ° * [[Univerza Michigana]] ° * [[Univerza v New Yorku]] ° * [[Univerza Northwestern]] ° * [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]] ° * [[Univerza v Tokiu]] ° * [[Univerza v Uppsali]] ° * [[Univerza v Ženevi]] ° * [[Univerza Washingtona]] ° * [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] ° * [[Washingtonova univerza v St. Louisu]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Umetnost in zabava |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |above = |below = |list1 = * [[AKC Metelkova mesto]] * [[alternativna zgodovina]] ° * [[Art Rebel 9]] ° * [[Hollywoodska aleja slavnih]] ° * [[izmišljeno vesolje]] ° * [[Oton Jugovec|Jugovec, Oton]] ° * [[Ivan Jurkovič (kipar)|Jurkovič, Ivan]] ° * [[Kiberpipa]] ° * [[Franz Marc|Marc, Franz]] ° * [[Marijin steber, Ljubljana]] ° * ''[[Metacritic]]'' ° * [[Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut]] ° * [[nori znanstvenik]] ° * ''[[Padli astronavt]]'' ° * [[postapokaliptična fikcija]] ° * [[retrofuturizem]] ° * ''[[Rolling Stone]]'' ° * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] ° * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] ° * [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika]] ° * [[spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana]] ° * [[spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] ° * [[superheroj]] ° * [[Ivan Šiškin|Šiškin, Ivan]] ° * [[Vodnikov spomenik]] ° * [[vojaška znanstvena fantastika]] ° * [[Benjamin Wilson (slikar)|Wilson, Benjamin (slikar)]] * ''[[xkcd]]'' ° * [[Srdjan Živulović|Živulović, Srdjan]] ° |group2 = Film in<br/>televizija |list2 = * ''[[Ad Astra: Pot do zvezd]]'' ° * ''[[AllMovie]]'' ° * [[Gillian Anderson|Anderson, Gillian]] ° * [[Avatar (film)|''Avatar'' (film)]] * [[Brigitte Bardot|Bardot, Brigitte]] ° * [[Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|''Bojna ladja Galaktika'' (TV-serija, 2004)]] ° * ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' ° * ''[[Božji oklep]]'' ° * [[Bryan Cranston|Cranston, Bryan]] ° * [[Joan Crawford|Crawford, Joan]] ° * [[Časovni stroj (film, 1960)|''Časovni stroj'' (film, 1960)]] ° * [[Černobil (miniserija)|''Černobil'' (miniserija)]] ° * [[Dan neodvisnosti (film)|''Dan neodvisnosti'' (film)]] ° * [[James Dean|Dean, James]] ° * [[Dracula (miniserija)|''Dracula'' (miniserija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Dune: Peščeni planet]]'' ° * ''[[Forrest Gump]]'' ° * [[Michael J. Fox|Fox, Michael J.]] ° * [[Stephen Fry|Fry, Stephen]] ° * [[Greta Garbo|Garbo, Greta]] ° * ''[[Gattaca]]'' ° * [[Whoopi Goldberg|Goldberg, Whoopi]] ° * [[Samuel Goldwyn|Goldwyn, Samuel]] ° * ''[[Goli v sedlu]]'' ° * [[Greyhound (film)|''Greyhound'' (film)]] ° * [[Anna Gunn|Gunn, Anna]] ° * [[Vera Holodna|Holodna, Vera]] ° * [[Hedda Hopper|Hopper, Hedda]] ° * [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igra prestolov'' (TV-serija)]] ° * [[Oscar Isaac|Isaac, Oscar]] ° * ''[[Iztrebljevalec]]'' ° * ''[[Iztrebljevalec 2049]]'' ° * [[‎Samuel L. Jackson|‎Jackson, Samuel L.]] ° * ''[[Kaj žre Gilberta Grapa?]]'' ° * ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' ° * [[Kocka (film)|''Kocka'' (film)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Kriva pota]]'' * ''[[Kung Fu Panda]]'' * ''[[Kung Fury]]'' ° * [[Hedy Lamarr|Lamarr, Hedy]] ° * [[Fritz Lang|Lang, Fritz]] ° * ''[[Ledene steze]]'' ° * [[Vivien Leigh|Leigh, Vivien]] ° * ''[[Lepota po ameriško]]'' ° * ''[[Mars napada!]]'' ° * ''[[Mediterraneo]]'' ° * [[Metropolis (film)|''Metropolis'' (film)]] ° * ''[[Mladi Frankenstein]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Možje v črnem (film)|''Možje v črnem'' (film)]] ° * [[Muha (film, 1986)|''Muha'' (film, 1986)]] * ''[[Mystery Science Theater 3000]]'' ° * [[Narodni filmski register]] ° * [[Jack Nicholson|Nicholson, Jack]] ° * ''[[Okrožje 9]]'' * [[Edward James Olmos|Olmos, Edward James]] ° * [[oskar za najboljši tujejezični film]] ° * ''[[Osmi potnik]]'' ° * [[George Pal|Pal, George]] ° * [[Aaron Paul|Paul, Aaron]] ° * [[Roman Polanski|Polanski, Roman]] ° * ''[[Preden se stegneva]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Prihod]]'' ° * ''[[Princesa Mononoke]]'' ° * ''[[Princesa nevesta]]'' ° * [[Sonja Prosenc|Prosenc, Sonja]] ° * [[Alan Rickman|Rickman, Alan]] ° * [[Emmanuelle Riva|Riva, Emmanuelle]] ° * ''[[Rotten Tomatoes]]'' ° * [[Maximilian Schell|Schell, Maximilian]] ° * [[seznam slovenskih filmov]] * [[seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film]] ° * [[Sherlock Holmes (film, 1916)|''Sherlock Holmes'' (film, 1916)]] ° * ''[[Shrek]]'' ° * [[Skynet]] ° * [[Klemen Slakonja|Slakonja, Klemen]] * ''[[Smrtonosni stroji]]'' ° * ''[[Socializacija bika?]]'' ° * ''[[Spectral]]'' ° * [[Stik (film)|''Stik'' (film)]] ° * [[Studio Ghibli]] ° * ''[[Svižčev dan]]'' ° * [[Šund (film)|''Šund'' (film)]] ° * [[Shirley Temple|Temple, Shirley]] ° * ''[[Terminator 2: Sodni dan]]'' ° * ''[[Trinajsti bojevnik]]'' * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Umri pokončno]]'' ° * [[Variety (revija)|''Variety'']] ° * [[Denis Villeneuve|Villeneuve, Denis]] ° * ''[[Vojna zvezd]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen|Epizoda I – Grozeča prikazen]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov|Epizoda II – Napad klonov]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanje Sitha|Epizoda III – Maščevanje Sitha]]'' * ''[[V višave]]'' ° * ''[[V žarišču]]'' ° * [[Sigourney Weaver|Weaver, Sigourney]] ° * [[Billy Wilder|Wilder, Billy]] ° * ''[[Zajec Jojo]]'' ° * [[Železni križec (film)|''Železni križec'' (film)]] ° * [[Živi mrtveci (TV-serija)|''Živi mrtveci'' (TV-serija)]] ° |group3 = Glasba |list3 = * ''[[AllMusic]]'' ° * ''[[Billboard]]'' ° * ''[[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|Brothers in Arms]]'' ° * [[Columbia Records]] ° * [[The Cranberries|Cranberries, The]] ° * [[Creedence Clearwater Revival]] ° * [[Ajano Cudži|Cudži, Ajano]] ° * [[John Deacon|Deacon, John]] ° * [[Dire Straits]] * ''[[Dookie]]'' ° * [[The Drinkers|Drinkers, The]] * ''[[Džinovski]]'' ° * [[Dalaj Eegol|Eegol, Dalaj]] * [[extended play]] ° * [[Ella Fitzgerald|Fitzgerald, Ella]] ° * [[Aretha Franklin|Franklin, Aretha]] ° * ''[[Get Lucky (album, Mark Knopfler)|Get Lucky]]'' ° * [[glasbeni album]] ° * [[Greatest Hits (album, Queen)|''Greatest Hits'' (album, Queen)]] ° * ''[[Greatest Hits II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Heart]] ° * [[Hepcat]] ° * [[Hladno pivo]] ° * [[Hram slavnih rokenrola]] ° * [[In Color (album, Red Five Point Star)|''In Color'' (album, Red Five Point Star)]] ° * ''[[In the End]]'' ° * [[Judge Dread]] ° * [[Mark Knopfler|Knopfler, Mark]] ° * [[Jakob Kobal|Kobal, Jakob]] ° * [[Komu zvoni (pesem)]] ° * [[Kool & the Gang]] * [[Kukushai]] ° * [[Um Kultum|Kultum, Um]] ° * [[Leningrad (glasbena skupina)|Leningrad]] ° * [[Annie Lennox|Lennox, Annie]] ° * ''[[Leva scena]]'' ° * ''[[London Calling]]'' ° * [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] ° * [[Men at Work]] ° * [[Joni Mitchell|Mitchell, Joni]] ° * ''[[MTV Unplugged in New York]]'' ° * [[News of the World (album)|''News of the World'' (album)]] ° * ''[[No Need to Argue]]'' ° * ''[[One Step Beyond...]]'' ° * [[Dolores O'Riordan|O'Riordan, Dolores]] * [[Otava Jo]] ° * [[Pannonia Allstars Ska Orchestra]] ° * [[Parni valjak]] ° * [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] ° * [[Pekinška patka]] ° * ''[[Physical Graffiti]]'' ° * [[Pitura Freska]] ° * [[Plava trava zaborava]] ° * [[Polemic]] ° * [[Ala Pugačova|Pugačova, Ala]] ° * ''[[Punk in Drublic]]'' ° * [[Red Five Point Star]] ° * [[R.E.M.]] ° * [[Lidija Ruslanova|Ruslanova, Lidija]] ° * ''[[Sailing to Philadelphia]]'' * [[Doreen Shaffer|Shaffer, Doreen]] ° * [[Simon & Garfunkel]] ° * [[The Slackers|Slackers, The]] ° * [[Smash (album)|''Smash'' (album)]] ° * [[Stepping Out (album, Red Five Point Star)|''Stepping Out'' (album, Red Five Point Star)]] ° * [[superskupina]] ° * ''[[Še pomnite Kuzle, tovariši?]]'' ° * [[Roger Meddows Taylor|Taylor, Roger M.]] ° * [[Teška industrija]] ° * [[These Are the Days of Our Lives]] ° * [[The Toasters|Toasters, The]] ° * [[Tracker (album)|''Tracker'' (album)]] ° * [[Trojan Records]] ° * [[UB40]] ° * [[Vangelis]] ° * [[Eddie Van Halen|Van Halen, Eddie]] ° * [[Vaya Con Dios]] ° * [[We Didn't Start the Fire]] ° * [[»Weird Al« Yankovic]] ° * ''[[Worst Case Scenario (album, Red Five Point Star)|Worst Case Scenario]]'' ° * [[Neil Young|Young, Neil]] ° * [[Združenje ameriške glasbene industrije]] ° * [[Zemfira]] ° |group4 = Književnost |list4 = * [[Douglas Adams|Adams, Douglas]] * ''[[Baskervillski pes]]'' ° * [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] ° * [[Ivana Brlić-Mažuranić|Brlić-Mažuranić, Ivana]] ° * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Orson Scott Card|Card, Orson Scott]] ° * [[Karel Čapek|Čapek, Karel]] ° * ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' ° * [[Philip Kindred Dick|Dick, Philip Kindred]] ° * [[Emily Dickinson|Dickinson, Emily]] ° * [[Greg Egan|Egan, Greg]] ° * ''[[Enderjeva igra]]'' ° * [[Joe Haldeman|Haldeman, Joe]] ° * ''[[Hellstrom's Hive]]'' ° * [[Brian Herbert|Herbert, Brian]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] ° * [[Aldous Huxley|Huxley, Aldous]] ° * [[William Gibson|Gibson, William]] ° * [[Nadine Gordimer|Gordimer, Nadine]] ° * ''[[Jedci mrtvih]]'' ° * [[Stephen King|King, Stephen]] ° * ''[[Klavnica pet]]'' ° * [[Mojca Kumerdej|Kumerdej, Mojca]] ° * ''[[Kurja polt]]'' * [[Harper Lee|Lee, Harper]] ° * [[Herman Melville|Melville, Herman]] ° * ''[[Metro 2033]]'' ° * [[Mi (roman)|''Mi'' (roman)]] ° * [[Vladimir Nabokov|Nabokov, Vladimir]] ° * [[nagrada Hugo]] ° * [[nagrada Nebula]] ° * [[Larry Niven|Niven, Larry]] ° * ''[[Peščeni planet]]'' ° * ''[[Piknik na robu ceste]]'' ° * [[Terry Pratchett|Pratchett, Terry]] ° * [[prazna knjiga]] ° * ''[[Rendezvous with Rama]]'' ° * ''[[Ringworld]]'' ° * ''[[Rože za Algernona]]'' ° * [[seznam avtorjev fantazijskih književnih del]] ° * [[seznam avtorjev znanstvenofantastičnih književnih del]] * ''[[Slavospev za Leibowitza]]'' ° * [[Slovenski knjižni sejem]] ° * [[Solaris (roman)|''Solaris'' (roman)]] ° * [[Stik (roman)|''Stik'' (roman)]] ° * ''[[The Forever War]]'' ° * ''[[The White Plague]]'' ° * [[Sue Townsend|Townsend, Sue]] ° * ''[[Umetnost vojne]]'' ° * ''[[Vesoljski bojevniki]]'' ° * [[Voltaire]] ° * [[William Butler Yeats|Yeats, William B.]] ° * ''[[V Elvisovi sobi]]'' ° * [[Virginia Woolf|Woolf, Virginia]] ° |group5 = Igre |list5 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[fliper]] ° * [[igra igranja vlog]] * [[Monopoli (igra)|''Monopoli'' (igra)]] ° * [[namizna igra evropskega sloga]] ° * [[Talisman (igra na deski)|''Talisman'' (igra na deski)]] ° * ''[[Warhammer 40.000]]'' ° |group2 = Videoigre |list2 = * [[2K Games]] ° * ''[[Age of Empires II: The Age of Kings|Age of Empires II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[BioShock]]'' ° * ''[[Command & Conquer]]'' ° * ''[[Darkest Dungeon]]'' ° * ''[[Deus Ex: Human Revolution]]'' ° * ''[[Dishonored]]'' ° * [[Doom (serija)|''Doom'' (serija)]] ° * [[Doom (videoigra, 2016)|''Doom'' (videoigra, 2016)]] ° * ''[[Dragon Age: Origins]]'' ° * ''[[Duke Nukem 3D]]'' ° * [[Fallout (serija)|''Fallout'' (serija)]] ° ** [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Fallout]]'' ° ** ''[[Fallout 2]]'' ° ** ''[[Fallout 3]]'' ° * ''[[Hardspace: Shipbreaker]] ° * ''[[Heroes of Might and Magic III: The Restoration of Erathia|Heroes of Might and Magic III]]'' * [[Interplay Entertainment]] ° * ''[[Left 4 Dead]]'' ° * ''[[Magicka]]'' ° * ''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]'' ° * ''[[Mordhau]] ° * ''[[Mordheim: City of the Damned]]'' ° * ''[[Mutant Year Zero: Road to Eden]]'' ° * [[Paradox Interactive]] ° * ''[[Phoenix Point]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Pillars of Eternity]]'' ° * ''[[Plague Inc.]]'' ° * ''[[PlayerUnknown's Battlegrounds]]'' ° * ''[[Pokémon Go]]'' ° * ''[[Portal (videoigra)|Portal]]'' ° * [[preživetvena grozljivka]] ° * [[prvoosebna strelska videoigra]] ° * [[pustolovska videoigra]] ° * ''[[Serious Sam: The First Encounter]]'' ° * [[seznam videoiger]] * ''[[South Park: The Stick of Truth]]'' ° * ''[[S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl]]'' ° * [[strateška videoigra]] ° * ''[[They Are Billions]] ° * ''[[Transport Tycoon]]'' ° * [[Valve Corporation]] ° * ''[[Viscera Cleanup Detail]]'' ° * ''[[Wordle]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' ° * [[zvrst videoigre]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Geografija |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Afrika]] * [[Akrotiri in Dhekelia]] ° * [[Antarktični polotok]] ° * [[Armensko višavje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Avstrija]] * [[Azija]] * [[Banskobistriški okraj]] ° * [[Bistriško branište]] ° * [[Bodélé]] ° * [[Bratislavski okraj]] ° * [[Daljni vzhod]] ° * [[Denali]] ° * [[Dolina Lepene]] ° * [[državni naravni rezervat Sataplia]] ° * [[Hong Kong]] * [[Hubej]] ° * [[Huda luknja]] ° * [[Indonezija]] * [[Jutlandija]] ° * [[Južna Azija]] ° * [[‎Južnočeški okraj]] ° * [[‎Južnomoravski okraj]] ° * [[Kapova jama]] ° * [[Karlovarski okraj]] ° * [[Karpati]] ° * [[Kinderle]] ° * [[Kola (polotok)]] ° * [[Korab]] ° * [[Kordiljere]] ° * [[Košiški okraj]] ° * [[Kralovehraški okraj]] ° * [[kriptodepresija]] * [[ledena polica]] ° * [[Lekinka]] ° * [[Libereški okraj]] ° * [[Lovćen]] * [[Mala Pasica]] ° * [[Mariborska cesta, Celje]] ° * [[Mokrec]] * [[Moravsko-šlezijski okraj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[naravni park Strandža]] ° * [[naravni rezervat Kesterson]] * [[Nitranski okraj]] ° * [[Niue]] * [[Ngerulmud]] ° * [[Nizozemski Antili]] * [[NUTS 1]] ° * [[oaza]] ° * [[okraji Češke]] ° * [[okraji Slovaške]] ° * [[Olomuški okraj]] ° * [[Osrednječeški okraj]] ° * [[Padska nižina]] ° * [[Pardubiški okraj]] ° * [[Pilanca]] ° * [[Pjongčang]] * [[Plzenski okraj]] ° * [[podregije Madžarske]] ° * [[Pontsko gorovje]] ° * [[Portugalska]] * [[potres na Haitiju (2010)]] ° * [[potres v Beljaku (1690)]] ° * [[potres v Dubrovniku (1667)]] ° * [[potres v Furlaniji 1976]] * [[potres v Skopju (1963)]] ° * [[potres v Zgornjem Posočju 2004]] ° * [[Prešovski okraj]] ° * [[Pripetska močvirja]] ° * [[Rodopi]] ° * [[severni tečajnik]] * [[Slovenija]] * [[Stara planina]] ° * [[Stari svet]] ° * [[Špehovka (jama)]] ° * [[Trenčinski okraj]] ° * [[Trnavski okraj]] ° * [[tropi]] ° * [[Turansko nižavje]] ° * [[Usteški okraj]] ° * [[Velikanova pot]] ° * [[Velika Pasica]] ° * [[veliki čilski potres]] ° * [[Visočinski okraj]] ° * [[Vzhodna Slovenija]] ° * [[Vzhodnoevropsko nižavje]] ° * [[Yaren]] ° * [[Zlinski okraj]] ° * [[zvezna država Združenih držav Amerike]] * [[Železna jama]] |group2=Naselja |list2=* [[Ahmedabad]] ° * [[Almati]] ° * [[Alofi]] ° * [[Alžir]] ° * [[Antananarivo]] ° * [[Apia]] ° * [[Asmara]] ° * [[Avarua]] ° * [[Bamako]] ° * [[Bandar Seri Begawan]] ° * [[Bangui]] ° * [[Banjul]] ° * [[Basseterre]] ° * [[Belmopan]] ° * [[Berkeley, Kalifornija]] ° * [[Berlin]] * [[Bethel, New York]] ° * [[Bissau]] ° * [[Bistra, Vrhnika]] * [[Bloemfontein]] ° * [[Brasilia]] * [[Brazzaville]] ° * [[Brest, Belorusija]] ° * [[Bridgetown]] ° * [[Bruselj]] * [[Bruselj (občina)]] ° * [[Bujumbura]] ° * [[Calgary]] ° * [[Cardiff]] * [[Castries]] ° * [[Celje]] * [[Cincinnati]] ° * [[Conakry]] ° * [[Daka]] ° * [[Dakar]] ° * [[Dar es Salaam]] ° * [[Delhi]] ° * [[Dili]] ° * [[Dnipro]] ° * [[Dodoma]] ° * [[Doha]] ° * [[Dubaj]] ° * [[Durban]] ° * [[Dušanbe]] ° * [[Džakarta]] ° * [[Džuba]] ° * [[Elbasan]] ° * [[Entebbe]] * [[Freetown]] ° * [[Gaborone]] ° * [[Gostomel]] ° * [[Gradenc]] * [[Guadalajara]] ° * [[Gvatemala (mesto)]] * [[Halifax, Nova Škotska]] ° * [[Harare]] ° * [[Honiara]] ° * [[Islamabad]] ° * [[Ithaca, New York]] ° * [[Jokohama]] ° * [[Juneau]] * [[Kairo]] * [[Kampala]] ° * [[Kartum]] * [[Kigali]] ° * [[Kinšasa]] ° * [[Kolkata]] ° * [[Komarno, Slovaška]] ° * [[Kuala Lumpur]] ° * [[Kuvajt (mesto)]] ° * [[Lagos]] ° * [[Leeds]] ° * [[Libreville]] ° * [[Lilongwe]] ° * [[Little Rock]] ° * [[Lomé]] ° * [[London]] * [[Luanda]] ° * [[Lund]] ° * [[Lusaka]] ° * [[Malabo]] ° * [[Malé]] ° * [[Manama]] ° * [[Manila]] ° * [[Maputo]] ° * [[Maseru]] ° * [[Mbabane]] ° * [[Mežica]] * [[Modra, Slovaška]] ° * [[Mogadiš]] ° * [[Monrovija]] ° * [[Moroni]] ° * [[Mumbaj]] * [[Muškat (mesto)]] ° * [[Nagoja]] ° * [[Narva]] ° * [[Nassau, Bahami]] ° * [[N'Djamena]] ° * [[Niamey]] ° * [[Nouakchott]] * [[Nukuʻalofa]] ° * [[Osaka]] ° * [[Pafos]] ° * [[Palikir]] ° * [[Panama (mesto)]] ° * [[Peking]] * [[Pittsburgh]] ° * [[Pjongjang]] ° * [[Plymouth]] ° * [[Podgorje, Koper]] * [[Port-au-Prince]] ° * [[Port of Spain]] ° * [[Port Louis]] ° * [[Porto-Novo]] ° * [[Port Vila]] ° * [[Praia]] ° * [[Preska nad Kostrevnico]] * [[Prevalje]] * [[‎Princeton, New Jersey]] ° * [[Rabat]] ° * [[Riad]] ° * [[Ribnica]] * [[Rio de Janeiro]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Roseau]] ° * [[Ruše]] * [[San Juan, Portoriko]] ° * [[San Michele all'Adige]] ° * [[San Salvador]] ° * [[São Tomé]] ° * [[seznam največjih mest po državah]] ° * [[Sheboygan, Wisconsin]] ° * [[Shrewsbury]] ° * [[St. George's]] ° * [[St. John's]] ° * [[Suva]] ° * [[Sydney]] * [[Šentjernej]] * [[Šjan]] ° * [[Tajpej]] ° * [[Tegucigalpa]] ° * [[Timbuktu]] ° * [[Tokio]] * [[Trento]] ° * [[Tripoli]] ° * [[Ufa]] ° * [[Ulan Bator]] ° * [[Verd]] * [[Vientiane]] ° * [[Vipolže]] * [[Vogrsko]] * [[Vojnik]] * [[Vrhnika]] * [[Vuhan]] ° * [[Yamoussoukro]] ° * [[Yaoundé]] ° * [[Zreče]] * [[Železniki]] |group3=Otoki |list3=* [[Aleksandrov otok]] ° * [[Baffinov otok]] ° * [[Bathurstov otok]] ° * [[Bananal (otok)]] ° * [[Banksov otok]] ° * [[Bioko]] ° * [[Boljševik (otok)]] ° * [[Borneo]] ° * [[‎Bylotov otok]] ° * [[Cape Breton (otok)]] ° * [[Devon (otok)]] ° * [[Ellesmere]] ° * [[Funafuti]] ° * [[Južni otok]] ° * [[Južni otok (Nova dežela)]] ° * [[Kanadsko arktično otočje]] ° * [[Komandantovi otoki]] * [[Lemnos]] ° * [[Luzon]] ° * [[Majuro]] ° * [[Mali Sundski otoki]] ° * [[Marajó]] ° * [[Martha's Vineyard]] ° * [[Melvillov otok, Kanada]] ° * [[Mindanao]] ° * [[Moluki]] ° * [[Nova Britanija]] ° * [[Nova Gvineja]] ° * [[Otok Axla Heiberga]] ° * [[‎Otok Ellefa Ringnesa]] ° * [[‎Otok kralja Viljema]] ° * [[Otok oktobrske revolucije]] ° * [[Otok princa Patricka]] ° * [[Otok waleškega princa]] ° * [[Otoki kraljice Elizabete]] ° * [[Sahalin]] ° * [[Sark]] * [[Severna dežela]] ° * [[Severni otok]] ° * [[Severni otok (Nova dežela)]] ° * [[seznam otokov po površini]] ° * [[‎Somersetski otok]] ° * [[Southamptonov otok]] ° * [[Spitsbergi (otok)]] ° * [[Sulavezi]] ° * [[Tajvan (otok)]] ° * [[Tarava]] ° * [[Vancouvrov otok]] ° * [[Viktorijin otok]] ° * [[Zanzibarsko otočje]] ° |group4=Vodna<br/>telesa |list4=* [[Albertovo jezero]] ° * [[Balhaško jezero]] ° * [[Belca (Idrijca)]] ° * [[Belo morje]] ° * [[Blidinje jezero]] ° * [[Bohinjsko jezero]] * [[Čad (jezero)]] ° * [[Činghaj (jezero)]] ° * [[Črno morje]] * [[delta Donave]] ° * [[Don (reka)]] ° * [[Drava]] * [[Eriejsko jezero]] ° * [[‎Eyrovo jezero]] ° * [[Floridski preliv]] ° * [[Gajševsko jezero]] ° * [[Gibraltarska ožina]] ° * [[Grenlandsko morje]] ° * [[Hudsonov zaliv]] ° * [[Hutovo blato]] ° * [[Huronsko jezero]] ° * [[Izabal]] ° * [[izvir]] * [[Jamuna]] ° * [[Jangce]] * [[jezero Mweru]] ° * [[Kaspijsko jezero]] * [[Kijevsko jezero]] ° * [[Kossou (jezero)]] ° * [[Kura (reka)]] ° * [[Malavijsko jezero]] ° * [[Maracaibo (jezero)]] ° * [[Melaški preliv]] ° * [[Michigansko jezero]] ° * [[Müritz]] ° * [[Nežidersko jezero]] ° * [[Nikaragovsko jezero]] ° * [[Norveško morje]] ° * [[Ontarijsko jezero]] ° * [[Orinoko]] ° * [[Ormoško jezero]] ° * [[Palško jezero]] ° * [[Pečora]] ° * [[Perniško jezero]] ° * [[Petelinjsko jezero]] ° * [[Petišovsko jezero]] ° * [[Pivška presihajoča jezera]] ° * [[Pojang]] ° * [[ribniki Opekarna]] ° * [[Ribniki v dolini Drage]] ° * [[Riški zaliv]] ° * [[Saimaa]] ° * [[Škumbin]] ° * [[Tanganjiško jezero]] * [[Temza]] ° * [[Tokantins]] ° * [[Turkansko jezero]] ° * [[Ural (reka)]] ° * [[Urmijsko jezero]] ° * [[Vänern]] ° * [[Veliko medvedje jezero]] ° * [[Veliko slano jezero]] ° * [[Veliko suženjsko jezero]] ° * [[Venta (reka)]] ° * [[Volga]] * [[Vonarsko jezero]] ° * [[Vostok (jezero)]] ° * [[Winnipeško jezero]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Tehnika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[8,8 cm SK C/35]] ° * [[avtomobil]] * [[Canon EOS 40D]] ° * [[Canon PowerShot G]] ° * [[čoln]] ° * [[digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[Dysonova sfera]] ° * [[elektronski mikroskop]] ° * [[Eriejski prekop]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] ° * [[Rudolf Fizir|Fizir, Rudolf]] ° * [[GAU-8 Avenger]] ° * [[Generalna konferenca za uteži in mere]] ° * [[hiperzvočno orožje]] * [[jama Ojstro]] ° * [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] ° * [[kazanska podzemna železnica]] ° * [[laserski vibrometer]] ° * [[londonska podzemna železnica]] ° * [[maksimalni potop podmornice]] ° * [[mednarodna poldnevniška konferenca]] ° * [[Mednarodna vesoljska postaja]] * [[Mednarodni urad za uteži in mere]] ° * [[Metropolitanska železnica]] * [[mikroplastika]] ° * [[namakanje]] ° * [[newyorška podzemna železnica]] ° * [[Phoenix (sonda)]] ° * [[plastika]] ° * [[pristanek na Luni]] ° * [[projekt Mercury]] ° * [[raketa nosilka]] ° * [[raketoplan]] * [[sondirna raketa]] ° * [[Space Shuttle]] * [[splošna umetna inteligenca]] ° * [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']] ° * [[STOL]] ° * [[stol (pohištvo)]] ° * [[strmoglavec]] * [[tahistoskop]] * [[Tehniška založba Slovenije]] ° * [[TGV]] * [[trup podmornice]] ° * [[univerzalni zabojnik]] ° * [[Volkswagen hrošč]] ° * ''[[Wayback Machine]] ° * [[Zmaj Fizir FN]] * [[zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[zvezdna ladja]] ° |group2=Računalništvo |list2=* [[atribut alt]] ° * [[elektronska knjiga]] ° * [[hCard]] ° * [[igralna konzola]] ° * [[internet v Sloveniji]] ° * [[načelo najmanjše osuplosti]] ° * [[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']] ° * [[NetBus]] * [[osebni računalnik]] ° * [[Pascaline]] * [[PlayStation 3]] * [[Portable Document Format]] ° * [[računalniško okolje]] ° * [[regularni izraz]] ° * [[Steam]] ° * [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]] ° * [[vhod-izhod]] * [[videoigra]] ° * [[Windows 7]] ° * [[zaslon na dotik]] ° * [[zlonamerna programska oprema]] ° * [[zunanja naprava]] |group3=Zgradbe in<br/>objekti |list3=* [[Belvedere, Dunaj]] ° * [[Beograjska trdnjava]] ° * [[Brusove klavže]] ° * [[Cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] ° * [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]] ° * [[dvorec Lanthieri]] ° * [[dvorec Novo Celje]] * [[Empire State Building]] ° * [[grad Lemberg pri Novi Cerkvi]] ° * [[grad Trosky]] ° * [[hidroelektrarna Bistra]] ° * [[Hribarjeva vila]] ° * [[jez Hoda Afarin]] ° * [[Kamniti most, Škofja Loka]] ° * [[Kanomeljske klavže]] ° * [[Kristalna palača, Ljubljana]] ° * [[Lavrenčičeva hiša]] ° * [[most SNP]] ° * [[Oravski grad]] ° * [[Øresundski most]] ° * [[Pentagon (stavba)]] ° * [[Poševni stolp v Pisi]] ° * [[predor pod Rokavskim prelivom]] ° * [[Putrihove klavže]] ° * [[Rakušev mlin]] ° * [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|rimska nekropola v Šempetru]] ° * [[Seikan]] ° * [[vila Vipolže]] ° * [[vodni stolp]] ° * [[Vodni stolp, Celje]] ° * [[Vodni stolp, Muta]] ° * [[Vodovodni stolp, Brežice]] ° * [[Vodovodni stolp, Kranj]] ° * [[World Trade Center]] * [[Zapornica na Ljubljanici]] ° * [[Zmajski most]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Zgodovina in politika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[1980]] * [[1981]] * [[1982]] * [[2007]] * [[2008]] * [[2009]] * [[2010]] * [[2011]] * [[2012]] * [[2013]] * [[2014]] * [[2015]] * [[2016]] ° * [[2017]] ° * [[2018]] * [[2019]] ° * [[afera Iran-Contra]] * [[afera Lewinsky]] * [[afera Watergate]] * [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]] ° * [[Atlantska listina]] * [[balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)]] ° * [[blejski sporazum (1938)]] ° * [[Blutorden]] * [[Britanska Indija]] * [[dinastija Han]] ° * [[državni sekretar Republike Slovenije]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[eksplozija v Halifaxu (1917)]] ° * [[Haliaetum]] * [[holokavst]] * [[kancler Nemčije]] ° * [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]] * [[legenda o nožu v hrbet]] ° * [[let 105 Britannia Airways]] ° * [[let 802/6 British Eagle International Airlines]] ° * [[Malijski imperij]] ° * [[‎Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] ° * [[Mongolsko cesarstvo]] ° * [[odlok 770]] ° * [[Józef Piłsudski|Piłsudski, Józef]] ° * [[pivniški puč]] ° * [[protesti v Sloveniji (2012–2013)]] ° * [[Sevreska mirovna pogodba]] * [[sistem Pogodbe o Antarktiki]] ° * [[Skupnost narodov]] * [[Achille Starace|Starace, Achille]] * [[strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)]] ° * [[velika gospodarska kriza]] ° * [[veliki londonski požar]] ° * [[Versajska mirovna pogodba]] * [[veto]] ° * [[železniška nesreča v Zagrebu (1974)]] }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Drugo |style = border-top: 1px darkblue solid; border-bottom: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Amazon.com]] ° * [[Betteridgeov zakon]] ° * [[biofumigacija]] ° * [[Britanska knjižnica]] ° * [[CiNii]] ° * [[Cinkarna Celje]] * [[Delo (časopis)|''Delo'' (časopis)]] * [[Erazmova nagrada]] ° * [[Francoska narodna knjižnica]] ° * [[Gemeinsame Normdatei]] ° * ''[[The Guardian|Guardian, The]]'' ° * [[inteligentni načrt]] ° * [[Internet Archive]] ° * [[JSTOR]] ° * [[kmetijstvo]] * [[Kongresna knjižnica]] ° * [[kontrola zračnega prometa]] ° * [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]] ° * [[kravata]] ° * [[kumis]] ° * [[Library of Congress Control Number]] ° * [[mladoletnik]] * [[množično občilo]] ° * [[možje v črnem]] ° * [[mrežni marketing]] * [[naravna katastrofa]] ° * [[Narodna knjižnica Češke republike]] ° * [[Netscape]] * [[Nobelova nagrada]] * [[Nobelov sklad]] ° * [[normativna kontrola]] ° * [[Odbor za svetovno dediščino]] ° * [[Očistimo Slovenijo 2012]] ° * [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]] * [[poletne olimpijske igre 1956]] * [[požar]] * [[red za izredne zasluge (Slovenija)]] ° * [[registracija zrakoplova]] ° * [[revščina]] ° * [[sadovnjak]] ° * [[Saule]] ° * [[Slovaška narodna knjižnica]] ° * ''[[Slovenika]]'' ° * [[sunitizem]] ° * [[suši]] ° * [[Svetovna razstava]] ° * [[svoboda panorame]] ° * [[šiitizem]] * [[Večer (časopis)|''Večer'' (časopis)]] ° * [[vesoljski sprehod]] ° * [[vesoljski turizem]] ° * [[visoške piramide]] * ''[[The Washington Post|Washington Post, The]]'' ° * [[WikiLeaks]] * [[Yahoo!]] ° * [[Zimske olimpijske igre 2014]] * [[Zlatarna Celje]] ° * [[zmaj]] ° * [[znak evra]] ° * [[zombi]] ° * [[živina]] ° |group2=Biografije - razno |list2=* [[Albert I. Monaški]] * [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] * [[Agatha Barbara|Barbara, Agatha]] ° * [[Jolanda Batagelj|Batagelj, Jolanda]] * [[Menahem Begin|Begin, Menahem]] * [[Anthony Blunt|Blunt, Anthony]] * [[Lara Bohinc|Bohinc, Lara]] ° * [[Drago Bregar|Bregar, Drago]] * [[Leonid Brežnjev|Brežnjev, Leonid]] * [[Nataša Briški|Briški, Nataša]] ° * [[Hans Cramer|Cramer, Hans]] * [[Edvard VIII. Britanski]] * [[Anthony Fokker|Fokker, Anthony]] * [[Henry Ford|Ford, Henry]] * [[Giovanni dalle Bande Nere]] * [[Sarah E. Goode|Goode, Sarah E.]] ° * [[Sabiha Gökçen|Gökçen, Sabiha]] ° * [[Bruno Gröning|Gröning, Bruno]] * [[Živa Gruden|Gruden, Živa]] ° * [[Alexander Meigs Haig mlajši|Haig, Alexander M. ml.]] * [[Kamala Harris|Harris, Kamala]] ° * [[Enver Hoxha|Hoxha, Enver]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Boris Johnson|Johnson, Boris]] * [[Jurij V. Britanski]] * [[Aleksander Kamenik|Kamenik, Aleksander]] * [[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]] * [[Charles Lindbergh|Lindbergh, Charles]] ° * [[Katarina Marinič|Marinič, Katarina]] ° * [[Sándor Mikola|Mikola, Sándor]] * [[Francisco Macías Nguema|Macías Nguema, Francisco]] ° * [[Anka Makovec|Makovec, Anka]] ° * [[Oscar Niemeyer|Niemeyer, Oscar]] ° * [[Teodoro Obiang Nguema Mbasogo|Obiang, Teodoro]] ° * [[Franc Oderlap|Oderlap, Franc]] * [[Henry Oldenburg|Oldenburg, Henry]] ° * [[Daniel Ortega|Ortega, Daniel]] * [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlavi, Mohamed Reza]] * [[Jacques de la Palice|Palice, Jacques de la]] * [[Olof Palme|Palme, Olof]] * [[Mungo Park|Park, Mungo]] * [[Renzo Piano|Piano, Renzo]] ° * [[Emilia Plater|Plater, Emilia]] ° * [[Eddie Rickenbacker|Rickenbacker, Eddie]] * [[Zlata Rodošek|Rodošek, Zlata]] * [[Ana Roš|Roš, Ana]] ° * [[Denis de Sallo|Sallo, Denis de]] ° * [[Alexandre de Serpa Pinto|Serpa Pinto, Alexandre de]] * [[Henry Morton Stanley|Stanley, Henry M.]] * [[Alfredo Stroessner|Stroessner, Alfredo]] * [[Filip Supančič|Supančič, Filip]] ° * [[Aaron Swartz|Swartz, Aaron]] ° * [[Silvester Škerl|Škerl, Silvester]] ° * [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]] * [[Albin Tahiri|Tahiri, Albin]] ° * [[Lech Wałęsa|Wałęsa, Lech]] ° * [[Sunita Williams|Williams, Sunita]] ° * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetz, Alfred I. zu]] * [[Dunja Zdouc|Zdouc, Dunja]] ° |group3=Wikimedia |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[Angleška Wikipedija]] ° * [[Fundacija Wikimedia]] * [[MediaWiki]] ° * [[Portal:Biologija]] ° * [[Slovenska Wikipedija]] * [[Wiki Loves Monuments]] ° * [[Wikipodatki]] ° * [[Wikipotovanje]] * [[Wikivrste]] ° |group2=Pravila,<br/>smernice in<br/>navodila |list2=* [[Wikipedija:Avtorske pravice]] * [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor predlog]] ° * [[Wikipedija:Konflikt interesov]] ° * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] ° * [[Wikipedija:Logotipi]] ° * [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] * [[Pomoč:Navzkrižje urejanj]] ° * [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]] ° * [[Wikipedija:Pravila blokiranja]] * [[Wikipedija:Slovarček izrazov]] ° * [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog]] ° * [[Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov]] * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] ° |group3=Predloge |list3=* [[Predloga:Dlib|Dlib]] ° * [[Predloga:Infopolje ESČP|Infopolje ESČP]] ° * [[Predloga:Infopolje Zgradba|Infopolje Zgradba]] ° * [[Predloga:Nuwp|Nuwp]] ° * [[Predloga:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] ° * [[Predloga:SBL|SBL]] ° * [[Predloga:SloBio|SloBio]] ° * [[Predloga:Zoologija|Zoologija]] ° * [[Predloga:Zuwp|Zuwp]] ° }} }} {{userpage}} |valign="top"| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-3}} |--- | {{user it-1}} |--- | {{user de-1}} |--- | {{user hr-2}} |--- | {{user sr-2}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|44 }} |-- |{{Uporabnik IS|[[:Kategorija:Izbrane slike (Yerpo)|35]]}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Yerpo/DYK|355]]}} |-- |{{userbox|#FFEA74|#FFEA74|[[Slika:Nuvola apps amarok.png|50px]]|Uporabnik je '''[[Wikipedija:Stik z nami|predstavnik za stike z javnostjo]]''' v skupnosti slovenskih wikipedistov.}} |-- |{{Uporabnik VRT-Wiki}} |-- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |-- | {{uporabnik admin}} |-- | {{uporabnik birokrat}} |-- | {{Uporabnik upravljalec bota|Botopol|Python (programski jezik){{!}}Python}} |-- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |-- | {{Uporabnik WPMed}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Yerpo|Meti]], v [[Commons:User:Yerpo|Zbirki]], [[:d:User:Yerpo|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Yerpo|angleški Wikipediji]].}} |} |} __NOTOC__ [[de:Benutzer:Yerpo]] [[en:User:Yerpo]] [[hr:Suradnik:Yerpo]] [[it:Utente:Yerpo]] 9733wjqo7sqjttpiaripkk4fgilv6qt Hokaido 0 132637 5727003 4887282 2022-08-03T14:05:23Z Ljuba brank 92351 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Prefecture Japan | Name = Hokkaidō | JapaneseName = 北海道 ''Hokkai-dō'' | Symbol = Flag of Hokkaido Prefecture.svg | Capital = [[Sapporo, Hokkaidō|Sapporo]] | Region = [[Pokrajina Hokkaidō|Hokkaidō]] | Island = Hokkaidō | TotalArea = 83.453,57 | AreaRank = 1<sup>st</sup> | PCWater = 6.4 | PopDate = [[2005-10-01]] | Population = 5.627.424 | PopRank = 7<sup>th</sup> | Density = 67,4 | Districts = 66 | Municipalities = 207 | ISOCode = JP-01 | Flower = Hamanasu<br />(''[[Rosa rugosa]]'') | Tree = Ezomatsu<br />(''[[Picea jezoensis]]'') | Bird = Tanchō<br />(''[[Grus japonensis]]'') | Map = Japan Hokkaido large.png | Website = [http://www.pref.hokkaido.jp/index-e.html www.pref.hokkaido.jp/<br />index-e.html] | Governor = [[Harumi Takahashi]] }} '''Hokaido''' ([[Hepburnovo prečrkovanje]]: '''Hokkaidō''', [[japonščina|japonsko]]: 北海道, [[jezik Ainu|Ainu]]: '''Mosir''', nekoč imenovan tudi '''Ezo''', '''Yezo''', '''Yeso''' ali '''Yesso'''), je drugi največji [[Japonska|japonski]] otok in njena največja [[prefektura]]. Od otoka [[Honšu]] ga ločuje [[preliv Cugaru]], vendar sta otoka povezana s [[predor Seikan|predorom Seikan]]. Največje mesto in hkrati prestolnica prefekture je [[Sapporo]]. == Glej tudi == * [[Sapporo]] * [[Hakodate]] == Zunanje povezave == * [http://www.pref.hokkaido.lg.jp/foreign/english.htm Uradna spletna stran v angleščini] * [http://www.pref.hokkaido.lg.jp| Uradna spletna stran v japonščini] {{geo-stub}} [[Kategorija:Hokaido| ]] [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Japonske regije]] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] {{normativna kontrola}} jecanq64162dvorrp3h2lsdnsbrdw2z Rudi Hiti 0 134038 5727229 5490414 2022-08-04T06:47:18Z Topjur01 140884 link popravljen wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hokejist | image=Rudi Hiti.jpg | played_for = [[Acroni Jesenice]]<br>[[HK Kranjska gora]]<br>[[Hokejski klub Olimpija|HK Olimpija Ljubljana]]<br>[[HC Alleghe]]<br>[[HC Bolzano]]<br>[[HK Bled]] | position = [[Napadalec (Hokej na ledu)|Napadalec]] (F) | shoots = | height = | weight = | nickname = | nationality = SLO | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | career_start = 1962 | career_end = 2001 | reprezentanca = YUG | nastopi = 177 | točke = | goli = 84 | podaje = | SP = 17 | OI = 2 | slohalloffame = 2007 | iihfhalloffame = 2009 }} '''[[Rudi (ime)|Rudi]] Hiti''' [rúdi híti], [[Slovenci|slovenski]] [[hokejist]] in hokejski trener, * [[4. november]] [[1946]], [[Kurja vas]] na [[Jesenice|Jesenicah]]. {{quote box|quote=»V vseh ekipah so bili lepi trenutki. Dvakrat sem bil prvak z Jesenicami, dvakrat z Olimpijo, nepozabno je zadnje prvenstvo, ki sem ga pri 40 letih osvojil z Jeseničani. Tega si bom zapomnil za vselej, saj je to najlepši zaključek kariere. Bil sem tudi prvak z Bolzanom, kot igralec in kot trener. Nepozaben trenutek sem doživel, ko so mi v Bolzanu v dvorani v slovenščini razobesili transparent po vsej dolžini dvorane z napisom ′Rudi hvala za vse, kar si naredil za Bolzano′. Tam me še danes zelo spoštujejo, čeprav so imeli velike zvezdnike, ki so igrali tudi v ligi NHL.«|source=Rudi Hiti o svoji karieri.<ref name="slohokej"/>|width=30%|align=right}} == Igralska kariera == Hokejsko [[kariera|kariero]] je Hiti začel kot mladinec, leta 1959, v domačem klubu [[HK Jesenice]]. Do sezone 1962 je igral v mladinski vrsti, v sezoni 1962/63 pa je zaigral za [[HK Kranjska Gora]], kjer je prvič nastopil za člansko vrsto v državnem prvenstvu. Naslednjo sezono je igral državno prvenstvo za HK Kranjska gora, mednarodne tekme pa že za HK Jesenice. Že naslednjo sezono je bil izbran v državno selekcijo [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] in z njo nastopil na tekmi proti [[Avstrijska hokejska reprezentanca|Avstriji]] v [[Gradec|Gradcu]]. Svojo kariero je nadaljeval pri svojem matičnem klubu na Jesenicah in z njim v sezoni 1966/67 prvič osvojil državno prvenstvo. Leta 1968 je skupaj s [[Slavko Beravs|Slavkom Beravsom]], [[Vlado Jug|Vladom Jugom]] in [[Roman Smolej|Romanom Smolejem]] prestopil v [[HK Olimpija]], kar je povzročilo veliko razburjenje na Jesenicah, in tudi z ljubljanskim klubom dvakrat osvojil [[Jugoslovanska hokejska liga|jugoslovansko]] prvenstvo. Ta prestop je sprožil rivalstvo med ljubljanskim in jeseniškim klubom, ki še vedno traja. V Olimpiji sta dolgo igrala skupaj z mlajšim bratom [[Gorazd Hiti|Gorazdom]] in na [[Hala Tivoli|tivolskih]] tribunah je v začetku [[1970.|sedemdesetih]] najpogosteje odmevalo »''Rudi Hiti, Gorazd Hiti, gol, gol, gol!''«.<ref name="rtvslo1"/> Leta 1970 je prvič dobil ponudbo iz [[Severna Amerika|severnoameriške]], lige [[NHL]]. Zanj se je zanimal klub [[Chicago Blackhawks]]. Hiti je zapustil Slovenijo in odpotoval v ZDA kjer naj bi za novi klub odigral ekshibicijsko tekmo, ki bi odločila, ali bo s klubom podpisal profesionalno [[pogodba|pogodbo]]. Na tekmi ga je [[plošček]] zadel v [[čeljust]], zaradi česar ni mogel nadaljevati sezone. Pogodbe tako ni podpisal in se je vrnil v domovino. Leta 1972 pa je se je zanj resno zanimal še en ameriški klub, [[Los Angeles Sharks]]. Hitiju je ponudil triletno pogodbo, vendar pa do prestopa ni prišlo, ker mu je Olimpija ponudila dveletno pogodbo za višjo vsoto, kar je Hiti sprejel in ostal doma. Leta 1974 je prestopil v [[Italija|italjanski]] klub [[HC Alleghe]], s katerim je podpisal dveletno pogodbo. Zanj so se sicer zanimali tudi klubi iz [[Nemčija|Nemčije]] in [[Švica|Švice]], vendar z njimi ni mogel začeti pogovorov, ker se je pri njih sezona začela že 1. septembra. Jugoslavija je imela namreč stroge predpise kar se tiče prestopov športnikov v tuje klube. V tujino je smel tekmovalec oditi šele po dopolnjenih 28 letih. Hiti je to starost dopolnil šele novembra, takrat pa se je začela edino sezona v Italiji. Med sezonami 1976 do 1980, ko je igral za [[HC Bolzano]], je s tem klubom Hiti kar trikrat osvojil naziv državnih prvakov Italije, sam pa je postal legenda v klubu. Njegovo številko 13 so v Bolzanu upokojili, na njegovi poslovilni tekmi so navijači Bolzana Hitija počastili z napisom v celotni dolžini dvorane v slovenščini »''Rudi hvala za vse, kar si naredil za Bolzano''«.<ref name="slohokej"/> Leta 1980 se je za dve leti vrnil v Olimpijo, nato pa se je zopet vrnil nazaj v Italijo. Tokrat je v drugoligaškem klubu [[HC Como]] prevzel vlogo [[trener]]ja – igralca in klub popeljal iz druge lige v prvo. V sezoni 1985/86 je bil drugi trener v HK Bolzanu, istočasno pa je igral za HK Jesenice. Tam je igral vse tekme, ki se niso križale s tekmami Bolzana. Tako je z Jesenicami pri štiridesetih letih osvojil z njimi svoj drugi naslov državnega prvaka, po sezoni pa prenehal s tekmovalno kariero. Sedemnajst udeležb na [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovnih prvenstvih hokeja na ledu]], kolikor jih je v svoji karieri zbral Rudi Hiti, je še zmeraj [[svetovni rekord]]. Za [[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|jugoslovansko reprezentanco]] je Hiti nastopil na dveh [[olimpijada]]h, [[Zimske olimpijske igre 1968|1968]] v [[Grenoble|Grenoblu]] in [[Zimske olimpijske igre 1972|1972]] v [[Sapporo|Sapporu]], na Olimpijskih igrah [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u pa zaradi strogih amaterskih pravil ni smel nastopiti. Skupaj je za reprezentanco nastopil 177-krat in dosegel 84 zadetkov, s čimer je na tretjem mesto reprezentančnih strelcev vseh časov. ==Trenerska kariera== Kot trener je Hiti prvič začel delovati leta 1986, ko je postal pomočnik trenerja v italijanskem Bolzanu. To delo je opravljal do leta 1988, ko je za eno sezono prevzel trenersko mesto v HK Jesenice. Že naslednje leto je bil ponovno v Italiji kot glavni trener HC Bolzano, s katerim je osvojil državno prvenstvo Italije in dobil pokal za trenerja leta. Tudi naslednjo sezono je treniral HC Bolzano. V sezoni 1991/92 je postal trener [[HK Bled]], istočasno pa je postal glavni trener in selektor nove [[Slovenska hokejska reprezentanca|slovenske državne reprezentance]]. To delo je opravljal štiri leta. Zaradi neurejenih zadev na [[HZS]] je zapustil mesto glavnega trenerja, leta 2000 pa je na prošnjo takratnega predsednika [[HZS]] [[Ernest Aljančič|Ernesta Aljančiča mlajšega]] še enkrat prevzel vodenje državne reprezentance, ki pa jo je kmalu spet zapustil. ==Priznanja== Po njem se imenuje klubski hokejski turnir [[Poletna liga Rudi Hiti]], ki od leta 1992 potekal na [[Bled]]u. [[5. maj]]a [[2009]] je bil kot drugi slovenski hokejist, po [[Ernest Aljančič starejši|Ernestu Aljančiču starejšem]] leta [[2002]], sprejet v [[Mednarodni hokejski hram slavnih]].<ref name="slohokej">[http://www.slohokej.net/?p=6829 Slohokej: Rudi Hiti v dvorani slavnih], pridobljeno 14. maja 2009</ref><ref name="rtvslo1">[https://www.rtvslo.si/sport/hokej/rudi-iz-kurje-vasi-prihitel-do-hrama-slavnih/127588 RTV: Rudi iz Kurje vasi prihitel do hrama slavnih], pridobljeno 11. marca 2009</ref> Leta 2007 je bil sprejet v [[Slovenski hokejski hram slavnih]], leta 2012 pa v [[Hram slovenskih športnih junakov]]. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]] za »izjemen prispevek k razvoju športa«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pregled kariere== {{Glava za hokejskega igralca}} |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1962/63|62/63]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1963/64|63/64]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice|Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1963/64|63/64]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice|Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1964/65|64/65]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice|Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1965/66|65/66]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice|Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1966/67|66/67]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice|Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1967/68|67/68]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]] | '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1968|Olimpijske igre]] | '''68 | | 6 | 3 | 2 | 5 | | 12 | | | | | | | |- | [[HK Olimpija|Olimpija Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1968/69|68/69]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija|Olimpija Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1969/70|69/70]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija|Olimpija Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1971/72|71/72]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]] | '''[[Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1968|Olimpijske igre]] | '''72 | | 3 | 0 | 0 | 0 | | 0 | | | | | | | |- | [[HK Olimpija|Olimpija Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1972/73|72/73]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija|Olimpija Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1973/74|73/74]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]] | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1974|Svetovno prvenstvo B]] | '''74 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HC Alleghe]] | [[Italijanska hokejska liga|Serie A]] | 74/75 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HC Alleghe]] | [[Italijanska hokejska liga|Serie A]] | 75/76 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HC Bolzano]] | [[Italijanska hokejska liga|Serie A]] | 76/77 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HC Bolzano]] | [[Italijanska hokejska liga|Serie A]] | 77/78 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HC Bolzano]] | [[Italijanska hokejska liga|Serie A]] | 78/79 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HC Bolzano]] | [[Italijanska hokejska liga|Serie A]] | 79/80 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija|Olimpija Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1981/82|81/82]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija|Olimpija Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1982/83|82/83]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HC Como]] | [[Italijanska hokejska liga|Serie A2/Serie B1]] | 82/83 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HC Como]] | [[Italijanska hokejska liga|Serie A2/Serie B1]] | 83/84 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice|Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1985/86|85/86]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Sportina Bled]] | [[Slovenska hokejska liga|Slovenska liga]] | [[Slovenska hokejska liga 2000/01|00/01]] | | 2 | 0 | 0 | 0 | | 0 | | | | | | | |- | [[HK Sportina Bled]] | [[Mednarodna hokejska liga|Mednarodna liga]] | 00/01 | | 5 | 0 | 0 | 0 | -9 | 0 | | | | | | | |- | bgcolor="#7FFF00" | Skupaj | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | 16 | bgcolor="#7FFF00" | 3 | bgcolor="#7FFF00" | 2 | bgcolor="#7FFF00" | 5 | bgcolor="#7FFF00" | -9 | bgcolor="#7FFF00" | 12 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | |} ==Opombe in reference== {{opombe}} ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih hokejistov na ledu]] == Zunanje povezave == * {{Eurohockey|33310-rudi-hiti}} * {{eliteprospects|80997}} * {{sports-reference}} {{trenerji HK Jesenice}} {{Slovenska hokejska reprezentanca}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hiti, Rudi}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski hokejski napadalci]] [[Kategorija:Slovenski hokejski trenerji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Jugoslovanski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Hokejisti HK Jesenice]] [[Kategorija:Hokejisti HK Kranjska gora]] [[Kategorija:Hokejisti HK Olimpija]] [[Kategorija:Hokejisti HC Alleghe]] [[Kategorija:Hokejisti HC Bolzano]] [[Kategorija:Hokejisti HK Bled]] [[Kategorija:Selektorji slovenske hokejske reprezentance]] [[Kategorija:Trenerji HK Jesenice]] [[Kategorija:Sprejeti v Slovenski hokejski hram slavnih]] [[Kategorija:Hokejisti z upokojenimi številkami]] [[Kategorija:Jeseniški športniki]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni hokejski hram slavnih]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slovenskih športnih junakov]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] obk6irvoqilzh19bm3m5zdmhdlyw7pk Judas Priest 0 135033 5727322 5724481 2022-08-04T10:57:59Z GeographieMan 179499 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Judas Priest | image = Judas Priest - Wacken Open Air 2018 01.jpg | landscape = Yes | caption = Judas Priest na [[Wacken Open Air]] leta 2018 | origin = [[Birmingham]], Anglija<ref name=":0">{{harvnb|Bowe|2009|p=[https://books.google.com/books?id=-hIN6L4zyTgC&pg=PA27 27]}}</ref> | genre = [[Metal|Heavy metal]]<ref name="allmusic">{{cite web|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|author-link=Stephen Thomas Erlewine|title=Judas Priest {{!}} Biography & History|url=https://www.allmusic.com/artist/judas-priest-mn0000246611/biography|publisher=[[AllMusic]]}}</ref> | years_active = 1969<ref name=":0"/>–danes | label = {{flatlist| * [[Sony Music Entertainment|Sony]] * [[Epic Records|Epic]] * [[Columbia Records|Columbia/CBS]] * [[SPV GmbH|SPV]] * [[CMC International|CMC]] * [[Atlantic Records|Atlantic]] * [[Gull (glasbena založba)|Gull]]}} | associated_acts = {{flatlist| * [[Fight (skupina)|Fight]] * [[K. K. Downing#KK's Priest|KK's Priest]] * [[Halford (skupina)|Halford]]}} | website = {{URL|judaspriest.com}} | current_members = {{Plainlist| * [[Ian Hill]] * [[Rob Halford]] * [[Glenn Tipton]] * [[Scott Travis]] * [[Richie Faulkner]] }} | past_members = {{Plainlist| * [[Al Atkins]] * [[K. K. Downing]] * [[Alan Moore (bobnar)|Alan Moore]] * [[Simon Phillips (bobnar)|Simon Phillips]] * [[John Hinch (glasbenik)|John Hinch]] * [[Les Binks]] * [[Dave Holland (bobnar)|Dave Holland]] * [[Tim "Ripper" Owens]]}} }}'''Judas Priest''' je<!-- NOTE: "are" is correct British English. Do NOT change to "is" --> angleška [[heavy metal]] skupina, ustanovljena leta 1969 v [[Birmingham|Birminghamu]]. Prodali so več kot 50 milijonov izvodov svojih albumov in so pogosto uvrščeni med največje metalske skupine vseh časov. Kljub inovativnemu in pionirskemu delu v drugi polovici sedemdesetih let se je skupina do leta 1980, ko je z albumom ''[[British Steel (album)|British Steel]]'' dosegla komercialni uspeh, spopadala z brezbrižno produkcijo plošč in pomanjkanjem večjih komercialnih uspehov. Skupina je prestala že veliko menjav članov zasedbe, med drugim so se v sedemdesetih letih menjavali bobnarji, leta 1992 pa je skupino zapustil pevec [[Rob Halford]]. [[Tim »Ripper« Owens]], nekdanji član skupine [[Winter's Bane]], je leta 1996 zamenjal Halforda in z Judas Priest posnel dva albuma, leta 2003 pa se je Halford vrnil v skupino. Trenutno zasedbo sestavljajo Halford, kitarista [[Glenn Tipton]] in [[Richie Faulkner]], basist [[Ian Hill]] in bobnar [[Scott Travis]]. Najbolje prodajani album skupine je ''[[Screaming for Vengeance]]'' iz leta 1982, z najbolj komercialno uspešno zasedbo, ki so jo sestavljali Hill, Halford, Tipton, kitarist [[K. K. Downing]] in bobnar [[Dave Holland (bobnar)|Dave Holland]]. Tipton in Hill sta edina člana skupine, ki nastopata na vseh albumih. Halfordov operni vokalni slog ter dvojni kitarski zvok Downinga in Tiptona so močno vplivali na druge heavy metal skupine. Podoba skupine Judas Priest z usnjem, bodicami in drugimi tabu oblačili je imela velik vpliv na obdobje [[Glam metal|glam metala]] v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. ''[[The Guardian]]'' je album ''British Steel'' označil za ploščo, ki definira heavy metal. Kljub upadu prepoznavnosti sredi devetdesetih let je skupina kasneje ponovno doživela vzpon s svetovnimi turnejami, vključitvijo v [[VH1 Rock Honors]] leta 2006, prejemom [[Grammy|nagrade Grammy]] za najboljšo metalsko izvedbo leta 2010 in vključitvijo njenih pesmi v videoigre, kot sta ''[[Guitar Hero]]'' in serija ''[[Rock Band]]''. Leta 2022 so bili Judas Priest sprejeti v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{Cite web |last=Hammerpublished |first=Metal |date=2022-05-04 |title=At last – Judas Priest will finally make it into the Rock And Roll Hall Of Fame |url=https://www.loudersound.com/news/judas-priest-rock-roll-hall-fame-2022 |access-date=2022-05-06 |website=loudersound |language=en}}</ref> == Zgodovina == === Začetki (1969–1974) === Skupino Judas Priest so leta 1969 v [[Birmingham|Birminghamu]]<ref name=":0">{{harvnb|Bowe|2009|p=[https://books.google.com/books?id=-hIN6L4zyTgC&pg=PA27 27]}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|last=Regeniter|first=Anna|date=2018-03-12|title=Reise Know-How CityTrip Birmingham|language=de|publisher=Reise Know-How Verlag Peter Rump|isbn=978-3-8317-4930-0|url=https://books.google.com/books?id=5gh4DwAAQBAJ&q=birmingham+Judas+Priest&pg=PA81}}</ref> v Angliji ustanovili pevec [[Al Atkins]], basist Brian »Bruno« Stapenhill, kitarist John Perry in bobnar John »Fezza« Partridge. Perry je pri 18 letih storil samomor,<ref>{{Cite web|url=https://www.blabbermouth.net/news/original-judas-priest-singer-talks-about-his-early-songwriting-contributions-to-band/|title=Original JUDAS PRIEST Singer Talks About His Early Songwriting Contributions To Band|date=22 June 2008|website=Blabbermouth.net|access-date=30 April 2021}}</ref> med nadomestnimi člani skupine pa je bil tudi bodoči kitarist skupine [[Kenny »K. K.« Downing]]; takrat so ga zavrnili v korist 17-letnega multiinstrumentalista Ernesta Chatawaya, ki je prej igral z birminghamsko skupino [[Black Sabbath]], ko se je ta še imenovala Earth.{{sfn|Popoff|2007|p=2}} Ime Judas Priest je Stapenhill dobil iz pesmi [[Bob Dylan|Boba Dylana]] »The Ballad of Frankie Lee and Judas Priest« iz albuma ''[[John Wesley Harding]]''.{{sfn|Popoff|2007|pp=2–3}} Partridgea je leta 1970 zamenjal bobnar Fred Woolley, ki se je pozneje ponovno pridružil Chatawayu in Stapenhillu v skupini Bullion.<ref>{{Cite web|url=http://www.brumbeat.net/judaspri.htm|title=Judas Priest early years|website=Brumbeat.net|access-date=30 April 2021}}</ref> Noben član te zgodnje zasedbe ni zdržal dovolj dolgo, da bi igral na posnetkih skupine, čeprav se je na prvih dveh albumih pojavilo več skladb, ki jih je napisal Atkins.{{sfn|Popoff|2007|p=2}} Skupina je posnela demo posnetek dveh pesmi »Good Time Woman« in »We'll Stay Together« ter konec leta 1969 po koncertu v Walsallu{{efn|Koncert je bil 25. novembra 1969, vokalist skupine [[Led Zeppelin]] Robert Plant pa je bil med občinstvom.{{sfn|Popoff|2007|p=3}}}} z založbo Immediate sklenila pogodbo za snemanje treh albumov, vendar je založba prenehala poslovati, še preden je bil album posnet, in skupina je leta 1970 razpadla. Konec leta je Atkins odkril heavy rock skupino Freight, ki je vadila brez pevca, sestavljali pa so jo K. K. Downing na kitari, njegov prijatelj iz otroštva [[Ian »Skull« Hill]] na basu in bobnar John Ellis.{{sfn|Popoff|2007|p=3}} Pridružil se jim je in skupina je prevzela ime ukinjene Atkinsove skupine. Njihov prvi koncert je bil 6. marca 1971. Ellis je pozneje istega leta skupino zapustil in na njegovo mesto je prišel [[Alan Moore (bobnar)|Alan Moore]]. Zgodnji nastopi so vključevali priredbe [[Jimi Hendrix|Hendrixa]] in [[Quatermass (skupina)|Quatermassa]], leta 1972 pa so na setlisto vključili originale »Never Satisfied«, »Winter« in zaključno skladbo »Caviar and Meths«.{{sfn|Popoff|2007|p=4}} Julija 1971 so za glasbeno založbo Zella Records posneli 45 rpm demo posnetek »Mind Conception« s pesmijo »Holy is the Man« na B strani. Moore je odšel, zamenjal pa ga je Chris »Congo« Campbell (rojen kot Christopher Louis Campbell, 19. decembra 1952, Birmingham), skupina pa se je pridružila menedžerski agenciji Iommi Management Agency kitarista skupine Black Sabbath [[Tony Iommi|Tonyja Iommija]].{{efn|Iommi Management Agency se je leta 1973 preimenovala v Tramp Entertainments.{{sfn|Popoff|2007|p=5}}}} Atkins je še naprej pisal material za skupino—med drugim tudi skladbo »Whiskey Woman«, ki je postala podlaga za osnovno skladbo skupine z naslovom »Victim of Changes«—,vendar je zaradi omejenih finančnih sredstev in družine decembra 1972 odigral zadnje koncerte s skupino.{{sfn|Popoff|2007|pp=5–7}} Kmalu zatem je odšel Campbell, ki se je kasneje pojavil v skupini Machine<ref>{{Cite web|title=MACHINE|url=https://www.boredteenagers.co.uk/MACHINEwithnames.htm|access-date=2020-08-27|website=Boredteenagers.co.uk}}</ref>, v skupino pa sta prišla dva člana skupine Hiroshima: bobnar [[John Hinch (glasbenik)|John Hinch]] in vokalist [[Rob Halford]], brat Hillovega dekleta.{{efn|Hill in Sue Halford sta bila poročena od leta 1976 do 1984 in imata sina.{{sfn|Wang|2008}}}} Halford in Hinch sta prvič nastopila z Judas Priest maja 1973 v The Townhouse v [[Wellington, Shropshire|Wellingtonu]]. Nastop je bil posnet in del nastopa je bil leta 2019 izdan na kompilaciji »Downer-Rock Asylum« pri založbi [[Audio Archives]] skupaj z eno pesmijo v živo iz Atkinsovega obdobja. V začetku leta 1974 so Judas Priest prvič nastopili na turneji po celinski Evropi, aprila pa so se vrnili v Anglijo in podpisali pogodbo za snemanje z založbo [[Gull (glasbena založba)|Gull]].{{sfn|Popoff|2007|p=8}} Gull je predlagala petega člana, ki bi dopolnil zvok skupine; za drugega kitarista so vzeli [[Glenn Tipton|Glenna Tiptona]],{{sfn|Popoff|2007|p=8}} čigar skupino [[The Flying Hat Band]] je prav tako vodila Iommijeva agencija.{{sfn|Popoff|2007|p=5}} === ''Rocka Rolla'' (1974–1975) === Judas Priest so junija in julija 1974 odšli v studio s producentom skupine Black Sabbath [[Rodger Bain|Rodgerjem Bainom]].{{sfn|Popoff|2007|p=17}} Avgusta je skupina izdala svoj prvi singel »[[Rocka Rolla (pesem)|Rocka Rolla]]«{{citation needed|date=January 2018}} in septembra izdala [[Rocka Rolla|istoimenski album]].{{sfn|Popoff|2007|p=17}} Na albumu se pojavljajo različni slogi—neposredni rock, težki riffi in [[progresivni rock]].{{sfn|Popoff|2007|p=16}} Tehnične težave med snemanjem so prispevale k slabi kakovosti zvoka na plošči. Producent Rodger Bain, ki je med drugim posnel prve tri albume skupine [[Black Sabbath]] in prvi album skupine [[Budgie (skupina)|Budgie]], je prevladoval pri produkciji albuma in sprejemal odločitve, s katerimi se skupina ni strinjala.<ref>{{cite web|url=http://www.thexquorum.com/mad/ROCKAROLLA.html|title=Judas Priest Info Pages – Rocka Rolla|publisher=Thexquorum.com|access-date=10 August 2014}}</ref> Bain se je tudi odločil, da na albumu ne bo objavil priljubljenih pesmi skupine, kot so »Tyrant«, »Genocide« in »[[The Ripper (pesem)|The Ripper]]« ter skrajšal pesem »Caviar and Meths« z desetminutne na dvominutno instrumentalno skladbo. Turneja ''Rocka Rolla'' je bila prva mednarodna turneja skupine Judas Priest<ref>{{cite web|url=http://www.thexquorum.com/mad/BEGINNINGS.html#APRIL%201974|title=Judas Priest Info Pages – Forging The Metal|publisher=Thexquorum.com|access-date=18 April 2014}}</ref> z nastopi v Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem in Danskem, vključno s koncertom v hotelu Klubben<ref>{{cite web|url=https://www.nordicchoicehotels.no/Quality/Quality-Hotel-Klubben/|title=Hotell Sentralt i Tønsberg – Quality Hotel Klubben|publisher=Nordicchoicehotels.no|access-date=18 April 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140715190855/https://www.nordicchoicehotels.no/quality/quality-hotel-klubben/|archive-date=15 July 2014}}</ref> v Tønsbergu, eno uro oddaljenem od Osla na Norveškem, ki je v lokalnem tisku naletel na nekoliko negativno kritiko.<ref>{{cite web|url=http://www.kkdowning.net/pictography/scrapbooks/scrap2/lydsjokk.jpg|title=Newspaper cutting : Lydsjokk pa Klubben|publisher=Kkdowning.net|access-date=19 April 2014}}</ref> Album je ob izidu pogorel, zaradi česar je bila Priest v hudi finančni stiski. Priest se je poskušala dogovoriti z založbo Gull Records za mesečno plačilo 50 funtov, vendar so to zaradi finančnih težav zavrnili, saj je bila tudi založba Gull Records v težavah.<ref>{{cite web|url=http://www.mtv.com/artists/judas-priest/playlist/1700662/|title=Judas Priest Behind The Music Remastered: Judas Priest|publisher=MTV|access-date=18 May 2014}}</ref> === ''Sad Wings of Destiny'' (1975–1977) === Skupina je leta 1975 v oddaji ''[[The Old Grey Whistle Test]]'' na [[BBC Two]] izvedla pesem »Rocka Rolla« ter tudi par »Dreamer Deceiver« in »Deceiver« leto preden so se pesmi pojavile na albumu ''Sad Wings of Destiny''.{{sfn|Popoff|2007|p=34}} Hinch je iz spornih razlogov zapustil skupino, nadomestil pa ga je Alan Moore,{{sfn|Popoff|2007|p=32}} ki se je v skupino vrnil oktobra 1975.{{sfn|Popoff|2007|p=39}} Finančna sredstva so bila omejena: člani skupine so se omejili na en obrok na dan, nekaj pa jih je delalo s krajšim delovnim časom, medtem ko so svoj naslednji album posneli s proračunom 2000 funtov.{{sfn|Popoff|2007|pp=39, 41}} Skupina je nameravala posneti album, ki bi združeval neposredni rock s [[Progresivni rock|progresivnim]] pridihom.{{sfn|Daniels|2007|p=99}} Skupina je album ''[[Sad Wings of Destiny]]'' snemala dva tedna novembra in decembra 1975 v [[Rockfield Studios]] v Walesu.{{sfn|Daniels|2007|p=96}} Skupina je med 12-urnim snemanjem ostala trezna.{{sfn|Daniels|2007|p=99}} Na naslovnici je bil upodobljen prizemljen mučeč angel obdan s plameni, ki nosi hudičev trikraki križ,{{sfn|Popoff|2007|p=27}} ki je postal simbol skupine.{{sfn|Daniels|2007|p=100}} Album je izšel marca 1976,{{sfn|Popoff|2007|p=30}} glavni singel pa je bila skladba »[[The Ripper (pesem)|The Ripper]]«.{{sfn|Popoff|2007|p=33}} Skupina je album podprla s turnejo{{sfn|Popoff|2007|p=39}} po Veliki Britaniji, ki je potekala od aprila do junija 1976.{{sfn|Daniels|2007|p=101}} Takrat se je Halford pošalil, da bi morali oboževalci zažgati svoje kopije albuma ''Rocka Rolla''.{{sfn|Popoff|2007|p=29}} Album sprva ni bil komercialno uspešen{{sfn|Huey}}<ref>{{cite web|last=Huey|first=Steve|title=Sad Wings of Destiny - Judas Priest &#124; Songs, Reviews, Credits, Awards|work=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/sad-wings-of-destiny-mw0000201463|access-date=2014-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150217173214/http://www.allmusic.com/album/sad-wings-of-destiny-mw0000201463|archive-date=17 February 2015|url-status=dead}}</ref> in imel težave s prepoznavnostjo zaradi konkurence kritikov zaradi vzpona [[Punk-rocka|punk rocka]],{{sfn|Bowe|2009|p=39}} čeprav je v Veliki Britaniji dosegel vrh na 48. mestu in je bil pozitivno ocenjen v reviji ''[[Rolling Stone]]''.{{sfn|Popoff|2007|p=39}} Oboževalci, kritiki in skupina od takrat do danes menijo, da je album ''Sad Wings of Destiny'' album, na katerem so Judas Priest utrdili svoj zvok in podobo.{{sfn|Daniels|2007|p=100}} Na albumu so težki [[Riff|riffi]] in zapleteni [[Aranžma|aranžmaji]] skladb, za katere sta Tipton in Downing dejala, da so ju navdihnile tovarne v Črni deželi (The Black Country).{{sfn|Cope|2013|p=110}} Osrednja skladba albuma »[[Victim of Changes (pesem)|Victim of Changes]]« se je razvila iz kombinacije Atkinsove »Whiskey Woman« in Halfordove »Red Light Woman« ter je postala priljubljena pri oboževalcih.{{sfn|Popoff|2007|p=27}} Skupina je postala nezadovoljna z Gullom;{{sfn|Popoff|2007|pp=41–42}} zaradi omejenih finančnih sredstev je Moore še drugič zapustil skupino{{Pojasni}}—tokrat za vedno.{{sfn|Daniels|2007|p=102}} ''Sad Wings of Destiny'' je pritegnil pozornost založbe {{not a typo|[[Columbia Records|CBS Records]]}} in s pomočjo novega menedžerja Davida Hemmingsa je skupina podpisala pogodbo s CBS ter prejela 60.000 funtov za naslednji album. Zaradi podpisa je bilo treba prekiniti pogodbo z založbo Gull, tako da so pravice do prvih dveh albumov in vseh povezanih posnetkov—vključno z demo posnetki—postale last Gull.{{sfn|Popoff|2007|pp=41–42}} Gull je občasno prepakiral in ponovno izdal gradivo s teh albumov.{{sfn|Popoff|2007|p=122}} === Prvi album pri večji založbi (1977–1979) === Judas Priest so pri večji založbi svoj prvi album, ''[[Sin After Sin]]'', posneli januarja 1977 v [[Ramport Studios]] skupine [[The Who]], s producentom [[Roger Glover|Rogerjem Gloverom]], basistom skupine [[Deep Purple]].{{sfn|Popoff|2007|p=49}} Moore je med snemanjem skupino ponovno zapusil in bil nadomeščen z nadomestnim bobnarjem [[Simon Phillips (bobnar)|Simonom Phillipsom]].{{sfn|Popoff|2007|p=44}} Na albumu so vidne pomembne spremembe v tehniki heavy metala, zlasti uporaba dvojnega pedala za bobnanje v skladbah, kot je »[[Dissident Aggressor]]«,{{sfn|Cope|2013|p=114}} in popmetalska priredba skladbe »[[Diamonds & Rust]]« folk pevke [[Joan Baez]].{{sfn|Popoff|2007|p=50}} ''[[Sin After Sin]]'' je izšel aprila 1977.{{sfn|Popoff|2007|p=2}} To je bila prva plošča skupine Priest pri večji založbi [[Columbia Records|CBS]] in prva od enajstih zaporednih plošč, ki jih je [[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]] označila kot zlate ali višje.<ref>{{cite web|title=How Judas Priest Began Their March to Stardom on 'Sin After Sin'|url=https://ultimateclassicrock.com/judas-priest-sin-after-sin/|website=Ultimate Classic Rock|access-date=15 October 2020}}</ref> Phillips ni hotel postati stalni član skupine, zato je skupina po Gloverjevem priporočilu najela [[Les Binks|Lesa Binksa]]. Skupaj so leta 1978 posneli albuma ''[[Stained Class]]'', ki ga je produciral Dennis MacKay, in ''[[Killing Machine]]'' (v ZDA je izšel kot ''Hell Bent for Leather'').{{sfn|Daniels|2007|loc=[https://books.google.com/books?id=qRTEsW44NDQC&pg=PT95 SIX: 1977–1979]}} Binks, ki je bil soavtor skladbe »[[Beyond the Realms of Death]]«, ki danes velja za eno od klasik skupine, je bil izvrsten in tehnično spreten bobnar, ki je zvoku skupine dodal spretnost.{{Original research inline|date=May 2015}} Binks je igral tudi na albumu ''[[Unleashed in the East]]'' (1979), ki je bil posnet v živo na Japonskem med turnejo za promocijo albuma ''Killing Machine''. Medtem ko so prvi trije albumi Judas Priest vsebovali precej sledi skupin Black Sabbathe, Led Zeppeline in Deep Purple ter balade, ''Stained Class'' razen »Beyond the Realms of Death« ni vseboval balad.{{citation needed|date=June 2014}} ''Killing Machine'' je bil prvo prikimavanje bolj komercialnemu zvoku s preprostejšimi skladbami, ki so vrnile nekaj bluesovskih vplivov. Približno v istem času so člani skupine sprejeli svojo zdaj znano podobo iz »usnja in bodic«.<ref name="Bukszpan">{{cite book|last=Bukszpan|first=Daniel|year=2003|title=The Encyclopedia of Heavy Metal|publisher=Barnes & Noble Publishing|isbn=9780760742181|url=https://books.google.com/books?id=YaDDsg0H35gC&pg=PT94}}</ref> == Zasedba == {{Main|Seznam članov skupine Judas Priest}} <gallery widths="180" heights="180" class="center" caption="Judas Priest v živo na [[With Full Force]] leta 2018"> File:Judas Priest With Full Force 2018 13.jpg|Ian Hill File:Judas Priest With Full Force 2018 08.jpg|Scott Travis File:Judas Priest With Full Force 2018 32.jpg|Rob Halford File:Judas Priest With Full Force 2018 03.jpg|Richie Faulkner </gallery>'''Trenutna zasedba''' * [[Ian Hill]] – bas, spremljevalni vokali <small>(1969–danes)</small> * [[Rob Halford]] – vodilni vokali <small>(1973–1992, 2003–danes)</small> * [[Glenn Tipton]] – kitare <small>(1974–danes)</small> <small>(od leta 2018 zaradi bolezni na turnejah nastopa le omejeno)</small> * [[Scott Travis]] – bobni <small>(1989–1992, 1997–danes)<ref>{{Cite web|url=https://ultimateclassicrock.com/judas-priest-albums-without-kk-downing/|title=Why K.K. Downing is 'Surprised' by Judas Priest's Recent Output}}</ref></small> * [[Richie Faulkner]] – kitare, spremljevalni vokali <small>(2011–danes)</small> '''Spremljevalni glasbeniki na turjenah''' * [[Andy Sneap]] – kitare, spremljevalni vokali <small>(2018-danes)</small> == Diskografija == {{main|Diskografija skupine Judas Priest}} ;Studijski albumi * ''[[Rocka Rolla]]'' (1974) * ''[[Sad Wings of Destiny]]'' (1976) * ''[[Sin After Sin]]'' (1977) * ''[[Stained Class]]'' (1978) * ''[[Killing Machine]]'' (1978) * ''[[British Steel (album)|British Steel]]'' (1980) * ''[[Point of Entry]]'' (1981) * ''[[Screaming for Vengeance]]'' (1982) * ''[[Defenders of the Faith]]'' (1984) * ''[[Turbo (album, Judas Priest)|Turbo]]'' (1986) * ''[[Ram It Down]]'' (1988) * ''[[Painkiller (album, Judas Priest)|Painkiller]]'' (1990) * ''[[Jugulator]]'' (1997) * ''[[Demolition (album, Judas Priest)|Demolition]]'' (2001) * ''[[Angel of Retribution]]'' (2005) * ''[[Nostradamus (album)|Nostradamus]]'' (2008) * ''[[Redeemer of Souls]]'' (2014) * ''[[Firepower (album)|Firepower]]'' (2018) == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == === Navedbe === {{Reflist}} === Citirana dela === {{Refbegin}} * {{cite book|last=Bowe|first=Brian J.|title=Judas Priest: Metal Gods|url=https://books.google.com/books?id=-hIN6L4zyTgC|year=2009|publisher=Enslow Publishers|isbn=978-0-7660-3029-9}} pbk. {{ISBN|978-0-7660-3621-5}} * {{cite book|last=Cope|first=Andrew L.|title=Black Sabbath and the Rise of Heavy Metal Music|url=https://books.google.com/books?id=ft-hAgAAQBAJ|year=2013|publisher=Ashgate Publishing|isbn=978-1-4094-9398-3}} * {{cite book|last=Daniels|first=Neil|author-link=Neil Daniels|title=The Story of Judas Priest: Defenders of the Faith|url=https://books.google.com/books?id=qRTEsW44NDQC|year=2007|publisher=[[Omnibus Press]]|isbn=978-0-85712-239-1}} * {{cite book|last=Popoff|first=Martin|author-link=Martin Popoff|title=Judas Priest: Heavy Metal Painkillers—An Illustrated History|year=2007|publisher=ECW Press|isbn=978-1-55022-784-0}} * {{cite web|last=Wang|first=K. S.|title=Celebrity Drive: Judas Priest Bassist Ian Hill mourns the demise of the British car industry|work=[[Truck Trend]]|date=9 July 2008|url=http://www.trucktrend.com/news/163-0807-ian-hill-celebrity-drive/|access-date=2018-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160120074447/http://www.trucktrend.com/news/163-0807-ian-hill-celebrity-drive/|archive-date=2016-01-20}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{sisterlinks|d=Q83468|c=category:Judas Priest|n=no|b=no|v=no|voy=no|s=no|wikt=no|m=no|mw=no|species=no}} * {{Official website}} * {{Curlie|Arts/Music/Bands_and_Artists/J/Judas_Priest/}} * [https://www.birminghammail.co.uk/black-country/my-love-thanks-judas-priest-18019835 Judas Priest frontman sends message to West Midlands Police] {{Authority control}} [[Kategorija:Angleške metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1970]] imrmlk6i6hp2mcx6hobm0t60yf47byy Kačkavalj 0 137761 5727042 5608693 2022-08-03T17:21:24Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Kačkavalj | image = Kaschkawal Kashkaval кашкавал Balkankäse Sofia 001.JPG | othernames =kaçkavall (albansko) <br> caciocavallo (italijansko) <br> kашкавал (makedonsko) <br> caşcaval (romunsko) <br> kачкаваљ (srbsko) <br> kaşar (turško) | country = | regiontown = | region = [[Balkan]] <br> [[Italija|Južna Italija]] | town = | source = [[domače govedo]] <br> [[domača ovca]] | pasteurized = | texture = [[trdi sir]] | fat = | protein = | dimensions =30 cm (premer) <br> 12 cm (višina) | weight =2,5 do 8&nbsp;kg | aging = | certification = [[Zaščitena označba porekla|DOP (Denominazione d'origine protteta)]] }} '''Kačkavalj''' je [[trdi sir]], ki se proizvaja na [[Balkan|Balkanu]] in v južni [[Italija|Italiji]]. == Značilnosti == Kačkavalj je na prerezu gladek, steklast, navadno popolnoma brez luknjic. Sveži (mladi) sir je mehak, delikatnega do sladkega okusa. Staran sir je masten in kompakten. Njegov okus je rahlo do precej slan, poln, nekoliko oster in pikanten. Po navadi kačkavalj izdelujejo v obliki [[hlebec|hlebca]] s [[premer]]om 30 cm, višino do 12 cm in težo do 8 kg, v Italiji največ do 2,5 kg. == Proizvodnja == Kačkavalj se izdeluje iz ovčjega ali iz mešanice ovčjega in kravjega [[mleko|mleka]], v [[Italija|Italiji]] večinoma samo iz kravjega mleka, z vlečenjem sirnega testa (pasta filata). == Zgodovina == [[Slika:Caciocavallo.JPG|250px|thumb|levo|Kačkavalj v Italiji]] Glede izvora tega sira obstajata dve teoriji. Po eni sir izvira iz [[Bolgarija|Bolgarije]], po drugi iz Italije. Italijansko ime ''caciocavallo'' pomeni »sir na konju« (cacio = sir, a cavallo = na konju), ker so hlebce sira sušili obešene v parih okobal na leseni palici, torej sir »jaha na palici«. == Zaščita označbe porekla == V Italiji so živila z zaščito označbe porekla označena z oznako [[Zaščitena označba porekla|»DOP« (Denominazione d'origine protteta)]], italijanska [[Vino|vina]] z zaščito označbe porekla pa z oznako [[Zaščitena geografska označba|»DOC« (Denominazione d' origine controllata)]]. == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== *[http://www.caciocavallosilano.net/home_uk.htm/ Združenje za zaščito Caciocavalla] {{Siri}} [[Kategorija:Siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] np7akc1ykwuiqemj6nxh22tfjzg99mg 5727043 5727042 2022-08-03T17:21:46Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Kačkavalj | image = Kaschkawal Kashkaval кашкавал Balkankäse Sofia 001.JPG | othernames =kaçkavall (albansko) <br> caciocavallo (italijansko) <br> kашкавал (makedonsko) <br> caşcaval (romunsko) <br> kачкаваљ (srbsko) <br> kaşar (turško) | country = | regiontown = | region = [[Balkan]] <br> [[Italija|Južna Italija]] | town = | source = [[domače govedo]] <br> [[domača ovca]] | pasteurized = | texture = [[trdi sir]] | fat = | protein = | dimensions =30 cm (premer) <br> 12 cm (višina) | weight =2,5 do 8&nbsp;kg | aging = | certification = [[Zaščitena označba porekla|DOP (Denominazione d'origine protteta)]] }} '''Kačkavalj''' je [[trdi sir]], ki se proizvaja na [[Balkan|Balkanu]] in v južni [[Italija|Italiji]]. == Značilnosti == Kačkavalj je na prerezu gladek, steklast, navadno popolnoma brez luknjic. Sveži (mladi) sir je mehak, delikatnega do sladkega okusa. Staran sir je masten in kompakten. Njegov okus je rahlo do precej slan, poln, nekoliko oster in pikanten. Po navadi kačkavalj izdelujejo v obliki [[hlebec|hlebca]] s [[premer]]om 30 cm, višino do 12 cm in težo do 8 kg, v Italiji največ do 2,5 kg. == Proizvodnja == Kačkavalj se izdeluje iz ovčjega ali iz mešanice ovčjega in kravjega [[mleko|mleka]], v [[Italija|Italiji]] večinoma samo iz kravjega mleka, z vlečenjem sirnega testa (pasta filata). == Zgodovina == [[Slika:Caciocavallo.JPG|250px|thumb|levo|Kačkavalj v Italiji]] Glede izvora tega sira obstajata dve teoriji. Po eni sir izvira iz [[Bolgarija|Bolgarije]], po drugi iz Italije. Italijansko ime ''caciocavallo'' pomeni »sir na konju« (cacio = sir, a cavallo = na konju), ker so hlebce sira sušili obešene v parih okobal na leseni palici, torej sir »jaha na palici«. == Zaščita označbe porekla == V Italiji so živila z zaščito označbe porekla označena z oznako [[Zaščitena označba porekla|»DOP« (Denominazione d'origine protteta)]], italijanska [[Vino|vina]] z zaščito označbe porekla pa z oznako [[Zaščitena geografska označba|»DOC« (Denominazione d' origine controllata)]]. == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== *[http://www.caciocavallosilano.net/home_uk.htm/ Združenje za zaščito Caciocavalla] {{Siri}} [[Kategorija:Siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] 45h9yz8vp6l45pfh72dyhlh7kf03wt6 5727044 5727043 2022-08-03T17:22:32Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Kačkavalj | image = Kaschkawal Kashkaval кашкавал Balkankäse Sofia 001.JPG | othernames =kaçkavall (albansko) <br> caciocavallo (italijansko) <br> kашкавал (makedonsko) <br> caşcaval (romunsko) <br> kачкаваљ (srbsko) <br> kaşar (turško) | country = | regiontown = | region = [[Balkan]] <br> [[Italija|Južna Italija]] | town = | source = [[domače govedo]] <br> [[domača ovca]] | pasteurized = | texture = [[trdi sir]] | fat = | protein = | dimensions =30 cm (premer) <br> 12 cm (višina) | weight =2,5 do 8&nbsp;kg | aging = | certification = [[Zaščitena označba porekla|DOP (Denominazione d'origine protteta)]] }} '''Kačkavalj''' je [[trdi sir]], ki se proizvaja na [[Balkan|Balkanu]] in v južni [[Italija|Italiji]]. == Značilnosti == Kačkavalj je na prerezu gladek, steklast, navadno popolnoma brez luknjic. Sveži (mladi) sir je mehak, delikatnega do sladkega okusa. Staran sir je masten in kompakten. Njegov okus je rahlo do precej slan, poln, nekoliko oster in pikanten. Po navadi kačkavalj izdelujejo v obliki [[hlebec|hlebca]] s [[premer]]om 30 cm, višino do 12 cm in težo do 8 kg, v Italiji največ do 2,5 kg. == Proizvodnja == Kačkavalj se izdeluje iz ovčjega ali iz mešanice ovčjega in kravjega [[mleko|mleka]], v [[Italija|Italiji]] večinoma samo iz kravjega mleka, z vlečenjem sirnega testa (pasta filata). == Zgodovina == [[Slika:Caciocavallo.JPG|250px|thumb|levo|Kačkavalj v Italiji]] Glede izvora tega sira obstajata dve teoriji. Po eni sir izvira iz [[Bolgarija|Bolgarije]], po drugi iz Italije. Italijansko ime ''caciocavallo'' pomeni »sir na konju« (cacio = sir, a cavallo = na konju), ker so hlebce sira sušili obešene v parih okobal na leseni palici, torej sir »jaha na palici«. == Zaščita označbe porekla == V Italiji so živila z zaščito označbe porekla označena z oznako [[Zaščitena označba porekla|»DOP« (Denominazione d'origine protteta)]], italijanska [[Vino|vina]] z zaščito označbe porekla pa z oznako [[Zaščitena geografska označba|»DOC« (Denominazione d' origine controllata)]]. == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} [[Kategorija:Siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] giyqrxdysn8tnx96ix2d4mwm768st3f Čičarija 0 141499 5727052 5640062 2022-08-03T17:41:48Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Buzet Istria.jpg|thumb|right|250px|Čičarija, pred njo istrsko mesto [[Buzet]].]] '''Čičarija''' je [[kras|kraška]] [[pokrajina]] v severovzhodnem delu [[Istra|Istre]]. Na severu meji na [[Podgrajsko podolje]], na jugu na [[Podgorski kras]] ali [[Bela Istra|Belo Istro]]. Vleče se v jugovzhodni smeri od [[Kozina|Kozine]] v [[Slovenija|Sloveniji]] do [[Reka, Hrvaška|Reke]] na [[hrvaška|Hrvaškem]]. Preko Čičarije se vlečeta dva vzporedna hrbta. Osrednji in najvišji del pokrajine je [[Slavniško pogorje]], ki se razteza v dinarski smeri, to je od SZ proti JV. Preko 1000 m nad morjem segajo poleg [[Slavnik (gora)|Slavnika]] še Glavičorka-Razsušica (1083 m), Oštrič-Žabnik (1056 m) in Ribnik (1023 m), pri čemer je slednji vrh najjužnejši slovenski tisočak. Razen Slavnika so omenjeni vrhovi na meji s Hrvaško. Na hrvaškem delu je najvišji [[Orljak]] (1106 m nm). Slavniško pogorje je sestavljeno iz krednih apnencev v katere mestoma bočno segajo pleocenski apnenci. Višje vzpetine so polne kraških [[vrtača|vrtač]] in [[brezno|brezen]]. V celoti je to pusta pokrajina z veliko sredozemskega [[grm]]ičevja, nad 800 [[mnm]] prevladujeta [[bukev]] in [[Jesen (drevo)|jesen]], pod to višino pa tudi drugi listavci (hrast puhavec, črni in beli gaber, leska). [[Poletje|Poletja]] so razmeroma hladna, [[zima|zime]] pa ostre, saj je burja tukaj pogost pojav v mesecih od oktobra do marca. V kotanjah prihaja predvsem pozimi do jezer hladnega zraka, ki se lahko obdržijo več dni. Padavine so izdatne, ponekod na jugozahodnih pobočjih tudi do 2000 [[mm]] letno, vendar zaradi kraške sestave tal voda hitro ponikne in se nato pojavlja v podoljih [[izvir|kraških izvirih]]. V višjih legah je tudi precej snega. Kraška tla so za [[kmetijstvo]] preskromna. Na prsti vplivajo kamnine, nadmorska višina in relief. Sloj prsti je zelo tanek, še ta je pokarbonatna, več je je v uvalah in vrtačah. Čičarija s Slavnikom je ena najrevnejših pokrajin s prstjo. Čičarija je ena najskromnejših slovenskih pokrajin, kar je predvsem posledica pomanjkanja vode. Samostojnih kmetij ni, vse [[vas]]i ležijo pod 700 m nmv. Prebivalci, ki se imenujejo Čiči, so že od nekdaj iskali [[zaposlitev]] v krajih od [[Trst]]a do [[Pulj]]a in Reke. Največ prebivalcev je v Čičariji živelo leta 1910 - okoli 1050, ob popisu 1991 le še 135. Naselja so značilno sredozemska - gručasta, v novejšem času pa hiše gradijo ob cestah, kar jim daje videz obcestnega naselja. Starejše hiše so pritlične, včasih nadstropne, zidane iz kamna in krite s korci. Na pobočju Slavnika leži Brezno pod kotlom, globoko 404 m in je najglobje brezno na Krasu. Vršni del Slavniškega pogorja predstavlja zaščiteno območje ''Naravni spomenik Slavnik''.<ref>ZVN[http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=650]</ref> == Sklici == {{sklici}} {{kategorija v Zbirki|Ćićarija|Čičarija}} {{Regionalizacija Slovenije}} == Zunanje povezave == * [http://geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201111_urska_barba.pdf Diplomska naloga Turizem v občini Hrpelje-Kozina] {{Regionalizacija Slovenije}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Kras]] [[Kategorija:Dinarskokraška Slovenija]] {{normativna kontrola}} acya2h1g1hty5zgdn74vw9y9djojepd Predloga:Motociklistične Velike nagrade 10 144588 5727091 4629764 2022-08-03T18:35:08Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name = Motociklistične Velike nagrade |title=[[Svetovno prvenstvo v motociklizmu|Motociklistične Velike nagrade]] |listclass = hlist |group1=Aktualne dirke |list1=* [[Motociklistična Velika nagrada Katarja|Katar]] * [[Motociklistična Velika nagrada Argentine|Argentina]] * [[Motociklistična Velika nagrada Amerik|Ameriki]] * [[Motociklistična Velika nagrada Španije|Španija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Francije|Francija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Italije|Italija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije|Katalonija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske|Nizozemska]] * [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije|Nemčija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Avstrije|Avstrija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Češke|Češka]] * [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije|V. Britanija]] * [[Motociklistična Velika nagrada San Marina|San Marino]] * [[Motociklistična Velika nagrada Aragonije|Aragonija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Japonske|Japonska]] * [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije|Avstralija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Malezije|Malezija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Valencije|Valencija]] |group2=Nekdanje dirke |list2=* [[Motociklistična Velika nagrada Baden-Württemberga|Baden-Württemberg]] * [[Motociklistična Velika nagrada Belgije|Belgija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Brazilije|Brazilija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Evrope|Evropa]] * [[Motociklistična Velika nagrada FIM|F.I.M.]] * [[Motociklistična Velika nagrada Finske|Finska]] * [[Motociklistična Velika nagrada Imole|Imola]] * [[Motociklistična Velika nagrada Indianapolisa|Indianapolis]] * [[Motociklistična Velika nagrada Indonezije|Indonezija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Irske|Irska]] * [[Motociklistična Velika nagrada Jugoslavije|Jugoslavija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike|Južna Afrika]] * [[Motociklistična Velika nagrada Kanade|Kanada]] * [[Motociklistična Velika nagrada Kitajske|Kitajska]] * [[Motociklistična Velika nagrada Vitesse du Mansa|Le Mans]] * [[Motociklistična Velika nagrada Madrida|Madrid]] * [[Motociklistična Velika nagrada Madžarske|Madžarska]] * [[Isle of Man TT|Man]] * [[Motociklistična Velika nagrada Pacifika|Pacifik]] * [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske|Portugalska]] * [[Motociklistična Velika nagrada Rio de Janeira|Rio]] * [[Motociklistična Velika nagrada Švedske|Švedska]] * [[Motociklistična Velika nagrada Švice|Švica]] * [[Motociklistična Velika nagrada Turčije|Turčija]] * [[Motociklistična Velika nagrada Venezuele|Venezuela]] * [[Motociklistična Velika nagrada Vzhodne Nemčije|V. Nemčija]] * [[Motociklistična Velika nagrada ZDA|ZDA]] }}<noinclude> [[Kategorija:Motociklistične predloge]] </noinclude> mo7wk6v1zc4c5f3ry8vsbj5et3d1i6w Kjušu 0 145299 5727004 5649742 2022-08-03T14:06:39Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki [[Slika:Japan kyushu map small.png|thumb|Položaj otoka Kjušu z vrisanimi mejami provinc]] '''Kjušu''' ([[japonščina|japonsko]] 九州, [[Hepburnovo prečrkovanje|po Hepburnu]] ''Kyūshū''; »devet provinc«) je tretji največji [[Japonska|japonski]] otok s površino 36.554 km<sup>2</sup> in najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so [[Fukuoka]], [[Kitakjušu]] in [[Nagasaki]]. Kjušu velja za zibelko [[Japonci|japonske]] civilizacije zaradi svoje tople [[klima|klime]] in planinske geografske oblike, ki omogoča rast gozda in poljščin kot so [[riž]], [[čaj]], [[tobak]] in [[limona|limone]]. Skoraj polovica vsega oglja na Japonskem prihaja iz rudnikov na severnem delu tega otoka. Največje mesto otoka je Fukuoka, gospodarski center pa je Kitakjušu. Na otoku imata sedež dva japonska [[vesoljski center|vesoljska centra]] in [[lansirna postaja]] [[Državna razvojna vesoljska agencija|Državne razvojne vesoljske agencije]]. {{geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Japonske]] [[Kategorija:Japonske regije]] {{normativna kontrola}} numh26ktvykbxmn551md64vrbx2zfqe Predloga:Glavni bojni tanki 10 145679 5727090 5595596 2022-08-03T18:34:04Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Glavni bojni tanki | title = [[Glavni bojni tank]]i | listclass = hlist | basestyle = background:#ddb | list1 = * {{Ikonazastave|Italija}} [[Ariete C-1|Ariete]] * {{Ikonazastave|Indija}} [[Arjun|Arjun]] * {{Ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Challenger 2]] * {{Ikonazastave|Južna Koreja}} [[K1 88|K1]] * [[K2 Black Panther]] * {{Ikonazastave|Francija}} [[Leclerc]] | list2 = * {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Leopard 2A5|Leopard 2]] * {{Ikonazastave|Združene države Amerike}} [[M1 Abrams]] * {{Ikonazastave|Jugoslavija}} [[M-84]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}} [[M-95 Degman]] * {{Ikonazastave|Izrael}} [[Merkava]] * {{Ikonazastave|Pakistan}} [[Al Khalid]]ija | list3 = * {{Ikonazastave|Poljska}} [[PT-91|PT-91 Twardy]] * {{Ikonazastave|Ukrajina}} [[T-84]] * {{Ikonazastave|Rusija}} [[T-72]] * [[T-80]] * [[T-90]] * [[T-14]] * {{Ikonazastave|Japonska}} [[Type 90]] * {{Ikonazastave|Kitajska}} [[Type 96]] * [[Type 99]] * {{Ikonazastave|Iran}} [[Zulfiqar]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za vojaška vozila|{{PAGENAME}}]] </noinclude> epx62rszf1cff47504m8cexft0w2fks Seznam slovenskih jamarjev 0 154491 5727283 5718680 2022-08-04T09:47:48Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jamar]]jev''' in/oz. [[Speleologija|speleologov]] ter [[Krasoslovje|krasoslovcev]]. {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} [[File:DZRJL Caving School in Mačkovica Cave 2008.jpg|thumb|upright=3.0|center|Jamarji in jamarke na koncu Vzhodnega rova v Mačkovici, 2008]] {{div col|colwidth=20em}} ==A== *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]]<ref name="SJL"/> *[[Jurij Anđelić]] - Yeti, od 1967<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Robert Anžič]] ==B== *[[Franci Bar]] (1901-1988), od 1924<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Marjan Baričič]] *[[Matic Di Batista]] - Diba, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2019-), član od 2008<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Metod Di Batista]] - Todl, od 1962<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Igor Benko]]<ref name="SJL"/> *[[Martina Bergant Marušič]] - Bina, od 1999<ref name="NC"/> *[[Martin Berne]] *[[Jure Bevc]], od 2017<ref name="ZTD"/> *[[Matej Blaško]] *[[Valter Bohinec]] (1898,1984), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1954-65, 1966-67), član od 1924<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Martin Boltes]] *[[Špela Borko]], od 2014<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Rajko Bračič]]<ref name="SJL"/> *[[Janko Brajnik]] *[[Claudio Bratos]], od 1970<ref name="BSCPK"/><ref name="SSBB"/> *[[Bogumil Brinšek]], od 1911<ref name="Z19101918"/> *[[Srečko Brodar]], od 1924<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Jože Broder]] *[[Tomaž Bukovec]] *[[Simon Burja]] *[[Bogdan Butkovič]] ==C== *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) *[[Josip Cerk]], od 1910<ref name="NC"/> *[[Rosana Cerkvenik]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Pavle Ciglar]] (1929 - 2013) *[[Jože Coraci]] ==Č== *[[Nada Čadež]] Novak (1920–2009) *[[Jana Čarga]] *[[Luka Čeč]] *[[Robert Čeferin]] - Čefe *[[Miha Čekada]], nekdanji predsednik JKŽ<ref name="SJL"/> ==D== *[[Anton Ditrich]] (1852–1909) *[[Ivan Dolar]], od 1932<ref name="NC"/> *Franc Dolenc *[[Leon Drame]] - Šutko<ref name="SJL"/> *[[Matjaž Drašak]] - Hanek *[[Matej Dular]], od 1998<ref name="NC"/> ==E== *[[Miran Erič]] - Pac, od 1989<ref name="NC"/> *[[Marko Erker]]<ref name="SJL"/> *[[Milan Eržen]] ==F== *[[Bojana Fajdiga]] - Fajdana, od 2003<ref name="NC"/> *[[Milan Ferran]] *[[Sašo Finžgar]] *[[Anton Fojkar]] *[[Matej Fortunat]] *[[Andrej Fratnik]]<ref name="SJL"/> ==G== *[[Franci Gabrovšek]] - Franček, od 1987<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Ivan Gams]], od 1951<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Janez Gantar]], od 1950<ref name="NC"/> *[[Sebastjan Gantar]] *[[Peter Gedei]]<ref name="SJL"/> *[[Stanislav Glažar]] *[[Rado Gospodarič]], od 1959<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Petra Gostinčar]] *[[Bojan Grčman]] *[[Jože Gustinčič]]<ref name="SJL"/> *[[Jordan Guštin]]<ref name="SJL"/> ==H== *[[France Habe]], od 1952<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Peter Habič]], od 1948<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Jovan Hadži]] (1884-1972), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1929-48), član od 1924<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Simon Hiti]] *[[Arne Hodalič]], od 1995<ref name="NC"/> *[[Slavko Hostnik]] *[[Dare Hribar]] *[[France Hribar (speleolog)]] *[[Andrej Hudnik]] - Hudini *[[Andrej Hudoklin]] *[[Ludvik Husu]]<ref name="POSLH"/> ==I== *[[Janez Ileršič]] - Ile, od 1964<ref name="NC"/> *[[Uroš Ilić]] (1972 – 2016)<ref name="SJL"/> ==J== *[[Jurij Jakofčič]] - Jaka, od 1970<ref name="NC"/><ref name="50OMSZ"/><ref name="SJL"/> *[[Primož Jakopin]] - Klok, od 1966<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Bojan Jereb]] *[[Draško Josipovič]] *[[Jožko Jurečič]] - Koko (1950-1978), od 1970<ref name="NC"/><ref name="IMJJK"/> *[[Marjan Juvan]] - Manč, od 1964<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> ==K== *[[Janez Kanoni (jamar)|Janez Kanoni]] - Žan, od 1966<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Janko Katern]] (1904-1988) *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Roman Kenk]], od 1924<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Boštjan Kiauta]], od 1960<ref name="NC"/> *[[Stane Klepec]] *[[Franci Kljun]] *[[Drago Korenč]]<ref name="SJL"/> *[[Zvone Korenčan]], od 1964<ref name="NC"/> *[[Ivan Kos]] *[[Jože Kos]], od 1930<ref name="NC"/> *[[Jožek Košir]] - Cox<ref name="OJPTK"/> *[[Jure Košutnik]] - Ðuro, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2014-19), član od 2005<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> *[[Peter Kozel]] *[[Tomaž Koželj]] *[[Andrej Kranjc]]<ref name="SJL"/> *[[Maja Kranjc]]<ref name="SJL"/> *[[Marko Krašovec]], od 1972<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Vido Kregar]]<ref name="SJL"/> *[[Primož Krivic]] - Krivček (1950-1990), od 1964<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Jurij Kunaver]], predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1965-66), član od 1949<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Matjaž Kunaver]], od 1976<ref name="NC"/> *[[Pavel Kunaver]], od 1910<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Uroš Kunaver]] *[[Ivan Kuščer]]<ref name="SJL"/> *[[Ljudevit Kuščer]], od 1937<ref name="NC"/> ==L== *[[Borivoj Ladišić]]<ref name="SJL"/> *[[Aleš Lajovic]]<ref name="SJL"/> *[[France Leben]], od 1955<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Matej Lipar]] *[[Srečko Logar]] *[[Jožef Lorbek]] - Jošt *[[Borut Lozej]] ==M== *[[Boris Macarol]] - Mc *[[Grega Maffi]] *[[Franci Malečkar]] - Arho<ref name="SJL"/> *[[Janko Marinšek]] *[[Uroš Markovič]] - Ulin *[[Miran Marussig]], od 1948<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Franc Marušič]] - Lanko, od 1991<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Maks Merela]]<ref name="SJL"/> *[[Davor Mesarec]] *[[Ivan Michler]] (1891-1982), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1949-54), član od 1911<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Matej Mihailovski]], nekdanji predsednik JKŽ<ref name="SJL"/> *[[Klemen Mihalič]] *[[Andrej Mihevc (speleolog)|Andrej Mihevc]]<ref name="SJL"/> *[[Robert Miklavčič]] *[[Samo Milanič]] *[[Ciril Mlinar]]<ref name="SJL"/> *[[Janez Modrijan]] - Modrc, od 1964<ref name="NC"/> *[[Silvo Modrijan]] *[[Jožef Mohorčič]] *[[Samo Morel]] *[[Mitja Mršek]]<ref name="SJL"/> *[[Janez Mulec]] ==N== *[[Miran Nagode]] *[[Darko Naraglav]] *[[Dušan Novak]], od 1950<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Tone Novak]], od 1962<ref name="NC"/> ==O== *[[Tone Oberstar]] *[[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] (1920-2000), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1972-1981), član od 1948<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> ==P== *[[Tomaž Pahor]] *[[Tone Palčič]]<ref name="SJL"/> *[[Danijel Papler]] - Fopa *[[Marko Paternu]] *[[Niko Paulič]] *[[Marko Pavlin]] *[[Lea Pavrič]] *[[Kristofer Pečar]] - Bajsi, od 1975<ref name="NC"/> *[[Ivan Andrej Perko]], od 1911<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Josip Perme|Josip (Jože) Perme]] *[[Borut Peric]] *[[Matija Perne]], od 1995<ref name="NC"/> *[[Dean Pestator]] - Pestoter, od 1985<ref name="NC"/> *[[Janko Petkovšek]]<ref name="SJL"/> *[[Maks Petrič]] *[[Gregor Pintar]], predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1990-97), član od 1978<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Marina Pintar]], od 1978<ref name="NC"/> *[[Jože Pirnat|Jože (Joško) Pirnat]] - Jozl, od 1963<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> (1950-2018) *[[Stane Pirnat]] - Bingelj *[[Tomaž Planina]] (1934-2014), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1967-71, 1984-86), član od 1950<ref name="NC" /><ref name="DPD" /><ref name="SJL" /> *[[Ljubomir Podpac]], od 1963<ref name="NC"/> *[[Milan Podpečan]]<ref name="SJL"/> *[[Matjaž Pogačnik]] - Pigi, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2003-07), član od 1992<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> *[[Igor Potočnik (jamar)|Igor Potočnik]] - Vepr/Lakotnik<ref name="SJL"/> *[[Anton Praprotnik]] - Toto, od 1962<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Davo Preisinger|Davorin Preisinger]], od 1964<ref name="NC"/><ref name="KJ60"/> *[[Miro Preisinger]] *[[Mitja Prelovšek]] - Čot, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2011-14), član od 2002<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Ester Premate]] *[[Primož Presetnik]] - Pipistrel, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (2007-11), član od 2001<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Joerg Prestor]] - Čebela, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1986-90), član od 1978<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> *[[Egon Pretner]], od 1934<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Marko Pršina]] *[[Matjaž Puc]] - Tužak (1946-2008), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1971-72), član od 1959<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Viljem Putick]], od 1911<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> ==R== *[[Rado Radešček]], od 1964<ref name="NC"/> *[[Silvo Ramšak]]<ref name="SJL"/> *[[Marjan Raztresen]]<ref name="SJL"/> *[[Robert Rehar]] *[[Bogomir Remškar]] - Božo<ref name="SJL"/> *[[Danilo Remškar]] *[[Rosana Rijavec]] *[[Dejan Ristić]] - Rile *[[Daniel Rojšek]], od 1971<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Jurij Rotovnik]] *[[Ivan Rudolf (speleolog)|Ivan Rudolf]] *[[Mihael Rukše]] *[[Jan Ružička]] ==S== *[[Janez Sabolek]] - Sabla, od 1975<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Nejc Sabolek]] *[[Stojan Sancin]]<ref name="SJL"/> *[[Roman Savnik]], od 1951<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Ivo Sedmak]], od 2001<ref name="NC"/> *[[Albin Seliškar]] (1896-1973), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1948-49), član od 1925<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Marko Simić]], od 1978<ref name="NC"/> *[[Boris Sket]], od 1950<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Tadej Slabe]] *[[Rajko Slapnik]] *[[Rado Smerdu]] (1949-1984), predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1981-84), član od 1969<ref name="NC"/><ref name="DPD"/><ref name="SJL"/> *[[Bojan Stanek]] *[[Miha Staut]] *[[Uroš Stepišnik]], od 2001<ref name="NC"/><ref name="JTJKZ"/> *[[Rok Stopar]]<ref name="SJL"/> *[[Aleš Stražar]]<ref name="SJL"/> *[[Irena Stražar]] *[[Stane Stražar]]<ref name="SJL"/> *[[Peter Svete]] *[[Jakob Svetina]] (1807-72) ==Š== *[[Maks Šeber]] (1862-1944) *[[Alfred Šerko(mlajši)|Alfred Šerko]] (1910-1948), od 1927<ref name="NC"/> *[[Damijan Šinigoj]] *[[Janko Štampar]] *[[Bernard Štiglic]]<ref name="SJL"/> *[[Franc Štrukelj]] (1897-1974) *[[Tomaž Šuštar]] - Ikarus, od 1985<ref name="NC"/> *[[France Šušteršič]], od 1963<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> ==T== *[[Alenka Terlep]] - Lenča, od 1975<ref name="NC"/> *[[Jure Tičar]] *[[Dušan Tominc]] - Mašinist, od 2001<ref name="NC"/> *[[Iztok Trček]], nekdanji predsednik JKŽ<ref name="SJL"/> *[[Peter Trontelj]], od 1989<ref name="NC"/> *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) zdravnik, plezalec, jamski reševalec, od 1958<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Simona Turk]] ? ==U== *[[Rafko Urankar]] - Cile, predsednik [[Društvo za raziskovanje jam Ljubljana|DZRJL]] (1997-2003), član od 1987<ref name="NC"/><ref name="DPD"/> *[[Anton Urbas]]<ref name="SJL"/> ==V== *[[Dimitrij Valantič]] *[[Janez Vajkard Valvasor]] (1641-1693)<ref name="SJL"/> *[[Milan Velikonja]] (1950-1993), od 1973<ref name="NC"/> *[[Nejc Velikonja]] *[[France Velkovrh]], od 1953<ref name="NC"/> *[[Janez Vengar]] - Giovanni, od 1985<ref name="NC"/> *[[Renato Verbovšek]] - René, od 1966<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> (1951-98) *[[Dorotea Verša Paić]], od 1988<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *Jože Vilhar *[[Marjan Vilhar]] (1984-2020) *[[Matija Vilhar]] (1899-) *[[Marko Vogrič]], od 1968<ref name="NC"/><ref name="SJL"/> *[[Igor Vrhovec]]<ref name="SJL"/> *[[Tomo Vrhovec]]<ref name="SJL"/> *[[Boštjan Vrviščar]] - Bole, nekdanji predsednik JKŽ<ref name="SJL"/> ==Z== *[[Marjeta Zajc (Horvat)]] - Tačka, od 1967<ref name="NC"/> *[[Marko Zakrajšek]]<ref name="SJL"/> *[[Walter Zakrajšek]]<ref name="SJL"/> *[[Luka Zalokar]] *[[Matej Zalokar]] *[[Vasja Zaman]] *[[Tomaž Zorman]] *[[Nadja Zupan Hajna]] ==Ž== *[[Gregor Žiberna]] - Tentava<ref name="SJL"/> *[[Jože Žumer]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="NC">{{cite web |last1 = Presetnik |first1 = Primož |last2 = Fajdiga |first2 = Bojana |date = 2010 |title = Naši člani 1910 - 2010 |location = Ljubljana |publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana |url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/kako-postanem-clan-dzrlj/nasi-clani/ |access-date = 21. 10. 2020}}</ref> <ref name="ZTD">{{cite magazine |last = Bevc |first = Jure |date = 2018 |title = Zabava tipa dve |location = Ljubljana |publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana |magazine = Glas podzemlja | pages = 57-57 |url = https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/03/GP2018-1-pp57.pdf |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="Z19101918">{{cite web |title = Zgodovina 1910-1918 |location = Ljubljana |publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana |url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/kronologija/1910-1918/ |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="DPD">{{cite web |date=2019 |title = Dosedanji predsedniki DZRJL |location = Ljubljana |publisher = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana |url = https://www.dzrjl.si/drustvo-za-raziskovanje-jam-ljubljana/zgodovina-dzrjl/dosedanji-predsedniki-dzrjl/ |access-date = 25. 10. 2020}}</ref> <ref name="JTJKZ">{{cite web |first = Mateja |last = Ferk |date = 15. avgust 2007 |title = Jamarski tabor JKŽ |location = Ljubljana |publisher = Jamarski klub Železničar |url = http://www.jkz.si/2007/08/jamarski-tabor-jkz/ |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="KJ60">{{cite web |date = marec 2014 |title = Kranjski jamarji - 60 let |location = Kranj |publisher = Društvo za raziskovanje jam Kranj |url = http://www.dzrjk-drustvo.si/kj60let.html |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="SJL">{{cite web |last = Lajovic |first = Aleš |date = 2020 |title = Slovenski jamarski leksikon |location = Ljubljana |publisher = Jamarska zveza Slovenije |url = https://www.jamarska-zveza.si/index.php/o-nas/jamarski-leksikon |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="50OMSZ">{{cite web |last = Jakofčič |first = Jaka |date = 17. 8. 2015 |title = 50. obletnica Mednarodne speleološke zveze, 19.06.2015 |location = Ljubljana |publisher = Jamarsko društvo Sežana |url = https://jds.brlog.net/2015/08/17/50-obletnica-mednarodne-speleoloske-zveze-19-06-2015/ |access-date = 24. 10. 2020}}</ref> <ref name="IMJJK">{{cite journal |first = Matjaž |last = Puc |title = In Memoriam - Jožko Jurečič - Koko |journal = Naše jame / Our Caves |publisher = Jamarska zveza Slovenije |volume = 19 |pages = 119-120 |date = 1977 |url = https://jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_19_1977.pdf |access-date = 25. 10. 2020}}</ref> <ref name="SSBB">{{cite web |first = Primož |last = Jakopin |date = 10. oktober 2020 |title = Stojan Sancin, božiček iz Boljunca |url = https://jakopin.net/portraits/Stojan_Sancin/index_si.php |access-date = 25. 10. 2020}}</ref> <ref name="OJPTK">{{cite journal |first = Jože |last = Košir |title = Odkrivanje jam s pomočjo termovizijske kamere |journal = Jamar |publisher = Jamarska zveza Slovenije |volume = 4 |pages = 44-45 |date = december 2009 |url = https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Knjiznica/Jamar/Jamar_22_2009_Kosir_J__Odkrivanje_jam_s_termovizijsko_kamero.pdf |access-date = 25. 10. 2020}}</ref> <ref name="POSLH">{{cite web |date = 2018 |title = Priznanje Občine Sežana: Ludvik Husu |publisher = Občina Sežana |url = http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=7789 |access-date = 25. 10. 2020}}</ref> <ref name="BSCPK">{{cite web |first = Primož |last = Jakopin |date = 19. februar 2020 |title = Brezno na Škrklovici Cave, Petrinjski kras |url = https://jakopin.net/primoz/slike/2020/PJ20200219_en.php#PJ46561 |access-date = 7. 11. 2020}}</ref> }} {{seznami narodov po poklicu|jamarjev}} [[Kategorija:Slovenski jamarji|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jamarji]] 7hp7jvnn7bstj8dw0ppj2hk0yhyoga5 Istrska pramenka 0 160467 5727145 5629760 2022-08-03T19:56:29Z Shabicht 3554 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Istarska ovca.jpg|sličica|Temneje obarvani živali istrske pramenke|210x210px]] '''Istrska pramenka''', poznana tudi kot '''istrijanka''', '''primorska ovca''', '''ovca surove volne''', '''kraška ovca''' in v [[Ovčereja|ovčereji]] s krajšavo '''IP''', je [[slovenska avtohtona pasma]] [[Domača ovca|domače ovce]], ki izvira iz [[Kras (območje)|Krasa]] in [[Istra|Istre]].<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014).] Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 02.01.2022.</ref> Poleg istrske pramenke med avtohtone ovčje [[Pasma|pasme]] spadajo tudi [[belokranjska pramenka]], [[bovška ovca]], [[jezersko-solčavska ovca]] in [[oplemenjena jezersko-solčavska ovca]].<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014).] Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 02.01.2022.</ref><ref>[https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/POSVETOVALNA-TELESA/SVET-ZA-ZIVINOREJO/Mandat-2019-2023/Zapisnik-5.-seje-5.-5.-2021.pdf Zapisnik 5. seje Sveta za Živinorejo.] 11.5.2021. Pridobljeno 02.01.2022.</ref> Bela in črnopikasta (redkeje temna)<ref name=":0" /> istrijanka je primarno mlečna pasma, ki se uporablja tudi za prirejo [[Volna|volne]] in [[Meso|mesa]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Breeds of Livestock - Istrian Milk Sheep — Breeds of Livestock, Department of Animal Science|url=http://afs.okstate.edu/breeds/sheep/istrianmilk|website=afs.okstate.edu|accessdate=2022-01-02}}</ref> == Izvor in razširjenost == Za izvorno območje istrijanke se štejeta predela [[Kras]] in [[Istra]]; po slednjem polotoku je pasma dobila tudi svoje ime. Drug del imena, ''pramenka'', se navezuje na lastnosti ovčje volne – pri istrski pramenka je dolga [[volna]] groba in pramenasta. Pasma je nastala iz nekdanje domače, avtohtone pasme, ki so jo tam gojili ovčarji. Pomanjkanje krme v kraškem svetu je povzročilo, da so poleti pasli na [[Snežnik|Snežniku]] in okoliških predelih, jeseni so živali odpeljali v bližino [[Vremščica|Vremščice]], medtem ko so pozimi pasli v Istri in [[Furlanija|Furlaniji]]. Istrijanko so nekoč cenili in vzgajali zaradi prilagojenosti na nekvalitetne rejske razmere; živali so bile vzdržljive in sposobne dolge hoje, pasti pa so se zmogle tudi na s kamenjem pokritih površinah, kjer so zelenje smukale izmed kamnov in popasle tudi staro [[Ruša|rušo]].<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Istrska pramenka (IP)|url=https://www.drobnica.si/pasme/pasme-ovc/istrska-pramenka-ip/|website=Drobnica|accessdate=2022-01-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Istrska pramenka|url=http://www.genska-banka.si/pasme/istrska-pramenka/|website=Genska banka|accessdate=2022-01-02|language=sl-SI}}</ref> Slovenska populacija istrske pramenke je precej majhna, saj se pasmo vzreja zgolj na nekaj kmetijah izvornega območja, Krasa in Istre.<ref name=":0" /> Zgolj okrog 1000 živali je del izvorne rodovniške knjige.<ref name=":3" /> Leta 2020 naj bi bilo v Sloveniji okrog 930–1100 glav te ovčje pasme.<ref>{{Navedi splet|url=https://fao-dadis-breed-detail.web.app/?country=SVN&specie=Sheep&breed=istrska%20pramenka&lang=en|website=fao-dadis-breed-detail.web.app|accessdate=2022-01-02|title=Istrska pramenka / Slovenia (Sheep)}}</ref> V letu 2022 je bilo v registru zavedenih 34 plemenjakov in 610 plemenic.<ref name=":3" /> Istrijanko se danes goji tudi na [[Hrvaška|Hrvaškem]]<ref name=":0" /><ref name=":1" /> in v [[Italija|Italiji]] ([[Gorica]]).<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Breeds of Livestock - Istrian Milk Sheep — Breeds of Livestock, Department of Animal Science|url=http://afs.okstate.edu/breeds/sheep/istrianmilk|website=afs.okstate.edu|accessdate=2022-01-02}}</ref> == Značilnosti == Pri istrijanki gre za večjo (višina [[Viher|vihra]] 70 cm, ovce tehtajo 60–75 kg, ovni 95 kg in več), srednje omišičeno ovco, dolgega in visokega trupa ter dolgih in močnih nog (s čvrstimi in trdimi biclji). Ozka glava, s štrlečimi ušesi in izbočenim nosnim profilom je nameščena na dolg vrat. Pri samicah se tipične rožene tvorbe [[Votlorogi|votlorogov]] – [[Rog (anatomija)|rogovi]] ne pojavljajo, medtem ko so pri samcih prisotni; praviloma so dobro razviti in nazaj zaviti. Živali so bele barve, redkeje prevladuje temna barva, pogosto pa jih po glavi in trupu pokrivajo temne pike in pege. Še danes so ponekod v uporabi stara poimenovanja obarvanosti; tako poznamo zelenke (bele ovce), more (črne ovce), pike (pikaste ovce), lise (lisaste ovce), čube (ovce s kratkimi uhlji), rožke (rogate živali) in mulaste (živali brez rogov). Poraščenost z volno je razmeroma slaba, ovce so popolnoma neporaščene po nogah in trebušnem predelu, medtem ko druge dele telesa pokriva groba krovna dlaka. Veliko [[vime]] je pravilno, visoko in dobro pripeto, ovčji seski so ne samo veliki, ampak tudi lepi. Kot druge pramenke je tudi istrska pozno zrela (rast konča v starosti od treh do štirih let, spolno dozori po 16–18 mesecih) in je sezonsko plodna pasma, ki jagnji spomladi.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Istrska pramenka (IP)|url=https://www.drobnica.si/pasme/pasme-ovc/istrska-pramenka-ip/|website=Drobnica|accessdate=2022-01-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":3" /> == Vzreja in uporabnost == Živahne, odporne, dolgožive in na skromne lokalne razmere dobro prilagojene živali se večinoma goji ekstenzivno, pri čemer živali zadovoljivo koristijo pašo tako hribovskih kot tudi gorskih [[Pašnik|pašnikov]]. V ugodnem delu leta ovce še danes pasejo [[Pastir|pastirji]], pri čemer je paša podobna nekdanjemu nomadskemu načinu, a se danes živali prenoči v [[Hlev|hlevu]] ali oborah. Kot številne druge ovce in [[Koza|koze]] je tudi istrijanka zaradi dobre sposobnosti pasenja uporabna kot žival, ki preprečuje zaraščanje višje ležečih ekosistemov.<ref name=":0" /> Pasmo se uporablja predvsem za proizvodnjo [[Mleko|mleka]], iz katerega delajo [[Kraški ovčji sir|kraški]] in [[istrski ovčji sir]] ter [[Skuta (mlečni izdelek)|skuto]], in pridobivanje zgodaj odstavljenih jagnjet.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Istrijankino mleko ima visok delež maščob in beljakovin; tradicionalno gojene živali v povprečju proizvedejo 100–150 kg mleka z 9 % [[Maščobe|maščob]] in vsaj 6,4 % [[Beljakovina|beljakovin]]. Pri nekaterih živali delež maščob preseže 13 % in odstotek beljakovin 7 %.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Breeds of Livestock - Istrian Milk Sheep — Breeds of Livestock, Department of Animal Science|url=http://afs.okstate.edu/breeds/sheep/istrianmilk|website=afs.okstate.edu|accessdate=2022-01-02}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[Istrski ovčji sir]] {{Slovenske pasme domačih živali}} [[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]] [[Kategorija:Pasme ovc]] 9012irnuh753u6akl9m1dwn82anr5iz 5727166 5727145 2022-08-03T21:01:10Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Istarska ovca.jpg|sličica|Temneje obarvani živali istrske pramenke|210x210px]] '''Istrska pramenka''', poznana tudi kot '''istrijanka''', '''primorska ovca''', '''ovca surove volne''', '''kraška ovca''' in v [[Ovčereja|ovčereji]] s krajšavo '''IP''', je [[slovenska avtohtona pasma]] [[Domača ovca|domače ovce]], ki izvira iz [[Kras (območje)|Krasa]] in [[Istra|Istre]].<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014).] Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 02.01.2022.</ref> Poleg istrske pramenke med avtohtone ovčje [[Pasma|pasme]] spadajo tudi [[belokranjska pramenka]], [[bovška ovca]], [[jezersko-solčavska ovca]] in [[oplemenjena jezersko-solčavska ovca]].<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014).] Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 02.01.2022.</ref><ref>[https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/POSVETOVALNA-TELESA/SVET-ZA-ZIVINOREJO/Mandat-2019-2023/Zapisnik-5.-seje-5.-5.-2021.pdf Zapisnik 5. seje Sveta za Živinorejo.] 11.5.2021. Pridobljeno 02.01.2022.</ref> Bela in črnopikasta (redkeje temna)<ref name=":0" /> istrijanka je primarno mlečna pasma, ki se uporablja tudi za prirejo [[Volna|volne]] in [[Meso|mesa]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Breeds of Livestock - Istrian Milk Sheep — Breeds of Livestock, Department of Animal Science|url=http://afs.okstate.edu/breeds/sheep/istrianmilk|website=afs.okstate.edu|accessdate=2022-01-02}}</ref> == Izvor in razširjenost == Za izvorno območje istrijanke se štejeta predela [[Kras]] in [[Istra]]; po slednjem polotoku je pasma dobila tudi svoje ime. Drug del imena, ''pramenka'', se navezuje na lastnosti ovčje volne – pri istrski pramenka je dolga [[volna]] groba in pramenasta. Pasma je nastala iz nekdanje domače, avtohtone pasme, ki so jo tam gojili ovčarji. Pomanjkanje krme v kraškem svetu je povzročilo, da so poleti pasli na [[Snežnik|Snežniku]] in okoliških predelih, jeseni so živali odpeljali v bližino [[Vremščica|Vremščice]], medtem ko so pozimi pasli v Istri in [[Furlanija|Furlaniji]]. Istrijanko so nekoč cenili in vzgajali zaradi prilagojenosti na nekvalitetne rejske razmere; živali so bile vzdržljive in sposobne dolge hoje, pasti pa so se zmogle tudi na s kamenjem pokritih površinah, kjer so zelenje smukale izmed kamnov in popasle tudi staro [[Ruša|rušo]].<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Istrska pramenka (IP)|url=https://www.drobnica.si/pasme/pasme-ovc/istrska-pramenka-ip/|website=Drobnica|accessdate=2022-01-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Istrska pramenka|url=http://www.genska-banka.si/pasme/istrska-pramenka/|website=Genska banka|accessdate=2022-01-02|language=sl-SI}}</ref> Slovenska populacija istrske pramenke je precej majhna, saj se pasmo vzreja zgolj na nekaj kmetijah izvornega območja, Krasa in Istre.<ref name=":0" /> Zgolj okrog 1000 živali je del izvorne rodovniške knjige.<ref name=":3" /> Leta 2020 naj bi bilo v Sloveniji okrog 930–1100 glav te ovčje pasme.<ref>{{Navedi splet|url=https://fao-dadis-breed-detail.web.app/?country=SVN&specie=Sheep&breed=istrska%20pramenka&lang=en|website=fao-dadis-breed-detail.web.app|accessdate=2022-01-02|title=Istrska pramenka / Slovenia (Sheep)}}</ref> V letu 2022 je bilo v registru zavedenih 34 plemenjakov in 610 plemenic.<ref name=":3" /> Istrijanko se danes goji tudi na [[Hrvaška|Hrvaškem]]<ref name=":0" /><ref name=":1" /> in v [[Italija|Italiji]] ([[Gorica]]).<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Breeds of Livestock - Istrian Milk Sheep — Breeds of Livestock, Department of Animal Science|url=http://afs.okstate.edu/breeds/sheep/istrianmilk|website=afs.okstate.edu|accessdate=2022-01-02}}</ref> == Značilnosti == Pri istrijanki gre za večjo (višina [[Viher|vihra]] 70 cm, ovce tehtajo 60–75 kg, ovni 95 kg in več), srednje omišičeno ovco, dolgega in visokega trupa ter dolgih in močnih nog (s čvrstimi in trdimi biclji). Ozka glava, s štrlečimi ušesi in izbočenim nosnim profilom je nameščena na dolg vrat. Pri samicah se tipične rožene tvorbe [[Votlorogi|votlorogov]] – [[Rog (anatomija)|rogovi]] ne pojavljajo, medtem ko so pri samcih prisotni; praviloma so dobro razviti in nazaj zaviti. Živali so bele barve, redkeje prevladuje temna barva, pogosto pa jih po glavi in trupu pokrivajo temne pike in pege. Še danes so ponekod v uporabi stara poimenovanja obarvanosti; tako poznamo zelenke (bele ovce), more (črne ovce), pike (pikaste ovce), lise (lisaste ovce), čube (ovce s kratkimi uhlji), rožke (rogate živali) in mulaste (živali brez rogov). Poraščenost z volno je razmeroma slaba, ovce so popolnoma neporaščene po nogah in trebušnem predelu, medtem ko druge dele telesa pokriva groba krovna dlaka. Veliko [[vime]] je pravilno, visoko in dobro pripeto, ovčji seski so ne samo veliki, ampak tudi lepi. Kot druge pramenke je tudi istrska pozno zrela (rast konča v starosti od treh do štirih let, spolno dozori po 16–18 mesecih) in je sezonsko plodna pasma, ki jagnji spomladi.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Istrska pramenka (IP)|url=https://www.drobnica.si/pasme/pasme-ovc/istrska-pramenka-ip/|website=Drobnica|accessdate=2022-01-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":3" /> == Vzreja in uporabnost == Živahne, odporne, dolgožive in na skromne lokalne razmere dobro prilagojene živali se večinoma goji ekstenzivno, pri čemer živali zadovoljivo koristijo pašo tako hribovskih kot tudi gorskih [[Pašnik|pašnikov]]. V ugodnem delu leta ovce še danes pasejo [[Pastir|pastirji]], pri čemer je paša podobna nekdanjemu nomadskemu načinu, a se danes živali prenoči v [[Hlev|hlevu]] ali oborah. Kot številne druge ovce in [[Koza|koze]] je tudi istrijanka zaradi dobre sposobnosti pasenja uporabna kot žival, ki preprečuje zaraščanje višje ležečih ekosistemov.<ref name=":0" /> Pasmo se uporablja predvsem za proizvodnjo [[Mleko|mleka]], iz katerega delajo [[Kraški ovčji sir|kraški]] in [[istrski ovčji sir]] ter [[Skuta (mlečni izdelek)|skuto]], in pridobivanje zgodaj odstavljenih jagnjet.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Istrijankino mleko ima visok delež maščob in beljakovin; tradicionalno gojene živali v povprečju proizvedejo 100–150 kg mleka z 9 % [[Maščobe|maščob]] in vsaj 6,4 % [[Beljakovina|beljakovin]]. Pri nekaterih živali delež maščob preseže 13 % in odstotek beljakovin 7 %.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Breeds of Livestock - Istrian Milk Sheep — Breeds of Livestock, Department of Animal Science|url=http://afs.okstate.edu/breeds/sheep/istrianmilk|website=afs.okstate.edu|accessdate=2022-01-02}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[Istrski ovčji sir]] {{Slovenske pasme domačih živali}} [[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]] [[Kategorija:Pasme ovc]] [[Kategorija:Istra]] r5xrzuzix2vlh0j8jp01p65y1933a2n 5727168 5727166 2022-08-03T21:03:30Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Istarska ovca.jpg|sličica|Temneje obarvani živali istrske pramenke|210x210px]] '''Istrska pramenka''', poznana tudi kot '''istrijanka''', '''primorska ovca''', '''ovca surove volne''', '''kraška ovca''' in v [[Ovčereja|ovčereji]] s krajšavo '''IP''', je [[slovenska avtohtona pasma]] [[Domača ovca|domače ovce]], ki izvira iz [[Kras (območje)|Krasa]] in [[Istra|Istre]].<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014).] Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 02.01.2022.</ref> Poleg istrske pramenke med avtohtone ovčje [[Pasma|pasme]] spadajo tudi [[belokranjska pramenka]], [[bovška ovca]], [[jezersko-solčavska ovca]] in [[oplemenjena jezersko-solčavska ovca]].<ref name=":0">[http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Brosura_avt_trad.pdf Slovenske avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali (2014).] Oddelek za zootehniko, UL BF. Pridobljeno 02.01.2022.</ref><ref>[https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/POSVETOVALNA-TELESA/SVET-ZA-ZIVINOREJO/Mandat-2019-2023/Zapisnik-5.-seje-5.-5.-2021.pdf Zapisnik 5. seje Sveta za Živinorejo.] 11.5.2021. Pridobljeno 02.01.2022.</ref> Bela in črnopikasta (redkeje temna)<ref name=":0" /> istrijanka je primarno mlečna pasma, ki se uporablja tudi za prirejo [[Volna|volne]] in [[Meso|mesa]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Breeds of Livestock - Istrian Milk Sheep — Breeds of Livestock, Department of Animal Science|url=http://afs.okstate.edu/breeds/sheep/istrianmilk|website=afs.okstate.edu|accessdate=2022-01-02}}</ref> == Izvor in razširjenost == Za izvorno območje istrijanke se štejeta predela [[Kras]] in [[Istra]]; po slednjem polotoku je pasma dobila tudi svoje ime. Drug del imena, ''pramenka'', se navezuje na lastnosti ovčje volne – pri istrski pramenka je dolga [[volna]] groba in pramenasta. Pasma je nastala iz nekdanje domače, avtohtone pasme, ki so jo tam gojili ovčarji. Pomanjkanje krme v kraškem svetu je povzročilo, da so poleti pasli na [[Snežnik|Snežniku]] in okoliških predelih, jeseni so živali odpeljali v bližino [[Vremščica|Vremščice]], medtem ko so pozimi pasli v Istri in [[Furlanija|Furlaniji]]. Istrijanko so nekoč cenili in vzgajali zaradi prilagojenosti na nekvalitetne rejske razmere; živali so bile vzdržljive in sposobne dolge hoje, pasti pa so se zmogle tudi na s kamenjem pokritih površinah, kjer so zelenje smukale izmed kamnov in popasle tudi staro [[Ruša|rušo]].<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Istrska pramenka (IP)|url=https://www.drobnica.si/pasme/pasme-ovc/istrska-pramenka-ip/|website=Drobnica|accessdate=2022-01-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Istrska pramenka|url=http://www.genska-banka.si/pasme/istrska-pramenka/|website=Genska banka|accessdate=2022-01-02|language=sl-SI}}</ref> Slovenska populacija istrske pramenke je precej majhna, saj se pasmo vzreja zgolj na nekaj kmetijah izvornega območja, Krasa in Istre.<ref name=":0" /> Zgolj okrog 1000 živali je del izvorne rodovniške knjige.<ref name=":3" /> Leta 2020 naj bi bilo v Sloveniji okrog 930–1100 glav te ovčje pasme.<ref>{{Navedi splet|url=https://fao-dadis-breed-detail.web.app/?country=SVN&specie=Sheep&breed=istrska%20pramenka&lang=en|website=fao-dadis-breed-detail.web.app|accessdate=2022-01-02|title=Istrska pramenka / Slovenia (Sheep)}}</ref> V letu 2022 je bilo v registru zavedenih 34 plemenjakov in 610 plemenic.<ref name=":3" /> Istrijanko se danes goji tudi na [[Hrvaška|Hrvaškem]]<ref name=":0" /><ref name=":1" /> in v [[Italija|Italiji]] ([[Gorica]]).<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Breeds of Livestock - Istrian Milk Sheep — Breeds of Livestock, Department of Animal Science|url=http://afs.okstate.edu/breeds/sheep/istrianmilk|website=afs.okstate.edu|accessdate=2022-01-02}}</ref> == Značilnosti == Pri istrijanki gre za večjo (višina [[Viher|vihra]] 70 cm, ovce tehtajo 60–75 kg, ovni 95 kg in več), srednje omišičeno ovco, dolgega in visokega trupa ter dolgih in močnih nog (s čvrstimi in trdimi biclji). Ozka glava, s štrlečimi ušesi in izbočenim nosnim profilom je nameščena na dolg vrat. Pri samicah se tipične rožene tvorbe [[Votlorogi|votlorogov]] – [[Rog (anatomija)|rogovi]] ne pojavljajo, medtem ko so pri samcih prisotni; praviloma so dobro razviti in nazaj zaviti. Živali so bele barve, redkeje prevladuje temna barva, pogosto pa jih po glavi in trupu pokrivajo temne pike in pege. Še danes so ponekod v uporabi stara poimenovanja obarvanosti; tako poznamo zelenke (bele ovce), more (črne ovce), pike (pikaste ovce), lise (lisaste ovce), čube (ovce s kratkimi uhlji), rožke (rogate živali) in mulaste (živali brez rogov). Poraščenost z volno je razmeroma slaba, ovce so popolnoma neporaščene po nogah in trebušnem predelu, medtem ko druge dele telesa pokriva groba krovna dlaka. Veliko [[vime]] je pravilno, visoko in dobro pripeto, ovčji seski so ne samo veliki, ampak tudi lepi. Kot druge pramenke je tudi istrska pozno zrela (rast konča v starosti od treh do štirih let, spolno dozori po 16–18 mesecih) in je sezonsko plodna pasma, ki jagnji spomladi.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Istrska pramenka (IP)|url=https://www.drobnica.si/pasme/pasme-ovc/istrska-pramenka-ip/|website=Drobnica|accessdate=2022-01-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":3" /> == Vzreja in uporabnost == Živahne, odporne, dolgožive in na skromne lokalne razmere dobro prilagojene živali se večinoma goji ekstenzivno, pri čemer živali zadovoljivo koristijo pašo tako hribovskih kot tudi gorskih [[Pašnik|pašnikov]]. V ugodnem delu leta ovce še danes pasejo [[Pastir|pastirji]], pri čemer je paša podobna nekdanjemu nomadskemu načinu, a se danes živali prenoči v [[Hlev|hlevu]] ali oborah. Kot številne druge ovce in [[Koza|koze]] je tudi istrijanka zaradi dobre sposobnosti pasenja uporabna kot žival, ki preprečuje zaraščanje višje ležečih ekosistemov.<ref name=":0" /> Pasmo se uporablja predvsem za proizvodnjo [[Mleko|mleka]], iz katerega delajo [[Kraški ovčji sir|kraški]] in [[istrski ovčji sir]] ter [[Skuta (mlečni izdelek)|skuto]], in pridobivanje zgodaj odstavljenih jagnjet.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Istrijankino mleko ima visok delež maščob in beljakovin; tradicionalno gojene živali v povprečju proizvedejo 100–150 kg mleka z 9 % [[Maščobe|maščob]] in vsaj 6,4 % [[Beljakovina|beljakovin]]. Pri nekaterih živali delež maščob preseže 13 % in odstotek beljakovin 7 %.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Breeds of Livestock - Istrian Milk Sheep — Breeds of Livestock, Department of Animal Science|url=http://afs.okstate.edu/breeds/sheep/istrianmilk|website=afs.okstate.edu|accessdate=2022-01-02}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[Istrski ovčji sir]] {{Slovenske pasme domačih živali}} {{Istra}} [[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]] [[Kategorija:Pasme ovc]] [[Kategorija:Istra]] 0fg29p3vebgikwmrhwxmnpvny8lnsn3 Predloga:Psalmi 10 161935 5727088 5193670 2022-08-03T18:33:07Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Psalmi | title = [[Psalmi]] | image = [[Slika:Ingeborg Psalter f56 Fool with demons.jpg|100px|right]] | bodyclass = hlist | list1 = * [[Psalm 1|1]] * [[Psalm 2|2]] * [[Psalm 3|3]] * [[Psalm 4|4]] * [[Psalm 5|5]] * [[Psalm 6|6]] * [[Psalm 7|7]] * [[Psalm 8|8]] * [[Psalm 9|9]] * [[Psalm 10|10]] * [[Psalm 11|11]] * [[Psalm 12|12]] * [[Psalm 13|13]] * [[Psalm 14|14]] * [[Psalm 15|15]] * [[Psalm 16|16]] * [[Psalm 17|17]] * [[Psalm 18|18]] * [[Psalm 19|19]] * [[Psalm 20|20]] * [[Psalm 21|21]] * [[Psalm 22|22]] * [[Psalm 23|23]] * [[Psalm 24|24]] * [[Psalm 25|25]] | list2 = * [[Psalm 26|26]] * [[Psalm 27|27]] * [[Psalm 28|28]] * [[Psalm 29|29]] * [[Psalm 30|30]] * [[Psalm 31|31]] * [[Psalm 32|32]] * [[Psalm 33|33]] * [[Psalm 34|34]] * [[Psalm 35|35]] * [[Psalm 36|36]] * [[Psalm 37|37]] * [[Psalm 38|38]] * [[Psalm 39|39]] * [[Psalm 40|40]] * [[Psalm 41|41]] * [[Psalm 42|42]] * [[Psalm 43|43]] * [[Psalm 44|44]] * [[Psalm 45|45]] * [[Psalm 46|46]] * [[Psalm 47|47]] * [[Psalm 48|48]] * [[Psalm 49|49]] * [[Psalm 50|50]] | list3 = * [[Psalm 51|51]] * [[Psalm 52|52]] * [[Psalm 53|53]] * [[Psalm 54|54]] * [[Psalm 55|55]] * [[Psalm 56|56]] * [[Psalm 57|57]] * [[Psalm 58|58]] * [[Psalm 59|59]] * [[Psalm 60|60]] * [[Psalm 61|61]] * [[Psalm 62|62]] * [[Psalm 63|63]] * [[Psalm 64|64]] * [[Psalm 65|65]] * [[Psalm 66|66]] * [[Psalm 67|67]] * [[Psalm 68|68]] * [[Psalm 69|69]] * [[Psalm 70|70]] * [[Psalm 71|71]] * [[Psalm 72|72]] * [[Psalm 73|73]] * [[Psalm 74|74]] * [[Psalm 75|75]] | list4 = * [[Psalm 76|76]] * [[Psalm 77|77]] * [[Psalm 78|78]] * [[Psalm 79|79]] * [[Psalm 80|80]] * [[Psalm 81|81]] * [[Psalm 82|82]] * [[Psalm 83|83]] * [[Psalm 84|84]] * [[Psalm 85|85]] * [[Psalm 86|86]] * [[Psalm 87|87]] * [[Psalm 88|88]] * [[Psalm 89|98]] * [[Psalm 90|90]] * [[Psalm 91|91]] * [[Psalm 92|92]] * [[Psalm 93|93]] * [[Psalm 94|94]] * [[Psalm 95|95]] * [[Psalm 96|96]] * [[Psalm 97|97]] * [[Psalm 98|98]] * [[Psalm 99|99]] * [[Psalm 100|100]] | list5 = * [[Psalm 101|101]] * [[Psalm 102|102]] * [[Psalm 103|103]] * [[Psalm 104|104]] * [[Psalm 105|105]] * [[Psalm 106|106]] * [[Psalm 107|107]] * [[Psalm 108|108]] * [[Psalm 109|109]] * [[Psalm 110|110]] * [[Psalm 111|111]] * [[Psalm 112|112]] * [[Psalm 113|113]] * [[Psalm 114|114]] * [[Psalm 115|115]] * [[Psalm 116|116]] * [[Psalm 117|117]] * [[Psalm 118|118]] * [[Psalm 119|119]] * [[Psalm 120|120]] * [[Psalm 121|121]] * [[Psalm 122|122]] * [[Psalm 123|123]] * [[Psalm 124|124]] * [[Psalm 125|125]] | list6 = * [[Psalm 126|126]] * [[Psalm 127|127]] * [[Psalm 128|128]] * [[Psalm 129|129]] * [[Psalm 130|130]] * [[Psalm 131|131]] * [[Psalm 132|132]] * [[Psalm 133|133]] * [[Psalm 134|134]] * [[Psalm 135|135]] * [[Psalm 136|136]] * [[Psalm 137|137]] * [[Psalm 138|138]] * [[Psalm 139|139]] * [[Psalm 140|140]] * [[Psalm 141|141]] * [[Psalm 142|142]] * [[Psalm 143|143]] * [[Psalm 144|144]] * [[Psalm 145|145]] * [[Psalm 146|146]] * [[Psalm 147|147]] * [[Psalm 148|148]] * [[Psalm 149|149]] * [[Psalm 150|150]] | below = * [[Svetopisemski kanon|Nekanonični psalmi]]: [[Psalm 151]] * [[Psalmi 152–155]] * [[Salomonovi psalmi]] }}<noinclude> [[Kategorija:Svetopisemske predloge]] [[Kategorija:Navigacijske predloge]] </noinclude> kofgzhsrh04cye2jwx56b5s4i09oypc Gorazd Hiti 0 167088 5727228 5490425 2022-08-04T06:46:21Z Topjur01 140884 link popravljen wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hokejist | image= | played_for = [[HK Kranjska Gora]]<br>[[Acroni Jesenice]]<br>[[Hokejski klub Olimpija|HK Olimpija Ljubljana]]<br>[[HC Bolzano]]<br>[[A&O Asiago]]<br>[[SV Renon]] | position = [[Krilni napadalec (Hokej na ledu)|Krilni napadalec]] (RW) | shoots = | height = | weight = | nickname = | nationality = SLO | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | draft_year = | draft_team = | career_start = 1963 | career_end = 1987 | reprezentanca = YUG | nastopi = 191 | točke = | goli = 94 | podaje = | SP = 10 | OI = 3 | slohalloffame = 2007 }} '''Gorazd Hiti''', [[slovenci|slovenski]] [[hokejist]] in [[hokejski trener]], * [[12. avgust]] [[1948]], Kurja vas na [[Jesenice|Jesenicah]]. Hiti je igral na treh olimpijskih igrah za [[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavijo]], za katero je v karieri odigral kar 191 tekem, na katerih je dosegel 94 golov, kar ga uvršča na drugo mesto reprezentančnih strelcev vseh časov. Člansko kariero je začel v klubu [[HK Kranjska Gora]], nato je igral za [[HK Acroni Jesenice]], kjer je bil pogosto skupaj v napadu z bratom [[Rudi Hiti|Rudijem]], kasneje pet sezon tudi pri [[HK Olimpija]]. Na [[Hala Tivoli|tivolskih]] tribunah je v začetku [[1970.|sedemdesetih]] najpogosteje odmevalo »''Rudi Hiti, Gorazd Hiti, gol, gol, gol!''«.<ref>[https://www.rtvslo.si/sport/hokej/rudi-iz-kurje-vasi-prihitel-do-hrama-slavnih/127588 RTV: Rudi iz Kurje vasi prihitel do hrama slavnih], pridobljeno 11. marca 2009</ref> Po končani karieri hokejista je dvajset let v Italiji vodil več mlajših selekcij klubov, med letoma 1996 in 1999 pa je bil glavni trener [[HK Sportina Bled]]. Med letoma 1999 in 2004 je bil selektor [[Slovenska mladinska hokejska reprezentanca|slovenske mladinske reprezentance]], od leta 2008 pa je selektor [[Srbska mladinska hokejska reprezentanca|srbske mladinske reprezentance]]. Leta 2007 je bil sprejet v [[Slovenski hokejski hram slavnih]]. ==Pregled kariere== {{Glava za hokejskega igralca}} |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1963/64|63/64]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1964/65|64/65]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1965/66|65/66]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1966/67|66/67]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1967/68|67/68]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1968/69|68/69]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1969/70|69/70]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1970/71|70/71]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1971/72|71/72]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Zimske olimpijske igre 1972|Zimske olimpijske igre]]''' | '''72''' | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1972/73|72/73]] | | | 50 | 33 | 83 | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1973/74|73/74]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1974|Svetovno prvenstvo B]]''' | '''74''' | | | '''11''' | '''4''' | '''15''' | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1974/75|74/75]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1975/76|75/76]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Zimske olimpijske igre 1976|Zimske olimpijske igre]]''' | '''76''' | | | | | | | | | | | | | | |- | HC Bolzano | Serie A | 76/77 | | | | | | | | | | | | | | |- | HC Bolzano | Serie A | 77/78 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Hokejski klub Olimpija|Olimpija Hertz Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1983/84|83/84]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Zimske olimpijske igre 1984|Zimske olimpijske igre]]''' | '''84''' | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Hokejski klub Olimpija|Olimpija Hertz Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1985/86|85/86]] | | | | | | | | | | | | | | |- | SV Renon | Serie A | 86/87 | | | | | | | | | | | | | | |- | bgcolor="#7FFF00" |Skupaj | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" |61 | bgcolor="#7FFF00" |37 | bgcolor="#7FFF00" |98 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | |} ==Opombe in reference== {{opombe}} ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih hokejistov na ledu]] == Zunanje povezave == * {{Eurohockey|21278-gorazd-hiti}} * {{sports-reference}} {{hokejist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hiti, Gorazd}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski hokejski desnokrilni napadalci]] [[Kategorija:Jugoslovanski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1976]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1984]] [[Kategorija:Hokejisti HK Kranjska gora]] [[Kategorija:Hokejisti HK Jesenice]] [[Kategorija:Hokejisti HK Olimpija]] [[Kategorija:Hokejisti HC Bolzano]] [[Kategorija:Hokejisti A&O Asiago]] [[Kategorija:Hokejisti SV Renon]] [[Kategorija:Slovenski hokejski trenerji]] [[Kategorija:Trenerji HK Bled]] [[Kategorija:Sprejeti v Slovenski hokejski hram slavnih]] i69p09e8v3jvl12r78ojpgj6m2s08wz Hipogonadizem 0 170482 5727153 4483725 2022-08-03T20:07:40Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Hipogonadizem | ICD10 = {{ICD10|E|28|.3|e|28}},{{ICD10|E|29|.1|e|29}},{{ICD10|E|23|.0|e|23}} | ICD9 = {{ICD9|257.2}} | }} '''Hípogonadízem''' je zmanjšano izločanje [[spolni hormon|spolnih hormonov]]. .Lahko jo obravnavamo v sklopu pozne [[puberteta|pubertete]] ali kot samostojno bolezensko sliko. Označuje ga nezadosten ali nikakršen razvoj [[spolni organ|spolnih organov]] ([[maternica]], [[jajčniki]], [[nožnica]], [[zunanje spolovilo]]) in odsotnost [[sekundarni spolni znaki|sekundarnih spolnih znakov]] (razvoj [[dojke|dojk]], medeničnih kosti, kopičenje pokožnega maščevja po ženskem tipu). Hipogonadizem je etiološko lahko hipogonadotropen, ko [[osrednje živčevje]] ([[hipotalamus]], [[hipofiza]]) pomanjkljivo spodbuja jajčnike, ali pa gre za hipergonadotropno obliko, ko [[spolne žleze|spolnih žlez]] ni, niso razvite ali so kirurško odstranjene. Pri večini oblik hipogonadotropnega hipogonadizma je možno etiološko zdravljenje, pri vseh oblikah hipergonadotropnega hipogonadizma pa je zdravljenje le simptomatsko. Najpogostejša oblika hipergonadotropnega hipogonadizma je idiopatska – konstitucijska oblika v sklopu kasne pubertete. Zdravljenje je simptomatsko – dodajanje estrogenov in gestagenov za razvoj sekundarnih in primarnih spolnih znakov. Če ni spontane [[ovulacija|ovulacije]], se pri zdravljenju anovilacijske [[neplodnost]]i uporabljajo gonadotropini. Najbolznačilno sliko hipergonadotropnega hipogonadizma predstavlja [[Turnerjev sindrom]], ki se kaže z značilno klinično in kromosomsko sliko. Etiološko zdravljenje disgenetičnih [[spolna žleza|spolnih žlez]] ni možno. Primerno je le hormonsko z estrogeni in gestageni. ==Hipergonadotropni hipogonadizem== Vzrokov za njegov nastanek je veliko. Najpogosteje se pojavlja kot idiopatski hipopituitarizem in kot izolirano pomanjkanje hipotalamičnega sproščevalnega hormona gonadotropinov (GnRH) ([[Kallmanov sindrom]]). Manj pogosti za nastanek hipogonadizma so razvojne [[anomalija|anomalije]] [[glava|glave]] in [[možgani|možganov]], hipotalamično-hipofizni [[tumor]]ji, bolezen [[anorexia nevrosa]], [[primarna hipotiroza]] in v sklopu genopatij [[Prader-Willijev sindorm]]. '''Idiopatski hipogonadizem''' označuje zakasnelo [[spolno dozorevanje]], ki mu ustreza tudi kostna starost. Pojavlja se lahko v sklopu konstitucijske ali družinske kasne pubertete, ko telesni in duševni razvoj kasnita; [[spolni organ]]i, [[menstruacijski ciklus]] in [[sekundarni spolni znak]]i se razvijejo kasneje (po 16. letu starosti) kot je to obijčano v normalni [[populacija|populaciji]]. Koncentracija [[gonadotropin]]ov je majhna in kaže predpubertetni vzorec; odziv na spodbujanje z GnRH je majhen ali ga ni, koncentracije estradiola v [[plazma (medicina)|plazmi]] so nizke in le počasi naraščajo. Primarni in sekundarni spolni znaki se razvijajo počasi in dosežejo končno stopnjo razvoja v starosti 18 do 19 let. Zdravljenje je umestno le pri hujših psihičnih težavah, predvsem pri motnjah v [[socializacija|socializaciji]] in vključevanju v družbo zaradi [[infatilizem|infantilizma]]. Uporabljamo [[estrogen]]e v peroralni obliki s stopnjevanjem odmerka na 6 mesecev. Izjemoma uporabljamo čiste sintetične (ne naravne) estrogene v naraščajočih odmerkih. Ker še ni indukcije endometrijskih receptorjev za estrogene, dodajanje [[gestagen]]ov ni obvezno takoj, ampak šele v obdobju uporabe večjih odmerkov. S hormonskim zdravljenjem izzovemo razvoj primarnih in sekundarnih spolnih znakov, hkrati pa s [[steroid]]i senzibiliziramo hipotalamično-hipofizne centre, kar lahko vzpodbudi sintezo [[receptor]]jev za vzpostavitev delovanja povratnih zvez. Po prenehanju [[hormonsko zdravljenje|hormonskega zdravljenja]] je potrebna ponovna določitev [[koncentracija|koncentracije]] [[gonadotropin]]ov. Če gonadotropinski vzorec ostaja na predpubertetni ravni, je umestno spodbujanje delovanja jajčnikov z gonadotropini kot gonadotropinski test, ki je diagnostično-terapevtski. Odzivanje jajčnikov na majhne odmerke gonadotropinov kaže na konstitucijsko obliko hipogonadizma, na velike odmerke pa na motnje v sintezi endogenih gonadotropinov. Če se kljub omenjeni terapiji ne prične spontani razvoj, je potrebno zdravljenje z estrogeni in [[gestagen]]i vsaj eno leto. [[Kallmanov sindrom]] označuje izolirano pomankanje GnRH. Bolezen je lahko dedna kot avtosomno dominantna, avtosomno recesivna ali na kromosom X vezana recesivna oblika. Hkrati s hipogonadizmom se zaradi odsotnosti [[olfaktorni lobus|olfaktornega lobusa]] pojavlja [[anozmija]]. [[Nevron]]i, ki izločajo GnRH, izhajajo iz olfaktornega lobusa in potekajo v [[možgani]]h vzporedno z [[olfaktorni živci|olfaktornimi živci]]. Stopnja anozmije je različna – od popolnega do delnega zmanjšanja voha le za določene snovi – odvisno od stopnje prizadetosti oziroma odsotnosti olfaktornega lobusa. Bolezen se pogosteje pojavlja pri ženskah; tudi pri moških poteka s hipogonadizmom in anozmijo ali hipozmijo. Za razvoj spolnih znakov je primerno hormonsko zdravljenje z estrogeni in gestageni, za indukcijo ovulacije pa le z gonadotropini. ==Turnerjev sindrom== Najpogostejša oblika hipergonadotropnega hipogonadizma je [[Turnerjev sindrom]] ali [[gonadna disgeneza]]. Bolnice s klasično obliko bolezni imajo [[kariotip]] 45XO. Pogost je [[mozaicizem]] in lahko vključuje 45XO/46XX ali 45XO/47XXX ali 45XO/46XX/47XXX ali obročasti [[X-kromosom]]. [[Fenotip]]sko so izražene različne motnje v rasti, kar se kaže z majhno postavo; prisotne so kardiovaskularne abnormnosti (koarktacija [[aorta|aorte]]), razvojne nepravilnosti urogenitalnega trakta, gotsko nebo, nizko narastišče las, pterigij na vratu, ščitast prsni koš in številni pigmentni nevusi. Bolnice imajo normalno razvito maternico, jajcevode in nožnico, na mestu jajčnikov pa so le vezivni trakovi. Razvoj sekundarnih spolnih znakov in menstruacijski ciklus izzovemo z estrogeni in gestageni, ki načeloma trajajo toliko let, kot je sicer pri ženski rodno obdobje. == Viri == H. Meden Vrtovec, I. Virant Klun, T.Tomaževič: ''Od nastanka gamet do rojstva'', Založba Didakta, 2002. [[Kategorija:Razmnoževalni sistem]] [[Kategorija:Endokrinologija]] b2c437x64l2i7yvk8ehonbte4lrpaf4 5727155 5727153 2022-08-03T20:09:24Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Hipogonadizem | ICD10 = {{ICD10|E|28|.3|e|28}},{{ICD10|E|29|.1|e|29}},{{ICD10|E|23|.0|e|23}} | ICD9 = {{ICD9|257.2}} | }} '''Hípogonadízem''' je zmanjšano izločanje [[spolni hormon|spolnih hormonov]]. Lahko jo obravnavamo v sklopu pozne [[puberteta|pubertete]] ali kot samostojno bolezensko sliko. Označuje ga nezadosten ali nikakršen razvoj [[spolni organ|spolnih organov]] ([[maternica]], [[jajčniki]], [[nožnica]], [[zunanje spolovilo]]) in odsotnost [[sekundarni spolni znaki|sekundarnih spolnih znakov]] (razvoj [[dojke|dojk]], medeničnih kosti, kopičenje pokožnega maščevja po ženskem tipu). Hipogonadizem je etiološko lahko hipogonadotropen, ko [[osrednje živčevje]] ([[hipotalamus]], [[hipofiza]]) pomanjkljivo spodbuja jajčnike, ali pa gre za hipergonadotropno obliko, ko [[spolne žleze|spolnih žlez]] ni, niso razvite ali so kirurško odstranjene. Pri večini oblik hipogonadotropnega hipogonadizma je možno etiološko zdravljenje, pri vseh oblikah hipergonadotropnega hipogonadizma pa je zdravljenje le simptomatsko. Najpogostejša oblika hipergonadotropnega hipogonadizma je idiopatska – konstitucijska oblika v sklopu kasne pubertete. Zdravljenje je simptomatsko – dodajanje estrogenov in gestagenov za razvoj sekundarnih in primarnih spolnih znakov. Če ni spontane [[ovulacija|ovulacije]], se pri zdravljenju anovilacijske [[neplodnost]]i uporabljajo gonadotropini. Najbolznačilno sliko hipergonadotropnega hipogonadizma predstavlja [[Turnerjev sindrom]], ki se kaže z značilno klinično in kromosomsko sliko. Etiološko zdravljenje disgenetičnih [[spolna žleza|spolnih žlez]] ni možno. Primerno je le hormonsko z estrogeni in gestageni. ==Hipergonadotropni hipogonadizem== Vzrokov za njegov nastanek je veliko. Najpogosteje se pojavlja kot idiopatski hipopituitarizem in kot izolirano pomanjkanje hipotalamičnega sproščevalnega hormona gonadotropinov (GnRH) ([[Kallmanov sindrom]]). Manj pogosti za nastanek hipogonadizma so razvojne [[anomalija|anomalije]] [[glava|glave]] in [[možgani|možganov]], hipotalamično-hipofizni [[tumor]]ji, bolezen [[anorexia nevrosa]], [[primarna hipotiroza]] in v sklopu genopatij [[Prader-Willijev sindorm]]. '''Idiopatski hipogonadizem''' označuje zakasnelo [[spolno dozorevanje]], ki mu ustreza tudi kostna starost. Pojavlja se lahko v sklopu konstitucijske ali družinske kasne pubertete, ko telesni in duševni razvoj kasnita; [[spolni organ]]i, [[menstruacijski ciklus]] in [[sekundarni spolni znak]]i se razvijejo kasneje (po 16. letu starosti) kot je to obijčano v normalni [[populacija|populaciji]]. Koncentracija [[gonadotropin]]ov je majhna in kaže predpubertetni vzorec; odziv na spodbujanje z GnRH je majhen ali ga ni, koncentracije estradiola v [[plazma (medicina)|plazmi]] so nizke in le počasi naraščajo. Primarni in sekundarni spolni znaki se razvijajo počasi in dosežejo končno stopnjo razvoja v starosti 18 do 19 let. Zdravljenje je umestno le pri hujših psihičnih težavah, predvsem pri motnjah v [[socializacija|socializaciji]] in vključevanju v družbo zaradi [[infatilizem|infantilizma]]. Uporabljamo [[estrogen]]e v peroralni obliki s stopnjevanjem odmerka na 6 mesecev. Izjemoma uporabljamo čiste sintetične (ne naravne) estrogene v naraščajočih odmerkih. Ker še ni indukcije endometrijskih receptorjev za estrogene, dodajanje [[gestagen]]ov ni obvezno takoj, ampak šele v obdobju uporabe večjih odmerkov. S hormonskim zdravljenjem izzovemo razvoj primarnih in sekundarnih spolnih znakov, hkrati pa s [[steroid]]i senzibiliziramo hipotalamično-hipofizne centre, kar lahko vzpodbudi sintezo [[receptor]]jev za vzpostavitev delovanja povratnih zvez. Po prenehanju [[hormonsko zdravljenje|hormonskega zdravljenja]] je potrebna ponovna določitev [[koncentracija|koncentracije]] [[gonadotropin]]ov. Če gonadotropinski vzorec ostaja na predpubertetni ravni, je umestno spodbujanje delovanja jajčnikov z gonadotropini kot gonadotropinski test, ki je diagnostično-terapevtski. Odzivanje jajčnikov na majhne odmerke gonadotropinov kaže na konstitucijsko obliko hipogonadizma, na velike odmerke pa na motnje v sintezi endogenih gonadotropinov. Če se kljub omenjeni terapiji ne prične spontani razvoj, je potrebno zdravljenje z estrogeni in [[gestagen]]i vsaj eno leto. [[Kallmanov sindrom]] označuje izolirano pomankanje GnRH. Bolezen je lahko dedna kot avtosomno dominantna, avtosomno recesivna ali na kromosom X vezana recesivna oblika. Hkrati s hipogonadizmom se zaradi odsotnosti [[olfaktorni lobus|olfaktornega lobusa]] pojavlja [[anozmija]]. [[Nevron]]i, ki izločajo GnRH, izhajajo iz olfaktornega lobusa in potekajo v [[možgani]]h vzporedno z [[olfaktorni živci|olfaktornimi živci]]. Stopnja anozmije je različna – od popolnega do delnega zmanjšanja voha le za določene snovi – odvisno od stopnje prizadetosti oziroma odsotnosti olfaktornega lobusa. Bolezen se pogosteje pojavlja pri ženskah; tudi pri moških poteka s hipogonadizmom in anozmijo ali hipozmijo. Za razvoj spolnih znakov je primerno hormonsko zdravljenje z estrogeni in gestageni, za indukcijo ovulacije pa le z gonadotropini. ==Turnerjev sindrom== Najpogostejša oblika hipergonadotropnega hipogonadizma je [[Turnerjev sindrom]] ali [[gonadna disgeneza]]. Bolnice s klasično obliko bolezni imajo [[kariotip]] 45XO. Pogost je [[mozaicizem]] in lahko vključuje 45XO/46XX ali 45XO/47XXX ali 45XO/46XX/47XXX ali obročasti [[X-kromosom]]. [[Fenotip]]sko so izražene različne motnje v rasti, kar se kaže z majhno postavo; prisotne so kardiovaskularne abnormnosti (koarktacija [[aorta|aorte]]), razvojne nepravilnosti urogenitalnega trakta, gotsko nebo, nizko narastišče las, pterigij na vratu, ščitast prsni koš in številni pigmentni nevusi. Bolnice imajo normalno razvito maternico, jajcevode in nožnico, na mestu jajčnikov pa so le vezivni trakovi. Razvoj sekundarnih spolnih znakov in menstruacijski ciklus izzovemo z estrogeni in gestageni, ki načeloma trajajo toliko let, kot je sicer pri ženski rodno obdobje. == Viri == H. Meden Vrtovec, I. Virant Klun, T.Tomaževič: ''Od nastanka gamet do rojstva'', Založba Didakta, 2002. [[Kategorija:Razmnoževalni sistem]] [[Kategorija:Endokrinologija]] lksv1ic73rx0l3m6hhjn9bkkg5l9dfh Jovan Jovanović - Pižon 0 171407 5727252 4764369 2022-08-04T07:51:00Z Yerpo 8417 pnp, +koda za sklice wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jovan Jovanović — Pižon''' ({{jezik-sr|Јован Јовановић — Пижон}}), [[Srbi|srbski]] [[politik]], [[diplomat]] in [[publicist]], * [[1869]], † [[1939]]. [[Pravo]] je študiral v [[Beograd]]u in v [[Pariz]]u. V letih 1903–1920 je bil v diplomatski službi, med drugim 1912–1914 kot poslanik na [[Dunaj]]u, 1916–1919 v [[London]]u in 1920 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. Sodeloval je pri nastajanju [[Zveza kmetijcev|Zveze kmetijcev]], ki ji je nato predsedoval od 1923 do smrti. Kot njen prvak je bil zastopnik zmerne, monarhistično razpoložene struje, pripravljene na kompromise z vladajočimi strankami, nasproti katerim je bila Zveza kmetijcev v opoziciji. V času [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] in kasneje je bil med pomembnimi vodji [[Združena opozicija|Združene opozicije]], zastopajoč zmerno, mlačno opozicijsko držo. Ukvarjal se je tudi z znanstveno-publicističnim delom, pretežno iz diplomatske zgodovine dvajsetega stoletja. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jovanović, Jovan}} [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Jugoslovanski diplomati]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] 19718m2wxie580xmdxksdmijb9fryi9 Niko Kralj 0 180034 5727245 5707552 2022-08-04T07:40:31Z Polonica 96398 Pravopisni popravki wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Niko Kralj|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=<!-- WD -->|death_place=<!-- WD -->|image=Niko Kralj Foto Hermina Kovačič.jpg|caption=''Niko Kralj''}} '''Niko Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[univerza|univerzitetni]] [[profesor]] in industrijski [[oblikovalec]], * [[7. september]] [[1921|1920]], [[Zavrh pri Trojanah]], † [[15. julij]] [[2013]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/kultura/dediscina/umrl-je-niko-kralj.html|title= Umrl je Niko Kralj|accessdate= 16.7.2013|date= 16.7.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> == Življenje in delo == Niko Kralj se je rodil v Zavrhu pri Trojanah očetu Francu (1883-1937) in materi Genovefi Kralj, roj. Izlakar (1890-1942). Oče Franc Kralj je bil mizarski mojster ter rezbar cerkvenih kipcev, pa tudi župan na Trojanah. Na Trojanah je leta 1911 tudi ustanovil prvo gasilsko društvo. Kot vojak je preživel v vojski 8 let in v avstro-ogrski vojski dosegel čin častniškega namestnika, nazadnje je bil tudi Maistrov borec. Niko Kralj je obiskoval ljudsko šolo v [[Šentgotard|Šentgotardu]] pri [[Trojane|Trojanah]]. Po končani ljudski šoli se je vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijsko klasično gimnazijo]] v Šentvidu pri Ljubljani, ker je njegova stara mama želela, da bi postal duhovnik. Po nekaj letih pa je presedlal na realno gimnazijo na Vegovi ulici v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zadnji 8. razred gimnazije je obiskoval na nemški gimnaziji v [[Senovo|Senovem]]. Oba z bratom Cvetkom, ki se je šolal na srednji tehnični šoli, sta se v očetovi delavnici izučila mizarske stroke in opravila tudi pomočniški izpit iz mizarstva. Niko Kralj se je v gimnaziji dobro naučil latinščino, francoščino in nemščino, privatno pa se je učil tudi češkega jezika, kasneje pa se je naučil tudi angleščine. Niko in Cvetko Kralj sta med 2. svetovno vojno domov pripeljala nekatere ilegalce, ki jih je preganjal Gestapo. Enega izmed domačinov, ki je vedel za to skrivnost, so med zasliševanjem mučili in od njega izvedeli za skrite ilegalce pri Kraljevih doma. Zato so Nemci aretirali mamo Genovefo Kralj in jo skupaj s hčerko Marinko, ki je šla po svoji odločitvi z njo, deportirali v koncentracijsko taborišče [[Auschwitz]]. Obe sta v taborišču umrli, najprej mama Genovefa, kasneje pa tudi Nikova sestra Marinka. Brata Cvetka so Nemci ustrelili kot talca, Niko pa je bil tudi poslan v razna taborišča, med drugim v taborišče [[Mauthausen]]. Tudi tretji Nikov brat Frančišek, najbolj nadarjen med brati Kralj, je umrl med 2. svetovno vojno zaradi slabega zdravja. Tako je Niko Kralj edini iz družine preživel 2. svetovno vojno. V letu 1945 je pobegnil iz taborišča in se pridružil partizanom na Koroškem, od koder je po koncu vojne s [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV. divizijo]] kot adjutant bataljona odšel v [[Senta|Sento]] v Vojvodini. Ker ga zaradi študija niso pustili iz vojske (hoteli so ga obdržati za oficirja), je od tam svojevoljno odšel in se potem po nekaj težavah leta 1946 vpisal na Univerzo v Ljubljani. Najprej na študij gradbeništva in šele čez eno leto na študij arhitekture. Za diplomsko delo s področja arhitekture je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Niko Kralj je bil poročen z Veroniko Živano Berenice Zupanič (1922-2016), hčerko slovenskega zgodovinarja, antropologa, etnologa in politika dr. [[Niko Zupanič|Nika Zupaniča]] (1876-1961), ustanovitelja in prvega direktorja Etnografskega inštituta v Ljubljani (kasnejšega [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]]) ter prvega profesorja etnologije na Univerzi v Ljubljani, pa tudi ministra v [[Nikola Pašić|Pašićevi]] vladi. Veronika Zupanič Kralj je študirala medicino, kasneje pa je do rojstva hčerke učila klavir na nižji glasbeni šoli v Ljubljani. V zakonu Nika Kralja in Veronike Zupanič Kralj se je leta 1959 rodila [[Veronika Kralj Iglič|hčerka Veronika]], ki je postala slovenska fizičarka in redna profesorica za področje biofizike na Univerzi v Ljubljani. Niko Kralj je pokopan v Ljubljani na pokopališču na Viču.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1369/niko-kralj|title=Slovenski grobovi}}</ref> Kralj se je po [[diploma|diplomi]] leta 1952 na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] zaposlil v tovarni pohištva [[Stol (podjetje)|Stol Kamnik]] na [[Duplica|Duplici]], kjer je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje. V tovarni Stol je bil zaposlen do leta 1959. Leta 1960 je postal [[docent]] na Univerzi v Ljubljani, leta 1966 izredni in leta 1975 [[redni profesor]] na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, na kateri je bil tudi en mandat dekan. Po povratku z dela v Izraelu je Niko Kralj na takratni Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ustanovil Inštitut za oblikovanje, ki ga je vodil do njegove upokojitve. Pri prof. Niku Kralju je diplomiralo okoli 220 diplomiranih inženirjev s področja industrijskega dizajna. Kot profesor oblikovanja je deloval tudi na Univerzi v Jeruzalemu ter Univerzi v Zagrebu, kjer je bil tudi mentor magistrantom in doktorandom. Kralj je bil v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja eden najvidnejših pohištvenih<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Design for all, all for design|last=Hrovatin|first=Jasna|publisher=Academy of Design, PoliTRON|year=2010|isbn=978-961-92619-2-7|location=Ljubljana|page=17-169|cobiss=253240064}}</ref> industrijskih oblikovalcev v Evropi in na Slovenskem. Od pomembnejših gostovanj v tujini Nika Kralja lahko omenimo njegovo 6-mesečno specializacijo na Švedskem v letu 1960 ter 6-mesečno študijsko potovanje po ZDA v letih 1964/1965 v okviru štipendije Fordove fondacije. Na študijskem potovanju po ZDA je bil Niko Kralj med drugim gost [[Richard Buckminster Fuller|Richarda Buckminstra Fullerja]], Charlesa in Ray Eames ter [[Ludwig Mies van der Rohe|Ludwiga Mies van der Roheja]]. == Industrijsko oblikovanje Nika Kralja == Profesor Niko Kralj je pionir in utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja s poudarkom na lesu. Kraljevo oblikovanje izhaja iz globokega zgodovinskega in družbenega poznavanja mesta in vloge forme. Profesor Erik Berglund iz Švedske je v švedskem dnevniku Dages Nyheter, po oceni Kraljevih stvaritev leta 1960 zapisal, da je Niko Kralj trenutno najboljši pohištveni oblikovalec v Evropi.<ref name=":0" /> Dodal je še da »če bi imela Slovenija pet Kraljev, bi postala oblikovalska velesila«. Niko Kralj je razstavljal na 94 razstavah doma in v tujini. Med drugim v Cantuju, Benetkah, Zürichu, Lausanni, Bernu, Parizu, Londonu, Bruslju, Varšavi, Budimpešti, Bukarešti, Sofiji, Tbilisiju, New Yorku, Oslu, Stockholmu, Kopenhagnu, Kölnu, Stuttgartu, Pragi, Tel Avivu, Baslu, Barceloni in Milanu. Na mednarodnih natečajih in razstavah je Niko Kralj prejel skupno 12 prvih nagrad, 17 zlatih medalj, dve prvi do drugi nagradi, 13 srebrnih medalj, 16 drugih nagrad, 5 tretjih nagrad, 6 bronastih medalj, 1 vijolično medaljo ter 6 častnih priznanj. Mnoga priznanja na mednarodnih razstavah in natečajih so Niku Kralju omogočila pridobitev mesta eksperta pri Združenih narodih.<ref name=":0" /> Tako je bil v letih 1966 in 1968/69 skupaj približno dve leti ekspert UNIDO na Inštitutu za oblikovanje v Tel Avivu v Izraelu, pa tudi profesor za oblikovanje na Univerzi v Jeruzalemu. V Izraelu je bil razvojni, programski in proizvodni svetovalec v mnogih tamkajšnjih industrijskih in obrtnih podjetjih. Na splošno in v stroki je najbolj znan njegov naslanjač Rex 120, oblikovan leta 1952 in izpeljava v zložljivi obliki stol Rex, oblikovan leta 1955, ki so ga serijsko izdelovali v tovarni Stol in je del stalne zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Stol Rex uvrščajo med svetovno pomembne dosežke na področju [[industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovanja]], ki so ga kopirali tudi po svetu in se sedaj ponovno proizvaja. === Znana dela === Izdelke Nika Kralja je po njegovih modelih in patentih proizvajalo ali še proizvaja okoli 20 industrijskih podjetij doma in v tujini. Doma in v tujini je imel prijavljenih in/ali odobrenih 118 modelov (od tega za okoli 60 stolov) in patentov. Med njegovimi najbolj znanimi izdelki so: * Stol Rex {{glavni|Stol Rex}} * stol Lupina * stol Mosquito * stol 4455 * pohištveni sistem Savinja * pohištveni sistem Futura == Nagrade == '''Domače nagrade''' * Red dela s srebrnim vencem, 1947. * Prešernova nagrada za študente Univerze v Ljubljani za diplomsko delo "Razvoj sedežnega pohištva skozi čas", 1952 * Red dela z zlatim vencem za razvojno delo v industriji, 1957 * [[Prešernova nagrada]] za dosežke v industrijskem oblikovanju in arhitekturi, 1962 * [[Prešernova nagrada mesta Ljubljane|Nagrada mesta Ljubljane]] za industrijsko oblikovanje, 1965 * Nagradi Sklada Borisa Kidriča za izume, 1975, 1977 * Red dela z rdečo zastavo, 1980 * Častni član Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, 1987 * Častni član Zveze društev oblikovalcev Jugoslavije, 1987 * [[Kidričeva nagrada]] za življenjsko delo za razvojno delo v industriji, 1984 * Jesenkova nagrada za življenjsko delo, 1996 '''Nekatere pomembnejše tuje nagrade''' * I. nagrada na Evropskem natečaju za pohištvo Neue Gemeinschaft fuer Wohnkultur - Sozialwerk, Stuttgart, 1957 * dve I. nagradi in ena II. nagrada na Mostra Selettiva e Concorso Internationale del Mobile, Cantu (Italija), 1957 * srebrna medalja na Trienalu v Milanu (Italija), 1957 * srebrna in bronasta medalja na Mednarodni razstavi patentov, Bruselj (Belgija), 1960 * purpurna in srebrna medalja na Mednarodni razstavi patentov, Bruselj (Belgija), 1961 * I. nagrada na na Mostra Selettiva e Concorso Internationale del Mobile, Cantu (Italija), 1963 * I. nagrada na na Mostra Selettiva e Concorso Internationale del Mobile, Cantu (Italija), 1965 * II. nagrada na Mednarodnem natečaju za pohištvo, Barcelona (Španija), 1972 * zlata medalja na Trienalu v Milanu (Italija), 1973 * srebrna medalja na Razstavi izumov IENA, Nuernberg, 1973 == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi knjigo|title=Poklon življenjski radosti NIKO KRALJ - ob 100-letnici rojstva Nika Kralja|last=Kralj-Iglič|first=Veronika|publisher=Kulturni center Maribor (Frontier 190)|year=2021|isbn=978-961-7118-91-9|location=Maribor|page=9-193|cobiss=76858627}} * {{Navedi knjigo|title=Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja|last=Predan/Šubic|first=Barbara/Špela|publisher=Slovenska matica|year=2021|isbn=978-961-213-351-1|location=Ljubljana|page=7-184|cobiss=68580867}} * {{Navedi knjigo |title=Niko Kralj |last=Hrovatin |first=Jasna |publisher=Visoka šola za dizajn v Ljubljani |year=2010 |isbn=978-961-92962-0-2 |location=Ljubljana |page=17-244 |cobiss=253190400}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih arhitektov]] * [[seznam slovenskih oblikovalcev]] == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|179}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Kralj, Niko}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] h9cjwlqd14r9osyscmf85bxf3jksxh1 Predloga:Ste vedeli/Naslednja posodobitev 10 183049 5727122 5718340 2022-08-03T19:06:27Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Vraagteken.svg|res=100px|xxx}} {{*gs}}... je '''Istrski ovčji sir''' od sredine letošnjega leta označen z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]] ? 26hx62847sducq9sdb547b9vqskvfyr 5727125 5727122 2022-08-03T19:08:22Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Vraagteken.svg|res=100px|xxx}} {{*gs}}... je [[Istrski ovčji sir]] od sredine letošnjega leta označen z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]] ? p9m6ifkeng8se0b282zou5xbyng5wbm 5727126 5727125 2022-08-03T19:08:39Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Vraagteken.svg|res=100px|xxx}} {{*gs}}... je [[Istrski ovčji sir]] od sredine letošnjega leta označen z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]]? e05idat4kw6q4yzfdsln8sponc8dg5q 5727127 5727126 2022-08-03T19:09:38Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Vraagteken.svg|res=100px|xxx}} {{*gs}}... da je [[Istrski ovčji sir]] od sredine letošnjega leta označen z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]]? 2rthfzodot0elilb80fizn851a0se6r 5727128 5727127 2022-08-03T19:11:32Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Vraagteken.svg|res=100px|xxx}} {{*gs}}... da ima [[Istrski ovčji sir]] od sredine letošnjega leta oznako živila z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]]? if6qdebqb5qzbie4pcwnf09dauaej71 Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku 0 185916 5727240 5533904 2022-08-04T07:17:06Z 84.39.213.11 Dodal sem objavo, da je Slovenija generalni konzulat zaprla. Prejšnja objava je bila napačna tudi zato, ker je v povezavi z generalnim konzulatom govorila o častnem konuzulu. To sta dve povsem ločeni stvari. Sedanja objava je pravilna in jo je mogoče preveriti na Ministrstvu za zunanje zadeve. wikitext text/x-wiki '''Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku''' je [[diplomatsko-konzularno predstavništvo]] ([[generalni konzulat Republike Slovenije|generalni konzulat]]) [[Slovenija|Republike Slovenije]] s sedežem v [[New York]]u ([[Združene države Amerike|ZDA]]); spada pod okrilje [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Združenih državah Amerike|Veleposlaništvu Republike Slovenije v Združenih državah Amerike]]. Slovenija je generalni konzulat v New Yorku zaprla leta 2012. == Glej tudi == * [[seznam konzulatov Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzz.gov.si/index.php?id=710 Uradna predstavitvena stran] {{-}} {{Konzulati Slovenije}} {{diplomacy-stub}} [[Kategorija:Konzulati Republike Slovenije|New York]] [[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva v ZDA|Slovenija, New York]] [[Kategorija:Ustanove v New Yorku]] 4jtq9gh10izyzkpd505cvtoc756q3tr Trdi sir 0 189480 5727161 5678556 2022-08-03T20:51:05Z Shabicht 3554 /* Delitev sirov */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Trdi sir | image =Emm product 0033.jpg | region = | town = | source = [[Domače govedo]] <br> [[Domača ovca]] | pasteurized = običajno | texture = strukturirana, kompaktna | aging = minimalno 2 meseca<br> običajno 12 mesecev }} '''Trdi siri''' so [[sir]]i, v katerih znaša količina [[voda|vode]] v nemaščobni snovi sira (v/ns) od 63 do 73 odstotkov, tako da ti siri po zorenju vsebujejo še od 50 do 55 odstotkov absolutne vode. Absolutna voda torej označuje celotno količino vode v siru po zorjenju, in je lahko izražena v [[gram|gramih]] na [[kilogram]] sira ali v [[Odstotek|odstotkih]]. Trdi siri so čvrste konsistence, odlikuje jih zelo aromatičen in poln okus. Trdi siri so primerni za pripravo solat, predjedi, glavnih jedi in poobedkov. Zelo teknejo zraven kruha, suhih mesnatih izdelkov, [[pršut]]a, prekajenega mesa in rib. Iz tovrstnih sirov pripravljajo tudi omake in druge kuharske osnove. ==Delitev sirov== Glede na vsebnost vode v nemaščobnem delu sira: {| class="wikitable" | zelo trdi siri | do 30 % vode |siri tipa [[Parmigiano Reggiano|parmezan]]: ([[Grana Padano|grana padano]], parmigiano lodigiano, parmigiano emiliano, parmigiano reggiano), [[zbrinc]] |- |'''trdi siri''' |od 35 do 45 % vode |[[Bra (sir)|bra]], [[Tolminc|tolminc]], [[ementalski sir|ementalec]], [[grojer]], [[alpkäse]], [[bohinjski sir]], [[čedar]], [[edamski sir]], [[fontina]], [[fiore sardo]], [[grojer]], [[kačkavalj]], [[montasio]], [[nanoški sir]], [[pecorino]], [[kraški ovčji sir]], [[Istrski ovčji sir]] |- |poltrdi siri |od 40 do 50 % vode |[[Edamski sir|edamec]], [[gavda]], [[maasdamec]], tilzit, [[Trapist (sir)|trapist]], [[Bel Paese (sir)|bel paese]], [[port salut]], [[provolone]], sir za [[raclette]], [[Tete de Moine|tete de moine]], [[butterkäse]] |- |mehki siri |nad 50 % vode |siri s plesnijo v testu ali na površini, siri z mažo na površini |- |sveži siri |od 85 do 87 % vode |[[mocarela]], [[Skuta (mlečni izdelek)|skuta]], [[cottage cheese]], [[mascarpone]] |- |} Količina vode v nemastni snovi sira je važen podatek, po katerem se lahko opredeljuje tipologija sira. Kolikor mehkejši je sir, tem večji je odstotek vode v njem. Značilne lastnosti sira se namreč oblikujejo v nemaščobni snovi, ki je precej stalen parameter sirov. == Sklici == {{Opombe}} == Viri == * Stanko Renčelj, ''Siri - nekdaj in zdaj'', ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} {{food2-stub}} == Glej tudi== * [[Zelo trdi sir|zelo trdi sir]] * [[poltrdi sir]] * [[mehki sir]] {{Siri}} [[Kategorija:Siri]] {{normativna kontrola}} tjwtazy9kdic41adu9t53v57wm6m0p1 5727162 5727161 2022-08-03T20:51:27Z Shabicht 3554 /* Delitev sirov */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Trdi sir | image =Emm product 0033.jpg | region = | town = | source = [[Domače govedo]] <br> [[Domača ovca]] | pasteurized = običajno | texture = strukturirana, kompaktna | aging = minimalno 2 meseca<br> običajno 12 mesecev }} '''Trdi siri''' so [[sir]]i, v katerih znaša količina [[voda|vode]] v nemaščobni snovi sira (v/ns) od 63 do 73 odstotkov, tako da ti siri po zorenju vsebujejo še od 50 do 55 odstotkov absolutne vode. Absolutna voda torej označuje celotno količino vode v siru po zorjenju, in je lahko izražena v [[gram|gramih]] na [[kilogram]] sira ali v [[Odstotek|odstotkih]]. Trdi siri so čvrste konsistence, odlikuje jih zelo aromatičen in poln okus. Trdi siri so primerni za pripravo solat, predjedi, glavnih jedi in poobedkov. Zelo teknejo zraven kruha, suhih mesnatih izdelkov, [[pršut]]a, prekajenega mesa in rib. Iz tovrstnih sirov pripravljajo tudi omake in druge kuharske osnove. ==Delitev sirov== Glede na vsebnost vode v nemaščobnem delu sira: {| class="wikitable" | zelo trdi siri | do 30 % vode |siri tipa [[Parmigiano Reggiano|parmezan]]: ([[Grana Padano|grana padano]], parmigiano lodigiano, parmigiano emiliano, parmigiano reggiano), [[zbrinc]] |- |'''trdi siri''' |od 35 do 45 % vode |[[Bra (sir)|bra]], [[Tolminc|tolminc]], [[ementalski sir|ementalec]], [[grojer]], [[alpkäse]], [[bohinjski sir]], [[čedar]], [[edamski sir]], [[fontina]], [[fiore sardo]], [[grojer]], [[kačkavalj]], [[montasio]], [[nanoški sir]], [[pecorino]], [[kraški ovčji sir]], [[istrski ovčji sir]] |- |poltrdi siri |od 40 do 50 % vode |[[Edamski sir|edamec]], [[gavda]], [[maasdamec]], tilzit, [[Trapist (sir)|trapist]], [[Bel Paese (sir)|bel paese]], [[port salut]], [[provolone]], sir za [[raclette]], [[Tete de Moine|tete de moine]], [[butterkäse]] |- |mehki siri |nad 50 % vode |siri s plesnijo v testu ali na površini, siri z mažo na površini |- |sveži siri |od 85 do 87 % vode |[[mocarela]], [[Skuta (mlečni izdelek)|skuta]], [[cottage cheese]], [[mascarpone]] |- |} Količina vode v nemastni snovi sira je važen podatek, po katerem se lahko opredeljuje tipologija sira. Kolikor mehkejši je sir, tem večji je odstotek vode v njem. Značilne lastnosti sira se namreč oblikujejo v nemaščobni snovi, ki je precej stalen parameter sirov. == Sklici == {{Opombe}} == Viri == * Stanko Renčelj, ''Siri - nekdaj in zdaj'', ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} {{food2-stub}} == Glej tudi== * [[Zelo trdi sir|zelo trdi sir]] * [[poltrdi sir]] * [[mehki sir]] {{Siri}} [[Kategorija:Siri]] {{normativna kontrola}} eoa5ipv6wns1p51k7wy0q6240quptol Mehki sir 0 190479 5727041 5678561 2022-08-03T17:19:25Z Shabicht 3554 /* Delitev sirov */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Mehki sir | image =Le Petit Rouquin3.JPG | region = | town = | source = [[Domače govedo]] <br> [[Domača ovca]] | pasteurized = običajno | texture = mehka, prožna, elastična, lahko s plemenito plesnijo | aging = okoli 3 tedne ali manj }} '''Mehki siri''' so [[sir]]i, v katerih znaša količina [[voda|vode]] v nemaščobni snovi sira (v/ns) od 63 do 73 odstotkov, tako da ti siri po zorenju vsebujejo še od 50 do 55 odstotkov absolutne vode. Absolutna voda torej označuje celotno količino vode v siru po zorjenju, in je lahko izražena v [[gram|gramih]] na [[kilogram]] sira ali v [[Odstotek|odstotkih]]. ==Delitev sirov== Glede na vsebnost vode v nemaščobnem delu sira: {| class="wikitable" | zelo trdi siri | do 30 % vode |siri tipa [[Parmigiano Reggiano|parmezan]]: ([[Grana Padano|grana padano]], parmigiano lodigiano, parmigiano emiliano, [[Parmigiano Reggiano|parmigiano reggiano]]), [[zbrinc]] |- |trdi siri |od 35 do 45 % vode |[[Bra (sir)|bra]], [[Tolminc|tolminc]], [[ementalski sir|ementalec]], [[grojer]], [[alpkäse]], [[bohinjski sir]], [[čedar]], [[fontina]], [[fiore sardo]], [[grojer]], [[kačkavalj]], [[montasio]], [[nanoški sir]], [[pecorino]], [[kraški ovčji sir]] |- |poltrdi siri |od 40 do 50 % vode |[[Edamski sir|edamec]], [[gavda]], tilzit, [[Trapist (sir)|trapist]], [[maasdamec]] |- |'''mehki siri''' |nad 50 % vode |siri s plesnijo v testu ali na površini, siri z mažo na površini |- |sveži siri |od 85 do 87 % vode |[[mocarela]], [[Skuta (mlečni izdelek)|skuta]], [[cottage cheese]], [[mascarpone]], [[skyr]] |- |} ==Druge lastnosti mehkih sirov== Značilne lastnosti sira se oblikujejo v nemaščobni snovi sira, ki je precej stalen parameter sirov. Običajno naredijo [[bakterija|bakterije]] na površini mehkih sirov [[plesen|plesnivo]] oblogo (skorjo). Mehke sire lahko delimo tudi na sire s plesnijo v testu ali na površini. Prisotni mikroorganizmi prispevajo k okusu sirov in povzročajo nastajanje lukenj (očesc) v siru. Nekateri med mehkimi siri so smetanasto mehki in mazavi (npr. vacherin). Če ti siri zorijo dlje časa, spremenijo trdnost in postanejo celo tekoči. === Siri s plesnijo ali mažo=== Mehki siri imajo lahko v testu in/ali na površini plemenito plesen, lahko pa so površinsko zaščiteni: *siri z modrozeleno plesnijo: [[Gorgonzola (sir)|gorgonzola]], [[rokfor]]; *siri z belo plesnijo: [[brie]], [[kamamber]]; *siri z rdečo mažo na površini: [[limburški sir]], [[romadur]]; *siri z rumeno mažo na površini: [[blatacke zlato]]. == Sklici == {{Opombe}} == Viri == *Renčelj, Stanko (1995). ''Siri - nekdaj in zdaj''. Ljubljana: Kmečki glas. == Glej tudi== * [[Zelo trdi sir|zelo trdi sir]] * [[trdi sir]] * [[poltrdi sir]] * [[topljeni sir]] * [[Fondi|Fondi sir]] {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Siri]] glhl7flm900larof24ycw735q8cpf0z Predloga:Sovretovi nagrajenci 10 192738 5727111 5590147 2022-08-03T18:55:06Z Romanm 13 [[Djurdja Flerè]] wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Sovretovi nagrajenci | title = [[Sovretova nagrada|Sovretovi nagrajenci]] | bodyclass = hlist | colwidth = 35em | col1 = <poem> 1963: [[Mira Mihelič]], <span style="color:white;">1963:</span> [[Janez Gradišnik]] 1964: [[Matej Bor]], <span style="color:white;">1964:</span> [[Mile Klopčič]] 1969: [[Janko Moder]], <span style="color:white;">1969:</span> [[Kajetan Gantar]] 1970: [[Franjo Smerdu]], <span style="color:white;">1970:</span> [[Zdenka Škerlj Jerman|Zdenka Jerman]], <span style="color:white;">1970:</span> [[Vital Klabus]] 1971: [[Jože Udovič]] 1972: [[Kajetan Kovič]], <span style="color:white;">1972:</span> [[Ivan Minatti]], <span style="color:white;">1972:</span> [[Radojka Vrančič]] 1973: [[Andrej Capuder]] 1974: [[Niko Košir]], <span style="color:white;">1974:</span> [[Primož Simoniti]] </poem> | col2 = <poem> 1975: [[Mile Klopčič]] 1976: [[Janez Menart]], <span style="color:white;">1976:</span> [[Veno Taufer]] 1977: [[Jože Košar]], <span style="color:white;">1977:</span> [[Jože Fistrovič]] 1978: [[France Vodnik]] 1979: [[Tone Pavček]], <span style="color:white;">1979:</span> [[Drago Bajt]] 1980: [[Alenka Bole Vrabec]], <span style="color:white;">1980:</span> [[Stanko Jarc]] 1981: [[Janez Zupet]], <span style="color:white;">1981:</span> [[Frane Jerman]] 1982: [[Branko Madžarevič]] 1983: [[Aleš Berger]], <span style="color:white;">1983:</span> [[Primož Simoniti]] 1984: [[Zoja Skušek]], <span style="color:white;">1984:</span> [[Andrej Arko]] </poem> | col3 = <poem> 1985: [[Gitica Jakopin]], <span style="color:white;">1985:</span> [[Bogdan Gradišnik]] 1986: [[Jože Stabej]] 1987: [[Janez Gradišnik]] 1988: [[Radojka Vrančič]], <span style="color:white;">1988:</span> [[Janez Menart]] 1989: [[Janko Moder]] 1990: [[Djurdja Flerè]], <span style="color:white;">1990:</span> [[Boris A. Novak]] 1991: [[Tone Pretnar]] 1992: [[Niko Grafenauer]], <span style="color:white;">1992:</span> [[Milan Jesih]] 1993: [[Marjan Strojan]] 1994: [[Alenka Moder Saje|Alenka Moder]], <span style="color:white;">1994:</span> [[Stane Ivanc]] 1995: [[Marija Javoršek]], <span style="color:white;">1995:</span> [[Vital Klabus]] </poem> | col4 = <poem> 1996: [[Marko Marinčič]], <span style="color:white;">1996:</span> [[Ksenija Dolinar]] 1997: [[Srečko Fišer]] 1998: [[Marjan Poljanec]], <span style="color:white;">1998:</span> [[Jelka Ovaska Novak]] 1999: [[Štefan Vevar]] 2000: [[Niko Jež]], <span style="color:white;">2000:</span> [[Suzana Koncut]] 2001: [[Rozka Štefan]], <span style="color:white;">2001:</span> [[Miha Avanzo]] 2002: [[Jaro Novak]] 2003: [[Barbara Šega Čeh]] 2004: [[Marjan Strojan]], <span style="color:white;">2004:</span> [[Vesna Velkovrh Bukilica|Vesna Velkovrh]] 2005: [[Gorazd Kocijančič]] 2006: [[Jana Unuk]], <span style="color:white;">2006:</span> [[Vlasta Pacheiner Klander]] </poem> | col5 = <poem> 2007: [[Vasja Bratina]], <span style="color:white;">2007:</span> [[Andrej E. Skubic]] 2008: [[Urška P. Černe]] 2009: [[Nives Vidrih]] 2010: [[Primož Vitez]] 2011: [[Nada Grošelj]], <span style="color:white;">2011:</span> [[Jaroslav Skrušny]] 2012: [[Branko Gradišnik]], <span style="color:white;">2012:</span> [[Brane Senegačnik]] 2013: [[Tina Mahkota]] 2014: [[Borut Kraševec]] 2015: [[Mojca Kranjc]] 2016: [[Lijana Dejak]] 2017: [[Saša Jerele]], <span style="color:white;">2017:</span> [[Urša Zabukovec]] 2018: [[Uroš Kalčič]] </poem> | col6 = <poem> 2019: [[Breda Biščak]], <span style="color:white;">2019:</span> [[Tatjana Jamnik]] 2020: [[Aleksandra Rekar]] 2021: [[Marjanca Mihelič]] </poem> | below = [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]]{{·}} [[Anton Sovre]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za slovenske nagrade]] </noinclude> 1idmdwcvv5sm1bb1wxpryhcvp4z1ba5 Lobnica 0 207789 5727200 5055115 2022-08-04T00:04:16Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Lobnica''' je lahko: *potok v Sloveniji: ** [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], pritok [[Drava|Drave]] s [[Pohorje|Pohorja]] ** [[Lobnica (Kokra)|Lobnica]], pritok [[Kokra|Kokre]] *naselje v Sloveniji: ** [[Lobnica, Ruše|Lobnica]], občina Ruše {{razločitev}} 26kai98rvpd62pyx0xwswx7h8jw80m7 Hladnik, Gozd Martuljek 0 207864 5727362 5147248 2022-08-04T11:47:46Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Hladnik}} {{Infopolje Reka | name = Hladnik | image = Hladnik-Karavanke1.JPG | image_caption = | source1 = južno od gore [[Trupejevo poldne]], [[Karavanke]]<br />{{koord|46|30|10.71|N|13|52|18.37|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | mouth = potok [[Jerman (potok)|Jerman]] v [[Gozd Martuljek|Gozd martuljku]] | basin_countries = [[Slovenija]] | geopedia = L90_F41775_T105_vF_b4_x413220.9688315185_y151071.17361308_s14 }} '''Hladnik''' je [[potok]], ki izvira v [[Karavanke|Karavankah]] ob [[Avstrija|avstrijsko]]-[[Slovenija|slovenski]] južno od gore [[Trupejevo poldne]] (1931 m) in se kot levi pritok izliva v potok [[Jerman (potok)|Jerman]], ta pa se nedaleč stran, pri naselju [[Gozd Martuljek]] kot levi pritok izliva v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. Hladniku se v zgornjem toku pridruži potok [[Žlebnica, Gozd Martuljek|Žlebnica]], v spodnjem toku, zahodno od [[Srednji Vrh, Gozd Martuljek|Srednjega Vrha]], pa sta [[Hladnikova slapova]]. ==Hladnikovi slapovi== Na potoku sta dva sistema slapov, spodnji je približno 50 metrov visoko slapišče, ki ga sestavljajo manjši [[skočnik]]i in [[drsnik]]i, zgornji sistem pa v višino meri okrog 15 metrov, najvišji posamezni slap meri 6 m. Pot do zgornjega sklopa slapov je zahtevna in ni priporočljiva brez operme. ==Zunanje povezave== *[http://www.burger.si/Slapovi/KGora/HladnikovSlap.htm Hladnikov slap na spletni strani Burger.si] *[http://www.slapovislovenije.info/hladnik.htm Slapovi slovenije] {{Pritoki Save}} {{si-hidro-stub}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] 9g2k9q0gpcifgnfhjiy1hr4yf46jvyx Dobršnik 0 207883 5727190 5147173 2022-08-03T23:21:28Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Dobršnik | image = | image_caption = | source1 = južna pobočja [[Hruški vrh|Hruškega vrha]], [[Karavanke]]<br />{{koord|46|27|11.11|N|14|0|35.94|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | mouth = [[Sava Dolinka]] v naselju [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]] pri [[Jesenice|Jesenicah]] | basin_countries = [[Slovenija]] | geopedia = L90_F41391_T105_vF_b4_x424309.794825866_y146081.3398806085_s16 }} '''Dobršnik''' je gorski [[potok]], ki izvira na južnih pobočjih [[Hruški vrh|Hruškega vrha]] (1776) v [[Karavanke|Karavankah]]. V naselju [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]] se kot levi pritok izliva v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. Potok Dobršnik je izdolbel ozko in globoko, 1&nbsp;km dolgo [[soteska|sotesko]]. Potok obdajajo številna [[korito|korita]], [[slap]]ovi in [[tolmun]]i. Desna stran soteske je prepadna in krušljiva, leva pa strma in poraščena z [[gozd]]om. V soteski je osem slapov, višina najvišjega pa je 22 metrov<ref>{{navedi knjigo| last = več avtorjev| year = 1991| title = Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Dobršnik) | publisher = Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine | location = Ljubljana | id = | cobiss = }}</ref>. Že leta [[1910]] je bila po soteski zgrajena turistična pot, ki pa je le deloma obnovljena. Leta 2022 je bila po njem odprta [[ferata]] Dobršnik. ==Reference== {{seznam_referenc}} {{Pritoki Save}} {{si-hidro-stub}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] mk8khthidgw8wu4qf4vab76cazf5mda 5727193 5727190 2022-08-03T23:40:35Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Dobršnik | image = | image_caption = | source1 = južna pobočja [[Hruški vrh|Hruškega vrha]], [[Karavanke]]<br />{{koord|46|27|11.11|N|14|0|35.94|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | mouth = [[Sava Dolinka]] v naselju [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]] pri [[Jesenice|Jesenicah]] | basin_countries = [[Slovenija]] | geopedia = L90_F41391_T105_vF_b4_x424309.794825866_y146081.3398806085_s16 }} '''Dobršnik''' je gorski [[potok]], ki izvira na južnih pobočjih [[Hruški vrh|Hruškega vrha]] (1776) v [[Karavanke|Karavankah]]. V naselju [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]] (pri [[Jesenice|Jesenicah]]) se kot levi pritok izliva v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. Potok Dobršnik je izdolbel ozko in globoko, 1&nbsp;km dolgo [[soteska|sotesko]]. Potok obdajajo številna [[korito|korita]], [[slap]]ovi in [[tolmun]]i. Desna stran soteske je prepadna in krušljiva, leva pa strma in poraščena z [[gozd]]om. V soteski je osem slapov, višina najvišjega pa je 22 metrov<ref>{{navedi knjigo| last = več avtorjev| year = 1991| title = Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Dobršnik) | publisher = Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine | location = Ljubljana | id = | cobiss = }}</ref>. Že leta [[1910]] je bila po soteski zgrajena turistična pot, ki pa je le deloma obnovljena. Avgusta 2022 je bila po njej odprta [[ferata]] Dobršnik, ki sta jo sofinancirali [[Občina Jesenice|občini Jesenice]] in [[Občina Kranjska Gora|Kranjska gora]], po meji katerih poteka. ==Reference== {{seznam_referenc}} {{Pritoki Save}} {{si-hidro-stub}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] hjptukqbqdonctuvroom7rd3s28ll29 Bučanov graben (Martuljek) 0 208240 5727354 2024773 2022-08-04T11:40:54Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Bučanov Graben''' je gorski [[potok]], ki svoje vode zbira v [[Martuljške gore|Martuljških gorah]] (severno od gore [[Špik (gora)|Špik]] oz. vzhodno od gore [[Kurji vrh (Martuljek)|Kurji vrh]] (1762 m) v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]]. Potok se nad [[Spodnji Martuljški slap|Spodnjim Martuljškim slapom]] pridruži potoku [[Martuljek (potok)|Martuljek]], ki se pri naselju [[Gozd Martuljek]] kot desni pritok izliva v [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]. ==Zunanje povezave== {{Geopedia|L90_F41275_T105_vF_b4_x410103.3749726155_y147984.0859942055_s17}} {{Pritoki Save}} {{si-hidro-stub}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] l4x1oodfrort9xu2ajgdcqpsa763bnd Zelena pika 0 217166 5727307 4961802 2022-08-04T10:29:41Z TadejM 738 +[[Kategorija:Recikliranje]]; ±[[Kategorija:Znaki]]→[[Kategorija:Piktogrami]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:The Green Dot.svg|thumb|Zelena pika]] '''Zelena pika''' (nemško '''Der Grüne Punkt''') je licenčna [[znamka]] nemške družbe [[Duales System Deutschland|Duales System Deutschland GmbH]] (DSD) in kot [[znak]] označuje [[embalaža|embalažo]] in izdelke, ki so primerni za [[recikliranje]]. Znak je bil prvič uporabljen v [[Nemčija|Nemčiji]] leta [[1991]]. Uveljavljen je v 23 evropskih državah. Uporabljajo ga sistemi za ravnanje z odpadno embalažo, ki so člani evropskega združenja [[Pro Europe]] (Packaging Recovery Organisation Europe s.p.r.l.). Na področju Slovenije je to družba Slopak (Slopak d. o. o.). == Podlaga == Zelena pika – Duales System Deutschland GmbH (DSD) skrbi že od leta 1990, da se prodajna [[embalaža]] da v [[recikliranje]]. Proizvajalec, ki uporablja [[znamka|znamko]] ''Zelena pika'', hoče s tem pokazati, da se drži pravil uredbe o embaliranju. Stroške za uporabo znamke nosi izključno proizvajalec. Ti stroški so lahko sestavni del pri kalkulaciji cen in se lahko vidijo v nakupni ceni. Glede na število [[Prebivalci|prebivalcev]] so ocenjeni stroški na prebivalca v [[Nemčija|Nemčiji]] 0,92€.<ref>Positionspapier der Arbeitsgemeinschaft Verpackung und Umwelt: ''[http://www.agvu.de/berichte/091123_Praesentation_Positionspapier_AK_Kreislaufwirtschaft.pdf]'', abgerufen am 1. März 2011.</ref> Piktogram Zelene pike v nekaterih primerih ni zelen, ampak je prilagojen barvi embalaže, da se zmanjšajo stroški pri tisku. Znak je sestavljen iz dveh puščic različnih barv, ki se zvijata v krog. Zelena puščica je najpogostejši [[piktogram]], ki se ga najde v Nemčiji. Skiciral ga je Lars Oehlschlaeger, pri tem se je zgledoval po simbolu Yin in Yang.<ref>Melanie Amann: ''[http://www.faz.net/s/Rub0E9EEF84AC1E4A389A8DC6C23161FE44/Doc~EDF4FCE4737884EE6A64CC4CF9E0D7824~ATpl~Ecommon~Scontent.html Der Grüne Punkt. Volk der Trenner und Sammler]''. In: Frankfurter Allgemeine Zeitung, 30. Oktober 2010, abgerufen am 31. Oktober 2010.</ref> Po letu 2009 se označba ne uporablja več, saj so taki ukrepi sedaj določeni z zakonom.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.handelsblatt.com/unternehmen/handel-dienstleister/der-gruene-punkt-wird-ueberfluessig;2028041 |titel=Der Grüne Punkt wird überflüssig |autor=Christoph Schlautmann |hrsg= |werk=Handelsblatt |datum=26. August 2008 |zugriff=2010-01-20 }}</ref> [[Slika:Zelena pika na embažai.JPG|thumb|right|250px|Zelena pika na embalaži. Barva je prilgojena embalaži.]] == Viri == {{opombe}} {{econ-stub}} [[Kategorija:Piktogrami]] [[Kategorija:Recikliranje]] nxh29a2w2f2ex6u5h1tu1tchaxjzg55 Zelenomodra deva 0 223616 5727001 5027704 2022-08-03T13:36:34Z Magnefl 108227 galerija wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Zelenomodra deva | image =Aeshna_cyanea_female_1.jpg | image_width = 220px | image_caption = samica | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Odonata]] (kačji pastirji) | subordo = [[Anisoptera]] (raznokrili kačji pastirji) | familia = [[Aeshnidae]] (deve) | genus = ''[[Aeshna]]'' (deva) | species = '''''A. cyanea''''' | binomial = ''Aeshna cyanea'' | binomial_authority = ([[Otto Friedrich Müller|Müller]], 1764) }} '''Zelenomodra deva''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aeshna cyanea''''') je [[raznokrili kačji pastirji|raznokrili kačji pastir]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Aeshnidae|dev]], ki živi v [[Evropa|Evropi]]. == Telesne značilnosti == Je eden od največjih predstavnikov [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aeshna]]''; v dolžino meri med 67 in 76&nbsp;mm, od tega zadek 51 do 61&nbsp;mm. Zadnje [[žuželčje krilo|krilo]] je dolgo 43 do 53&nbsp;mm. Zlahka je prepoznaven po vzorcu parnih barvastih lis na črnem ozadju zadka. Na 9. in 10. členu zadka sta lisi združeni in tvorita enotno polje. Samice in mladi samci imajo lise na vseh členih zadka zelene, pri zrelih samcih pa se tiste na členih 7 do 10 obarvajo svetlo modro. V letu drži zadek ukrivljen rahlo navzdol. Tudi pri natančnejšem pregledu je nekaj ključnih značilnosti, po kateri ga je nemogoče zamenjati za katero od drugih vrst iz rodu. Zadnji rob [[sestavljeno oko|oči]] je izrazito ukrivljen in razkriva svetlo liso na zadnji strani glave. Na vrhu sprednjega dela [[oprsje|oprsja]] sta veliki ovalni lisi zelene barve. [[Pterostigma]] na krilih je razmeroma kratka in dvakrat daljša kot je široka. == Habitat in razširjenost == Razmnožuje se v stoječih vodnih telesih, najraje majhnih in osenčenih z debelimi nanosi [[mulj]]a ter odpadlega [[list (rastlina)|listja]], npr. v gozdnih mlakah. Samci agresivno branijo svoj teritorij, tako da okrog takšne mlake leta samo eden, čeprav se jih je lahko v njej izleglo več sto. Samica izleže [[jajce|jajčeca]] v trhel les, [[mah]] ali obvodno rastlinje tako, da zapiči svoj zadek vanje. Gostota ličink je lahko zelo visoka. Prehranjujejo se z drugimi vodnimi [[žuželke|žuželkami]], [[žabe|žabjimi]] paglavci in manjšimi [[ribe|ribami]]. Odrasli v letu lovijo manjše žuželke. Letijo predvsem ob jutranji zori in večernem mraku pozno poleti in jeseni, včasih tudi do novembra. Brez težav preživi skupaj z drugimi vrstami kačjih pastirjev, a je na nekem nahajališču pogosto edina vrsta, saj v tako osenčenih mlakah večina drugih kačjih pastirjev ne more uspevati. Zelenomodra deva je eden najpogostejših raznokrilih kačjih pastirjev v večjem delu Evrope, proti severovzhodu in jugu pa postaja redkejši. Najdemo ga vzhodno do [[Uralsko gorovje|Urala]]. Razširjen je tudi po vsej [[Slovenija|Sloveniji]], ob skoraj vsaki primerni mlaki in ne sodi med ogrožene vrste. <gallery> Aeshna cyanea-mo.jpg|Moški Aeshna cyanea-fo.jpg|Ženska Aeshna cyanea-fs.jpg|Samička odlaga jajca Aeshna cyanea Small.jpg|Ličinka Aeshna cyanea.webm|Samička poje oso, ''Vespula vulgaris'' </gallery> == Viri == {{kategorija v Zbirki|Aeshna cyanea}} * {{navedi knjigo |author=Dijkstra K.-D. B. |year=2006 |title=Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe |publisher=Gillingham: British Wildlife Publishing |isbn=0-9531399-4-8 |cobiss=1715279 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kotarac M. |year=1997 |title=Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom |publisher=Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore |isbn=961-90512-0-3 |cobiss=41247233 |pages=}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Deve]] [[Kategorija:Kačji pastirji Evrope]] [[Kategorija:Kačji pastirji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1764]] tf87343rg20xcldwqac395n4be7t7ic 5727005 5727001 2022-08-03T14:14:43Z Yerpo 8417 Redakcija 5727001 uporabnika [[Special:Contributions/Magnefl|Magnefl]] ([[User talk:Magnefl|pogovor]]) razveljavljena - galerije niso zaželene, tudi ne najboljši izbor slik in slabo prevedeni napisi wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Zelenomodra deva | image =Aeshna_cyanea_female_1.jpg | image_width = 220px | image_caption = samica | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Odonata]] (kačji pastirji) | subordo = [[Anisoptera]] (raznokrili kačji pastirji) | familia = [[Aeshnidae]] (deve) | genus = ''[[Aeshna]]'' (deva) | species = '''''A. cyanea''''' | binomial = ''Aeshna cyanea'' | binomial_authority = ([[Otto Friedrich Müller|Müller]], 1764) }} '''Zelenomodra deva''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aeshna cyanea''''') je [[raznokrili kačji pastirji|raznokrili kačji pastir]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Aeshnidae|dev]], ki živi v [[Evropa|Evropi]]. == Telesne značilnosti == Je eden od največjih predstavnikov [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aeshna]]''; v dolžino meri med 67 in 76&nbsp;mm, od tega zadek 51 do 61&nbsp;mm. Zadnje [[žuželčje krilo|krilo]] je dolgo 43 do 53&nbsp;mm. Zlahka je prepoznaven po vzorcu parnih barvastih lis na črnem ozadju zadka. Na 9. in 10. členu zadka sta lisi združeni in tvorita enotno polje. Samice in mladi samci imajo lise na vseh členih zadka zelene, pri zrelih samcih pa se tiste na členih 7 do 10 obarvajo svetlo modro. V letu drži zadek ukrivljen rahlo navzdol. Tudi pri natančnejšem pregledu je nekaj ključnih značilnosti, po kateri ga je nemogoče zamenjati za katero od drugih vrst iz rodu. Zadnji rob [[sestavljeno oko|oči]] je izrazito ukrivljen in razkriva svetlo liso na zadnji strani glave. Na vrhu sprednjega dela [[oprsje|oprsja]] sta veliki ovalni lisi zelene barve. [[Pterostigma]] na krilih je razmeroma kratka in dvakrat daljša kot je široka. == Habitat in razširjenost == Razmnožuje se v stoječih vodnih telesih, najraje majhnih in osenčenih z debelimi nanosi [[mulj]]a ter odpadlega [[list (rastlina)|listja]], npr. v gozdnih mlakah. Samci agresivno branijo svoj teritorij, tako da okrog takšne mlake leta samo eden, čeprav se jih je lahko v njej izleglo več sto. Samica izleže [[jajce|jajčeca]] v trhel les, [[mah]] ali obvodno rastlinje tako, da zapiči svoj zadek vanje. Gostota ličink je lahko zelo visoka. Prehranjujejo se z drugimi vodnimi [[žuželke|žuželkami]], [[žabe|žabjimi]] paglavci in manjšimi [[ribe|ribami]]. Odrasli v letu lovijo manjše žuželke. Letijo predvsem ob jutranji zori in večernem mraku pozno poleti in jeseni, včasih tudi do novembra. Brez težav preživi skupaj z drugimi vrstami kačjih pastirjev, a je na nekem nahajališču pogosto edina vrsta, saj v tako osenčenih mlakah večina drugih kačjih pastirjev ne more uspevati. Zelenomodra deva je eden najpogostejših raznokrilih kačjih pastirjev v večjem delu Evrope, proti severovzhodu in jugu pa postaja redkejši. Najdemo ga vzhodno do [[Uralsko gorovje|Urala]]. Razširjen je tudi po vsej [[Slovenija|Sloveniji]], ob skoraj vsaki primerni mlaki in ne sodi med ogrožene vrste. == Viri == {{kategorija v Zbirki|Aeshna cyanea}} * {{navedi knjigo |author=Dijkstra K.-D. B. |year=2006 |title=Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe |publisher=Gillingham: British Wildlife Publishing |isbn=0-9531399-4-8 |cobiss=1715279 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kotarac M. |year=1997 |title=Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom |publisher=Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore |isbn=961-90512-0-3 |cobiss=41247233 |pages=}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Deve]] [[Kategorija:Kačji pastirji Evrope]] [[Kategorija:Kačji pastirji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1764]] gbipu3oqxx4t3gtfu5a8cof4e5b47ms 5727006 5727005 2022-08-03T14:16:11Z Yerpo 8417 raje par dodatnih slik v infopolje in tekst wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Zelenomodra deva | image = Southern Hawker Dragonfly Bavaria Germany.jpg | image_width = 220px | image_caption = samec | image2 = Aeshna_cyanea_female_1.jpg | image2_caption = samica | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Odonata]] (kačji pastirji) | subordo = [[Anisoptera]] (raznokrili kačji pastirji) | familia = [[Aeshnidae]] (deve) | genus = ''[[Aeshna]]'' (deva) | species = '''''A. cyanea''''' | binomial = ''Aeshna cyanea'' | binomial_authority = ([[Otto Friedrich Müller|Müller]], 1764) }} '''Zelenomodra deva''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aeshna cyanea''''') je [[raznokrili kačji pastirji|raznokrili kačji pastir]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Aeshnidae|dev]], ki živi v [[Evropa|Evropi]]. == Telesne značilnosti == Je eden od največjih predstavnikov [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aeshna]]''; v dolžino meri med 67 in 76&nbsp;mm, od tega zadek 51 do 61&nbsp;mm. Zadnje [[žuželčje krilo|krilo]] je dolgo 43 do 53&nbsp;mm. Zlahka je prepoznaven po vzorcu parnih barvastih lis na črnem ozadju zadka. Na 9. in 10. členu zadka sta lisi združeni in tvorita enotno polje. Samice in mladi samci imajo lise na vseh členih zadka zelene, pri zrelih samcih pa se tiste na členih 7 do 10 obarvajo svetlo modro. V letu drži zadek ukrivljen rahlo navzdol. Tudi pri natančnejšem pregledu je nekaj ključnih značilnosti, po kateri ga je nemogoče zamenjati za katero od drugih vrst iz rodu. Zadnji rob [[sestavljeno oko|oči]] je izrazito ukrivljen in razkriva svetlo liso na zadnji strani glave. Na vrhu sprednjega dela [[oprsje|oprsja]] sta veliki ovalni lisi zelene barve. [[Pterostigma]] na krilih je razmeroma kratka in dvakrat daljša kot je široka. == Habitat in razširjenost == [[slika:Female Blue Hawker ovipositing. - Flickr - gailhampshire.jpg|thumb|left|Samica odlaga jajčeca v blazinico mahu]] Razmnožuje se v stoječih vodnih telesih, najraje majhnih in osenčenih z debelimi nanosi [[mulj]]a ter odpadlega [[list (rastlina)|listja]], npr. v gozdnih mlakah. Samci agresivno branijo svoj teritorij, tako da okrog takšne mlake leta samo eden, čeprav se jih je lahko v njej izleglo več sto. Samica izleže [[jajce|jajčeca]] v trhel les, [[mah]] ali obvodno rastlinje tako, da zapiči svoj zadek vanje. Gostota ličink je lahko zelo visoka. Prehranjujejo se z drugimi vodnimi [[žuželke|žuželkami]], [[žabe|žabjimi]] paglavci in manjšimi [[ribe|ribami]]. Odrasli v letu lovijo manjše žuželke. Letijo predvsem ob jutranji zori in večernem mraku pozno poleti in jeseni, včasih tudi do novembra. Brez težav preživi skupaj z drugimi vrstami kačjih pastirjev, a je na nekem nahajališču pogosto edina vrsta, saj v tako osenčenih mlakah večina drugih kačjih pastirjev ne more uspevati. Zelenomodra deva je eden najpogostejših raznokrilih kačjih pastirjev v večjem delu Evrope, proti severovzhodu in jugu pa postaja redkejši. Najdemo ga vzhodno do [[Uralsko gorovje|Urala]]. Razširjen je tudi po vsej [[Slovenija|Sloveniji]], ob skoraj vsaki primerni mlaki in ne sodi med ogrožene vrste. == Viri == {{kategorija v Zbirki|Aeshna cyanea}} * {{navedi knjigo |author=Dijkstra K.-D. B. |year=2006 |title=Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe |publisher=Gillingham: British Wildlife Publishing |isbn=0-9531399-4-8 |cobiss=1715279 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kotarac M. |year=1997 |title=Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom |publisher=Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore |isbn=961-90512-0-3 |cobiss=41247233 |pages=}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Deve]] [[Kategorija:Kačji pastirji Evrope]] [[Kategorija:Kačji pastirji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1764]] 9nvtkxesl2dmpsz0kfjud8z4pc9ra0l Predloga:Snooker world rankings 10 225281 5727072 5480325 2022-08-03T18:22:26Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {{Navbox | name= Snooker world rankings | title= [[Svetovna jakostna snooker lestvica|<span style="color:white;">Svetovna jakostna snooker lestvica</span>]] | image = [[Slika:To pot the red.jpg|120px|right|Snooker]] | titlestyle= background:green; color:white | groupstyle= background:green; color:white | belowstyle= background:green; color:white | bodyclass = hlist | group1 = 70. leta | list1= * <span style="color:#ddddff;">1970/71</span> * <span style="color:#ddddff;">1971/72</span> * <span style="color:#ddddff;">1972/73</span> * <span style="color:#ddddff;">1973/74</span> * <span style="color:#ddddff;">1974/75</span> * <span style="color:#ddddff;">1975/76</span> * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1976/77|1976/77]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1977/78|1977/78]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1978/79|1978/79]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1979/80|1979/80]] | group2 = 80. leta | list2= * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1980/81|1980/81]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1981/82|1981/82]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1982/83|1982/83]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1983/84|1983/84]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1984/85|1984/85]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1985/86|1985/86]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1986/87|1986/87]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1987/88|1987/88]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1988/89|1988/89]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1989/90|1989/90]] | group3 = 90. leta | list3= * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1990/91|1990/91]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1991/92|1991/92]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1992/93|1992/93]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1993/94|1993/94]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1994/95|1994/95]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1995/96|1995/96]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1996/97|1996/97]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1997/98|1997/98]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1998/99|1998/99]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1999/00|1999/00]] | group4 = 00. leta | list4= * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 2000/01|2000/01]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 2001/02|2001/02]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 2002/03|2002/03]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 2003/04|2003/04]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 2004/05|2004/05]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 2005/06|2005/06]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 2006/07|2006/07]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 2007/08|2007/08]] * [[Svetovna jakostna snooker lestvica 2008/09|2008/09]] * ''[[Svetovna jakostna snooker lestvica 2009/10|2009/10]]'' | below = * [[Seznam snooker turnirjev|<span style="color:white;">Jakostni turnirji</span>]] * [[Seznam igralcev snookerja s številko 1 na svetovni jakostni lestvici|<span style="color:white;">Igralci s številko 1</span>]] }}<noinclude> [[Kategorija:Snooker predloge|World rankings]] </noinclude> 0vc4jvise92xzth3jhgdtxco95zisnk Franc Peruzzi 0 232239 5727336 5499190 2022-08-04T11:07:33Z 188.230.146.104 /* Življenje */Popravek črkovanja naslova wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Ton}}{{Infopolje Oseba}} '''Franc Peruzzi''' (tudi '''Franišek Peruci'''), [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]] in [[arheolog]] * [[25. november]] [[1824]], [[Brezovica pri Ljubljani]], † [[5. februar]] [[1899]], [[Vače]], [[Slovenija]]. == Življenje == V Ljubljani se je izšolal za [[učitelj]]a. Služboval je v [[Cerknica|Cerknici]], Št. Vidu pri [[Vipava|Vipavi]], 16 let na [[Dole pri Litiji|Dolah pri Litiji]] in zadnjih 22 let na [[Vače|Vačah]]. Povsod je bil zelo priljubljen zaradi svojega mirnega značaja, vztrajne delavnosti v šoli in zunaj šole. Skrb za veliko družino (12 otrok), slaba plača in druge neugodne razmere mu niso vzele zadovoljnosti v njegovem stanu. Poleg vsega tega se je zanimal za starine. Peruzzi je včasih že na Dolah izkopaval starine z učiteljem Kastelicem. Mnogo je vedel o domačih izkopinah. Hochstetter, intendant dvornega muzeja, ga je imenoval v »Denkschriften« cesarske akademije znanosti. Od deželnega odbora, deželnega in dvornega muzeja je dobil priznanja in zahvale za marljivo, patriotično sodelovanje. == Delo na Vačah == Leta [[1878]] je začel z izkopavanji na Vačah in je takoj naletel na bogata grobišča iz starejše [[Železna doba|železne dobe]]. Povezal se je z Deželnim muzejem (sedaj [[Narodni muzej Slovenije]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] in Dvornim muzejem na [[Dunaj]]u ter pomagal pri izkopavanjih kneza [[Ernst Windischgraetz|Ernsta Windischgraetza]], grofa Wurmbrandta in drugih raziskovalcev, spodbudil pa je tudi iskanja domačinov in je tako leta [[1882]] posredno pripomogel tudi k najdbi slovite [[Situla z Vač|situle]], ki je še dandanes osrednji arheološki predmet, izkopan na Slovenskem. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Peruzzi, Franc}} [[Kategorija:Rojeni leta 1824]] [[Kategorija:Umrli leta 1899]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] ddrwqfjyqv9wyf2qg4hen2nz5syv17a Slovenija na olimpijskih igrah 0 235286 5727231 5561963 2022-08-04T06:54:06Z 213.161.10.33 Naroben seštevek skupnega števila zlatih medalj na POI. wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovenia at 2010 Winter Olympics opening ceremony (edit).jpg|sličica|400px|Slovenija na otvoritveni slovesnosti [[Zimske olimpijske igre 2010|Zimskih olimpijskih iger 2010]]]] '''[[Slovenija]] na [[olimpijske igre |olimpijskih igrah]]''' nastopa od svoje samostojnosti leta [[1992]], od tedaj so bili slovenski športniki prisotni na vseh olimpijskih igrah. Pred tem so slovenski športniki zastopali [[Avstrija na olimpijskih igrah|Avstrijo]] leta 1912 in [[Jugoslavija na olimpijskih igrah|Jugoslavijo]] med letoma 1920 in 1988. Skupno so slovenski športniki od osamosvojitve osvojili štiriintrideset [[Olimpijska medalja|olimpijskih medalj]], od tega šest zlatih, deset srebrnih in osemnajst bronastih. Najuspešnejša športnica Slovenije na olimpijskih igrah je [[Tina Maze]] s po dvema zlatima in dvema srebrnima medaljama. Udeležbo slovenskih športnikov na olimpijskih igrah koordinira [[Olimpijski komite Slovenije]]. == Medalje == {{col-begin}} {{col-2}} === Poletne olimpijske igre === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" |- !Leto !Št. športnikov |style="background:gold; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Gold medal olympic.svg|Zlato|20px]] |style="background:silver; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Silver medal olympic.svg|Srebro|20px]] |style="background:#cc9966; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Bronze medal olympic.svg|Bron|20px]] !style="width:4em; font-weight:bold;"|Skupaj !style="width:4em; font-weight:bold;"|Uvrst. |- |align=left| {{flagicon|Švedska}} [[Poletne olimpijske igre 1912|Stockholm 1912]] || colspan=6| ''nastopali pod zastavo {{flagIOCteam|AUT|1912 Summer}}'' |- |align=left| 1920 – 1988 || colspan=6| ''nastopali pod zastavo {{flagIOCteam|YUG}}'' |- |align=left| {{flagicon|SPA}} [[Poletne olimpijske igre 1992|Barcelona 1992]] || 35 || 0 || 0 || 2 || '''2''' || 52 |- |align=left| {{flagicon|ZDA}} [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanta 1996]] || 37 || 0 || 2 || 0 || '''2''' || 55 |- |align=left| {{flagicon|Avstralija}} [[Poletne olimpijske igre 2000|Sydney 2000]] || 74 || 2 || 0 || 0 || '''2''' || 35 |- |align=left| {{flagicon|Grčija}} [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] || 79 || 0 || 1 || 3 || '''4''' || 63 |- |align=left| {{flagicon|Kitajska}} [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] || 62 || 1 || 2 || 2 || '''5''' || 41 |- |align=left| {{flagicon|Velika Britanija}} [[Poletne olimpijske igre 2012|London 2012]] || 65 || 1 || 1 || 2 || '''4''' || 42 |- |align=left| {{flagicon|Brazilija}} [[Poletne olimpijske igre 2016|Rio de Janeiro 2016]] || 60 || 1 || 2||1 || '''4'''|| 45 |- |align=left| {{flagicon|Japonska}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]] || 54 || 3 || 1 || 1 || '''5''' || 31 |- |align=left| {{flagicon|Francija}} [[Poletne olimpijske igre 2024|Paris 2024]] || || || || || || |- !colspan=2| Skupaj !! 8 !! 9 !! 11 !! 28 || 66 |}{{col-2}} === Zimske olimpijske igre === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" |- !Leto !Št. športnikov |style="background:gold; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Gold medal olympic.svg|Zlato|20px]] |style="background:silver; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Silver medal olympic.svg|Srebro|20px]] |style="background:#cc9966; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Bronze medal olympic.svg|Bron|20px]] !style="width:4em; font-weight:bold;"|Skupaj !style="width:4em; font-weight:bold;"|Uvrst. |- |align=left| 1924 – 1988 || colspan=6| ''nastopali pod zastavo {{flagIOCteam|YUG}}'' |- |align=left| {{flagicon|FRA}} [[Zimske olimpijske igre 1992|Albertville 1992]] || 27 || 0 || 0 || 0 || '''0''' || - |- |align=left| {{flagicon|NOR}} [[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]] || 22 || 0 || 0 || 3 || '''3''' || 20 |- |align=left| {{flagicon|JAP}} [[Zimske olimpijske igre 1998|Nagano 1998]] || 34 || 0 || 0 || 0 || '''0''' || - |- |align=left| {{flagicon|ZDA}} [[Zimske olimpijske igre 2002|Salt Lake City 2002]] || 40 || 0 || 0 || 1 || '''1''' || 23 |- |align=left| {{flagicon|ITA}} [[Zimske olimpijske igre 2006|Torino 2006]] || 37 || 0 || 0 || 0 || '''0''' || - |- |align=left| {{flagicon|Kanada}} [[Zimske olimpijske igre 2010|Vancouver 2010]] || 47 || 0 || 2 || 1 || '''3''' || 21 |- |align=left| {{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]] || 66 || 2 || 2 || 4 || '''8''' || 16 |- |align=left| {{flagicon|Južna Koreja}} [[Zimske olimpijske igre 2018|Pjongčang 2018]] || 71 || 0 ||1 || 1 || '''2''' || 18 |- |align=left| {{flagicon|Kitajska}} [[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]] || || || || || || |- !colspan=2| Skupaj !! 2 !! 5 !! 10 !! 17 || 38 |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-2}} === Medalje po športih === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" |- !Leto |style="background:gold; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Gold medal olympic.svg|Zlato|20px]] |style="background:silver; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Silver medal olympic.svg|Srebro|20px]] |style="background:#cc9966; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Bronze medal olympic.svg|Bron|20px]] !style="width:4em; font-weight:bold;"|Skupaj |- |- |align=left| [[Slika:Judo pictogram.svg|20px]] Judo || 2 || 0 || 3 || 5 |- |align=left| [[Slika:Athletics pictogram.svg|20px]] Atletika || 1 || 2 || 1 || 4 |- |align=left| [[Slika:Rowing pictogram.svg|20px]] Veslanje || 1 || 1 || 3 || 5 |- |align=left| [[Slika:Shooting pictogram.svg|20px]] Strelstvo || 1 || 0 || 2 || 3 |- |align=left| [[Slika:Sailing pictogram.svg|20px]] Jadranje || 0 || 2 || 1 || 3 |- |align=left| [[Slika:Canoeing pictogram.svg|20px]] Kajak in kanu || 1 || 2 || 0 || 2 |- |align=left| [[Slika:Swimming pictogram.svg|20px]] Plavanje || 0 || 1 || 0 || 1 |- |align=left| [[Slika:Cycling pictogram.svg|20px]] Kolesarstvo || 1 || 0 || 1 || 2 |- |align=left| [[Slika:Climbing pictogram.svg|20px]] Plezanje || 1 || 0 || 0 || 1 |- ! Skupaj || 8 || 8 || 14 || 26 |} {{col-2}} === Medalje po športih === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" |- !Leto |style="background:gold; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Gold medal olympic.svg|Zlato|20px]] |style="background:silver; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Silver medal olympic.svg|Srebro|20px]] |style="background:#cc9966; width:3.7em; font-weight:bold;"|[[Slika:Bronze medal olympic.svg|Bron|20px]] !style="width:4em; font-weight:bold;"|Skupaj |- |- |align=left| [[Slika:Alpine skiing pictogram.svg|20px]] Alpsko smučanje || 2 || 2 || 3 || 7 |- |align=left| [[Slika:Ski jumping pictogram.svg|20px]] Smučarski skoki || 0 || 1 || 2 || 3 |- |align=left| [[Slika:Snowboarding pictogram.svg|20px]] Deskanje na snegu || 0 || 1 || 2 || 3 |- |align=left| [[Slika:Cross country skiing pictogram.svg|20px]] Smučarski tek || 0 || 0 || 2 || 2 |- |align=left| [[Slika:Biathlon pictogram.svg|20px]] Biatlon || 0 || 1 || 1 || 2 |- ! Skupaj || 2 || 5 || 10 || 17 |} {{col-end}} ==Pregled medalj== === Poletne olimpijske igre === {| class="wikitable sortable" |- !style="width:5em"| Medalja !style="width:15em"| Športnik !style="width:15em"| Olimpijske igre !style="width:15em"| Šport !style="width:15em"| Disciplina |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron|| {{sortname|Iztok|Čop|4=Cop}}<br>[[Denis Žvegelj]] || {{flagicon|SPA}} [[Poletne olimpijske igre 1992|Barcelona 1992]] || [[Image:Rowing pictogram.svg|25px]] [[Veslanje]] ||Moški dvojec brez krmarja |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Milan|Janša}}<br>[[Janez Klemenčič]]<br>[[Sašo Mirjanič]]<br>[[Sadik Mujkić]] || {{flagicon|SPA}} [[Poletne olimpijske igre 1992|Barcelona 1992]] || [[Image:Rowing pictogram.svg|25px]] [[Veslanje]] || Moški četverec brez krmarja |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Brigita|Bukovec}} || {{flagicon|ZDA}} [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanta 1996]] || [[Image:Athletics pictogram.svg|25px]] [[Atletika]] || Ženske 100 m z ovirami |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Andraž|Vehovar}} || {{flagicon|ZDA}} [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanta 1996]] || [[Image:Canoeing pictogram.svg|25px]] [[Kajak in kanu (šport)|Kajak in kanu]] || Moški K-1 slalom |- | [[Slika:gold medal icon.svg]] Zlato || {{sortname|Iztok|Čop|4=Cop}}<br>[[Luka Špik]] || {{flagicon|Avstralija}} [[Poletne olimpijske igre 2000|Sydney 2000]] || [[Image:Rowing pictogram.svg|25px]] [[Veslanje]] || Moški dvojni dvojec |- | [[Slika:gold medal icon.svg]] Zlato || {{sortname|Rajmond|Debevec}} || {{flagicon|Avstralija}} [[Poletne olimpijske igre 2000|Sydney 2000]] || [[Image:Shooting pictogram.svg|25px]] [[Strelstvo]] || na 50 m trojni položaj |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Iztok|Čop|4=Cop}}<br>[[Luka Špik]] || {{flagicon|Grčija}} [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]]|| [[Image:Rowing pictogram.svg|25px]] [[Veslanje]] || Moški dvojni dvojec |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Jolanda|Čeplak|4=Ceplak}} || {{flagicon|Grčija}} [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] || [[Image:Athletics pictogram.svg|25px]] [[Atletika]] || Ženski tek na 800 m |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Urška|Žolnir|4=Zolnir}} || {{flagicon|Grčija}} [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] || [[Image:Judo pictogram.svg|25px]] [[Judo]] || Ženske polsrednje težka kategorija |- |[[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Vasilij|Žbogar|4=Zbogar}} || {{flagicon|Grčija}} [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] || [[Image:Sailing pictogram.svg|25px]] [[Jadranje]] || Moški razred laser |- | [[Slika:gold medal icon.svg]] Zlato || {{sortname|Primož|Kozmus}} || {{flagicon|Kitajska}} [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] || [[Image:Athletics pictogram.svg|25px]] [[Atletika]] || Moški met kladiva |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Vasilij|Žbogar}} || {{flagicon|Kitajska}} [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] || [[Image:Sailing pictogram.svg|25px]] [[Jadranje]] || Moški razred laser |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Sara|Isaković}} || {{flagicon|Kitajska}} [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] || [[Image:Swimming pictogram.svg|25px]] [[Plavanje]] || Ženske 200 m prosto |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Lucija|Polavder|4=Polavder}} || {{flagicon|Kitajska}} [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] || [[Image:Judo pictogram.svg|25px]] [[Judo]] || Ženske poltežka kategorija |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Rajmond|Debevec}} || {{flagicon|Kitajska}} [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] || [[Image:Shooting pictogram.svg|25px]] [[Strelstvo]] || Na 50 m trojni položaj |- | [[Slika:gold medal icon.svg]] Zlato|| {{sortname|Urška|Žolnir|4=Zolnir}} || {{flagicon|Velika Britanija}} [[Poletne olimpijske igre 2012|London 2012]] || [[Image:Judo pictogram.svg|25px]] [[Judo ]] || Ženske do 63 kg |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Primož|Kozmus}} || {{flagicon|Velika Britanija}} [[Poletne olimpijske igre 2012|London 2012]] || [[Image:Athletics pictogram.svg|25px]] [[Atletika]] || Moški met kladiva |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Iztok|Čop|4=Cop}}<br>[[Luka Špik]] || {{flagicon|Velika Britanija}} [[Poletne olimpijske igre 2012|London 2012]] || [[Image:Rowing pictogram.svg|25px]] [[Veslanje]] ||Moški dvojni dvojec |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Rajmond|Debevec}} || {{flagicon|Velika Britanija}} [[Poletne olimpijske igre 2012|London 2012]] || [[Image:Shooting pictogram.svg|25px]] [[Strelstvo]] || 50 metrov MK puška leže moški |- | [[Slika:gold medal icon.svg]] Zlato || {{sortname|Tina|Trstenjak}} || {{flagicon|Brazilija}} [[Poletne olimpijske igre 2016|Rio de Janeiro 2016]]|| [[Image:Judo pictogram.svg|25px]] [[Judo]] || Ženske do 63 kg |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Peter|Kauzer}} || {{flagicon|Brazilija}} [[Poletne olimpijske igre 2016|Rio de Janeiro 2016]] || [[Image:Canoeing pictogram.svg|25px]] [[Kajak in kanu (šport)|Kajak in kanu]] || Moški K-1 slalom |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Vasilij|Žbogar}} || {{flagicon|Brazilija}} [[Poletne olimpijske igre 2016|Rio de Janeiro 2016]] || [[Image:Sailing pictogram.svg|25px]] [[Jadranje]] || Moški razred finn |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Anamari|Velenšek}} || {{flagicon|Brazilija}} [[Poletne olimpijske igre 2016|Rio de Janeiro 2016]] || [[Image:Judo pictogram.svg|25px]] [[Judo]] || Ženske do 78 kg |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Tadej|Pogačar}} || {{flagicon|Japonska}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokyo 2020]] || [[Image:Cycling pictogram.svg|25px]] [[Kolesarstvo]] || Cestna dirka |- | [[Slika:gold medal icon.svg]] zlato|| {{sortname|Benjamin|Savšek}} || {{flagicon|Japonska}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokyo 2020]] || [[Image:Canoeing pictogram.svg|25px]] [[Kajak in kanu (šport)|Kajak in kanu]] || Moški K-1 divje vode |- |[[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro |[[Tina Trstenjak]] |{{flagicon|Japonska}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokyo 2020]] |[[Image:Judo pictogram.svg|25px]] [[Judo]] |Ženske do 63 kg |- |[[Slika:gold medal icon.svg]]zlato |[[Primož Roglič|Primož Roglič]] |{{flagicon|Japonska}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokyo 2020]] |[[Image:Cycling pictogram.svg|25px]] [[Kolesarstvo]] |Kronometer |- |[[Slika:gold medal icon.svg]]zlato |[[Janja Garnbret]] |{{flagicon|Japonska}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokyo 2020]] |[[Image:Cycling pictogram.svg|25px]] [[Plezanje]] |Kombinacija |} === Zimske olimpijske igre === {| class="wikitable sortable" |- !style="width:5em"| Medalja !style="width:15em"| Športnik !style="width:15em"| Olimpijske igre !style="width:15em"| Šport !style="width:15em"| Disciplina |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Alenka|Dovžan}} || {{flagicon|NOR}} [[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]] || [[Image:Alpine skiing pictogram.svg|25px]] [[Alpsko smučanje]] || Ženska superkombinacija |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Jure|Košir}} || {{flagicon|NOR}} [[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]] || [[Image:Alpine skiing pictogram.svg|25px]] [[Alpsko smučanje]]|| Moški slalom |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Katja|Koren}} || {{flagicon|NOR}} [[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]] || [[Image:Alpine skiing pictogram.svg|25px]] [[Alpsko smučanje]] || Ženski slalom |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron|| {{sortname|Damjan|Fras}}<br>[[Robert Kranjec]]<br>[[Primož Peterka]]<br>[[Peter Žonta]] || {{flagicon|ZDA}} [[Zimske olimpijske igre 2002|Salt Lake City 2002]] || [[Image:Ski jumping pictogram.svg|25px]] [[Smučarski skoki]] || Ekipno |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Tina|Maze}} || {{flagicon|Kanada}} [[Zimske olimpijske igre 2010|Vancouver 2010]] || [[Image:Alpine skiing pictogram.svg|25px]] [[Alpsko smučanje]] || Ženski veleslalom |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Tina|Maze}} || {{flagicon|Kanada}} [[Zimske olimpijske igre 2010|Vancouver 2010]] || [[Image:Alpine skiing pictogram.svg|25px]] [[Alpsko smučanje]] || Ženski superveleslalom |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Petra|Majdič}} || {{flagicon|Kanada}} [[Zimske olimpijske igre 2010|Vancouver 2010]] || [[Image:Cross country skiing pictogram.svg|25px]] [[Smučarski teki]] || Ženski šprint |- | [[Slika:gold medal icon.svg]] Zlato|| {{sortname|Tina|Maze}} || {{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]] || [[Image:Alpine skiing pictogram.svg|25px]] [[Alpsko smučanje]] || Ženski smuk |- | [[Slika:gold medal icon.svg]] Zlato || {{sortname|Tina|Maze}} || {{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]] || [[Image:Alpine skiing pictogram.svg|25px]] [[Alpsko smučanje]] || Ženski veleslalom |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Peter|Prevc}} || {{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]]|| [[Image:Ski jumping pictogram.svg|25px]] [[Smučarski skoki]] || Moški srednja skakalnica |- | [[Slika:silver medal icon.svg]] Srebro || {{sortname|Žan|Košir}} || {{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]] || [[Image:Snowboarding pictogram.svg|25px]] [[Deskanje na snegu]] || Moški paralelni slalom |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Vesna|Fabjan}} || {{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]] || [[Image:Cross country skiing pictogram.svg|25px]] [[Smučarski tek]] || Ženski šprint |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Teja|Gregorin}} || {{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]] || [[Image:Biathlon pictogram.svg|25px]] [[Biatlon ]] || Žensko zasledovanje na 10 km |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Peter|Prevc}} || {{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]] || [[Image:Ski jumping pictogram.svg|25px]] [[Smučarski skoki]] || Moški večja skakalnica |- | [[Slika:bronze medal icon.svg]] Bron || {{sortname|Žan|Košir}} || {{flagicon|RUS}} [[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]] || [[Image:Snowboarding pictogram.svg|25px]] [[Deskanje na snegu]] || Moški paralelni veleslalom |} ==Večkratni dobitniki medalj== {| class="wikitable sortable" width=70% style="text-align:center;" |- ! Športnik ! Šport ! Leta ! style="background-color:gold; width:4.0em; font-weight:bold;"|Zlato ! style="background-color:silver; width:4.0em; font-weight:bold;"|Srebro ! style="background-color:#cc9966; width:4.0em; font-weight:bold;"|Bron ! style="width:4.0em;"|Skupaj |- | {{sortname|Tina|Maze}} || [[Image:Alpine skiing pictogram.svg|25px]] [[Alpsko smučanje]] || 2002-2014 || 2 || 2 ||0 || 4 |- | {{sortname|Iztok|Čop|4=Cop}} || [[Image:Rowing pictogram.svg|25px]] [[Veslanje]] || 1992-2012 || 1 || 1 || 2 || 4 |- | {{sortname|Luka|Špik|4=Spik}} ||[[Image:Rowing pictogram.svg|25px]] [[Veslanje]]|| 2000-2012 || 1 || 1 || 1 || 3 |- | {{sortname|Primož|Kozmus}} || [[Image:Athletics pictogram.svg|25px]] [[Met kladiva]] || 2000-2012 || 1 || 1 || 0 || 2 |- | {{sortname|Rajmond|Debevec}} || [[Image:Shooting pictogram.svg|25px]] [[Strelstvo]] || 1984-2012 || 1 || 0 || 2 || 3 |- | {{sortname|Urška|Žolnir|4=Zolnir}} || [[Image:Judo pictogram.svg|25px]] [[Judo]] || 2004-2012 || 1 || 0 || 1 || 2 |- | {{sortname|Vasilij|Žbogar|4=Zbogar}} || [[Image:Sailing pictogram.svg|25px]] [[Jadranje]] || 2000-2012 || 0 || 2 || 1 || 3 |- | {{sortname|Peter|Prevc}} || [[Image:Ski jumping pictogram.svg|25px]] [[Smučarski skoki]] || 2010-2014 || 0 || 1 || 1 || 2 |- | {{sortname|Žan|Košir}} || [[Image:Snowboarding pictogram.svg|25px]] [[Deskanje na snegu]] || 2010-2014 || 0 || 1 || 1 || 2 |} ==Zastavonoše== {| class="wikitable sortable" width=70% style="text-align:center;" |- ! Leto ! OI ! Gostitelj ! Država ! Zastavonoša |- |- |style="text-align:center"| 1992 || style="text-align:center"|[[Zimske olimpijske igre 1992|'''XVI.''']] || [[Albertville]] || {{zastava države|Francija}} ||style="text-align:center"| [[Franci Petek]] |- |style="text-align:center"| 1992 || style="text-align:center"|[[Poletne olimpijske igre 1992|'''XXV.''']] || [[Barcelona]] || {{zastava države|Španija}} ||style="text-align:center"| [[Rajmond Debevec]] |- |style="text-align:center"| 1994 || style="text-align:center"|[[Zimske olimpijske igre 1994|'''XVII.''']] || [[Lillehammer]] || {{zastava države|Norveška}} ||style="text-align:center"| [[Jure Košir]] |- |style="text-align:center"| 1996 || style="text-align:center"|[[Poletne olimpijske igre 1996|'''XXVI.''']] || [[Atlanta, Georgia|Atlanta]], [[Georgia]] || {{zastava države|Združene države Amerike}} ||style="text-align:center"| [[Brigita Bukovec]] |- |style="text-align:center"| 1998 || style="text-align:center"|[[Zimske olimpijske igre 1998|'''XVIII.''']] || [[Nagano]] || {{zastava države|Japonska}} ||style="text-align:center"| [[Primož Peterka]] |- |style="text-align:center"| 2000 || style="text-align:center"|[[Poletne olimpijske igre 2000|'''XXVII.''']] || [[Sydney]] || {{zastava države|Avstralija}} ||style="text-align:center"| [[Iztok Čop]] |- |style="text-align:center"| 2002 || style="text-align:center"|[[Zimske olimpijske igre 2002|'''XIX.''']] || [[Salt Lake City]] || {{zastava države|Združene države Amerike}} ||style="text-align:center"| [[Dejan Košir]] |- |style="text-align:center"| 2004 || style="text-align:center"|[[Poletne olimpijske igre 2004|'''XXVIII.''']] || [[Atene]] || {{zastava države|Grčija}} ||style="text-align:center"| [[Beno Lapajne]] |- |style="text-align:center"| 2006 || style="text-align:center"|[[Zimske olimpijske igre 2006|'''XX.''']] || [[Torino]] || {{zastava države|Italija}} ||style="text-align:center"| [[Tadeja Brankovič]] |- |style="text-align:center"| 2008 || style="text-align:center"|[[Poletne olimpijske igre 2008|'''XXIX.''']] || [[Peking]] || {{zastava države|Ljudska republika Kitajska}} ||style="text-align:center"|[[Urška Žolnir]] |- |style="text-align:center"| 2010 || style="text-align:center"|[[Zimske olimpijske igre 2010|'''XXI.''']] || [[Vancouver]] || {{zastava države|Kanada}} ||style="text-align:center"| [[Tina Maze]] |- |style="text-align:center"| 2012 || style="text-align:center"|[[Poletne olimpijske igre 2012|'''XXX.''']] || [[London]] || {{zastava države|Združeno kraljestvo}} ||style="text-align:center"|[[Peter Kauzer]] |- |style="text-align:center"| 2014 || style="text-align:center"|[[Zimske olimpijske igre 2014|'''XXII.''']] || [[Soči, Rusija|Soči]] || {{zastava države|Rusija}} ||style="text-align:center"| [[Tomaž Razingar]] |- |style="text-align:center"| 2016 || style="text-align:center"|[[Poletne olimpijske igre 2016|'''XXXI.''']] || [[Rio de Janeiro]] || {{zastava države|Brazilija}} ||style="text-align:center"| [[Vasilij Žbogar]] |- |style="text-align:center"| 2018 || style="text-align:center"|[[Zimske olimpijske igre 2018|'''XXIII.''']] || [[Pjongčang]] || {{zastava države|Južna Koreja}} ||[[Vesna Fabjan]] |- |2021 (2020) |[[Poletne olimpijske igre 2020|XXXIII.]] |[[Tokio]] |{{zastava države|Japonska}} |[[Eva Terčelj]], [[Bojan Tokić]] |} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Slovenia at the Olympic Games}} * [http://www.olympic.si/olimpijska-reprezentanca/ Olimpijska reprezentanca] na straneh [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]] {{SLO-OI}} {{Olimpijske igre}} {{ZastavonošeSLO}} [[Kategorija:Slovenija na olimpijskih igrah| ]] 4aqghaiss6pclowdv7wdz95qc1ckuim Aleš Erjavec 0 241006 5726986 5280651 2022-08-03T12:29:26Z Amanesciri2021 205950 /* Filozofski pogledi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleš Erjavec''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[30. september]] [[1951]], [[Ljubljana]]. Diplomiral je iz filozofije in sociologije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani leta 1987. Aleš Erjavec se v znanstveno-raziskovalnem delu ukvarja predvsem z [[esteika|estetiko]] kot filozofsko disciplino ter teorijo sodobne umetnosti in izvorne kulture. == Življenjepis == Strokovno se je izpopolnjeval v ZDA med letoma 1993 in 1994. Leta 1978 se je zaposlil na [[Filozofski inštitut (ZRC SAZU)|Filozofskem inštitutu SAZU]] ter leta 2000 postal redni profesor za estetiko na FF v Ljubljani. V letih 1984 in 1999 je bil predsednik Slovenskega društva za estetiko in od 1998 do 2001 Mednarodnega združenja za estetiko. Aleš Erjavec je član [[Slovensko društvo za estetiko|Slovenskega društva za estetiko]] (predsednik od ustanovitve 1983 do 1999, 2005-2011). Je častni član Associazione Italiana per gli Studi di Estetica od leta 1998, predsednik mednarodnega združenja za estetiko in član izvršnega odbora le-tega Imel je tudi številne štipendije, kot so: Kidričeva štipendija za magistrski študij, Fulbrightova postdoktorska raziskovalna štipendija, C.N.R.S,… Bil je gostujoči profesor na Poljskem, v Uppsali, Južni Afriki, Hong Kongu, Nottinghamu, Santa Cruzu (ZDA), Braziliji, Češkem, Čilu, Danskem, Filipinih, Finskem, Franciji, Grčiji, Indiji, Iranu in v mnogih drugih državah. Erjavec je bil redni profesor estetike na ljubljanski Univerzi in predavatelj na oddelku za kulturne študije Univerze na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije Koper), prav tako pa tudi v tujini, na Univerzah Shanghai Jiao Tong med letoma 2012-2015, kjer je predaval kot profesor estetike. Od leta 2016 predava na Zheijangski univerzi. == Filozofski pogledi == V svojih deli opisuje politični parket v danem časovnem obdobju in nato vplive političnih dejavnosti na umetnika, pojem umetnosti in estetike. Njegovo delo, z angleškim naslovom: "Art and the Politics of Representation in Eastern Europe from a Global Perspective", nam poda primer takšne povezave politike in umetnosti. Okoli leta 1989, se je v državah bivšega sovjetskega bloka prebudila neka regionalna zavest, in tako so razglasile, da pripadajo novi "vzhodni Evropi". Med tem časom je umetnost služila kot nadomestek drugih virov hitre rasti nacionalne kulture. Zato je leta 1934 filmski kritik Josip Vidmar dejal, da ker Slovenija ne more pustiti vtisa v Evropi kot ekonomska velesila itd., lahko postane vidna skozi kulturo in umetnost, in tako preobrazi Ljubljano v nove Atene ali Firence. V svoji knjigi ''Ideologija in umetnost modernizma9'' (1988) je kot eno ključnih ugotovitev zapisal: "Obdobje modernistične umetnosti je hkrati tudi obdobje največje in najintenzivnejše ideologizacije moderne družbe". Ta trditev se je pred dvema desetletjema zdela paradoksna, vendar se je medtem izkazalo, da je modernistična umetnost (sreda 19. stol. do druga pol. 20. stol.), ki naj bi kot cilj umetnosti imela izključno lepoto, tudi ko je šlo za njeno avtonomizacijo in navsezadnje institucionalizacijo, povezana s politiko. V knjigi ''Estetika in politika modernizma'' (2009) na primerih pokaže resničnost zgornje misli. Eden od primerov, je politično gledališče [[Ljubiša Ristič|Ljubiše Rističa]], ki se začne leta 1980 s predstavo Missa in a minor, ki temelji na kratki zgodbici Grobnica za Borisa Davidoviča srbskega pisatelja [[Danilo Kiš|Danila Kiša]] (1938-1989). V predstavi je spremenil zgodbo o ruskem revolucionarju, ki je svoje življenje končal v gulagu. Spremljal ga je od mladosti do mednarodnih dogodivščin, bodisi osebnih ali političnih, do njegovega konca v gulagu, ob grozečem vzdušju stalinističnih čistk. Kariera Borisa Davidoviča je dobila mitske razsežnosti – gledalcem Rističeve predstave so ob koncu delili fiktivne časopise, katerih naslovnice so najavljale, da je bil Boris Davidovič pred kratkim viden nekje v Moskvi. V zaključku knjige se dotakne popularne kulture, za katero bi bil po njegovem bolj primeren izraz umetnost, saj vnaša estetsko novost in/ali politični upor. Vedno so obstajale oblike kulture, ki niso bile politično udarne ali estetsko provokativno nove. Zlasti v postmodernističnem obdobju se je izoblikovala miselnost, da sta prav to ključni sestavini umetnosti. == Bibliografija == *K podobi (Ljubljana 1996), Túxiàng Shídài (Changchun, Kitajska, 2002), *Postmodernizem in postsocialistično stanje. (Berkley 2003, Taipei 2009) *Ljubezen na zadnji pogled: avantgarda, estetika in konec umetnosti (Ljubljana 2004) *Estetika in filozofije (Ljubljana-Peking 2004, Peking 2010), *Postmodernizem, postsocializem in prek. (New Castle 2008), *Estetika in politika modernizma (Ljubljana 2009), == Viri == *''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga *Prof. dr. Aleš Erjavec, internet. 30.11.2016. dostopno na naslovu: <nowiki>http://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/ale%C5%A1-erjavec-sl#v</nowiki> *Erjavec, Aleš: Estetika in politika modernizma, Ljubljana: Študentska založba, 2009 (knjižna zbirka Koda) *Intervju s prof. dr. Aleš Erjavec, internet. 30.11.2016. dostopno na naslovu:<nowiki>http://artguideeast.com/main-news-stream/2014/11/19/lublin-aleserjavec-interview/</nowiki> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] 1urpnja8jf1ayq2lbowjix4hx4zmdgy 5726987 5726986 2022-08-03T12:30:33Z Amanesciri2021 205950 /* Bibliografija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleš Erjavec''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[30. september]] [[1951]], [[Ljubljana]]. Diplomiral je iz filozofije in sociologije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani leta 1987. Aleš Erjavec se v znanstveno-raziskovalnem delu ukvarja predvsem z [[esteika|estetiko]] kot filozofsko disciplino ter teorijo sodobne umetnosti in izvorne kulture. == Življenjepis == Strokovno se je izpopolnjeval v ZDA med letoma 1993 in 1994. Leta 1978 se je zaposlil na [[Filozofski inštitut (ZRC SAZU)|Filozofskem inštitutu SAZU]] ter leta 2000 postal redni profesor za estetiko na FF v Ljubljani. V letih 1984 in 1999 je bil predsednik Slovenskega društva za estetiko in od 1998 do 2001 Mednarodnega združenja za estetiko. Aleš Erjavec je član [[Slovensko društvo za estetiko|Slovenskega društva za estetiko]] (predsednik od ustanovitve 1983 do 1999, 2005-2011). Je častni član Associazione Italiana per gli Studi di Estetica od leta 1998, predsednik mednarodnega združenja za estetiko in član izvršnega odbora le-tega Imel je tudi številne štipendije, kot so: Kidričeva štipendija za magistrski študij, Fulbrightova postdoktorska raziskovalna štipendija, C.N.R.S,… Bil je gostujoči profesor na Poljskem, v Uppsali, Južni Afriki, Hong Kongu, Nottinghamu, Santa Cruzu (ZDA), Braziliji, Češkem, Čilu, Danskem, Filipinih, Finskem, Franciji, Grčiji, Indiji, Iranu in v mnogih drugih državah. Erjavec je bil redni profesor estetike na ljubljanski Univerzi in predavatelj na oddelku za kulturne študije Univerze na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije Koper), prav tako pa tudi v tujini, na Univerzah Shanghai Jiao Tong med letoma 2012-2015, kjer je predaval kot profesor estetike. Od leta 2016 predava na Zheijangski univerzi. == Filozofski pogledi == V svojih deli opisuje politični parket v danem časovnem obdobju in nato vplive političnih dejavnosti na umetnika, pojem umetnosti in estetike. Njegovo delo, z angleškim naslovom: "Art and the Politics of Representation in Eastern Europe from a Global Perspective", nam poda primer takšne povezave politike in umetnosti. Okoli leta 1989, se je v državah bivšega sovjetskega bloka prebudila neka regionalna zavest, in tako so razglasile, da pripadajo novi "vzhodni Evropi". Med tem časom je umetnost služila kot nadomestek drugih virov hitre rasti nacionalne kulture. Zato je leta 1934 filmski kritik Josip Vidmar dejal, da ker Slovenija ne more pustiti vtisa v Evropi kot ekonomska velesila itd., lahko postane vidna skozi kulturo in umetnost, in tako preobrazi Ljubljano v nove Atene ali Firence. V svoji knjigi ''Ideologija in umetnost modernizma9'' (1988) je kot eno ključnih ugotovitev zapisal: "Obdobje modernistične umetnosti je hkrati tudi obdobje največje in najintenzivnejše ideologizacije moderne družbe". Ta trditev se je pred dvema desetletjema zdela paradoksna, vendar se je medtem izkazalo, da je modernistična umetnost (sreda 19. stol. do druga pol. 20. stol.), ki naj bi kot cilj umetnosti imela izključno lepoto, tudi ko je šlo za njeno avtonomizacijo in navsezadnje institucionalizacijo, povezana s politiko. V knjigi ''Estetika in politika modernizma'' (2009) na primerih pokaže resničnost zgornje misli. Eden od primerov, je politično gledališče [[Ljubiša Ristić|Ljubiše Ristića]], ki se začne leta 1980 s predstavo [[Missa in a minor]], ki temelji na kratki zgodbici [[Grobnica za Borisa Davidovića]] srbskega pisatelja [[Danilo Kiš|Danila Kiša]] (1938-1989). V predstavi je spremenil zgodbo o ruskem revolucionarju, ki je svoje življenje končal v gulagu. Spremljal ga je od mladosti do mednarodnih dogodivščin, bodisi osebnih ali političnih, do njegovega konca v gulagu, ob grozečem vzdušju stalinističnih čistk. Kariera Borisa Davidoviča je dobila mitske razsežnosti – gledalcem Rističeve predstave so ob koncu delili fiktivne časopise, katerih naslovnice so najavljale, da je bil Boris Davidovič pred kratkim viden nekje v Moskvi. V zaključku knjige se dotakne popularne kulture, za katero bi bil po njegovem bolj primeren izraz umetnost, saj vnaša estetsko novost in/ali politični upor. Vedno so obstajale oblike kulture, ki niso bile politično udarne ali estetsko provokativno nove. Zlasti v postmodernističnem obdobju se je izoblikovala miselnost, da sta prav to ključni sestavini umetnosti. == Bibliografija == *K podobi (Ljubljana 1996), Túxiàng Shídài (Changchun, Kitajska, 2002), *Postmodernizem in postsocialistično stanje. (Berkley 2003, Taipei 2009) *Ljubezen na zadnji pogled: avantgarda, estetika in konec umetnosti (Ljubljana 2004) *Estetika in filozofije (Ljubljana-Peking 2004, Peking 2010), *Postmodernizem, postsocializem in prek. (New Castle 2008), *Estetika in politika modernizma (Ljubljana 2009), == Viri == *''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga *Prof. dr. Aleš Erjavec, internet. 30.11.2016. dostopno na naslovu: <nowiki>http://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/ale%C5%A1-erjavec-sl#v</nowiki> *Erjavec, Aleš: Estetika in politika modernizma, Ljubljana: Študentska založba, 2009 (knjižna zbirka Koda) *Intervju s prof. dr. Aleš Erjavec, internet. 30.11.2016. dostopno na naslovu:<nowiki>http://artguideeast.com/main-news-stream/2014/11/19/lublin-aleserjavec-interview/</nowiki> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] o0787e3gm87wu847v922em7v3admycv 5726988 5726987 2022-08-03T12:30:58Z Amanesciri2021 205950 /* Bibliografija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleš Erjavec''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[30. september]] [[1951]], [[Ljubljana]]. Diplomiral je iz filozofije in sociologije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani leta 1987. Aleš Erjavec se v znanstveno-raziskovalnem delu ukvarja predvsem z [[esteika|estetiko]] kot filozofsko disciplino ter teorijo sodobne umetnosti in izvorne kulture. == Življenjepis == Strokovno se je izpopolnjeval v ZDA med letoma 1993 in 1994. Leta 1978 se je zaposlil na [[Filozofski inštitut (ZRC SAZU)|Filozofskem inštitutu SAZU]] ter leta 2000 postal redni profesor za estetiko na FF v Ljubljani. V letih 1984 in 1999 je bil predsednik Slovenskega društva za estetiko in od 1998 do 2001 Mednarodnega združenja za estetiko. Aleš Erjavec je član [[Slovensko društvo za estetiko|Slovenskega društva za estetiko]] (predsednik od ustanovitve 1983 do 1999, 2005-2011). Je častni član Associazione Italiana per gli Studi di Estetica od leta 1998, predsednik mednarodnega združenja za estetiko in član izvršnega odbora le-tega Imel je tudi številne štipendije, kot so: Kidričeva štipendija za magistrski študij, Fulbrightova postdoktorska raziskovalna štipendija, C.N.R.S,… Bil je gostujoči profesor na Poljskem, v Uppsali, Južni Afriki, Hong Kongu, Nottinghamu, Santa Cruzu (ZDA), Braziliji, Češkem, Čilu, Danskem, Filipinih, Finskem, Franciji, Grčiji, Indiji, Iranu in v mnogih drugih državah. Erjavec je bil redni profesor estetike na ljubljanski Univerzi in predavatelj na oddelku za kulturne študije Univerze na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije Koper), prav tako pa tudi v tujini, na Univerzah Shanghai Jiao Tong med letoma 2012-2015, kjer je predaval kot profesor estetike. Od leta 2016 predava na Zheijangski univerzi. == Filozofski pogledi == V svojih deli opisuje politični parket v danem časovnem obdobju in nato vplive političnih dejavnosti na umetnika, pojem umetnosti in estetike. Njegovo delo, z angleškim naslovom: "Art and the Politics of Representation in Eastern Europe from a Global Perspective", nam poda primer takšne povezave politike in umetnosti. Okoli leta 1989, se je v državah bivšega sovjetskega bloka prebudila neka regionalna zavest, in tako so razglasile, da pripadajo novi "vzhodni Evropi". Med tem časom je umetnost služila kot nadomestek drugih virov hitre rasti nacionalne kulture. Zato je leta 1934 filmski kritik Josip Vidmar dejal, da ker Slovenija ne more pustiti vtisa v Evropi kot ekonomska velesila itd., lahko postane vidna skozi kulturo in umetnost, in tako preobrazi Ljubljano v nove Atene ali Firence. V svoji knjigi ''Ideologija in umetnost modernizma9'' (1988) je kot eno ključnih ugotovitev zapisal: "Obdobje modernistične umetnosti je hkrati tudi obdobje največje in najintenzivnejše ideologizacije moderne družbe". Ta trditev se je pred dvema desetletjema zdela paradoksna, vendar se je medtem izkazalo, da je modernistična umetnost (sreda 19. stol. do druga pol. 20. stol.), ki naj bi kot cilj umetnosti imela izključno lepoto, tudi ko je šlo za njeno avtonomizacijo in navsezadnje institucionalizacijo, povezana s politiko. V knjigi ''Estetika in politika modernizma'' (2009) na primerih pokaže resničnost zgornje misli. Eden od primerov, je politično gledališče [[Ljubiša Ristić|Ljubiše Ristića]], ki se začne leta 1980 s predstavo [[Missa in a minor]], ki temelji na kratki zgodbici [[Grobnica za Borisa Davidovića]] srbskega pisatelja [[Danilo Kiš|Danila Kiša]] (1938-1989). V predstavi je spremenil zgodbo o ruskem revolucionarju, ki je svoje življenje končal v gulagu. Spremljal ga je od mladosti do mednarodnih dogodivščin, bodisi osebnih ali političnih, do njegovega konca v gulagu, ob grozečem vzdušju stalinističnih čistk. Kariera Borisa Davidoviča je dobila mitske razsežnosti – gledalcem Ristićeve predstave so ob koncu delili fiktivne časopise, katerih naslovnice so najavljale, da je bil Boris Davidovič pred kratkim viden nekje v Moskvi. V zaključku knjige se dotakne popularne kulture, za katero bi bil po njegovem bolj primeren izraz umetnost, saj vnaša estetsko novost in/ali politični upor. Vedno so obstajale oblike kulture, ki niso bile politično udarne ali estetsko provokativno nove. Zlasti v postmodernističnem obdobju se je izoblikovala miselnost, da sta prav to ključni sestavini umetnosti. == Bibliografija == *K podobi (Ljubljana 1996), Túxiàng Shídài (Changchun, Kitajska, 2002), *Postmodernizem in postsocialistično stanje. (Berkley 2003, Taipei 2009) *Ljubezen na zadnji pogled: avantgarda, estetika in konec umetnosti (Ljubljana 2004) *Estetika in filozofije (Ljubljana-Peking 2004, Peking 2010), *Postmodernizem, postsocializem in prek. (New Castle 2008), *Estetika in politika modernizma (Ljubljana 2009), == Viri == *''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga *Prof. dr. Aleš Erjavec, internet. 30.11.2016. dostopno na naslovu: <nowiki>http://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/ale%C5%A1-erjavec-sl#v</nowiki> *Erjavec, Aleš: Estetika in politika modernizma, Ljubljana: Študentska založba, 2009 (knjižna zbirka Koda) *Intervju s prof. dr. Aleš Erjavec, internet. 30.11.2016. dostopno na naslovu:<nowiki>http://artguideeast.com/main-news-stream/2014/11/19/lublin-aleserjavec-interview/</nowiki> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Erjavec, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] smyb2d4dwj80r1lbg6hsyyn59ykbjho Martin Zorič 0 244317 5727182 5255946 2022-08-03T21:58:42Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Martin Zorič | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = slovenska | field = inženir elektrotehnike | work_institution = Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru | alma_mater = Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani in Zagrebu | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = Žagarjeva nagrada in zaslužni profesor Univerze v Mariboru | religion = | footnotes = }} '''Martin Zorič''' (''tudi'' '''Tine Zorič'''), [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[elektrotehnika|elektrotehnike]], * [[3. avgust]] [[1928]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Leta 1955 je [[Diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]] in 1980 [[doktorat|doktoriral]] na [[Zagreb|zagrebški]] [[Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu|Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo]]. Sprva se je zaposlil kot [[projekt|projektant]] elektrotehniških naprav v [[Maribor|mariborski]] Hidromontaži. Od 1958 pa je predaval na [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Višji tehniški šoli]] v Mariboru, 1986-95 kot [[redni profesor]]. V znanstveno raziskovalnem delu se je ukvarjal z avtomatiko, linearnimi veznimi sistemi ter modeliranjem industrijskih procesov. V letih 1984−85 je bil predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo [[Socialistična republika Slovenija|SRS]]. Bil je med ustanovitelji študija tehnike na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Sam ali v soavtorstvu je napisal več učbenikov s področja elektrotehnike. Za svoje delo je 1983 prejel [[Žagarjeva nagrada|Žagarjevo nagrado]]. Leta 1996 mu je Univerza v Mariboru podelila naslov [[zaslužni profesor]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{opombe}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Zorič, Martin}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Žagarjevi nagrajenci]] 4q44j5gojztf2gzk81g5ud62fi3utlk Žumer 0 245736 5727284 5647467 2022-08-04T09:48:29Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Žumer''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Žumer]] (1847—1903), šolnik * [[Jan Žumer]] (*1982), atlet, skakalec v daljino * [[Jože Žumer]] (1953—2006), geograf, speleolog in pedagog * [[Kristina Žumer]] (*1980), atletinja, skakalka v daljino * [[Lidija Golc]] (roj. Žumer) (*1955), pesnica in profesorica slovenščine * [[Lojze Žumer]] (1899—1978), gozdarski in lesarski strokovnjak * [[Maja Žumer]] (*1953), informatičarka, univ. profesorica * [[Marija Žumer]] (1900—1944), delavska in politična aktivistka * [[Matija Žumer]] (1901—1957), metalurg, univ. profesor * [[Miha Žumer|Miha(el) Žumer]] (1937—2013), kemik, univ. profesor * [[Milan Žumer]] (1908—2001), zdravnik nevrokirurg, prof. MF * [[Mira Vurnik Žumer]] (1916—1998), zdravnica rentgenologinja, prof. MF * [[Niko Žumer (|Niko Žumer]] (1905?-), kovač, krščanski socialist in partizan * [[Slobodan Žumer]] (*1945), fizik, univ. profesor * [[Srečko Žumer]] (1895—1983), sindikalni voditelj, publicist * [[Tadej Žumer]], kolesar * [[Valentin Žumer]], harmonikar, ljudski godec in pesnik * [[Viljem Žumer]] (*1943), elektrotehnik, računalnikar, univ. profesor * [[Vladimir Žumer]] (1949—2021), zgodovinar, arhivist == Glej tudi == * priimke [[Žunič]], [[Žunko]], [[Žontar]], [[Žuntar]], [[Žunter]], [[Žun]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žumer}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gb166wrz7bas78v93mj2kcysh5qiuk0 5727298 5727284 2022-08-04T10:22:51Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Žumer''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Žumer]] (1847—1903), šolnik * [[Jan Žumer]] (*1982), atlet, skakalec v daljino * [[Jože Žumer]] (1953—2006), geograf, alpinist, jamar, potapljač, pedagog * [[Kristina Žumer]] (*1980), atletinja, skakalka v daljino * [[Lidija Golc]] (roj. Žumer) (*1955), pesnica in profesorica slovenščine * [[Lojze Žumer]] (1899—1978), gozdarski in lesarski strokovnjak * [[Maja Žumer]] (*1953), informatičarka, univ. profesorica * [[Marija Žumer]] (1900—1944), delavska in politična aktivistka * [[Matija Žumer]] (1901—1957), metalurg, univ. profesor * [[Miha Žumer|Miha(el) Žumer]] (1937—2013), kemik, univ. profesor * [[Milan Žumer]] (1908—2001), zdravnik nevrokirurg, prof. MF * [[Mira Vurnik Žumer]] (1916—1998), zdravnica rentgenologinja, prof. MF * [[Niko Žumer (|Niko Žumer]] (1905?-), kovač, krščanski socialist in partizan * [[Slobodan Žumer]] (*1945), fizik, univ. profesor * [[Srečko Žumer]] (1895—1983), sindikalni voditelj, publicist * [[Tadej Žumer]], kolesar * [[Valentin Žumer]], harmonikar, ljudski godec in pesnik * [[Viljem Žumer]] (*1943), elektrotehnik, računalnikar, univ. profesor * [[Vladimir Žumer]] (1949—2021), zgodovinar, arhivist == Glej tudi == * priimke [[Žunič]], [[Žunko]], [[Žontar]], [[Žuntar]], [[Žunter]], [[Žun]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Žumer}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] g7ygtgya5ulwmwwzfwlp5h1gjw139sc Neda Pagon 0 260343 5727351 5726811 2022-08-04T11:36:41Z Model22 213897 neki mauga wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=26.10.2020|children=2}} '''Neda''' ('''Adriana''') '''Pagon''', [[Slovenci|slovenska]] [[sociolog]]inja, [[filozof]]inja, [[prevajalec|prevajalka]], [[publicist]]ka in [[urednik|urednica]], * [[13. april]] [[1941]], [[Črni Vrh nad Idrijo]], † [[26. oktober]] [[2020]], [[Ljubljana]]. Neda Pagon velja za eno najbolj prodornih in uglednih družboslovk konca [[20. stoletje|20. stoletja]] in začetka [[21. stoletje|21. stoletja]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Po [[Gimnazija Jurija Vege|gimnaziji v Idriji]] in [[Šolski center Postojna, Srednja šola|Postojni]] je študirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1964 diplomirala in leta 1993 [[doktorat znanosti|doktorirala]]. Sodelovala je v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času [[Osamosvajanje Slovenije|osamosvajanja]]. Nato se je kot sociologinja in [[romanistika|romanistka]] z doktoratom znanosti iz [[sociologija kulture|sociologije kulture]] ukvarjala z raziskovanjem, predvsem s [[socialna zgodovina|socialno zgodovino]] in sociologijo vsakdanjega življenja. Delovala je kot predavateljica na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]], kot [[znanstveni svetnik|znanstvena svetnica]] na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU]] in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah. Bila je prevajalka, publicistka in četrt stoletja glavna in odgovorna urednica akademske [[založba|založbe]] [[Studia humanitatis]], pa tudi soustanoviteljica [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Institutum studiorum humanitatis - Fakultete za podiplomski humanistični študij]] ter [[Inštitut za civilizacijo in kulturo v Ljubljani|Inštituta za civilizacijo in kulturo]], na katerih je sodelovala kot raziskovalka, recenzentka, svetovalka in mentorica. Bila je dolgoletna članica Sveta Moderne galerije in v letih 2014-2018 tudi njegova predsednica. Bibliografski seznam Nede Pagon obsega okoli 200 vnosov ([[COBISS]]). ==Zasebno== Neda Pagon je mati [[Alja Brglez|Alje Brglez]], njen sin je [[Andrej Brglez]]. ==Viri== * Pogovor z Nedo Pagon: Bolj cenjena kot zares brana, [[Delo]] Književni listi, 28. 11. 2001 *http://www.mg-lj.si/si/obisk/3066/in-memoriam-nada-pagon-1941-2020/ == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=02202&langbib=slv Osebna bibliografija] v sistemu COBISS {{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pagon, Neda Adriana}} [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]] 6spdu0pwdgwbdi433dk2kw4ugekpxh5 Predloga:Footer Mediterranean Champions 100m Men 10 266253 5727080 4549436 2022-08-03T18:29:09Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {{navbox |titlestyle=background:sandybrown; |name = Footer Mediterranean Champions 100m Men |title = [[Sredozemske igre|Sredozemski prvaki]] v [[tek na 100 m|teku na 100 m]] |listclass = hlist |list1 = * {{nowrap|1949: {{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Siddi]]}} * {{nowrap|1951: {{ikonazastave|GRE}} [[Stefanos Petrakis]]}} * {{nowrap|1955: {{ikonazastave|ITA}} [[Luigi Gnocchi]]}} * {{nowrap|1959: {{ikonazastave|FRA}} [[Abdoulaye Seye]] }} * {{nowrap|1963: {{ikonazastave|FRA}} [[Claude Piquemal]]}} * {{nowrap|1967: {{ikonazastave|GRE}} [[Charis Aivaliotis]]}} * {{nowrap|1971: {{ikonazastave|GRE}} [[Vasilis Papageorgopoulos]]}} * {{nowrap|1975: {{ikonazastave|ITA}} [[Pietro Mennea]]}} * {{nowrap|1979: {{ikonazastave|ITA}} [[Pietro Mennea]]}} * {{nowrap|1983: {{ikonazastave|ITA}} [[Pierfrancesco Pavoni]]}} * {{nowrap|1987: {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Tilli]] }} * {{nowrap|1991: {{ikonazastave|ITA}} [[Ezio Madonia]]}} * {{nowrap|1993: {{ikonazastave|GRE}} [[Alexandros Terzian]]}} * {{nowrap|1997: {{ikonazastave|GRE}} [[Angelos Pavlakakis]]}} * {{nowrap|2001: {{ikonazastave|GRE}} [[Aristotelis Gavelas]]}} * {{nowrap|2005: {{ikonazastave|SLO}} [[Matic Osovnikar]]}} * {{nowrap|2009: {{ikonazastave|FRA}} [[Martial Mbandjock]]}} * {{nowrap|2013: {{ikonazastave|FRA}} [[Emmanuel Biron]]}} }}<noinclude> [[Kategorija:Atletske predloge]] </noinclude> s5i3zoy7hwk3efcgdfym5w5y4wxqevx Niko Toš 0 270360 5727337 5726653 2022-08-04T11:07:44Z Polonica 96398 dodana povezava Slovensko sociološko društvo wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infopolje Oseba|alt = |image = }} '''Niko Toš''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[pravnik]], [[profesor]], [[24. november]] [[1934]], [[Zagreb]]. Niko Toš dipl. pravnik, doktor socioloških znanosti, redni profesor za sociologijo (oz. metodologijo družboslovnega raziskovanja) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; ustanovitelj in predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (1966 - 2014); direktor Centra za razvoj Univerze v Ljubljani (1974 - 1980), podpredsednik (1965 - 1969) in predsednik [[Slovensko sociološko društvo|Slovenskega sociološkega društva]] (1969 - 1977), podpredsednik (1973 - 1977) in predsednik (1981 - 1985) Jugoslovanskega sociološkega združenja; direktor Raziskovalnega inštituta Fakultete za družbene vede (1980 - 1989); dekan Fakultete za družbene vede (1989-1991), predstojnik Sociološkega oddelka FDV (1994 - 1995); častni član Slovenskega sociološkega društva (1994); bil je tudi nacionalni koordinator za področje sociologije pri takratnem Ministrstvu za znanost in tehnologijo, bil je predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Vlade Republike Slovenije (2001–2003). Bil je predsednik Upravnega odbora [[ARRS]] (2004–06) in njegov član (do 2009). Leta 2004 je soustanovil kontroverzno društvo [[Forum 21]] in postal predsednik programskega sveta tega političnega društva<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> ter s tem pa najtesnejši sodelavec nekdanjega predsednika RS [[Milan Kučan|Milana Kučana]]. Niko Toš je avtor, soavtor in urednik več knjig in preko 200 znanstvenih in strokovnih člankov, razprav in poročil s sociološkega raziskovalnega področja, ki vključujejo predvsem obravnave problematike socialne stratifikacije, mednarodnih migracij, političnega javnega mnenja, raziskovanja vrednot, uveljavljanja demokratičnih institucij, političnih strank, volitev itd. Bil je iniciator vključitve slovenskega družboslovja v mednarodne kooperativne projekte na sociološkem in politološkem področju. Toš sodi v generacijo snovalcev slovenske akademske, pedagoške in raziskovalne sociologije. == Izobraževanje in začetki == Niko Toš je bil rojen leta 1934 v Zagrebu. Po maturi se je leta 1953 vpisal na Pravno fakulteto. V času študija se je poročil in jeseni leta 1955 zaposlil kot deklarant, fakturist oz. statistik. Kot študent prava je prejemal štipendijo javnega tožilstva in zato je bil jeseni 1956 pozvan v službo. Do leta 1958 je opravljal vlogo okrajnega javnega tožilca. Pravniško delo je opustil takoj, ko je diplomiral. Že kot študent prava si je z delom v pravosodju izoblikoval kritičen odnos  do možnosti neodvisnega pravosodnega delovanja in se na spodbude proferosja Jožeta Goričarja posvetil sociologiji. Sprejet je bil na politološki podiplomski študij na Inštitutu za družbene vede v Beogradu, ki ga je predčasno zapustil, zaradi bolezni v družini. Po krajši zaposlitvi na Uradu za prošnje in pritožbe Vlade RS se je kot asistent vključil v novo ustanovljeni Inštitut za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani (1960). Sodeloval je pri oblikovanju prvih raziskovalnih projektov: pri izvedbi prve aplikativne medijske raziskave »Nedeljski dnevnik« (1961) ter predvsem pri zasnovi prve in vse doslej najobsežnejše sociološke empirične raziskave v Sloveniji in Jugoslaviji »Sredstva množičnega komuniciranja na Slovenskem – MKS 1962«. Slednja raziskava pomeni iztočnico za ves kasnejši razvoj sociološkega raziskovanja v Sloveniji. V študijskem letu 1960/61 je začel predavati predmet Uvod v družbene vede na FNT, kar je nadaljeval še naslednja tri leta. Spomladi 1962 je začel redno predavati Metodologijo družboslovnega  raziskovanja in se 1.1.1963 kot predavatelj redno zaposlil na takratni Visoki šoli za politične vede. Leta 1977 je magistriral s temo Vidiki socialne diferenciacije in zavest o njih, leta 1986 pa je doktoriral na temo Politična zavest in angažiranje (FSPN). == Delo == === Začetki pedagoškega in raziskovalnega delovanja === Leta 1962 je bil Toš povabljen k pripravi programa raziskovanja javnega mnenja za potrebe nadzora delovanja javne uprave. Sočasno je snoval tudi pedagoške programe na povabilo novo ustanovljene Visoke šole za politične vede v Ljubljani. Prevzel je naloge za pripravo študijskih programov predmeta Metodologija družboslovnega raziskovanja in Sociologija javnega mnenja. Kot pedagog, učitelj metodologije sociološkega raziskovanja, je leta 1964 najprej pripravil učni pripomoček, ki ga je postopoma razvijal in objavljal kot učbenik Metode družboslovnega raziskovanja (1975, 1976, 1978, 1988, 1997). Pomembno je prispeval k oblikovanju študijskih programov, ki so dotedanji visoki šoli odprli univerzitetni prostor. Utrjeval je metodološki pouk in že od leta 1964 sistematično vpeljeval študente v raziskovalno delo. Kot prvi je torej zasnoval koncept predmeta družboslovne metodologije in ga več desetletij razvijal in utemeljeval. Niko Toš je skupaj s kolegi deloval v prid zasnove »družboslovnega središča«, ki naj vključuje temeljne družboslovne discipline: sociologijo, politologijo in komunikologijo, kot povezane pedagoške in raziskovalne programe. Niko Toš sodi v generacijo snovalcev slovenske akademske, pedagoške in raziskovalne sociologije. V prostor slovenskega in jugoslovanskega družboslovja je vstopil v trenutku njegove začetne disciplinarne, izobraževalne in raziskovalne rasti. V izhodišču njegovega delovanja je bilo razumevanje sociologije kot družbeno-kritične discipline, ki strukture in procese v takratni jugoslovanski in slovenski družbi opazuje v širšem, evropskem in svetovnem kontekstu. Ob nerazdružljivi povezanosti pedagoškega in povezovalnega dela uveljavlja zamisel o "javni sociologiji".  === Razvoj raziskovanja in program Slovensko javno mnenje (SJM) === Toš je bistveno prispeval h gradnji in rasti raziskovalnega stebra današnje Fakultete za družbene vede. Pripravil je zamisel Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij – CJMMK, ki je bil ustanovljen jeseni leta 1966. Kot predstojnik je center od samega začetka vodil vse do leta 2014. V obdobjih 1979-1989 in 1999-2002 je kot direktor vodil raziskovalni inštitut FSPN ter skrbel za raziskovalno utemeljevanje in rast novo nastajajočih družboslovnih disciplin. V času njegovega vodenja se je inštitut razvil v osrednjo slovensko družboslovno raziskovalno ustanovo, ki se je še dodatno okrepila in zaokrožila z združitvijo z Inštitutom za sociologijo. V letih 1989-1991 je bil dekan fakultete. V tem času je izpeljal obsežno prenovo izobraževalnih programov, ki se je v povezavi z razvojem Inštituta za družbene vede izrazila v novem poimenovanju: Fakulteta za družbene vede, Raziskovalni inštitut FSPN pa v Inštitut za družbene vede. Toševo raziskovalno delovanje je bilo vseskozi osredotočeno v Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij – CJMMK. Še posebej v njegov program Slovensko javno mnenje (SJM), ki ga je zasnoval v letih 1966/67 in ga od leta 1968 naprej vodil kot longitudinalno raziskavo. ''Metodološka rast projekta SJM.'' Pod vodstvom Nika Toša je projekt SJM v obdobju 1968-1990 metodološko rastel in se vsebinsko razvijal. Projekt je že zelo zgodaj, konec šestdesetih let pokazal na potrebo pritegovanja in razvoja statistično-analitičnega in računalniško-informatičnega znanja in strokovnjakov. Izhajajoč iz potreb SJM in razvijajočih se posebnih socioloških, politoloških in komunikoloških disciplin se je na fakulteti utrdil program družboslovne statistike in računalništva ter razvil program informatike. Toš je vzpostavil tudi prvo telefonsko anketno delavnico v slovenskem prostoru. V projektu SJM so bili v dvajsetletnem obdobju zbrani, sistematično obdelani in izčrpno dokumentirani podatki o praktično vseh razsežnostih materialnega in duhovnega razvoja Slovenije in Slovencev, ki jih je mogoče zbrati z anketnim instrumentarijem. Raziskava SJM ni bila zgolj politično-mnenjski projekt, temveč predvsem temeljni družboslovno empirični projekt,  ki se je uveljavil kot središče slovenskega empiričnega družboslovja. ==== Pomen SJM ==== Ob 20 letnici programa sta Bogdan Osolnik in Slavko Splichal ugotavljala, da si razvoja nekaterih disciplin brez raziskave SJM danes enostavno ni več mogoče predstavljati. Med discipline, ki jih je raziskava SJM empirično utemeljevala, sta navedla sociologijo religije, medetničnih odnosov, kulture, športa, socialne strukture, stratifikacije, mobilnosti, politične kulture, strank, množičnih občil, vrednot in mednarodnih odnosov. Ocenila sta , da projekt SJM po dvajsetih letih razvoja zaznamujeta dve ključni razsežnosti: po metodološki plati je z njim neločljivo povezan razvoj empiričnega raziskovanja v Sloveniji, z vidika predmeta raziskovanja – politično pomembnih mnenj – pa je to raziskovanje najtesneje povezano z ustvarjanjem dejanskih možnosti za razvoj demokratične družbe. === Drugi projekti, prispevki in dosežki === Po evropskih zgledih je Toš zasnoval Arhiv družbenih podatkov FDV (ADP), ki se je odtlej uveljavila kot pomembna infrastrukturna dejavnost na področju družboslovja. Program CJMMK je bil tudi neposredni in prvi »uporabnik« računalniških storitev. V tem času je Toš skupaj z matematikom Cvetom Trampužem zasnoval in ustanovil Računalniški center FDV, ki je bila prva tovrstna ustanova na »neki družboslovni fakulteti« v Jugoslaviji in širše. V začetku sedemdesetih je sooblikoval in vodil projekt Sociološki vidiki emigracije, vključevanja v emigrantsko družbo ter vračanja v domovino. Tematsko podobna raziskava je potekala sredi osemdesetih let pod naslovom Razredna bit sodobne jugoslovanske družbe, katere nosilec je bil Toš. Gre za najobsežnejšo (in zadnjo) vsejugoslovansko sociološko empirično raziskavo, zgrajeno na razredno/stratifikacijskem teoretskem izhodišču in zasnovano na zajetju reprezentativnih vzorcev polnoletnih prebivalcev vseh republik in pokrajin takratne Jugoslavije na osnovi obsežnih standardiziranih vzorcev. Podatki iz raziskave SJM so v temelju raziskovalne postavitve nove discipline kineziologije. SJM je pomembno prispevala k raziskovalni rasti področij kulture, prostorske sociologije, sociologije zdravstva in medicine, kriminologije ter tematik politike in obramboslovja. V času po 1990 je opravil vrsto religioloških analiz in jih objavil v obliki člankov in monografij, s čimer se je uvrstil med raziskovalce na področju religiologije. Povabljen je bil v raziskovalno skupino, ki je zasnovala obsežen empirični religiološki in pastoralno-sociološki projekt Religija in cerkev v Vzhodni (Srednji) Evropi. Bil je prvi direktor Centra za razvoj univerze v Ljubljani (CRU) v letih 1974-1979. V obdobju 1999-2002 je bil član in predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Toš je bil je iniciator vključitve slovenskega družboslovja v mednarodne kooperativne projekte na sociološkem in politološkem področju in v njih deluje kot član koordinativnih teles, med njimi predvsem: World Value Survey (R. Inglehart, Michigan University) oz. European Value Survey (University of Tilburg), International Social Survey Programme (J. Smith, Michigan University), Ostbarometer (P. Lazarsfeld Gesselschaft, Wien), Comparative Study of Electoral System (Rosenstone, Michigan University), Aufbruch der Kirchen (Pastorales Forum Wien, P. Zulehner), European Social Survey, član SAB (Max Kaase, Bremen). Bil je član raziskovalnega sveta Mednarodne sociološke asociacije (ISA, Research Councije) med letoma 1983 in 1987,itd. === Uredniško delovanje === Niko Toš se v svoji založniški in uredniški vnemi ni omejil le na publiciranje lastnih tekstov oz. tekstov nastalih v okvirih programa SJM. Skupaj z Francetom Vregom je leta 1972 sodeloval pri zasnovi Sociološke in politološke knjižnice, Založba Obzorja Maribor, v okviru katere je izšlo 24 družboslovnih knjig. S Tonetom Hribarjem je leta 1990 zasnoval in nato uredniško vodil program Znanstvene knjižnice FDV; Toš je urejal serijo Dokumenti SJM in ureja serijo Refleksije, biseri slovenskega komunizma in znanstvene publicistike. Sodeloval je pri ureditvi osmih knjig s področja sociologije religije in pastoralne sociologije pod skupnim naslovom Gott nach dem Kommunismus (Schwabenverlag, BRD). Kot nosilec projekta Slovenci v Nemčiji je zasnoval publikacijo Migracije, ki je v času trajanja projekta izšla v 24 številkah. Sodeloval je pri urejanju serije socioloških knjig v programu Echoraum (Dunaj). Toš je bil član uredništev in uredniških svetov različnih družboslovnih revij. == Slovensko sociološko društvo == Niko Toš je ustanovni član Slovenskega sociološkega (SSD; 1965) politološkega (SPD) društva. V SSD je najprej deloval kot podpredsednik v letih 1965-1969 in nato štiri mandate kot predsednik od leta 1969 do leta 1977. To je bilo obdobje tako imenovanih svinčenih let za slovensko in jugoslovansko sociologijo, ki se je vleklo v začetek osemdesetih let. Niku Tošu je uspelo ohranjati avtonomijo in delovanje SSD, predvsem z organizacijo znanstvenih posvetovanj. Med njimi sta najpomembnejša: * Determinante družbenega razvoja, Maribor, 1971 * Družbeni konflikti in socialistični razvoj Jugoslavije, Portorož, 1972 Slednje so zasnovali Zdravko Mlinar in Veljko Rus skupaj s Tošem, kot nosilcem priprav za to najpomembnejše jugoslovansko posvetovanje na sploh. Gradiva s posvetovanja so bila objavljena v treh knjigah: ''Društveni konflikti i socialistički razvoj Jugoslavije.''  Ta posvetovanja so zasnovali Z. Mlinar, V. Rus in N. Toš pod okriljem Jugoslovanskega združenja za sociologijo, Slovenskega sociološkega društva ter Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani; posvetovanja so nadaljevanje in poglabljanje družbeno kritične razprave, ki je v šestdesetih in začetku sedemdesetih let potekala v okvirih Korčulanske šole in revije Praxis in bila v začetku sedemdesetih onemogočena in prepovedana. == Pomembnejša priznanja == Leta [[2002]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo ter za prispevek k razvoju slovenske družbene znanosti«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref>. Leta 1981 je prejel priznanje FSPN za uresničevanje smotrov in ugleda FSPN. Leta 1984 je prejel zahvalo zveznih družbenih svetov za prispevek k delu tako imenovane Kraigherjeve komisije. Leta 1986 je bil odlikovan z Redom dela z zlatim vencem. Za prispevek k razvoju je 1998 prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Skupaj s skupino SJM je leta 1989 za delo pri projektu SJM v letu 1987 in publikacije v letih 1987-88 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Slovensko sociološko društvo mu je leta 1994 podelilo častno članstvo, ljubljanska univerza pa 1998 zlato plaketo. Za zasluge pri razvoju in širjenju ugleda FDV je leta 2009 prejel Plaketo FDV, po upokoljitvi pri njegovih 80 letih pa mu je leta 2015 Univerza v Ljubljani podelila še naslov zaslužni profesor. == Pomembnejše knjižne objave == * Metode družboslovnega raziskovanja, DZS, Ljubljana, 1988; * Družbena neenakost in razvoj. Vidiki socialne diferenciacije in zavest o njih. Maribor, Obzorja 1974; * Soavtor, Klasno biče jugoslovenskog društva, Izdavački center Komunist, Beograd, 1989; * Soavtor, Jugoslavija na kriznoj prekretnici, Institut društvenih nauka, Univerzitet u Beogradu, Beograd 1991; * Soavtor, Ekološke sondaže, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana, 1992; * Soavtor, Crossroads of Transition, Praga, 1995 * Urednik in soavtor, Vrednote v prehodu, knjige I.–IX. FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 1997-2014; * Soavtor, Podobe o cerkvi in religiji, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 1999; * Soavtor, Slovenia Between Continuity and Change, 1990-1997, Berlin, 2002; * Soavtor, Družbeni vidiki zdravja, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 2002; * Soavtor, Political Faces of Slovenia, Political Orientations and Values at the End of the Century, Echoraum, Wien, 2005; * Soavtor, Vrednote Slovencev in Evropejcev, Dokumenti SJM, Ljubljana, 2005; * Soavtor, Three roads to Comparative Research: Analytical, Virual and Morphological, Echoraum, Wien, 2009; * Soavtor, Primerjalno družboslovje, FDV IDV, Dokumenti SJM, Ljubljana 2010; * Soavtor, Modern RISC-Societies, Echoraum, Wien, 2010; * Soavtor, Towards a New Kind of Social Science, Echoraum, Wien, 2012 == Viri in opombe == {{opombe}}http://www.delo.si/novice/slovenija/niko-tos-osemdesetletnik.html http://www.cjm.si/?q=Niko_Tos http://www.sociolosko-drustvo.si/niko-tos/ == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{wikinavedek}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Toš, Niko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] 5g221t7xtgqwotlxv5qkpk9zvz0y0eh Karl Gorinšek 0 270470 5727152 5726342 2022-08-03T20:06:45Z Signal 28172 odstr. nepotr. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Karl (Karlo) Gorinšek''', [[Slovenci|slovensko-hrvaški]] [[general]], [[politolog]] in [[politik]], * [[3. december]] [[1943]], [[Poljčane]], † [[29. junij]] [[2022]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.vecernji.hr/vijesti/umro-je-karl-gorinsek-1606034 |title=Preminuo je Karl Gorinšek |date=2022-07-30 |work=Večernji list |language=hr |accessdate=2022-08-01}}</ref> V času [[vojna za Slovenijo|vojne za Slovenijo]] je deloval v Beogradu, od koder je pošiljal obveščevalne podatke, ki so pomagali pri osamosvojitvi. Kasneje je živel in deloval na Hrvaškem. == Odlikovanja in nagrade == Leta 1996 je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref>. == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gorinšek, Karl}} [[Kategorija:Hrvaški generali]] [[Kategorija:Hrvaški politologi]] [[Kategorija:Hrvaški politiki]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenci na Hrvaškem]] [[Kategorija:Diplomiranci Visoke politične šole v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojne šole JLA]] [[Kategorija:Člani Sabora]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Generali Oboroženih sil Republike Hrvaške]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] qqeoawbbqzas1t5wg45da1yj7c23nv4 Predloga:Footer Mediterranean Champions 1500m Men 10 270871 5727084 4549438 2022-08-03T18:31:00Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {{navbox |titlestyle=background:sandybrown; |name = Footer Mediterranean Champions 1500m Men |title = [[Sredozemske igre|Sredozemski prvaki]] v [[tek na 1500 m|teku na 1500 m]] |listclass = hlist |list1 = * {{nowrap|1949: {{ikonazastave|TUR}} [[Cahit Önel]]}} * {{nowrap|1951: {{ikonazastave|FRA}} [[Patrick El Mabrouk]]}} * {{nowrap|1955: {{ikonazastave|TUR}} [[Ekrem Koçak]]}} * {{nowrap|1959: {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Tomás Barris]]}} * {{nowrap|1963: {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Wadoux]]}} * {{nowrap|1967: {{ikonazastave|ITA}} [[Renzo Finelli]]}} * {{nowrap|1971: {{ikonazastave|TUN}} [[Mansour Guettaya]]}} * {{nowrap|1975: {{ikonazastave|YUG}} [[Boško Božinović]]}} * {{nowrap|1979: {{ikonazastave|FRA}} [[José Marajo]]}} * {{nowrap|1983: {{ikonazastave|MAR}} [[Saïd Aouita]]}} * {{nowrap|1987: {{ikonazastave|MAR}} [[Saïd Aouita]]}} * {{nowrap|1991: {{ikonazastave|ITA}} [[Gennaro Di Napoli]]}} * {{nowrap|1993: {{ikonazastave|ALG}} [[Noureddine Morceli]]}} * {{nowrap|1997: {{ikonazastave|MAR}} [[Driss Maazouzi]]}} * {{nowrap|2001: {{ikonazastave|MAR}} [[Abdelkader Hachlaf]]}} * {{nowrap|2005: {{ikonazastave|ESP}} [[Arturo Casado]]}} * {{nowrap|2009: {{ikonazastave|ALG}} [[Antar Zerguelaïne]]}} * {{nowrap|2013: {{ikonazastave|TUR}} [[İlham Tanui Özbilen]]}} }}<noinclude>[[Kategorija:Atletske predloge]]</noinclude> azkemoc3ikz8zn2lw8c8z5rq1gc75x7 Zaščitena geografska označba 0 274678 5727149 5047437 2022-08-03T20:01:45Z Shabicht 3554 /* V Sloveniji zaščiteni kmetijski pridelki ali živila */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Logo Zaščitena geografska označba.jpg|thumb|Zaščitni znak]] '''Zaščitena geografska označba''' ('''ZGO''') je ena od shem [[kakovost]]i, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v [[Slovenija|Sloveniji]] in celotni [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]]<ref>Uredba Sveta (ES) št. 510/2006</ref>. [[Pridelek]] ali [[oseba]] ki je označen s to shemo kakovosti, mora imeti vsaj eno fazo ([[pridelava]] ali [[predelava]]) [[proizvodnja|proizvodnje]] na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano. == V Sloveniji zaščiteni kmetijski pridelki ali živila == [[Kraški pršut]], [[Vipavski pršut]], [[Kraška panceta]], [[Kraški zašink]], [[Vipavski zašinek]], [[Šebrejski želodec]], [[Zgornjesavinski želodec]], [[Prleška tünka]], [[Štajersko-prekmursko bučno olje]], [[Jajca izpod Kamniških planin]], [[Kranjska klobasa]], [[Ptujski lük]], [[Istrski ovčji sir]]. ==Viri== {{opombe}} * Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila, ISBN 978-961-671-14-7, 2010 * [http://www.olive.si/ZOP.html Zaščitne označbe kakovosti] {{food-stub}} [[Kategorija:Hrana z zaščiteno geografsko označbo|*]] [[Kategorija:Sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in živil]] a970aqupf7ahk43k6tj69yphqhdo7mn 5727150 5727149 2022-08-03T20:02:54Z Shabicht 3554 /* V Sloveniji zaščiteni kmetijski pridelki ali živila */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Logo Zaščitena geografska označba.jpg|thumb|Zaščitni znak]] '''Zaščitena geografska označba''' ('''ZGO''') je ena od shem [[kakovost]]i, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v [[Slovenija|Sloveniji]] in celotni [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]]<ref>Uredba Sveta (ES) št. 510/2006</ref>. [[Pridelek]] ali [[oseba]] ki je označen s to shemo kakovosti, mora imeti vsaj eno fazo ([[pridelava]] ali [[predelava]]) [[proizvodnja|proizvodnje]] na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano. == V Sloveniji zaščiteni kmetijski pridelki ali živila == [[Kraški pršut]], [[Vipavski pršut]], [[Kraška panceta]], [[Kraški zašink]], [[Vipavski zašinek]], [[Šebrejski želodec]], [[Zgornjesavinski želodec]], [[Prleška tünka]], [[Štajersko-prekmursko bučno olje]], [[Jajca izpod Kamniških planin]], [[Kranjska klobasa]], [[Ptujski lük]], [[Istrski ovčji sir]], [[Slovenska potica]]. ==Viri== {{opombe}} * Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila, ISBN 978-961-671-14-7, 2010 * [http://www.olive.si/ZOP.html Zaščitne označbe kakovosti] {{food-stub}} [[Kategorija:Hrana z zaščiteno geografsko označbo|*]] [[Kategorija:Sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in živil]] kco6zcim11y7kv3wsto8adajzhnbdww 5727151 5727150 2022-08-03T20:04:11Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Logo Zaščitena geografska označba.jpg|thumb|Zaščitni znak]] '''Zaščitena geografska označba''' ('''ZGO''') je ena od shem [[kakovost]]i, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v [[Slovenija|Sloveniji]] in celotni [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]]<ref>Uredba Sveta (ES) št. 510/2006</ref>. [[Pridelek]] ali [[oseba]] ki je označen s to shemo kakovosti, mora imeti vsaj eno fazo ([[pridelava]] ali [[predelava]]) [[proizvodnja|proizvodnje]] na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano. == V Sloveniji zaščiteni kmetijski pridelki ali živila == [[Kraški pršut]], [[Vipavski pršut]], [[Kraška panceta]], [[Kraški zašink]], [[Vipavski zašinek]], [[Šebrejski želodec]], [[Zgornjesavinski želodec]], [[Prleška tünka]], [[Štajersko-prekmursko bučno olje]], [[Jajca izpod Kamniških planin]], [[Kranjska klobasa]], [[Ptujski lük]], [[Istrski ovčji sir]]. ==Viri== {{opombe}} * Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila, ISBN 978-961-671-14-7, 2010 * [http://www.olive.si/ZOP.html Zaščitne označbe kakovosti] {{food-stub}} [[Kategorija:Hrana z zaščiteno geografsko označbo|*]] [[Kategorija:Sheme kakovosti kmetijskih pridelkov in živil]] a970aqupf7ahk43k6tj69yphqhdo7mn Jezik in slovstvo 0 276441 5727286 5667400 2022-08-04T09:57:00Z GeographieMan 179499 pp wikitext text/x-wiki {{infobox journal | title = Jezik in slovstvo | image_file = Naslovnica1.TIF | image_size = | image_caption = Naslovnica 6. številke 54. letnika (2009) | editor = Mojca Smolej | editor_title = Urednik | frequency = 6-krat letno | circulation = | category = Strokovna slovenistična revija | company = | publisher = Zveza društev [[Slavistično društvo Slovenije]] | firstdate = 1955 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = [http://www.jezikinslovstvo.com/ www.jezikinslovstvo.com] | issn = | abbreviation = no | bypass-rcheck = yes }} [[Slika:Pregled razmerja med prispevki v JiS-u po obdobjih.jpg|thumb|261x261px|Pregled razmerja med prispevki v JiS-u po obdobjih]] '''''Jezik in slovstvo''''' (1955–) je osrednja [[strokovna recenzija|strokovna]] [[slovenistika|slovenistična]] [[revija]], ki ponuja [[razprava|razprave]] in zapise o [[slovenščina|slovenskem jeziku]], [[literatura|literaturi]] in s tem povezani pedagoški teoriji in praksi. Na voljo je tudi v spletni obliki. == Zgodovina == ''Jezik in slovstvo'' začne izhajati kot glasilo [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. V uvodniku so [[urednik|uredniki]] poudarili, da gre za poljudno revijo, ki ni namenjena le ozkemu krogu znanstvenikov, slovenistov, prevajalcev, književnikov, novinarjev. Prvi letnik je imel deset, vsi naslednji pa osem številk. Leta 2003 je revija doživela prenovo zunanjega izgleda, spremenjen pa je tudi vsebinski del. Novosti: * v uredniški odbor so vključeni tuji slovenistični in drugi [[strokovnjak]]i z namenom lažjega pretoka spoznanj in [[internacionalizacija|internacionalizacije]] slovenističnih disciplin, * anonimnost postopka [[recenzija|recenziranja]] prispevkov, * vsako leto izid dvojne številke, ki poglobljeno obravnava določeno temo, * zunanja oblika razprav z znanstvenim aparatom (izvlečki, opombe itd.). [[Članek|Članki]] morajo biti opremljeni tudi s [[sinopsis]]om v slovenskem jeziku, uredništvo pa ga prevede v [[angleščina|angleščino]]. == Glavni uredniki == Revijo so urejali: * [[Joža Mahnič]] (od 1955/1956 do 1959/1960) * [[Boris Merhar]] (od 1960/1961 do 1962/1963) * [[Bratko Kreft]] (1963/1964) * [[France Bezlaj]] (1965) * [[Jože Toporišič]] (od 1966 do 1969/1970) * [[Franc Jakopin]] (od 1970/1971 do 1972/1973) * [[Matjaž Kmecl]] (od 1973/1974 do 1975/1976) * [[Jože Koruza]] (od 1976/1977 do 1978/1979) * [[Aleksander Skaza]] (od 1979/1980 do 1981/1982 in od 1988/1989 do 1990/1991) * [[Gregor Kocijan]] (od 1982/1983 do 1987/1988) * [[Alenka Šivic Dular]] (od 1991/1992 do 1994/1995) * [[Tomaž Sajovic]] (od 1995/1996 do 2001/2002) * [[Marko Stabej]] (od 2003 do 2010) * [[Đurđa Strsoglavec]] (od 2011 do 2018) * [[Mojca Smolej]] (od 2019 naprej) == Razmerje med prispevki v rubriki Članki == Delež posameznih vsebin ([[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], literatura, [[metodologija literarne vede|metodika]] in drugo) se je skozi čas spreminjal glede na uredniško politiko. Graf prikazuje področje prispevkov po letnikih, ki so bili objavljeni v rubriki Članki oz. Razprave in članki, v zadnjem obdobju pa samo Razprave. Do 21. letnika je največ jezikoslovnih prispevkov, kasneje začnejo prevladovati [[literarna veda|literarnovedni]], od 41. letnika dalje pa so vsa tri področja zastopana precej enakovredno. V času uredništva Tomaža Sajovica je objavljenih največ prispevkov na temo metodologije, kar je povezano s prenovo pouka slovenščine. V zadnjem obdobju je delež metodoloških prispevkov večji, število [[rubrika|rubrik]] pa se je zmanjšalo. Aktualni uredniški odbor, ki pokriva ožja strokovna področja, se je usmeril v bolj znanstveni koncept. == Viri in zunanje povezave == * [http://www.jezikinslovstvo.com/ Uradna spletna stran revije ''Jezik in slovstvo''] * [[David Puc]], [[Mojca Žagar Karer|Mojca Žagar]]: »[http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-01/pdf/puc-zagar.pdf Spreminjanje uredniške politike revije ''Jezik in Slovstvo'']«. ''Slavistična revija'' 54/1, 75–94. 2006. [[Kategorija:Slovenske revije]] [[Kategorija:Slavistika]] [[Kategorija:Jezikoslovje]] [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Literarnovedne publikacije]] gqpqoe3x99y1mj3axlxopxpfegy711j Zorič 0 281417 5727181 4819677 2022-08-03T21:58:14Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Zorič''' je [[priimek]] več oseb: * [[Martin Zorič]], slovenski inženir elektrotehnike * [[Rade Zorič]], general == Glej tudi == * priimek [[Zorić]] * priimek [[Zorčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zorič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2tbfn3f2c8neibuvrodsp42e7o19hpu Aljaž Bedene 0 281633 5726997 5720398 2022-08-03T12:59:43Z Sportomanokin 14776 /* Posamični nastopi */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Tenis biografija | playername = Aljaž Bedene | image = | nickname = | country = {{SLO}}<br>{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo|Zd. kraljestvo]] <small>(2015–17)</small> | residence = [[London]], [[Združeno kraljestvo|V. Britanija]] | coach = Markus Wislsperger | datebirth = | placebirth = | height = 1,83 m | weight = | turnedpro = 2008 | retired = | plays = z desno (dvor. bekhend) | careerprizemoney = $5,043,225 | singlesrecord = 139–157 | singlestitles = | highestsinglesranking = 43 (19. februar 2018) | currentsinglesranking = 259 (11. julij 2022) | AustralianOpenresult = 2R (2020) | FrenchOpenresult = 3R (2016, 2020, 2022) | Wimbledonresult = 3R (2017, 2020) | USOpenresult = 3R (2019) | Othertournaments = | doublesrecord = 20-48 | doublestitles = 0<br><small>1 [[Challenger]], 2 Futures | highestdoublesranking = 127 (7. oktober 2013) | currentdoublesranking = – (27. junij 2022) | grandslamsdoublesresults = 1 | AustralianOpenDoublesresult = 1R (2016) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2013, 2020) | WimbledonDoublesresult = 1R (2013, 2015, 2022) | USOpenDoublesresult = 1R (2015) | OthertournamentsDoubles = | updated = 11. julij 2022 }} '''Aljaž Bedene''', [[Slovenci|slovensko]]-[[Britanci|britanski]] [[tenisač]], * [[18. julij]] [[1989]], [[Ljubljana]]. Od leta 2008 živi v Angliji, marca 2015 je pridobil britansko državljanstvo in do leta 2018 tekmoval za Združeno kraljestvo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/sport/tenis/aljaz-bedene-dobil-britanski-potni-list.html |title= Aljaž Bedene dobil britanski potni list |accessdate=18. julija 2015 |date=26. marec 2015 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Od leta 2018 pa ponovno tekmuje za Slovenijo. ==Kariera== ===2011=== Če ne štejemo Davisovega pokal je prvi turnir serije ATP na katerem je nastopil na [[2011 Erste Bank Open]] na [[Dunaj]]u. Tam je v 2. krogu izgubil z 6-4, 4-6, 1-6 proti Tommy Haasu. ===2012=== Bedene je do svojega prvega četrt finala v karieri na ATP prišel na [[2012 Erste Bank Open]] na Dunaju. V četrtfinalu je izgubil z 2-6, 2-4, b.b. proti Janku Tipsareviću. ===2013=== Njegov največki uspeh kariere in hkrati prvi nastop v polfinalu ATP pa je nastop na [[2013 Aircel Chennai Open]] v [[Chennai]]u, [[Indija]]. kjer je z 6-4, 2-6, 2-6 izgubil proti Janku Tipsareviću. Direktno se je uvrstil v glavni žreb [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtega prvenstva Avstralije 2013]] in prvič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 6-4, 3-6, 5-7, 6–7<sup>(1–7)</sup> izgubil dvoboj proti nemcu [[Benjamin Becker]]ju. Na turnirju [[2013 BNP Paribas Open]] v [[Indian Wells, California|Indian Wells]]u je prvič v karieri zaigral v glavnem žrebu turnirjev serije Masters 1000. v prvem krogu je z 4-6, 3-6 izgubil proti Fabio Fogniniju. Na turnirju [[2013 Sony Open Tennis|2013 Miami Masters]] je prvič v karieri zaigral drugem krogu turnirjev serije Masters 1000. Tam je z 5-7, 7-5, 5-7 izgubil proti Andreasu Seppiju. Na [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtem prvenstvu Francije 2013]] je nastopil prvič in drugič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 2-6, 2-6, 3-6 izgubil dvoboj proti francozu [[Jo-Wilfried Tsonga]]ju. V moških dvojicah je v 2. krogu OP Francije z [[Grega Žemlja|Grego Žemljo]] izgubil z 5-7, 1-6 proti dvojici [[Aisam-ul-Haq Qureshi]]/[[Jean-Julien Rojer]]. Z zmago v prvem krogu sta postala prva slovenca v zgodovini, ki sta zmagala dvoboj moških dvojic na turnirjih za Grand Slam. V Wimbledonu je prvič in tretjič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. Nastop posamično je izgubil v 1. krogu. V moških dvojicah je v 1. krogu z [[Grega Žemlja|Grego Žemljo]] izgubil z 3-6, 4-6, 7-5, 6-7 proti tajski dvojici [[Sanchai Ratiwatana]]/[[Sonchat Ratiwatana]]. To je tudi sploh prvi nastop Slovenskih moških dvojic vWimbledonu. Na [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprtem prvenstvu ZDA]] je nastopil prvič in četrtič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 5-7, 6-4, 3-6, 0-6 izgubil dvoboj proti rusu [[Dmitry Tursunov]]u. ==ATP finali== [[Slika:Aljaz Bedene (SLO) (9618535210).jpg|thumb|right|250px|Bedene na [[Odprto prvenstvo ZDA 2013|Odprtem prvenstvu ZDA 2013]]]] ===Posamično: 4 (4 finalist)=== {| |- valign="top" | {|class="wikitable" !Legend |- style="background:#f3e6d7;" |Grand Slam tournaments (0–0) |- style="background:#ffffcc;" |ATP World Tour Finals (0–0) |- style="background:#e9e9e9;" |ATP World Tour Masters 1000 (0–0) |- style="background:#d4f1c5;" |ATP World Tour 500 Series (0–0) |- |ATP World Tour 250 Series (0–4) |} | {|class="wikitable" !Po podlagi |- |Trda (0–2) |- |Pesek (0–2) |- |Trava (0–0) |} | {|class="wikitable" !Po prostoru |- |Zunaj (0–3) |- |Dvorana (0–1) |} |} {|class="sortable wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Izid |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–1</small> |Januar 2015 |Chennai, Indija |250 Series |Trda |{{flagicon|SUI}} [[Stan Wawrinka]] |4–6, 3–6 |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–2</small> |April 2017 |Budimpešta, Madžarska |250 Series |Pesek |{{flagicon|FRA}} [[Lucas Pouille]] |3–6, 1–6 |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–3</small> |Februar 2018 |Buenos Aires, Argentina |250 Series |Pesek |{{flagicon|AUT}} [[Dominic Thiem]] |2–6, 4–6 |- | bgcolor=FFA07A|Poraz | <small>0–4</small> | September 2019 | Metz, Francija | 250 Series | Trda (i) | {{flagicon|FRA}} [[Jo-Wilfried Tsonga]] | 7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–7<sup>(4–7)</sup>, 3–6 |} == Davisov pokal == === Posamično (8–1) === {| class="wikitable" style="font-size:97%;" |- bgcolor="#eeeeee" !Skupina !Krog !Datum !Proti !Podlaga !Nasprotnik !Izid !Rezultat |- bgcolor=FADA5E | rowspan=1 bgcolor=#efefef|II. evroafriška skupina (2010) | rowspan=1 align=center|1R | rowspan=1|07-03-2010 | rowspan=1|{{ikonazastave|NOR}} Norveška | rowspan=1|trda | {{ikonazastave|NOR}} Stian Boretti | bgcolor=98FB98|zmaga | 6–3, 6–2 |- bgcolor=FFDDF4 | rowspan=1 bgcolor=#efefef|I. evroafriška skupina (2011) | rowspan=1 align=center|2R | rowspan=1|10-07-2011 | rowspan=1|{{ikonazastave|ITA}} Italija | rowspan=1|pesek | {{ikonazastave|ITA}} Fabio Fognini | bgcolor=FFA07A|poraz | 2–6, 2–2, b.b. |- bgcolor=FFDDF4 | rowspan=1 bgcolor=#efefef|I. evroafriška skupina (2012) | rowspan=1 align=center|1R | rowspan=1|12-02-2012 | rowspan=1|{{ikonazastave|DEN}} Danska | rowspan=1|trda | {{ikonazastave|DEN}} Thomas Kromann | bgcolor=98FB98|zmaga | 6-3, 3-6, 6-4 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=4|II. evroafriška skupina (2018) |align=center rowspan=2|1R |03-02-2018 |rowspan=2|{{flagicon|POL}} Poljska |rowspan=2|trda (I) |{{flagicon|POL}} Kamil Majchrzak |bgcolor=98FB98|zmaga |6–3, 6–4 |-bgcolor=FADA5E |04-02-2018 |{{flagicon|POL}} Hubert Hurkacz |bgcolor=98FB98|zmaga |6–4, 7–5 |-bgcolor=96DED1 |align=center rowspan=2|PO |07-04-2018 |rowspan=2|{{flagicon|TUR}} Turčija |rowspan=2|pesek |{{flagicon|TUR}} Altuğ Çelikbilek |bgcolor=98FB98|zmaga |6–4, 6–2 |-bgcolor=96DED1 |08-04-2018 |{{flagicon|TUR}} Cem İlkel |bgcolor=98FB98|zmaga |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–2 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=2|II. evroafriška skupina (2019) |align=center rowspan=2|1R |13-09-2019 |rowspan=2|{{flagicon|EGY}} Egipt |rowspan=2|pesek |{{flagicon|EGY}} Karim-Mohamed Maamoun |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 4–1, b.b. |-bgcolor=FADA5E |14-09-2019 |{{flagicon|EGY}} Mohamed Safwat |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 7–5 |} === Dvojice (1–2) === {|class=wikitable style=font-size:97% !Skupina !Krog !Datum !Proti !Podlaga !Partner !Nasprotnik !Izid !Rezultat |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=2|II. evroafriška skupina (2018) |align=center|1R |04-02-2018 |{{flagicon|POL}} Poljska |trda (I) |{{flagicon|SLO}} [[Blaž Rola]] |{{flagicon|POL}} Marcin Matkowski<br>{{flagicon|POL}} Mateusz Kowalczyk |bgcolor=FFA07A|poraz |7–5, 6–7<sup>(5–7)</sup>, 4–6 |-bgcolor=96DED1 |align=center|PO |08-04-2018 |{{flagicon|TUR}} Turčija |pesek |{{flagicon|SLO}} Tom Kočevar-Dešman |{{flagicon|TUR}} Cem İlkel<br>{{flagicon|TUR}} Anıl Yüksel |bgcolor=FFA07A|poraz |3–6, 6–3, 3–6 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef|II. evroafriška skupina (2019) |align=center|1R |14-09-2019 |{{flagicon|EGY}} Egipt |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Blaž Rola]] |{{flagicon|EGY}} Sherif Sabry<br />{{flagicon|EGY}} Mohamed Safwat |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 6–3 |} == Posamični nastopi == Po turnirju ''2022 Croatia Open Umag'' {|class=wikitable style=text-align:center;font-size:97% !Tournament!!2009!!2010!!2011!!2012!!2013!!2014!!2015!!2016!!2017!!2018!!2019!!2020!!2021!!2022!!SR!!W–L |- |colspan=17 align=left|'''[[Grand Slam]] |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|Australian Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |A |0 / 9 |1–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Francije|French Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 9 |8–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |A |Q2 |A |Q1 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 9 |6–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo ZDA|US Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|1R |A | |0 / 7 |3–7 |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Zmage–porazi !0–0 !0–0 !0–0 !0–0 !0–4 !0–2 !2–4 !2–4 !3–4 !1–4 !2–4 !3–3 !3–3 !2–2 !0 / 34 !18–34 |- |colspan=17 align=left|'''ATP World Tour Masters 1000 |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |Q1 |bgcolor=afeeee|1R |A |A |A |colspan=2 style="color:#ccc;"|P |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |- |align=left|Miami Masters |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |Q1 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|P |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 8 |5–8 |- |align=left|Monte-Carlo Masters |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|P |A |A |0 / 3 |2–3 |- |align=left|Madrid Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |style="color:#ccc;"|P |A |A |0 / 0 |0–0 |- |align=left|Rome Masters |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |A |0 / 4 |3–4 |- |align=left|Canada Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |style="color:#ccc;"|P |A | |0 / 0 |0–0 |- |align=left|Cincinnati Masters |A |A |A |A |Q1 |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|3R |A | |0 / 1 |2–1 |- |align=left|Shanghai Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |A |style="color:#ccc;" colspan=2|P | |0 / 1 |1–1 |- |align=left|Paris Masters |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A | |0 / 2 |1–2 |- !style=text-align:left|Zmage–porazi !0–0 !0–0 !0–0 !0–0 !1–2 !2–1 !1–1 !2–4 !2–3 !3–3 !0–2 !2–2 !1–2 !0–2 !0 / 22 !14–22 |- |colspan=17 align=left|'''Kariera |- !style=text-align:left|Naslovi / Finali !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 1 !0 / 0 !0 / 1 !0 / 1 !0 / 1 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !colspan=2|0 / 4 |- !style=text-align:left|Skupno zmage–porazi !0–0 !1–0 !1–2 !4–4 !11–18 !5–9 !17–17 !12–19 !19–18 !21–19 !20–17 !10–12 !15–15 !3–9 !colspan=2|139–159 |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Zmage % | – |100% |33% |50% |38% |36% |50% |39% |51% |52% |53% |53% |50% |25% !colspan=2|47% |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Letna lestvica |303 |540 |165 |98 |87 |145 |45 |101 |49 |67 |58 |58 |109 | |colspan=2| |} == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{ATP|BH09}} * {{ITF male profile|100062100}} * {{DavisCupplayerlink|100062100}} {{DEFAULTSORT:Bedene, Aljaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Britanski tenisači]] 48vnwefyhpmsh0pf259mg5t5b91l6ts 5726998 5726997 2022-08-03T13:01:12Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox Tenis biografija | playername = Aljaž Bedene | image = | nickname = | country = {{SLO}}<br>{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo|Zd. kraljestvo]] <small>(2015–17)</small> | residence = [[London]], [[Združeno kraljestvo|V. Britanija]] | coach = Markus Wislsperger | datebirth = | placebirth = | height = 1,83 m | weight = | turnedpro = 2008 | retired = | plays = z desno (dvor. bekhend) | careerprizemoney = $5,062,997 | singlesrecord = 139–159 | singlestitles = | highestsinglesranking = 43 (19. februar 2018) | currentsinglesranking = 286 (2. avgust 2022) | AustralianOpenresult = 2R (2020) | FrenchOpenresult = 3R (2016, 2020, 2022) | Wimbledonresult = 3R (2017, 2020) | USOpenresult = 3R (2019) | Othertournaments = | doublesrecord = 20-48 | doublestitles = 0<br><small>1 [[Challenger]], 2 Futures | highestdoublesranking = 127 (7. oktober 2013) | currentdoublesranking = – (2. avgust 2022) | grandslamsdoublesresults = 1 | AustralianOpenDoublesresult = 1R (2016) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2013, 2020) | WimbledonDoublesresult = 1R (2013, 2015, 2022) | USOpenDoublesresult = 1R (2015) | OthertournamentsDoubles = | updated = 2. avgust 2022 }} '''Aljaž Bedene''', [[Slovenci|slovensko]]-[[Britanci|britanski]] [[tenisač]], * [[18. julij]] [[1989]], [[Ljubljana]]. Od leta 2008 živi v Angliji, marca 2015 je pridobil britansko državljanstvo in do leta 2018 tekmoval za Združeno kraljestvo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/sport/tenis/aljaz-bedene-dobil-britanski-potni-list.html |title= Aljaž Bedene dobil britanski potni list |accessdate=18. julija 2015 |date=26. marec 2015 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Od leta 2018 pa ponovno tekmuje za Slovenijo. ==Kariera== ===2011=== Če ne štejemo Davisovega pokal je prvi turnir serije ATP na katerem je nastopil na [[2011 Erste Bank Open]] na [[Dunaj]]u. Tam je v 2. krogu izgubil z 6-4, 4-6, 1-6 proti Tommy Haasu. ===2012=== Bedene je do svojega prvega četrt finala v karieri na ATP prišel na [[2012 Erste Bank Open]] na Dunaju. V četrtfinalu je izgubil z 2-6, 2-4, b.b. proti Janku Tipsareviću. ===2013=== Njegov največki uspeh kariere in hkrati prvi nastop v polfinalu ATP pa je nastop na [[2013 Aircel Chennai Open]] v [[Chennai]]u, [[Indija]]. kjer je z 6-4, 2-6, 2-6 izgubil proti Janku Tipsareviću. Direktno se je uvrstil v glavni žreb [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtega prvenstva Avstralije 2013]] in prvič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 6-4, 3-6, 5-7, 6–7<sup>(1–7)</sup> izgubil dvoboj proti nemcu [[Benjamin Becker]]ju. Na turnirju [[2013 BNP Paribas Open]] v [[Indian Wells, California|Indian Wells]]u je prvič v karieri zaigral v glavnem žrebu turnirjev serije Masters 1000. v prvem krogu je z 4-6, 3-6 izgubil proti Fabio Fogniniju. Na turnirju [[2013 Sony Open Tennis|2013 Miami Masters]] je prvič v karieri zaigral drugem krogu turnirjev serije Masters 1000. Tam je z 5-7, 7-5, 5-7 izgubil proti Andreasu Seppiju. Na [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtem prvenstvu Francije 2013]] je nastopil prvič in drugič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 2-6, 2-6, 3-6 izgubil dvoboj proti francozu [[Jo-Wilfried Tsonga]]ju. V moških dvojicah je v 2. krogu OP Francije z [[Grega Žemlja|Grego Žemljo]] izgubil z 5-7, 1-6 proti dvojici [[Aisam-ul-Haq Qureshi]]/[[Jean-Julien Rojer]]. Z zmago v prvem krogu sta postala prva slovenca v zgodovini, ki sta zmagala dvoboj moških dvojic na turnirjih za Grand Slam. V Wimbledonu je prvič in tretjič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. Nastop posamično je izgubil v 1. krogu. V moških dvojicah je v 1. krogu z [[Grega Žemlja|Grego Žemljo]] izgubil z 3-6, 4-6, 7-5, 6-7 proti tajski dvojici [[Sanchai Ratiwatana]]/[[Sonchat Ratiwatana]]. To je tudi sploh prvi nastop Slovenskih moških dvojic vWimbledonu. Na [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprtem prvenstvu ZDA]] je nastopil prvič in četrtič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 5-7, 6-4, 3-6, 0-6 izgubil dvoboj proti rusu [[Dmitry Tursunov]]u. ==ATP finali== [[Slika:Aljaz Bedene (SLO) (9618535210).jpg|thumb|right|250px|Bedene na [[Odprto prvenstvo ZDA 2013|Odprtem prvenstvu ZDA 2013]]]] ===Posamično: 4 (4 finalist)=== {| |- valign="top" | {|class="wikitable" !Legend |- style="background:#f3e6d7;" |Grand Slam tournaments (0–0) |- style="background:#ffffcc;" |ATP World Tour Finals (0–0) |- style="background:#e9e9e9;" |ATP World Tour Masters 1000 (0–0) |- style="background:#d4f1c5;" |ATP World Tour 500 Series (0–0) |- |ATP World Tour 250 Series (0–4) |} | {|class="wikitable" !Po podlagi |- |Trda (0–2) |- |Pesek (0–2) |- |Trava (0–0) |} | {|class="wikitable" !Po prostoru |- |Zunaj (0–3) |- |Dvorana (0–1) |} |} {|class="sortable wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Izid |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–1</small> |Januar 2015 |Chennai, Indija |250 Series |Trda |{{flagicon|SUI}} [[Stan Wawrinka]] |4–6, 3–6 |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–2</small> |April 2017 |Budimpešta, Madžarska |250 Series |Pesek |{{flagicon|FRA}} [[Lucas Pouille]] |3–6, 1–6 |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–3</small> |Februar 2018 |Buenos Aires, Argentina |250 Series |Pesek |{{flagicon|AUT}} [[Dominic Thiem]] |2–6, 4–6 |- | bgcolor=FFA07A|Poraz | <small>0–4</small> | September 2019 | Metz, Francija | 250 Series | Trda (i) | {{flagicon|FRA}} [[Jo-Wilfried Tsonga]] | 7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–7<sup>(4–7)</sup>, 3–6 |} == Davisov pokal == === Posamično (8–1) === {| class="wikitable" style="font-size:97%;" |- bgcolor="#eeeeee" !Skupina !Krog !Datum !Proti !Podlaga !Nasprotnik !Izid !Rezultat |- bgcolor=FADA5E | rowspan=1 bgcolor=#efefef|II. evroafriška skupina (2010) | rowspan=1 align=center|1R | rowspan=1|07-03-2010 | rowspan=1|{{ikonazastave|NOR}} Norveška | rowspan=1|trda | {{ikonazastave|NOR}} Stian Boretti | bgcolor=98FB98|zmaga | 6–3, 6–2 |- bgcolor=FFDDF4 | rowspan=1 bgcolor=#efefef|I. evroafriška skupina (2011) | rowspan=1 align=center|2R | rowspan=1|10-07-2011 | rowspan=1|{{ikonazastave|ITA}} Italija | rowspan=1|pesek | {{ikonazastave|ITA}} Fabio Fognini | bgcolor=FFA07A|poraz | 2–6, 2–2, b.b. |- bgcolor=FFDDF4 | rowspan=1 bgcolor=#efefef|I. evroafriška skupina (2012) | rowspan=1 align=center|1R | rowspan=1|12-02-2012 | rowspan=1|{{ikonazastave|DEN}} Danska | rowspan=1|trda | {{ikonazastave|DEN}} Thomas Kromann | bgcolor=98FB98|zmaga | 6-3, 3-6, 6-4 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=4|II. evroafriška skupina (2018) |align=center rowspan=2|1R |03-02-2018 |rowspan=2|{{flagicon|POL}} Poljska |rowspan=2|trda (I) |{{flagicon|POL}} Kamil Majchrzak |bgcolor=98FB98|zmaga |6–3, 6–4 |-bgcolor=FADA5E |04-02-2018 |{{flagicon|POL}} Hubert Hurkacz |bgcolor=98FB98|zmaga |6–4, 7–5 |-bgcolor=96DED1 |align=center rowspan=2|PO |07-04-2018 |rowspan=2|{{flagicon|TUR}} Turčija |rowspan=2|pesek |{{flagicon|TUR}} Altuğ Çelikbilek |bgcolor=98FB98|zmaga |6–4, 6–2 |-bgcolor=96DED1 |08-04-2018 |{{flagicon|TUR}} Cem İlkel |bgcolor=98FB98|zmaga |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–2 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=2|II. evroafriška skupina (2019) |align=center rowspan=2|1R |13-09-2019 |rowspan=2|{{flagicon|EGY}} Egipt |rowspan=2|pesek |{{flagicon|EGY}} Karim-Mohamed Maamoun |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 4–1, b.b. |-bgcolor=FADA5E |14-09-2019 |{{flagicon|EGY}} Mohamed Safwat |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 7–5 |} === Dvojice (1–2) === {|class=wikitable style=font-size:97% !Skupina !Krog !Datum !Proti !Podlaga !Partner !Nasprotnik !Izid !Rezultat |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=2|II. evroafriška skupina (2018) |align=center|1R |04-02-2018 |{{flagicon|POL}} Poljska |trda (I) |{{flagicon|SLO}} [[Blaž Rola]] |{{flagicon|POL}} Marcin Matkowski<br>{{flagicon|POL}} Mateusz Kowalczyk |bgcolor=FFA07A|poraz |7–5, 6–7<sup>(5–7)</sup>, 4–6 |-bgcolor=96DED1 |align=center|PO |08-04-2018 |{{flagicon|TUR}} Turčija |pesek |{{flagicon|SLO}} Tom Kočevar-Dešman |{{flagicon|TUR}} Cem İlkel<br>{{flagicon|TUR}} Anıl Yüksel |bgcolor=FFA07A|poraz |3–6, 6–3, 3–6 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef|II. evroafriška skupina (2019) |align=center|1R |14-09-2019 |{{flagicon|EGY}} Egipt |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Blaž Rola]] |{{flagicon|EGY}} Sherif Sabry<br />{{flagicon|EGY}} Mohamed Safwat |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 6–3 |} == Posamični nastopi == Po turnirju ''2022 Croatia Open Umag'' {|class=wikitable style=text-align:center;font-size:97% !Tournament!!2009!!2010!!2011!!2012!!2013!!2014!!2015!!2016!!2017!!2018!!2019!!2020!!2021!!2022!!SR!!W–L |- |colspan=17 align=left|'''[[Grand Slam]] |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|Australian Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |A |0 / 9 |1–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Francije|French Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 9 |8–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |A |Q2 |A |Q1 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 9 |6–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo ZDA|US Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|1R |A | |0 / 7 |3–7 |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Zmage–porazi !0–0 !0–0 !0–0 !0–0 !0–4 !0–2 !2–4 !2–4 !3–4 !1–4 !2–4 !3–3 !3–3 !2–2 !0 / 34 !18–34 |- |colspan=17 align=left|'''ATP World Tour Masters 1000 |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |Q1 |bgcolor=afeeee|1R |A |A |A |colspan=2 style="color:#ccc;"|P |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |- |align=left|Miami Masters |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |Q1 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|P |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 8 |5–8 |- |align=left|Monte-Carlo Masters |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|P |A |A |0 / 3 |2–3 |- |align=left|Madrid Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |style="color:#ccc;"|P |A |A |0 / 0 |0–0 |- |align=left|Rome Masters |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |A |0 / 4 |3–4 |- |align=left|Canada Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |style="color:#ccc;"|P |A | |0 / 0 |0–0 |- |align=left|Cincinnati Masters |A |A |A |A |Q1 |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|3R |A | |0 / 1 |2–1 |- |align=left|Shanghai Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |A |style="color:#ccc;" colspan=2|P | |0 / 1 |1–1 |- |align=left|Paris Masters |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A | |0 / 2 |1–2 |- !style=text-align:left|Zmage–porazi !0–0 !0–0 !0–0 !0–0 !1–2 !2–1 !1–1 !2–4 !2–3 !3–3 !0–2 !2–2 !1–2 !0–2 !0 / 22 !14–22 |- |colspan=17 align=left|'''Kariera |- !style=text-align:left|Naslovi / Finali !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 1 !0 / 0 !0 / 1 !0 / 1 !0 / 1 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !colspan=2|0 / 4 |- !style=text-align:left|Skupno zmage–porazi !0–0 !1–0 !1–2 !4–4 !11–18 !5–9 !17–17 !12–19 !19–18 !21–19 !20–17 !10–12 !15–15 !3–9 !colspan=2|139–159 |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Zmage % | – |100% |33% |50% |38% |36% |50% |39% |51% |52% |53% |53% |50% |25% !colspan=2|47% |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Letna lestvica |303 |540 |165 |98 |87 |145 |45 |101 |49 |67 |58 |58 |109 | |colspan=2| |} == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{ATP|BH09}} * {{ITF male profile|100062100}} * {{DavisCupplayerlink|100062100}} {{DEFAULTSORT:Bedene, Aljaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Britanski tenisači]] g1ygk6lpu9wb0ymx6vjg92vduqjs985 5726999 5726998 2022-08-03T13:04:08Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox Tenis biografija | playername = Aljaž Bedene | image = | nickname = | country = {{SLO}}<br>{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo|Zd. kraljestvo]] <small>(2015–17)</small> | residence = [[London]], [[Združeno kraljestvo|V. Britanija]] | coach = Markus Wislsperger | datebirth = | placebirth = | height = 1,83 m | weight = | turnedpro = 2008 | retired = | plays = z desno (dvor. bekhend) | careerprizemoney = $5,062,997 | singlesrecord = 139–159 | singlestitles = | highestsinglesranking = 43 (19. februar 2018) | currentsinglesranking = 286 (2. avgust 2022) | AustralianOpenresult = 2R (2020) | FrenchOpenresult = 3R (2016, 2020, 2022) | Wimbledonresult = 3R (2017, 2020) | USOpenresult = 3R (2019) | Othertournaments = | doublesrecord = 20-48 | doublestitles = 0<br><small>1 [[Challenger]], 2 Futures | highestdoublesranking = 127 (7. oktober 2013) | currentdoublesranking = – (2. avgust 2022) | grandslamsdoublesresults = 1 | AustralianOpenDoublesresult = 1R (2016) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2013, 2020) | WimbledonDoublesresult = 1R (2013, 2015, 2022) | USOpenDoublesresult = 1R (2015) | OthertournamentsDoubles = | updated = 1. avgust 2022 }} '''Aljaž Bedene''', [[Slovenci|slovensko]]-[[Britanci|britanski]] [[tenisač]], * [[18. julij]] [[1989]], [[Ljubljana]]. Od leta 2008 živi v Angliji, marca 2015 je pridobil britansko državljanstvo in do leta 2018 tekmoval za Združeno kraljestvo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/sport/tenis/aljaz-bedene-dobil-britanski-potni-list.html |title= Aljaž Bedene dobil britanski potni list |accessdate=18. julija 2015 |date=26. marec 2015 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Od leta 2018 pa ponovno tekmuje za Slovenijo. ==Kariera== ===2011=== Če ne štejemo Davisovega pokal je prvi turnir serije ATP na katerem je nastopil na [[2011 Erste Bank Open]] na [[Dunaj]]u. Tam je v 2. krogu izgubil z 6-4, 4-6, 1-6 proti Tommy Haasu. ===2012=== Bedene je do svojega prvega četrt finala v karieri na ATP prišel na [[2012 Erste Bank Open]] na Dunaju. V četrtfinalu je izgubil z 2-6, 2-4, b.b. proti Janku Tipsareviću. ===2013=== Njegov največki uspeh kariere in hkrati prvi nastop v polfinalu ATP pa je nastop na [[2013 Aircel Chennai Open]] v [[Chennai]]u, [[Indija]]. kjer je z 6-4, 2-6, 2-6 izgubil proti Janku Tipsareviću. Direktno se je uvrstil v glavni žreb [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtega prvenstva Avstralije 2013]] in prvič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 6-4, 3-6, 5-7, 6–7<sup>(1–7)</sup> izgubil dvoboj proti nemcu [[Benjamin Becker]]ju. Na turnirju [[2013 BNP Paribas Open]] v [[Indian Wells, California|Indian Wells]]u je prvič v karieri zaigral v glavnem žrebu turnirjev serije Masters 1000. v prvem krogu je z 4-6, 3-6 izgubil proti Fabio Fogniniju. Na turnirju [[2013 Sony Open Tennis|2013 Miami Masters]] je prvič v karieri zaigral drugem krogu turnirjev serije Masters 1000. Tam je z 5-7, 7-5, 5-7 izgubil proti Andreasu Seppiju. Na [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtem prvenstvu Francije 2013]] je nastopil prvič in drugič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 2-6, 2-6, 3-6 izgubil dvoboj proti francozu [[Jo-Wilfried Tsonga]]ju. V moških dvojicah je v 2. krogu OP Francije z [[Grega Žemlja|Grego Žemljo]] izgubil z 5-7, 1-6 proti dvojici [[Aisam-ul-Haq Qureshi]]/[[Jean-Julien Rojer]]. Z zmago v prvem krogu sta postala prva slovenca v zgodovini, ki sta zmagala dvoboj moških dvojic na turnirjih za Grand Slam. V Wimbledonu je prvič in tretjič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. Nastop posamično je izgubil v 1. krogu. V moških dvojicah je v 1. krogu z [[Grega Žemlja|Grego Žemljo]] izgubil z 3-6, 4-6, 7-5, 6-7 proti tajski dvojici [[Sanchai Ratiwatana]]/[[Sonchat Ratiwatana]]. To je tudi sploh prvi nastop Slovenskih moških dvojic vWimbledonu. Na [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprtem prvenstvu ZDA]] je nastopil prvič in četrtič v karieri zaigral na turnirju za Grand Slam. V prvem krogu je z 5-7, 6-4, 3-6, 0-6 izgubil dvoboj proti rusu [[Dmitry Tursunov]]u. ==ATP finali== [[Slika:Aljaz Bedene (SLO) (9618535210).jpg|thumb|right|250px|Bedene na [[Odprto prvenstvo ZDA 2013|Odprtem prvenstvu ZDA 2013]]]] ===Posamično: 4 (4 finalist)=== {| |- valign="top" | {|class="wikitable" !Legend |- style="background:#f3e6d7;" |Grand Slam tournaments (0–0) |- style="background:#ffffcc;" |ATP World Tour Finals (0–0) |- style="background:#e9e9e9;" |ATP World Tour Masters 1000 (0–0) |- style="background:#d4f1c5;" |ATP World Tour 500 Series (0–0) |- |ATP World Tour 250 Series (0–4) |} | {|class="wikitable" !Po podlagi |- |Trda (0–2) |- |Pesek (0–2) |- |Trava (0–0) |} | {|class="wikitable" !Po prostoru |- |Zunaj (0–3) |- |Dvorana (0–1) |} |} {|class="sortable wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Izid |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–1</small> |Januar 2015 |Chennai, Indija |250 Series |Trda |{{flagicon|SUI}} [[Stan Wawrinka]] |4–6, 3–6 |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–2</small> |April 2017 |Budimpešta, Madžarska |250 Series |Pesek |{{flagicon|FRA}} [[Lucas Pouille]] |3–6, 1–6 |- |bgcolor=FFA07A|Poraz |<small>0–3</small> |Februar 2018 |Buenos Aires, Argentina |250 Series |Pesek |{{flagicon|AUT}} [[Dominic Thiem]] |2–6, 4–6 |- | bgcolor=FFA07A|Poraz | <small>0–4</small> | September 2019 | Metz, Francija | 250 Series | Trda (i) | {{flagicon|FRA}} [[Jo-Wilfried Tsonga]] | 7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–7<sup>(4–7)</sup>, 3–6 |} == Davisov pokal == === Posamično (8–1) === {| class="wikitable" style="font-size:97%;" |- bgcolor="#eeeeee" !Skupina !Krog !Datum !Proti !Podlaga !Nasprotnik !Izid !Rezultat |- bgcolor=FADA5E | rowspan=1 bgcolor=#efefef|II. evroafriška skupina (2010) | rowspan=1 align=center|1R | rowspan=1|07-03-2010 | rowspan=1|{{ikonazastave|NOR}} Norveška | rowspan=1|trda | {{ikonazastave|NOR}} Stian Boretti | bgcolor=98FB98|zmaga | 6–3, 6–2 |- bgcolor=FFDDF4 | rowspan=1 bgcolor=#efefef|I. evroafriška skupina (2011) | rowspan=1 align=center|2R | rowspan=1|10-07-2011 | rowspan=1|{{ikonazastave|ITA}} Italija | rowspan=1|pesek | {{ikonazastave|ITA}} Fabio Fognini | bgcolor=FFA07A|poraz | 2–6, 2–2, b.b. |- bgcolor=FFDDF4 | rowspan=1 bgcolor=#efefef|I. evroafriška skupina (2012) | rowspan=1 align=center|1R | rowspan=1|12-02-2012 | rowspan=1|{{ikonazastave|DEN}} Danska | rowspan=1|trda | {{ikonazastave|DEN}} Thomas Kromann | bgcolor=98FB98|zmaga | 6-3, 3-6, 6-4 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=4|II. evroafriška skupina (2018) |align=center rowspan=2|1R |03-02-2018 |rowspan=2|{{flagicon|POL}} Poljska |rowspan=2|trda (I) |{{flagicon|POL}} Kamil Majchrzak |bgcolor=98FB98|zmaga |6–3, 6–4 |-bgcolor=FADA5E |04-02-2018 |{{flagicon|POL}} Hubert Hurkacz |bgcolor=98FB98|zmaga |6–4, 7–5 |-bgcolor=96DED1 |align=center rowspan=2|PO |07-04-2018 |rowspan=2|{{flagicon|TUR}} Turčija |rowspan=2|pesek |{{flagicon|TUR}} Altuğ Çelikbilek |bgcolor=98FB98|zmaga |6–4, 6–2 |-bgcolor=96DED1 |08-04-2018 |{{flagicon|TUR}} Cem İlkel |bgcolor=98FB98|zmaga |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–2 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=2|II. evroafriška skupina (2019) |align=center rowspan=2|1R |13-09-2019 |rowspan=2|{{flagicon|EGY}} Egipt |rowspan=2|pesek |{{flagicon|EGY}} Karim-Mohamed Maamoun |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 4–1, b.b. |-bgcolor=FADA5E |14-09-2019 |{{flagicon|EGY}} Mohamed Safwat |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 7–5 |} === Dvojice (1–2) === {|class=wikitable style=font-size:97% !Skupina !Krog !Datum !Proti !Podlaga !Partner !Nasprotnik !Izid !Rezultat |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef rowspan=2|II. evroafriška skupina (2018) |align=center|1R |04-02-2018 |{{flagicon|POL}} Poljska |trda (I) |{{flagicon|SLO}} [[Blaž Rola]] |{{flagicon|POL}} Marcin Matkowski<br>{{flagicon|POL}} Mateusz Kowalczyk |bgcolor=FFA07A|poraz |7–5, 6–7<sup>(5–7)</sup>, 4–6 |-bgcolor=96DED1 |align=center|PO |08-04-2018 |{{flagicon|TUR}} Turčija |pesek |{{flagicon|SLO}} Tom Kočevar-Dešman |{{flagicon|TUR}} Cem İlkel<br>{{flagicon|TUR}} Anıl Yüksel |bgcolor=FFA07A|poraz |3–6, 6–3, 3–6 |-bgcolor=FADA5E |bgcolor=efefef|II. evroafriška skupina (2019) |align=center|1R |14-09-2019 |{{flagicon|EGY}} Egipt |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Blaž Rola]] |{{flagicon|EGY}} Sherif Sabry<br />{{flagicon|EGY}} Mohamed Safwat |bgcolor=98FB98|zmaga |7–5, 6–3 |} == Posamični nastopi == Po turnirju ''2022 Croatia Open Umag'' {|class=wikitable style=text-align:center;font-size:97% !Tournament!!2009!!2010!!2011!!2012!!2013!!2014!!2015!!2016!!2017!!2018!!2019!!2020!!2021!!2022!!SR!!W–L |- |colspan=17 align=left|'''[[Grand Slam]] |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|Australian Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |A |0 / 9 |1–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Francije|French Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 9 |8–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |A |Q2 |A |Q1 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 9 |6–9 |- |align=left|[[Odprto prvenstvo ZDA|US Open]] |A |A |A |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|1R |A | |0 / 7 |3–7 |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Zmage–porazi !0–0 !0–0 !0–0 !0–0 !0–4 !0–2 !2–4 !2–4 !3–4 !1–4 !2–4 !3–3 !3–3 !2–2 !0 / 34 !18–34 |- |colspan=17 align=left|'''ATP World Tour Masters 1000 |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |Q1 |bgcolor=afeeee|1R |A |A |A |colspan=2 style="color:#ccc;"|P |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |- |align=left|Miami Masters |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |Q1 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|P |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 8 |5–8 |- |align=left|Monte-Carlo Masters |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |style="color:#ccc;"|P |A |A |0 / 3 |2–3 |- |align=left|Madrid Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |style="color:#ccc;"|P |A |A |0 / 0 |0–0 |- |align=left|Rome Masters |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|3R |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |A |0 / 4 |3–4 |- |align=left|Canada Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |A |style="color:#ccc;"|P |A | |0 / 0 |0–0 |- |align=left|Cincinnati Masters |A |A |A |A |Q1 |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|3R |A | |0 / 1 |2–1 |- |align=left|Shanghai Masters |A |A |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |A |style="color:#ccc;" colspan=2|P | |0 / 1 |1–1 |- |align=left|Paris Masters |A |A |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|2R |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A | |0 / 2 |1–2 |- !style=text-align:left|Zmage–porazi !0–0 !0–0 !0–0 !0–0 !1–2 !2–1 !1–1 !2–4 !2–3 !3–3 !0–2 !2–2 !1–2 !0–2 !0 / 22 !14–22 |- |colspan=17 align=left|'''Kariera |- !style=text-align:left|Naslovi / Finali !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 1 !0 / 0 !0 / 1 !0 / 1 !0 / 1 !0 / 0 !0 / 0 !0 / 0 !colspan=2|0 / 4 |- !style=text-align:left|Skupno zmage–porazi !0–0 !1–0 !1–2 !4–4 !11–18 !5–9 !17–17 !12–19 !19–18 !21–19 !20–17 !10–12 !15–15 !3–9 !colspan=2|139–159 |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Zmage % | – |100% |33% |50% |38% |36% |50% |39% |51% |52% |53% |53% |50% |25% !colspan=2|47% |-bgcolor=efefef !style=text-align:left|Letna lestvica |303 |540 |165 |98 |87 |145 |45 |101 |49 |67 |58 |58 |109 | |colspan=2| |} == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{ATP|BH09}} * {{ITF male profile|100062100}} * {{DavisCupplayerlink|100062100}} {{DEFAULTSORT:Bedene, Aljaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Britanski tenisači]] kd4pysf6p3r0psphb0rb5qf9gh430ox Studenčarstvo 0 297509 5727146 4475496 2022-08-03T19:57:42Z Yerpo 8417 /* Iskanje vode */ pnp wikitext text/x-wiki '''Studenčarstvo''' je bila [[domača obrt]] povezana z iskanjem [[voda|vode]], kopanjem [[vodnjak]]ov in nameščanjem [[vodna črpalka|vodnih črpalk]] za črpanje vode iz vodnjakov. Ta obrt je bila najdlje ohranjena v severozahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]]. Studenčarji (iskalci vode) so bili med prebivalstvom zelo spoštovani in cenjeni, saj je bilo njihovo delo življenjsko pomembno. ==Delo studenčarjev== Njihovo delo je bilo sestavljeno iz več delov. ===Iskanje vode=== Vodo so iskali z [[Navadna leska|leskovimi]] ali [[Vrba (drevo)|vrbovimi]] šibami z dvema vrhovoma, ki sta bili stari 1 leto. Drugo ime za tako šibo je bil »bajalica«. Tam kjer se je šiba upognila je bil to znak, da se pod zemljo skriva voda. To mesto so označili z lesenim klinom. ===Kopanje=== Izkopavati so začeli na mestu označenim s klinom. Delo je bilo postopno. Jamo so sproti oblagali z [[les]]om, [[kamen]]jem in kasneje z [[beton]]om. Ko so prišli do vode so postavili pleten koš, ki je deloval tudi kot [[filter]]. ===Namestitev črpalke=== Ko so studenec do konca izkopali, so namestili še napravo za črpanje. Uporabljali so samotežni način pri katerih so vedro navezali na verigo. Kasneje so uporabljali tudi lesene in litoželezne črpalke. ==Glej tudi== *[[Seznam domačih obrti]] *[http://www.drustvo-akcija.com/Studencarstvo,316,0.html Studenčarstvo] ==Literatura== * {{navedi knjigo |author=Bogataj Janez |year=1989 |title=Domače obrti na Slovenskem |edition= |location=Ljubljana |publisher=DZS |isbn=9788634104165 |cobiss=13989632}} [[Kategorija:Obrti]] cv81mk1kcnpdhzzw79r7xj2k5syy1uj Poljanec (priimek) 0 304151 5726994 5659407 2022-08-03T12:50:15Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Poljanec}} '''Poljanec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleš Poljanec]], dr. gozdarstva, naravovarstvenik *[[Andrej Poljanec]] (*1984), atlet, skakalec ob palici *[[Andreja Poljanec]] (*1976), psihologinja, psihoterapevtka *[[Erik Poljanec]], kolesar * [[Ivan Poljanec]] (+ 1935), vladni komisar za Maribor * [[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]] (1855—1933), podobar (kipar, slikar) * [[Leopold Poljanec]] (1872—1944), gimnazijski profesor, naravoslovec (geolog, paleontolog, biolog) * [[Leo Poljanec]] (1889—1960), Codellijev sodelavec v Afriki, filmski igralec * [[Ljudmila Poljanec]] (1874—1948), pesnica in dramatičarka * [[Ludvik Poljanec]], zastopnik pri ESČP - laik, politik * [[Maja Poljanec Nemec]], igralka * [[Marija Poljanec]], babica (1. predsednica babiškega društva 1919) * [[Marjan Poljanec]] (*1943), prevajalec * [[Maša Poljanec]], pianistka * [[Miha Poljanec]] (*1995), kolesar * [[Nani Poljanec]] (pravo ime [[Aleksander Jurkovič]]), zbiralec, "ljudski umetnik", igralec .. * [[Savo Poljanec]] (1907—1966), vojaški pilot, polkovnik letalstva JLA * [[Taras Poljanec]] (1908—1964), violinist * [[Vinko Poljanec]] (1876—1938), duhovnik in koroški narodni borec == Glej tudi == * priimek [[Poljanšek]] *priimka [[Polanec]], [[Polanc]] *priimek [[Polajnar]] *priimek [[Polenec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Poljanec}} {{Priimek|Poljanec}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] df6jh6yo2556i5fsnk4p4qxhfcbyca0 Valant 0 306914 5727185 5725067 2022-08-03T22:04:05Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Valant''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Valant]] (*1977), atletinja troskokašica * [[Ivan Valant]] (1909 - 1999), kolesar *[[Janez Valant]], športnik, začetnik raftanja v Sloveniji *[[Martina Valant]] (*1969), glasbena šolnica *[[Matjaž Valant]] (*1967), kemik, izumitelj, prof. UNG *[[Milan Valant]] (1904—1994), lokalni in poljudni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1939—2014), alpinist *[[Nataša Valant]] (*1946), pianistka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada *[[Stane Valant]], finančnik == Glej tudi == * priimke [[Balant]], [[Valand]], [[Walland]], [[Valenta]], [[Valenčič]], [[Valentinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Valant}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mtqn5t41ydqhggsu0m2ewhwsa7weapa 5727186 5727185 2022-08-03T22:04:27Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Valant''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Valant]] (*1977), atletinja troskokašica * [[Ivan Valant]] (1909—1999), kolesar *[[Janez Valant]], športnik, začetnik raftanja v Sloveniji *[[Martina Valant]] (*1969), glasbena šolnica *[[Matjaž Valant]] (*1967), kemik, izumitelj, prof. UNG *[[Milan Valant]] (1904—1994), lokalni in poljudni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1939—2014), alpinist *[[Nataša Valant]] (*1946), pianistka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada *[[Stane Valant]], finančnik == Glej tudi == * priimke [[Balant]], [[Valand]], [[Walland]], [[Valenta]], [[Valenčič]], [[Valentinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Valant}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1gifkgemylmpqriiss957788itlhzgx 5727187 5727186 2022-08-03T22:04:52Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Valant''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Valant]] (*1977), atletinja troskokašica * [[Ivan Valant]] (1909—1999), kolesar *[[Janez Valant]], športnik, začetnik raftanja v Sloveniji *[[Martina Valant]] (*1969), glasbena šolnica *[[Matjaž Valant]] (*1967), kemik, izumitelj, prof. UNG *[[Milan Valant]] (1904—1994), lokalni in poljudni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1939—2014), alpinist *[[Nataša Valant]] (*1946), pianistka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada *[[Stane Valant]], ekonomist, finančnik == Glej tudi == * priimke [[Balant]], [[Valand]], [[Walland]], [[Valenta]], [[Valenčič]], [[Valentinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Valant}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] hn3trgve2u6z1q71tddj1jlvdymxari Pretočna citometrija 0 333435 5727156 5242553 2022-08-03T20:13:52Z Yerpo 8417 wiki wikitext text/x-wiki '''Pretočna citometrija''' je tehnika, s katero merimo in analiziramo lastnosti posameznih [[Celica|celic]], ki v [[Suspenzija|suspenziji]] ena za drugo potujejo skozi pretočni citometer in jih osvetljujemo z ozkim snopom [[Laser|laserske]] svetlobe. V eni sekundi lahko analiziramo več tisoč celic, kar nam da zanesljivo podobo o fizikalnih in [[Biokemija|biokemičnih]] lastnosti celice. Svetlobni žarek zadane ob celico, se odbije, lomi ali pa se absorbira v [[Fluorokrom|fluorokromih]], ki jih predhodno vežemo na celice. Celica z vezanim fluorokromom nato oddaja svetlobo daljše [[Valovna dolžina|valovne dolžine]]. Pretočna citometrija ima več možnosti uporabe v bioloških in medicinskih znanostih in se uporablja tako v raziskovalne kot v [[Diagnoza|diagnostične]] namene. Vse več se uporablja tudi za identifikacijo, karakterizacijo, spremljanje in kontrolo delovnih organizmov v bioprocesih. S pomočjo pretočne citometrije lahko pridobimo več informacij o delovnem organizmu v bioprocesu, kar omogoča lažjo optimizacijo in vodenje bioprocesa. Pretočna citometrija s svojimi tehnikami med drugim omogoča merjenje in določevanje [[Apoptotza|apoptotičnih]] celic, merjenje in določevanje mrtvih celic in analizo [[Celični ciklus|celičnega cikla]]. Metode pretočne citometrije izkoriščajo morfološke in biokemijske spremembe celic, ki so značilne za apoptozo, [[Nekroza|nekrozo]] ali določeno fazo celičnega cikla. S številnimi tehnikami pretočne citometrije dobimo več podatkov o stanju celic v preiskovanem vzorcu. ==Pretočni citometer== Sodobni citometer lahko analizira več tisoč delcev vsako sekundo, hkrati pa jih ločuje glede na določeno lastnost delca. Vsak pretočni citometer je sestavljen iz naslednjih enot: #Enega ali več virov svetlobe določene valovne dolžine #Hidrodinamskega sistema, ki omogoča kontroliran pretok posameznih celic skozi merilno enoto #Detekcijski sistem, ki zazna sprejeto svetlobo #Računalniški sistem, ki izmerjeno svetlobo na detektorju spremeni v signal Merimo lahko sipanje svetlobe na celicah, pri čemer dobimo informacijo o velikosti in zrnatosti posamezne celice. Poleg tega lahko merimo s celic oddano [[Fotoluminiscenca|fluorescenčno]] svetlobo, ki je posledica vezave specifičnih, s flurokromom označenih [[Protitelo|protiteles]] na opazovane celične označevalce. S kombiniranjem dobljenih podatkov lahko v vzorcu ločimo posamezne populacije celic, določimo njihov delež, opazujemo specifični marker le na določeni populaciji, z uporabo specializiranih pretočnih citometrov, imenovanih celični ločevalci, pa lahko posamezne populacije celic za nadaljnjo obdelavo tudi izoliramo. Večje število laserjev in fluorescenčnih detektorjev omogoča hitrejšo analizo delcev. Sprva so bili pretočni citometri eksperimentalne naprave, kasneje pa so jih zaradi tehnološkega razvoja izboljšali in jih začeli uporabljati za klinične in raziskovalne namene. ==Merjenje sipanja svetlobe== Laserski žarek je usmerjen skozi hidrodinamski sistem citometra in ko celica prečka laserski žarek, se svetloba na njej [[Sipanje|sipa]]. Sipano svetlobo merimo z dvema [[Fotodetektor|fotodetektorjema]] in sicer z enim, ki je postavljen v smeri svetlobnega vira (angl. Forward scatter oz. FSC) in drugim, ki je postavljen pod pravim kotom glede na sipano svetlobo (angl. Side scatter oz. SSC). Jakost prepuščene svetlobe, ki jo zazna prvi fotodetektor, je obratnosorazmerna velikosti celic, torej večje celice prepustijo manj svetlobe, na grafu pa zabeležimo močnejši signal. Zrnatost celice je odraz količine in lastnosti membranskih struktur celice in sicer [[Lizosom|lizosomov]], [[Fagosom|fagosomov]], [[Endoplazemski retikulum|ER]] in drugih [[Organel|organelov]]. Ko svetloba z laserja zadane te strukture, se od njih sipa v vse smeri. Fotodetektor SSC zazna jakost odbite svetlobe, ko se ta sipa na organelih. Bolj kot so celice zrnate, več svetlobe sipajo, zato je tudi signal, ki ga zabeležimo, močnejši. Porazdelitev posameznih celic v suspenziji, razporejenih glede na velikost in zrnatost, lahko prikažemo s [[Histogram|histogramom]] ali s točkovnim diagramom. ==Merjenje fluorescence== Sodobni pretočni citometri poleg velikosti in zrnatosti omogočajo tudi merjenje fluorescence in sicer z več flurescenčnimi fotodetektorji hkrati. Ti lovijo emitirano svetlobo določene valovne dolžine, ki jo oddaja barvilo. Fotodetektorji pretvorijo svetlobne signale v električne, ki jih na računalniku obdelamo in grafično prikažemo. S fluorescenčnimi barvili, ki so najpogosteje vezana na protitelesa, lahko označimo strukture, na katera se ta protitelesa vežejo, na površini celice ali v njeni notranjosti. Če uporabljamo različne fluorokrome, ki absorbirajo svetlobo v enakem valovnem območju, emitirajo pa jo v različnih, lahko opazujemo več različnih celičnih označevalcev hkrati. ==Viri== # Bizjak, Vesna. 2006. Uporaba pretočne citometrije za spremljanje karakteristik celic CHO v bioprocesih, diplomsko delo. Dostopno prek: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_bizjak_vesna.pdf # Černivec, Maja, Vladka Čurin Šerbec, Vesna Galvani, Mascia Ghielmetti, Katrina Hartman, Andreja Nataša Kopitar, Simon Koren, Miha Kosmač, Ruth Rupreht in Tanja Vranec, ur.2012. Priročnik za vaje pri predmetu Molekularna imunologija z imunokemijo za študente Univerzitetnega študijskega programa Biokemija, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. {{Commonscat|Flow cytometry}} [[Kategorija:Celična biologija]] [[Kategorija:Medicinski testi]] [[Kategorija:Klinična patologija]] [[Kategorija:Laboratorijske tehnike]] {{normativna kontrola}} 6mqugur3if93ayfe05kvsfnwckx5nf4 Zavarovana plezalna pot 0 341074 5727194 5533148 2022-08-03T23:43:44Z Amanesciri2021 205950 /* Klasične zavarovane plezalne poti */ wikitext text/x-wiki [[File:Flickr - The U.S. Army - "Klettersteig".jpg|thumb|300px|Prečkanje "Klettersteig" jugozahodno od Grafenwoehr, Nemčija.]] '''Zavarovane plezalne poti''' (s tujko imenovane ''ferate'') so [[Zelo zahtevna pot|zelo zahtevne planinske poti]], ki so za napredovanje po večini dolžine opremljene z [[varovala|varoval]]i in pomagali iz železja. Namen opremljanja zavarovanih plezalnih poti je omogočiti pristop na najzahtevnejše vrhove ali preko sten tudi planincem brez alpinističnega znanja. ''Ferate'' premagujemo s plezanjem. Številna pomagala, namenjena napredovanju (klini, skobe, umetne stope), niso značilnost plezalno-športnih ferat. Te so brez umetnih pomagal, razen jeklenic za samovarovanje. V zadnjih letih so se želje in potrebe uporabnikov po plezalnih poteh nekoliko spremenile, zato jih lahko delimo na: * klasične, * športne in * ekstremne == Zgodovina == Prve zavarovane plezalne poti so nastale že pred prvo svetovno vojno, ko je razvoj gorništva v Alpah zelo napredoval. na Slovenskem je dal Jakob Aljaž leta 1895 opremiti nekatere izpostavljene dele poti na Triglav s 130 metri jeklenice in 36 železnimi koli.<ref>Planinski vestnik 1895</ref> Med prvo svetovno vojno so za potrebe vojske opremili mnoge ferate ter s tem omogočili vojakom pristop na predele gora, ki bi jim bili sicer nedostopni. Iz tega časa so znane ferate predvsem v Dolomitih. Po zahtevnosti so te poti znane še danes. Na Slovenskem je med obema vojnama nastala Hanzova zavarovana pot (1926), poimenovana po gorskem vodniku Ivanu Vertlju - Hanzi. Kopinškova pot na Ojstrico je bila opremljena leta 1940. Po drugi svetovni vojni je bila opremljena Kopiščarjeva pot skozi Prednje okno v Prisojniku (1948). V novejši zgodovini je nastala še marsikatera zavarovana plezalna pot. Nekatere so opremljene z jeklenico za varovanje in s klini, ki so namenjeni zgolj za počitek in manj za premagovanje težavnih delov pori. == Klasične zavarovane plezalne poti == Opremljanje zelo zahtevnih poti je najbolj razširjeno v italijanskih [[Dolomiti]]h, pa tudi v [[Avstrija|Avstrij]]i ([[masiv Dachstein]]). Tudi v Sloveniji lahko uvrstimo med tovrstne plezalne poti nekatere zelo zahtevne planinske poti: [[Kopiščarjeva pot]] skozi [[Prednje okno]] na [[Prisojnik]], [[Hanzova pot]] na [[Mala Mojstrovka|Malo Mojstrovko]], [[Slovenska pot]] na [[Mangart]], [[pot Silva Korena]] na [[Krn]], [[Rekarjeva pot]] na Vrbanovo špico in pot iz Pekla na [[Rjavina|Rjavin]]o. Ferata [[Dobršnik]] (2022). Te poti so speljane predvsem po naravnih prehodih v stenah, po grebenih, policah, zajedah, žlebovih in kaminih. == Športne plezalne poti == V zadnjem času so marsikje v Alpah, predvsem v bližini turističnih središč, zgradili športne plezalne poti. Zgrajene so tako, da so namenoma zahtevnejše. Edino obvezno varovalo je jeklenica. V kolikor so nameščeni tudi klini, so daleč narazen in služijo za počivanje in ne za pomoč pri napredovanju. Jeklenica je pogosto napeta ob gladki, navpični steni, kjer stopov praktično ni. Gre za plezanje na trenje, ob velikem napenjanju mišic. Vzpetina je pri tem popolnoma nepomembna. Cilj običajno ni vrh, ampak pot sama po sebi. Edino pomembno pri takih poteh je težavnost in izpostavljenost. == Ekstremne plezalne poti == Ekstremne ''ferate'' so pogosto opremljene v bližini izhodišč in so za ljubitelje poligon za posebno rekreacijo. Namerno so zgrajene tako, da ne potekajo po najlažjih prehodih, zato so zahtevnejše kot bi bilo to sicer potrebno zaradi prehoda čez steno. Od varoval so se poleg jeklenic začeli napeljevati tudi žični mostovi nad visokimi prepadi. Po možnosti potekajo prek gladkih, tudi previsnih sten in bi bile brez uporabe jeklenic take smeri ocenjene z najvišjimi stopnjami. == Težavnostne stopnje == Zavarovane plezalne poti so označene s težavnostno stopnjo. V Sloveniji nimamo svoje lestvice težavnosti, zato si pomagamo z avstrijsko, ki ima stopnje od A do F, pri čemer pomeni: F - skrajno težavne previsne odseke, D - težko, E - ekstremno. Težavnost Kopiščarjeve in Hanzove poti na Malo Mojstrovko je nižja od C/D, kar je tudi meja v zahtevnosti, pri kateri začnemo govoriti o pravih ''feratah''. "Ferat, ki bi ustrezale avstrijskim ocenam od D naprej, na ozemlju Slovenije sploh nimamo (seveda če izvzamemo Gonžarjevo peč, ki je ocenjena z D/E)!" pravi Andrej Mašera v uvodniku PV 04/11. == Viri in sklici == {{sklici}} * {{navedi splet |url=http://atv.hamradio.si/photo_album/Climbing_and_Mountaineering/Tezke_ferate-1_14.04.2012/index.html |title=Gorniško izobraževanje |accessdate=29. avgusta 2012}} * {{navedi splet |url=http://www.gorniski-center.si/pdf/seznam%20opreme%20via%20ferate.pdf |title=Seznam opreme |accessdate=29. avgusta 2012}} * {{navedi knjigo |title=55 zavarovanih plezalnih poti |publisher=SIDARTA |author=Andrej Mašera |ISBN=978-961-6027-62-5}} == Glej tudi == * Prvi koraki v svet vertikale; SIDARTA, Vili Guček * Planinski vestnik 04/2011, PZS == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Via ferrate|Zavarovana plezalna pot}} * [http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=10001&id=2828 Za ljubitelje ferat] * [http://www.plezanje.net/climbing/index.asp Plezanje] * [http://pd-vg.velenje.si/ucni_poligon.htm Gonžarjeva peč] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Planinstvo]] [[Kategorija:Gorništvo]] [[Kategorija:Poti]] 047w7tjjz4fq50lzbroylog47ecbc8k 5727347 5727194 2022-08-04T11:21:58Z Ljuba brank 92351 /* Klasične zavarovane plezalne poti */ pravilnw np wikitext text/x-wiki [[File:Flickr - The U.S. Army - "Klettersteig".jpg|thumb|300px|Prečkanje "Klettersteig" jugozahodno od Grafenwoehr, Nemčija.]] '''Zavarovane plezalne poti''' (s tujko imenovane ''ferate'') so [[Zelo zahtevna pot|zelo zahtevne planinske poti]], ki so za napredovanje po večini dolžine opremljene z [[varovala|varoval]]i in pomagali iz železja. Namen opremljanja zavarovanih plezalnih poti je omogočiti pristop na najzahtevnejše vrhove ali preko sten tudi planincem brez alpinističnega znanja. ''Ferate'' premagujemo s plezanjem. Številna pomagala, namenjena napredovanju (klini, skobe, umetne stope), niso značilnost plezalno-športnih ferat. Te so brez umetnih pomagal, razen jeklenic za samovarovanje. V zadnjih letih so se želje in potrebe uporabnikov po plezalnih poteh nekoliko spremenile, zato jih lahko delimo na: * klasične, * športne in * ekstremne == Zgodovina == Prve zavarovane plezalne poti so nastale že pred prvo svetovno vojno, ko je razvoj gorništva v Alpah zelo napredoval. na Slovenskem je dal Jakob Aljaž leta 1895 opremiti nekatere izpostavljene dele poti na Triglav s 130 metri jeklenice in 36 železnimi koli.<ref>Planinski vestnik 1895</ref> Med prvo svetovno vojno so za potrebe vojske opremili mnoge ferate ter s tem omogočili vojakom pristop na predele gora, ki bi jim bili sicer nedostopni. Iz tega časa so znane ferate predvsem v Dolomitih. Po zahtevnosti so te poti znane še danes. Na Slovenskem je med obema vojnama nastala Hanzova zavarovana pot (1926), poimenovana po gorskem vodniku Ivanu Vertlju - Hanzi. Kopinškova pot na Ojstrico je bila opremljena leta 1940. Po drugi svetovni vojni je bila opremljena Kopiščarjeva pot skozi Prednje okno v Prisojniku (1948). V novejši zgodovini je nastala še marsikatera zavarovana plezalna pot. Nekatere so opremljene z jeklenico za varovanje in s klini, ki so namenjeni zgolj za počitek in manj za premagovanje težavnih delov pori. == Klasične zavarovane plezalne poti == Opremljanje zelo zahtevnih poti je najbolj razširjeno v italijanskih [[Dolomiti]]h, pa tudi v [[Avstrija|Avstrij]]i ([[masiv Dachstein]]). Tudi v Sloveniji lahko uvrstimo med tovrstne plezalne poti nekatere zelo zahtevne planinske poti: [[Kopiščarjeva pot skozi Prednje okno]] na [[Prisojnik]], [[Hanzova pot na Malo Mojstrovko]], [[Slovenska pot na Mangart]], [[pot Silva Korena na Krn]], [[Rekarjeva pot na Vrbanovo špico]] in pot iz Pekla na [[Rjavina|Rjavino]]. Te poti so speljane predvsem po naravnih prehodih v stenah, po grebenih, policah, zajedah, žlebovih in kaminih. == Športne plezalne poti == V zadnjem času so marsikje v Alpah, predvsem v bližini turističnih središč, zgradili športne plezalne poti. Zgrajene so tako, da so namenoma zahtevnejše. Edino obvezno varovalo je jeklenica. V kolikor so nameščeni tudi klini, so daleč narazen in služijo za počivanje in ne za pomoč pri napredovanju. Jeklenica je pogosto napeta ob gladki, navpični steni, kjer stopov praktično ni. Gre za plezanje na trenje, ob velikem napenjanju mišic. Vzpetina je pri tem popolnoma nepomembna. Cilj običajno ni vrh, ampak pot sama po sebi. Edino pomembno pri takih poteh je težavnost in izpostavljenost. == Ekstremne plezalne poti == Ekstremne ''ferate'' so pogosto opremljene v bližini izhodišč in so za ljubitelje poligon za posebno rekreacijo. Namerno so zgrajene tako, da ne potekajo po najlažjih prehodih, zato so zahtevnejše kot bi bilo to sicer potrebno zaradi prehoda čez steno. Od varoval so se poleg jeklenic začeli napeljevati tudi žični mostovi nad visokimi prepadi. Po možnosti potekajo prek gladkih, tudi previsnih sten in bi bile brez uporabe jeklenic take smeri ocenjene z najvišjimi stopnjami. == Težavnostne stopnje == Zavarovane plezalne poti so označene s težavnostno stopnjo. V Sloveniji nimamo svoje lestvice težavnosti, zato si pomagamo z avstrijsko, ki ima stopnje od A do F, pri čemer pomeni: F - skrajno težavne previsne odseke, D - težko, E - ekstremno. Težavnost Kopiščarjeve in Hanzove poti na Malo Mojstrovko je nižja od C/D, kar je tudi meja v zahtevnosti, pri kateri začnemo govoriti o pravih ''feratah''. "Ferat, ki bi ustrezale avstrijskim ocenam od D naprej, na ozemlju Slovenije sploh nimamo (seveda če izvzamemo Gonžarjevo peč, ki je ocenjena z D/E)!" pravi Andrej Mašera v uvodniku PV 04/11. == Viri in sklici == {{sklici}} * {{navedi splet |url=http://atv.hamradio.si/photo_album/Climbing_and_Mountaineering/Tezke_ferate-1_14.04.2012/index.html |title=Gorniško izobraževanje |accessdate=29. avgusta 2012}} * {{navedi splet |url=http://www.gorniski-center.si/pdf/seznam%20opreme%20via%20ferate.pdf |title=Seznam opreme |accessdate=29. avgusta 2012}} * {{navedi knjigo |title=55 zavarovanih plezalnih poti |publisher=SIDARTA |author=Andrej Mašera |ISBN=978-961-6027-62-5}} == Glej tudi == * Prvi koraki v svet vertikale; SIDARTA, Vili Guček * Planinski vestnik 04/2011, PZS == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Via ferrate|Zavarovana plezalna pot}} * [http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=10001&id=2828 Za ljubitelje ferat] * [http://www.plezanje.net/climbing/index.asp Plezanje] * [http://pd-vg.velenje.si/ucni_poligon.htm Gonžarjeva peč] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Planinstvo]] [[Kategorija:Gorništvo]] [[Kategorija:Poti]] a5px6g7vzekqochpj6t7q12wcwwn71x Pavel Rušt 0 347179 5727007 5689721 2022-08-03T14:16:38Z Hladnikm 6240 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba }} [[Slika:Pavel Rušt 1942.jpg|thumb|300 px|Pavel Rušt v rimskem zaporu po bitki na Nanosu 1942]] '''Pavel Rušt''', partizansko ime Paule, [[kmet]] in [[partizan]], * [[9. januar]] [[1909]], [[Gradišče pri Vipavi]], [[Avstro-Ogrska]], † [[26. junij]] [[1942]], Forte Bravetta pri [[Rim]]u, [[Kraljevina Italija]]. Rodil se je v družini malega kmeta Franca in gospodinje Marije Rušt, rojene Petrič. Imel je sestro in več bratov, družina je živela v veliki revščini. Ljudsko šolo je končal v [[Vipava|Vipavi]]. Po šoli je ostal doma na kmetiji, delal je kot dninar na večjih kmetijah v Vipavski dolini. Na [[Nanos]]u si je služil kruh kot pastir in se preživljal tudi z drugimi priložnostnimi deli. Bil je srednje postave, miren, redkobeseden. Redni vojaški rok je služil 18 mesecev v letih 1928 in 1929 v [[Neapelj|Neaplj]]u. Že pred drugo svetovno vojno sta mu umrla starša, bratje so emigrirali v Belgijo, kjer so delali kot rudarji. Redne službe ni dobil, saj so bile te rezervirane za člane fašistične stranke. Ob napadu Italije na Jugoslavijo leta 1941 je bil za kratek čas vpoklican kot rezervist. Leta 1941 je bil zaprt za tri mesece, ker so ga ujeli pri ilegalni žganjekuhi. Leta 1941 se je pridružil partizanom in se tako izognil mobilizaciji v italijansko vojsko, kamor je bil vpoklican v začetku leta 1942, in sicer bi se moral zglasiti v enoti v Vicenzi. Bil je pripadnik pivške partizanske čete, sodeloval je že v njenih prvih vojaških akcijah. Njegova skupina je v začetku leta 1942 na železniški postaji v Štanjelu pri predoru odtujila italijanskim stražarjem težki mitraljez S. I. A., s katerim je kasneje upravljal on. V akcijah se je izkazal kot hraber borec in goreč antifašist, aprila 1942 je postal desetnik v pivški četi. Ker se je četi pridružilo več novih upornikov, predvsem dezerterjev iz italijanske vojske ter tudi Špacapanova četa iz Ljubljane, se je enota preoblikovala v polbataljon v okolici [[Ostrožno Brdo|Ostrožnega Brda]] v Brkinih. Izvedli so prve večje akcije. Italijanske oblasti so začele s povračilnimi ukrepi, zato so se umaknili na Nanos, kamor jih je vodil Rušt. Po izdaji so jih 18. aprila 1942 napadle italijanske oborožene sile. Razvil se je hud spopad, v literaturi znan kot [[Bitka na Nanosu|nanoška bitka]] na kotah 887, 837 in 866 na relaciji Piženti-Tura. Rušt je s svojimi soborci iz pivške čete branil vrh skalnate vzpetine na Lipah (kota 887). Italijanske sile so zaradi velike premoči v oborožitvi in vojaštvu razbile polbataljon. Preživeli borci so se že kmalu po začetku spopada umikali posamezno ali v manjših skupinah. Rušt, ki je vztrajal z manjšo skupinico tovarišev, se je bil primoran umakniti na koto 837 (s toponimom Boben) in tod z mitraljezom odbil štirinajst italijanskih jurišev, kar je omogočilo nekaterim umikajočim upornikom preživetje. Ob koncu spopada, ko mu je zmanjkalo streliva, se je tudi sam z manjšo skupino partizanov umaknil z bojišča, a so kmalu padli v zasedo. Skril se je v manjšo jamo, a ga je skupina bersaljerjev našla, pri čemer je prišlo do spopada. Nazaj je metal ročne bombe, ki so jih italijanski vojaki metali v njegov zaklon. Pri tem je utrpel hude rane na rokah ter bil ranjen s strelnim orožjem v obe rami. Italijanski vojaki so ga zajeli, odpeljali k zavetišču Abram, v vojašnico v Vipavo ter v vojaško bolnišnico v Gorici. Tam so mu amputirali levo roko pri komolcu. Zaprt je bil v Gorici in v [[Rim]]u v zaporu [[Regina Coeli]]. Na zaslišanjih in sodišču ni odgovarjal, zato so ga preiskovalci ocenili zelo negativno. Večkrat je bil pretepen in mučen. Posebno sodišče za zaščito države ga je skupaj s še drugimi ujetimi partizani 25. junija 1942 obsodilo na smrt. Naslednji dan so ga skupaj s še osmimi obsojenci okoli šeste ure ustrelili v trdnjavi [[Forte Bravetta]] v Rimu. Na spomeniku, ki stoji na kraju usmrtitve, slovenske žrtve niso navedene. Spominska plošča ustreljenim se nahaja na pokopališču Flaminio, čeprav so pokopani na pokopališču Verano; postavila sta jo 27. 6. 2012 veleposlaništvo RS v Rimu in Zveza borcev. Na Gradišču je njegovo ime vklesano na spomeniku skupaj z ostalimi padlimi domačini. Po njem se imenuje trg v Vipavi, v preteklosti je bil po njemu imenovan tudi zavod za invalidno mladino v Vipavi. Njegovo uporništvo proti fašizmu in zatiranju slovenskega naroda na Primorskem ter njegov nepopustljiv boj na Nanosu, še posebej pa njegovo trpljenje po zajetju so med lokalnim prebivalstvom postali legendarni. ==Viri== *Zdenka Žigon. [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rust-pavel/ Rušt, Pavel.] Obrazi slovenskih pokrajin. *Patrizia Raveggi. [https://www.patriaindipendente.it/ci-guidavano-le-stelle/pavel-rust-eroe-sloveno-dal-monte-nanos-a-forte-bravetta/ Pavel Rušt, eroe sloveno.] ''Patria independente'' 18. 4. 2022. * Primož Plahuta. Spopad na Nanosu aprila 1942, zbirka gradiva za lastno uporabo, 143 strani [2022]. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rušt, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] kijtxujihpytmud6tvq3d7esnst6mqk Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji 0 347918 5727034 5441257 2022-08-03T17:07:31Z Pipan Minuta19 213914 Popravljene lokacije nekaterih lokomotiv. wikitext text/x-wiki '''Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji''' predstavlja vse ohranjene [[parna lokomotiva|parne lokomotive]], ki stojijo bodisi v [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniškem muzeju]] bodisi po slovenskih železniških postajah ali drugod. == Seznam parnih lokomotiv == {|class="wikitable sortable" !Trenutna oznaka !Nekdanje oznake !Uporabnik !Izdelovalec !Tovarniška številka !Letnica proizvodnje !Kolesna razporeditev !Lokacija !Vzdevek / opombe !Slika |- |'''JŽ 01-074''' |SHS 1074<ref name ="Pospichal JDŽ/JŽ 01" /> | |[[Berliner Maschinenbau|Berliner Maschinenbau AG]] |7995 |1922 |[[2-6-2]]<br>1C1 |[[Borovnica]] | |[[File:JZ 01 074 in Ljubljana-Moste.jpg|100px]] |- |'''[[SŽ-serija 03|SŽ 03-002]]''' | | | | |1914 |[[4-6-0]]<br>2C |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Slovenian Railway Museum 4 2010.JPG|100px]] |- |'''[[SŽ-serija 06|06-016]]''' |SHS 486 316 | |[[August Borsig#August Borsig and his company|A Borsig GmbH]] |12205 |1930 |[[2-8-2]]<br />1D1 h2 |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] |Služi za nadomestne dele lokomotivi '''06-018'''<ref name ="Muzeja Slovenskih Železnic 06-018" />[http://www.miniaturna-zeleznica.com/06.htm] | |- |'''SŽ 06-018''' |SHS 486 318 | |A Borsig GmbH |12207 |1930 |[[2-8-2]]<br />1D1 h2 |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] |[http://www.miniaturna-zeleznica.com/06.htm] |[[File:06-018 most na soci.jpeg|100px]] |- |'''11-023'''<ref name="miniaturna-zeleznica 11" /> | | |MAVAG, Budapest |5582 |1947 |[[4-8-2]]<br />2D1 h2 |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[Slika:JZ 11-023.jpg|levo|brezokvirja|136x136_pik]] |- |'''SŽ 17-006''' |MAV 342.164<br />DRB 75 1403 | | | |1917 |[[2-6-2T]]<br />1C1 h2t |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] |[http://www.miniaturna-zeleznica.com/17.htm] | |- |'''JDŽ 17-086''' |MÁV 342 059<ref name ="Pospichal JDŽ/JŽ 17"/><br />SHS 342.059<ref name ="Pospichal JDŽ/JŽ 17"/> | | |Bp 4332 |1917 |[[2-6-2]] |[[Logatec]] |[http://www.miniaturna-zeleznica.com/17.htm] |[[File:17-086 in Logatec.jpg|100px]] |- |'''[[JŽ-serija 18|JDŽ 18-005]]''' |BBÖ 629.80<br />DRB 77 265<ref name="miniaturna-zeleznica 18" /> | |[[Krauss & Co]], [[Linz]] |1445 |1927 |[[4-6-2T]]<br/>2C1 h2t |[[Dravograd]] |[http://www.pospichal.net/lokstatistik/20018-jdz18.htm] |[[File:Dravograd-steam locomotive JZ 18-005.jpg|100px]] |- |'''JDŽ 20-183''' |SHS 6183<ref name="miniaturna-zeleznica 20" /> | |Rheinische MetallWaaren und Mashinenfabrik |526 |1922 |[[2-6-0]]<br/>1C h2 |[[Trebnje]] |[http://www.pospichal.net/lokstatistik/20020-jdz20.htm] |[[File:Trebnje-steam locomotive 20-183.jpg|100px]] |- |'''JŽ 22-092''' |MÁV 324.432<br />JDŽ 22-092<ref name ="Pospichal JDŽ 22"/> | |Budapest |3557 |1914 |[[2-6-2]] |[[Kočevje]] | |[[File:JZ 22-092 in Kocevje.jpg|100px]] |- |'''24-036''' | | | | | |[[2-8-0]]<br>1D n2v |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Ljubljana Railway Museum JDZ 24-036 2019-07-12.jpg|100px]] |- |'''[[SŽ-serija 25|JŽ 25-002]]''' |SHS 270.202<br />JDŽ 25-002<ref name ="Pospichal JDŽ 25"/> | |[[Wiener Neustädter Lokomotivfabrik|Actien Gesellschaft der Lokomotiv-Fabrik vorm. G. Sigl]] |5721 |1922 |[[2-8-0]]<br />1D h2 |[[Celje]] |[http://www.postavljalnica-celje.si/Eksponati_25-002_1.html][http://www.postavljalnica-celje.si/Eksponati_25-002_2.html] |[[File:JZ 25-002 in Celje.jpg|100px]] |- |'''25-005''' | | | | | |[[2-8-0]]<br />1D h2 |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | | |- |'''JŽ 25-018''' |BBÖ 270.215<br />FS 728.008<br />JDŽ 25-018<ref name ="Pospichal JDŽ 25"/> | |Floridsdorf |2711 |1921 | |[[Črnomelj]] | |[[File:JZ 25-018 in Crnomelj.jpg|100px]] |- |'''JŽ 25-019''' |BBÖ 270.150<br />FS 728.014<br />JDŽ 25-019<ref name ="Pospichal JDŽ 25"/> | |Floridsdorf |2642 |1920 | |[[Novo mesto]] |Zadnja lokomotiva, umaknjena iz rednega prometa.<ref name ="Zadnja para" /> |[[File:JZ 25-019 in Novo mesto.jpg|100px]] |- |'''SŽ 25-026''' |BBÖ 270.164<br />FS 728.028 | |Floridsdorf |2656 |1920<ref name = "Pospichal JDŽ 25" /> |[[2-8-0]]<br />1D h2 |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Bled Slovenie --CC-BY-SA-- Train a vapeur.jpg|100px]] |- |'''JDŽ 28-006''' |SHS 80.306<br />DR 57 383<ref name = "Pospichal JDŽ 28" /> | |[[Wiener Neustädter Lokomotivfabrik|Actien Gesellschaft der Lokomotiv-Fabrik vorm. G. Sigl]] |5740 |1923 |[[0-10-0]] |[[Divača]] | |[[File:3343divacaRailwayStation.jpg|100px]] |- |'''28-029''' | | | | | | |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Ljubljana 038.JPG|100px]] |- |'''29-010''' | | | | | | |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | | |- |'''[[SŽ-serija 33|SŽ 33-037]]''' |HDŽ 30-022<br />JŽ 33-037<ref name = "Pospichal JDŽ 33" /> | |Henschel und Sohn |27943 |1944 |[[2-10-0]]<br />1E h2 |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] |[http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/ZelezniskiMuzej/Lokomotive/ObjektLokomotiva_33-037.html] |[[File:SZ 33-037 during a stopover in Most na Soci.jpg|100px]] |- |'''DRB 52 4936''' |DRB 52 4936<br />JŽ 33-110<ref name = "Pospichal JDŽ 33" /> | |MBA, Berlin |14006 |1943 |[[2-10-0]]<br />1E h2 |Muzej vojaške zgodovine Pivka | |[[File:SZ 33-110 in Stanjel.jpg|100px]] |- |'''33-253''' | | | | | | |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Ljubljana 040.JPG|100px]] |- |'''33-339''' | | | | | | |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Ljubljana 018.JPG|100px]] |- |'''36-013''' | | | | | | |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | | |- |'''JŽ 50-060''' |MÁV 376 227<br />SHS 376.227 | |Magyar Államvasutak Gépgyára |2806 |1912 |[[2-6-2]]<br />1C1 h2t |[[Litija]] |[http://www.pospichal.net/lokstatistik/20904-sid.htm][http://www.miniaturna-zeleznica.com/50.htm] |[[File:Litija-steam locomotive JZ 50-060.jpg|100px]] |- |'''JŽ 51-156''' |MÁV 375.586 |MÁV | |5218 |1941 |[[2-6-2T]]<br />1C1 h2t<ref name="miniaturna-zeleznica 51" /> |[[Grosuplje]] |[http://www.pospichal.net/lokstatistik/20051-jdz51.htm] |[[File:Grosuplje-steam locomotive JZ 51-156.jpg|100px]] |- |'''JŽ 52-011''' |kkStB 178.204<br />178.204<br />DRB 92 2261<br />JDŽ 52-011<ref name = "Pospichal JDŽ 52" /> | |[[Krauss & Co]], [[Linz]] |7314 |1918 |[[0-8-0T]] <br />D n2vt<ref name = "postavljalnica-celje" /> |[[Laško]] |[http://www.miniaturna-zeleznica.com/52.htm] |[[File:JZ 52-011 in Lasko.jpg|100px]] |- |'''JŽ 53-003''' |BBÖ 378.139<ref name="miniaturna-zeleznica 53" /> | |[[Wiener Neustädter Lokomotivfabrik|Actien Gesellschaft der Lokomotiv-Fabrik vorm. G. Sigl]] |5826 |1928 |[[2-8-2T]]<br />1D1 h2t |[[Rogatec]] | |[[File:JZ 53-003 in Rogatec.jpg|100px]] |- |'''JŽ 53-017''' |BBÖ 378.106<br />DRB 93 1406 | |StEG |4830 |1928 |[[2-8-2T]]<br />1D1 h2t |[[Murska Sobota]] | |[[File:JZ 53-017 in Murska Sobota.jpg|100px]] |- |'''JŽ 53-019''' |BBÖ 378.116<br />DRB 93.1416 | |Wiener Lokomotiv Fabrik, Floridsdorf |2976 |1928 |[[2-8-2T]]<br />1D1 h2t |[[Naklo]] | |[[File:JZ 53-019 in Naklo.jpg|100px]] |- |'''JŽ 62-019''' |1433<ref name="Pospichal JDŽ 62" /> | |HK Porter Locomotive Works, USA |7547 |1943 |[[0-6-0T]] |[[Studenci]] pri [[Maribor]]u | |[[File:62-019 in Maribor-Studenci.jpg|100px]] |- |'''JŽ 62-037''' |4332<ref name="Pospichal JDŽ 62" /> | |Vulcan Iron Locomotive Works |4494 |1943 |[[0-6-0T]] |[[Krmelj]] |[http://www.miniaturna-zeleznica.com/62.htm] |[[File:Krmelj-steam locomotive 62-037.jpg|100px]] |- |'''JŽ 62-070''' |6171<ref name="Pospichal JDŽ 62" /> |Rudnik Zagorje |Vulcan Iron Locomotive Works |4541 |1944 |[[0-6-0T]] |[[Zagorje ob Savi]] | |[[File:62-070 in Zagorje ob Savi.jpg|100px]] |- |'''62-119''' | |Tovarna aluminija Talum |{{unicode|Đuro Đaković}} |627<ref name="Pospichal JDŽ 62" /> |1957 |[[0-6-0T]] |[[Dobova]] | |[[File:62-119 in Dobova.jpg|100px]] |- |'''62-121''' | | | | | |[[0-6-0T]] |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Ljubljana 044.JPG|100px]] |- |'''62-324''' | | |{{unicode|Đuro Đaković}} |324 |1953 |[[0-6-0T]] |[[Šentjur]] |[http://www.miniaturna-zeleznica.com/62.htm] |[[File:62_324_in_Sentjur.jpg|100px]] |- |'''62-360''' |851 | |{{unicode|Đuro Đaković}} |360<ref name="Pospichal Ðuro Ðakovic" /> |1953 |[[0-6-0T]] |[[Sevnica]] |[http://www.turizem-sevnica.si/lokomotiva.htm] |[[File:62-360 in Sevnica.jpg|100px]] |- |'''62-632''' | |Vipap papir, [[Krško]] |{{unicode|Đuro Đaković}} |632<ref name="Pospichal Ðuro Ðakovic" /> |1955 |[[0-6-0T]] |[[Mozirje]] |[http://www.pospichal.net/lokstatistik/20904-sid.htm] |[[File:62-632 in Mozirje.jpg|100px]] |- |'''SŽ 71-012''' |ŽJ O-IX<br />SHS IIIa3 11032<ref name="CSIMC 71-012" /> | |[[Orenstein & Koppel]] |10168 |1922 |[[0-6-0T]]<br />C t |Aktivna, v uporabi v [[Zreče|Zrečah]] | |[[Slika:SŽ 71-012.jpg|levo|brezokvirja|133x133_pik]] |- |'''[[JŽ serija 72|JŽ 72-018]]''' |SDŽ 362<br />kukHB IIIc 3155<br />SHS 11326<br />JDŽ 72-018<ref name="Pospichal JDŽ 72" /> | |[[Krauss & Co]], [[München]] |5398 |1905 |[[0-6-2]] |[[Slovenske Konjice]] |[http://www.dampflok.at/index2.html?/487.htm][http://www.miniaturna-zeleznica.com/SZ_vlaki/72.php]<br>za napačno oznako z napisom zaslužen [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] !! |[[File:JZ_72-018-1.JPG|100px]] |- |'''97-028''' | | | | | | |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Ljubljana 053.JPG|100px]] |- |'''Südbahn 406''' |BBÖ 503.14<br />GKB 406<ref name='ASB:GKB 406' /> |Österreichische Südbahn<ref name='ASB:GKB 406' /> |[[Wiener Neustädter Lokomotivfabrik]] |3922<ref name='ASB:GKB 406' /> |1896<ref name='ASB:GKB 406' /> |[[4-4-0]]<br />2B-n2 |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] |[http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/ZelezniskiMuzej/Lokomotive/Lokomotiva_406.htm] |[[File:Slovenian Railway Museum 1 2010.JPG|100px]] |- |'''JDŽ 116-002''' | | | | |1910 |[[2-6-2T]] |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Slovenian Railway Museum 5 2010.JPG|100px]] |- |'''JŽ 118-005''' |FS 940.015 | |Officine Mechaniche Napoli |66 |1922 |[[2-8-2T]]<br />1D1 h2t<ref name="miniaturna-zeleznica 118" /> |[[Nova Gorica]] | |[[File:Nova Gorica-steam locomotive JZ 118-005.JPG|100px]] |- |'''JDŽ 124-004''' | style=white-space:nowrap <!-- No wrap on this column -->|Südbahn 718<br />Südbahn 719<br />SHS 124-004<br />DRB 53 7152<br />ÖStB 53.7152<br />JDŽ 124-004<ref name='ASB124-004' /> |[[Austrian Southern Railway|Österreichische Südbahn]]<ref name='ASB124-004' /> |StEG<ref name='ASB124-004' /> |567<ref name='ASB124-004' /> |1861<ref name='ASB124-004' /> | |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Slovenian Railway Museum 6 2010.JPG|100px]] |- |'''JŽ 125-037''' |MÁV IIIe 2549<br />MÁV 326-299<br />SHS 326.299<br />HDŽ 125-037<ref name='ASB:125-037'/> |[[Hungarian State Railways|MÁV]] |Magyar Államvasútak Gépgyár |514<ref name='ASB:125-037'/> |1893<ref name='ASB:125-037'/> |0-6-0T<br />Cn2<ref name='ASB:125-037'/> |[[Pragersko]] |''Katica'' |[[File:JZ 125-037 in Pragersko.jpg|100px]] |- |'''133-005''' |kkStb 73.372 | | | | | |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Slovenian Railway Museum 7 2010.JPG|100px]] |- |'''JDŽ 150-003''' |kkStB 9769<br />FS 822.001<br />SHS 97.069<br />JDŽ 151-023<ref name='ASB:150-003' /> |kkStB<ref name='ASB:150-003' /> |StEG<ref name='ASB:150-003' /> |2352<ref name='ASB:150-003' /> |1893<ref name='ASB:150-003' /> |0-6-0T<br />Ct-n2<ref name='ASB:150-003' /> |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Ljubljana 056.JPG|100px]] |- |'''JŽ 151-001''' |SHS 1<br />DRB 98 7041<ref name="Pospichal JDŽ 151" /><br />JŽ 151-001 | |[[Wiener Neustädter Lokomotivfabrik]] |4536 |1903 |[[0-6-0T]]<br>C t |[[Maribor]] | |[[File:JZ 151-001 in Maribor.jpg|100px]] |- |'''152-006''' | | | | | | |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | | |- | style=white-space:nowrap <!-- No wrap on this column -->|'''JDŽ 153-004''' |kkStB 9923<ref name ="Pospichal JDŽ 153" /><br />SHS 99.023<br />MÁV 376,1004<br />DRB 98 1384<br />ÖStB 98.1384<ref name='ASB:153-004' /> |[[Imperial Royal Austrian State Railways|k.k. Staatsbahnen]]<ref name='ASB:153-004' /> |[[Krauss & Co]], [[Linz]] |3973 |1899 |[[2-6-0]]<br />1Ct-n2v |[[Ruše]] | |[[File:153-004 in Ruse.jpg|100px]] |- |'''JDŽ 153-006''' | style=white-space:nowrap <!-- No wrap on this column -->|kkStB 9934<br />SHS 99.34<br />DRB 98 1385<br />Železarni Štore št. 10<ref name ="Pospichal JDŽ 153" /> | |[[Krauss & Co]], [[Linz]] |4269 |1900 |[[2-6-0T]] |[[Kočevje]] |[http://www.miniaturna-zeleznica.com/153.htm] |[[File:JDZ 153-006 in Zalog.jpg|100px]] |- |'''JŽ 153-011''' |kkStB 99.64<ref name ="Pospichal JDŽ 153" /><br />SHS 99.64<br />DRB 98 1389 | |[[Krauss & Co]], [[Linz]] |5708 |1907 | |[[Ajdovščina]] | |[[File:JZ 153-011 in Ajdovscina.jpg|100px]] |- |'''JDŽ 162-001''' |Südbahn 52<br />SDZ 162-001<ref name='ASB162-001' /> |Südbahn<ref name='ASB162-001' /> |Flor<ref name='ASB162-001' /> |276<ref name='ASB162-001' /> |1880<ref name='ASB162-001' /> |0-4-2T<br />B1t-n2<ref name='ASB162-001' /> |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] | |[[File:Slovenian Railway Museum 2 2010.JPG|100px]] |- |[[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)|'''lokomotiva št. 3''']]<ref name='ASB-K3' /> |StLB 3<br />Stahlwerk Jesenice O-IV<ref name='ASB-K3' /> |StLB<ref name='ASB-K3' /> |[[Krauss & Co]], [[Linz]] |2775 |1892<ref name='ASB-K3' /> |0-4-0T<br />Bt-n2<ref name='ASB-K3' /> |[[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]], [[Ljubljana]] |''Gonobitz'' |[[File:Slovenian Railway Museum 3 2010.JPG|100px]] |- |'''O-I'''<ref name ="Pospichal Železarna Jesenice" /> | |Železarna Jesenice |[[Krauss & Co]], [[Linz]] |5570 |1907 |[[0-4-0T]]<br />B n2t |[[Jesenice]] | |[[File:O-I in Jesenice.jpg|100px]] |- |'''O-II'''<ref name ="Pospichal Železarna Jesenice" /> | |Železarna Jesenice |[[Orenstein & Koppel]] |6127 |1913 |[[0-4-0T]]<br />B n2t |Stara Sava, [[Jesenice]] |Stored | |- |'''O-V'''<ref name ="Pospichal Železarna Jesenice" /> |Witkowitz XIII<sup>II</sup> |Železarna Jesenice |[[Krauss & Co]], [[Linz]] |6556 |1912 |[[0-4-0T]]<br />B n2t |Stara Sava, [[Jesenice]] |Stored |[[File:O-V in Jesenice.jpg|100px]] |- |'''O-VIII''' |SHS 3006<ref name ="Pospichal Železarna Jesenice" /> |Železarna Jesenice |[[Orenstein & Koppel]] |10156 |1922 |[[0-6-0T]]<br />C n2t |Stara Sava, [[Jesenice]] |Stored |[[File:O-VIII in Jesenice.jpg|100px]] |- |'''O-XI''' |71-023 |Železarna Jesenice |[[Orenstein & Koppel]] |10154<ref name="Pospichal JDŽ 71" /> |1922 |[[0-6-0T]]<br>C t |[[Zreče]] | |[[File:71-023 in Zrece.jpg|100px]] |- |'''BBÖ P.3''' |DRB 99 1003<br />ÖBB 199.03 |[[Porečanka]] |[[Krauss & Co]], [[Linz]] |1468 |1927 |[[0-8-2T]]<br />D1 h2t |[[Izola]] |[http://www.miniaturna-zeleznica.com/P3.htm][http://www2.arnes.si/~mkralj/lokomotiva/] |[[File:P.3 in izola.jpg|100px]] |- |'''kkStB U.37''' | |Porečanka |[[Wiener Neustädter Lokomotivfabrik|Actien Gesellschaft der Lokomotiv-Fabrik vorm. G. Sigl]] |4867 |1908 |[[0-6-2T]]<br />C1 n2t |[[Koper]] | |[[File:U.37 locomotive (1).JPG|100px]] |- |'''Štore 1''' | |Železarna Ravne | | | | |Koroški muzej, Ravne | | |- |'''Štore 2''' | |Železarna Štore |Henschel, Kassel |17503 |1920 |]]0-4-0T]]<br />B n2t |[[Štore]] |''Štefka'' |[[File:Stefka (Store 2) in Store.jpg|100px]] |- |'''Štore 5''' |kukHB RIIIc 138<br />Jugoles Črnomelj 6<br />Senovo 1 |Železarna Štore |Floridsdorf |2566 |1918 |[[0-6-0T]]<br />C n2t |[[Štore]] | |[[File:Store 5 in Store.jpg|100px]] |- |'''Štore 6''' | |Železarna Štore | | | | |Ljubljana | | |- |'''FS 625.107''' | |[[Ferrovie dello Stato]], Italija |Construzioni Meccaniche di Saronno |490 |1914 |[[2-6-0]]<br />1C h2<ref name="miniaturna-zeleznica 625" /> |[[Šmartno ob Paki]] |[http://www.slo-zeleznice.si/uploads/pictures/gallery/file/NovaProga_Julij_Avgust_2010.pdf] |[[File:FS 625.107 in Smartno ob Paki.jpg|100px]] |- |'''FS 740.121''' | |Ferrovie dello Stato, Italija |Officine Mechaniche Napoli |563 |1914 |[[2-8-0]]<br />1D h2<ref name="miniaturna-zeleznica 740" /> |[[Postojna]] | |[[File:FS 740.121 in Postojna.jpg|100px]] |- |'''LBV-04''' | |TETOL |{{unicode|Đuro Đaković}} |1904 |1964 |0-6-0F<br />C n2f |Moste, [[Ljubljana]] |V redni uporabi. |[[File:LBV-04 in TETOL Ljubljana.jpg|100px]] |- |'''SH 1'''<ref name="www.slovenia.info" /> | |Tovarna stekla Hrastnik |Vulcan-Werke |2907 |1913 |[[0-8-0T]]<br />D n2t |[[Zidani Most]] | |[[File:Zidani Most-steam locomotive SH-1.jpg|100px]] |- |} {{Reflist|2|refs= <ref name='ASB124-004'>{{cite web|last=Zoubek|first=Dieter|title=Lokomotive / Locomotive: JŽ 124-004 (ex Südbahn 718)|url=http://www.dampflok.at/index2.html?/268.htm|work=Austrian Steam Base|accessdate=22 January 2013}}</ref> <ref name='ASB:125-037'>{{cite web|last=Zoubek|first=Dieter|title=Lokomotive / Locomotive: JŽ 125-037 (ex MÁV 326,299)|url=http://www.dampflok.at/index2.html?/651.htm|work=Austrian Steam Base|accessdate=22 January 2013}}</ref> <ref name='ASB:150-003'>{{cite web|last=Zoubek|first=Dieter|title=Lokomotive / Locomotive: JŽ 150-003 (ex kkStB 97.69)|url=http://www.dampflok.at/index2.html?/267.htm|work=Austrian Steam Base|accessdate=22 January 2013}}</ref> <ref name='ASB:153-004'>{{cite web|last=Zoubek|first=Dieter|title=Lokomotive / Locomotive: JŽ 153-004 (ex kkStB 99.23)|url=http://www.dampflok.at/index2.html?/386.htm|work=Austrian Steam Base|accessdate=23 January 2013}}</ref> <ref name='ASB162-001'>{{cite web|last=Zoubek|first=Dieter|title=Lokomotive / Locomotive: JŽ 162-001 (ex Südbahn 52)|url=http://www.dampflok.at/index2.html?/4.htm|work=Austrian Steam Base|accessdate=22 January 2013}}</ref> <ref name='ASB-K3'>{{cite web|last=Zoubek|first=Dieter|title=Lokomotive / Locomotive: K3 ('Gonobitz')|url=http://www.dampflok.at/index2.html?/6.htm|work=Austrian Steam Base|accessdate=22 January 2013}}</ref> <ref name='ASB:GKB 406'>{{cite web|last=Zoubek|first=Dieter|title=Lokomotive / Locomotive: GKB 406 (ex Südbahn 406)|url=http://www.dampflok.at/index2.html?/266.htm|work=Austrian Steam Base|accessdate=23 January 2013}}</ref> <ref name="CSIMC 71-012" >{{cite web|title=71-012|url=http://www.csimc.net/seznamy/slo_760/71-012.php|publisher=Iron Monument Clubu Plzeň|accessdate=24 February 2011|language=cs}}</ref> <ref name= "miniaturna-zeleznica 11">{{cite web|last=|first=|title=JŽ lokomotiva serije 11|url=https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/parne/11.php|work=miniaturna-zeleznica.eu|accessdate=6 February 2011}}</ref> <ref name= "miniaturna-zeleznica 18">{{cite web|last=|first=|title=JŽ lokomotiva serije 18|url=https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/parne/18.php|work=miniaturna-zeleznica.eu|accessdate=23 January 2011}}</ref> <ref name= "miniaturna-zeleznica 20">{{cite web|last=|first=|title=JŽ lokomotiva serije 20|url=https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/parne/20.php|work=miniaturna-zeleznica.eu|accessdate=19 January 2011}}</ref> <ref name= "miniaturna-zeleznica 51">{{cite web|last=|first=|title=JŽ lokomotiva serije 51|url=https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/parne/51.php|work=miniaturna-zeleznica.eu|accessdate=23 January 2011}}</ref> <ref name= "miniaturna-zeleznica 53">{{cite web|last=|first=|title=JŽ lokomotiva serije 53|url=https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/parne/53.php|work=miniaturna-zeleznica.eu|accessdate=27 January 2011}}</ref> <ref name= "miniaturna-zeleznica 118">{{cite web|last=|first=|title=JŽ lokomotiva serije 118|url=https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/parne/118.php|work=miniaturna-zeleznica.eu|accessdate=24 January 2011}}</ref> <ref name= "miniaturna-zeleznica 625">{{cite web|last=|first=|title=FS lokomotiva serije 625|url=https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/parne/625.php|work=miniaturna-zeleznica.eu|accessdate=23 January 2011}}</ref> <ref name= "miniaturna-zeleznica 740">{{cite web|last=|first=|title=JŽ/FS lokomotiva serije 740|url=https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/parne/740.php|work=miniaturna-zeleznica.eu|accessdate=23 January 2011}}</ref> <ref name ="Muzeja Slovenskih Železnic 06-018">{{cite web|last=|first=|title=Lokomotiva_06-018 :: prostorski atlas|url=http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/ZelezniskiMuzej/Lokomotive/ENGLokomotiva_06-018.htm|work=Steam Locomotives of the Museum|accessdate=6 February 2011}}</ref> <ref name="Pospichal JDŽ/JŽ 01">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ/JŽ 01|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20001-jdz01.htm|work=Lokstatistik|accessdate=24 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal JDŽ/JŽ 17">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ/JŽ 17|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20017-jdz17.htm|work=Lokstatistik|accessdate=18 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal JDŽ 22">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 22|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20022-jdz22.htm|work=Lokstatistik|accessdate=26 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal JDŽ 25">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 25|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20025-jdz25.htm|work=Lokstatistik|accessdate=22 January 2011}}</ref> <ref name = "Pospichal JDŽ 28">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 28|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20028-jdz28.htm|work=Lokstatistik|accessdate=19 January 2011}}</ref> <ref name = "Pospichal JDŽ 33">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 33|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20033-jdz33.htm|work=Lokstatistik|accessdate=30 January 2011}}</ref> <ref name = "Pospichal JDŽ 52" >{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 52|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20052-jdz52.htm|work=Lokstatistik|accessdate=27 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal JDŽ 62">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 62|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20062-jdz62.htm|work=Lokstatistik|accessdate=21 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal JDŽ 71">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 71|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/25001-jdz71.htm|work=Lokstatistik|accessdate=21 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal JDŽ 72">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 72|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/25002-jdz72.htm|work=Lokstatistik|accessdate=30 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal JDŽ 151">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 151|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20151-jdz151.htm|work=Lokstatistik|accessdate=25 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal JDŽ 153">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=JDŽ 153|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/20153-jdz153.htm|work=Lokstatistik|accessdate=18 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal Ðuro Ðakovic">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=Ðuro Ðakovic Baumuster JŽ 62 Werloks|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/23091-dd62wl.htm|work=Lokstatistik|accessdate=21 January 2011}}</ref> <ref name="Pospichal Železarna Jesenice">{{cite web|last=Pospichal|first=Josef|title=Železarna Jesenice|url=http://www.pospichal.net/lokstatistik/29004-jesenice.htm|work=Lokstatistik|accessdate=30 January 2011}}</ref> <ref name = "postavljalnica-celje" >{{cite web|last=Railways and railway exhibits fan club CELJE|first=|title=2011 Brochure|url=http://www.postavljalnica-celje.si/Dokumenti/Zlozenka_DLZIE_CE_En_web.pdf|accessdate=27 January 2011}}</ref> <ref name = "www.slovenia.info" >{{cite web|last=Slovenian Tourist Board|first=|title=Steam engine, Zidani most - Other Attractions - Slovenia - Official Travel Guide|url=http://www.slovenia.info/?ostale_znamenitosti=10518&lng=2|accessdate=30 January 2011}}</ref> <ref name ="Zadnja para">{{cite web|last=|first=|title=Zadnja para|url=http://www.miniaturna-zeleznica.com/zadnja%20para.htm|work=miniaturna-zeleznica.com|accessdate=27 January 2011|language=slovenščina}}</ref> }} ==Zunanje povezave== {{commonscat|Steam locomotives of Slovenia}} * [http://www.shrani.si/f/32/et/4pdkqEtp/pregled-muzejskih-lokomo.pdf Preglednica 1] * [http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/ZelezniskiMuzej/Seznam Preglednica 2] [[Kategorija:Lokomotive]] [[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic]] r5vfu8iu0knjoejjv8zbv3ksh7wevl8 Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita 0 360745 5727234 5726617 2022-08-04T06:57:47Z Janja dvorsak 93137 wikitext text/x-wiki {{popravi}} [[Slika:Sahrana Josipa Broza Tita.jpg|thumb|200px|Pogreb maršala Tita]] [[Slika:Sahrana Josipa Broza Tita (2).jpg|thumb|200px|Pogreb maršala Tita]] [[Slika:Grave_of_the_marshal_Tito_in_The_Haus_of_Flowers.JPG|thumb|200px|Grob maršala Tita]]<br />'''Pogreb Josipa Broza Tita,''' [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] [[Maršal|maršala]] in predsednika [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]], je bil 8. maja 1980, štiri dni po njegovi smrti 4. maja. Njegov pogreb je pritegnil številne svetovne politike. Glede na število prisotnih politikov in državljanov velja njegov pogreb za enega največjih pogrebov v zgodovini, saj se ga je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov.<ref name="Ridley">{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> Tito je zbolel pred novoletnimi prazniki leta 1979. Januarja 1980 je bil sprejet v ljubljanski klinični center, kjer so mu zaradi zamašitve arterije amputirali levo nogo. Umrl je 4. maja 1980 zaradi gangrene, le tri dni pred 88. rojstnim dnevom. Modri vlak je dan po smrti njegovo truplo v krsti odpeljal v jugoslovansko prestolnico [[Beograd]] (danes glavno mesto [[Srbija|Srbije]]). Le-ta je do pogreba ležala v stavbi zveznega parlamenta (takrat beograjski skupščini), kamor so se zgrinjale kolone užaloščenih ljudi. <br /> ==Bolezen in smrt== Do leta 1979 se je Titovo zdravje močno poslabšalo zaradi [[Sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]], predvsem pa zaradi zamašitja žil na njegovi levi nogi. K poslabšanju zdravja sta prispevala še močno [[Kajenje tobaka|kajenje]] in pitje [[Alkohol|alkohola]]. Prve težave s prekrvavitvijo v levi nogi so se pojavile v drugi polovici decembra 1979. Tito je kljub temu zavrnil kakršne koli zdravniške posege pred [[Božič|božičnimi prazniki]]. Po [[Novo leto|novoletnem]] kosilu 1980 se je opazilo, da ima resne težave pri hoji, zato je bilo dogovorjeno, da se začne takojšnje zdravljenje. 3. januarja 1980 so ga sprejeli v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] na preiskave krvnih žil na njegovi levi nogi. Dva dni pozneje so ga po angiografiji poslali v rezidenco na [[Grad Brdo pri Kranju|grad Brdo]] pri [[Kranj|Kranju]] s priporočilom za nadaljnjo intenzivno zdravljenje. Angiografija je pokazala, da sta bili površinska stegnenična žila in žila Ahilove tetive na Titovi levi nogi zamašeni. Potem, ko se je Tito 10. januarja vrnil nazaj v ljubljanski klinični center, je zdravniški svet sestavil skupino osmih zdravnikov, med katerimi sta bila tudi slavni ameriški zdravnik in kirurg [[Michael DeBakey]] ter sovjetski zdravnik [[Marat Knjazev|Marat Knjazev]].<ref>{{Cite news|url=http://news.google.com/newspapers?nid=2245&dat=19800107&id=9LczAAAAIBAJ&sjid=0zIHAAAAIBAJ&pg=2103,5961589|title=Specialist consults on Tito|date=January 7, 1980|work=Lodi News}}</ref> DeBakey in Knjazev sta privolila na obvod zamašene žile.<ref>{{Cite news|url=http://news.google.com/newspapers?nid=2002&dat=19800114&id=UF4uAAAAIBAJ&sjid=ctoFAAAAIBAJ&pg=1378,2488146|title=Tito surgery succesuful |date=January 14, 1980|work=Beaver County Times}}</ref> Prvo operacijo so opravili zvečer 12. januarja. Sprva se je zdelo, da je bila operacija uspešna, vendar je bilo v nadaljnjih urah ugotovljeno, da ni bila. Zaradi hude poškodbe žil, ki je povzročila prekinitev krvnega pretoka in pospešeno devitalizacijo tkiva na levi nogi, so morali 20. januarja Titu [[Amputacija|amputirati]] njegovo levo nogo, da bi s tem preprečili širjenje [[Gangrena|gangrene]].<ref>{{Cite news|url=http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9402E1D91538E732A25751C2A9679C94619FD6CF&n=Top%2fReference%2fTimes%20Topics%2fPeople%2fT%2fTito%2c%20Josip%20Broz|title=8 DOCTORS SAY TITO IS IN GOOD CONDITION; First Official Report on Response to Surgery Strengthens Hope He Will Return to Duties 'Within Limits of Normal' Control Would Likely Continue Concentration on Foreign Affairs |date=January 22, 1980|work=New York Times}}</ref> Operaciji se je Tito sprva upiral. Njegov ađutant je pozneje povedal, da je s svojo pištolo grozil, da se bo ubil, če mu bodo amputirali nogo, zato mu je pištolo moral skriti. Po srečanju s sinovoma Žarkom in Mišom je vendarle privolil v amputacijo. Po drugi operaciji se je Titovo zdravstveno stanje začasno izboljšalo in začel je z rehabilitacijo. 28. januarja so ga z oddelka za kardiovaskularno kirurgijo premestili na oddelek za kardiologijo. V prvih dneh februarja 1980 se mu je zdravstveno stanje dovolj izboljšalo, da je lahko opravljal nekatere svoje redne predsedniške naloge. Konec februarja 1980 se mu je zdravje poslabšalo, zato je bil znova sprejet v ljubljanski klinični center. Zdravniki so ugotovili poslabšano stanje [[Ledvica|ledvic]], prebavne motnje ter odkrili, da se je okužba, ki jo je povzročila gangrena, razširila in dosegla organe v trebuhu. Naslednji dan so odkrili [[srčno popuščanje]]. Potem, ko so mu sredi marca ponoči [[Odpoved ledvic|odpovedala ledvica]], so se bili zdravniki prisiljeni zateči k nujni hemodializi. Že v začetku marca je zbolel tudi za [[Pljučnica|pljučnico]]. Visoka temperatura in krvavitev v [[Želodec|želodcu]], [[Črevo|črevesju]] in [[Pljuča|pljučih]], ki se je pojavila zaradi gangrene, je povzročila [[Sepsa|sepso]], ki se je konec marca okrepila. Sredi aprila 1980 je Tito doživel še [[Možganska kap|možgansko kap]], zaradi poškodbe [[Jetra|jeter]] in poznejše [[Zlatenica|zlatenice]] je konec meseca doživel šok in padel v komo. Zdravniki so ga komaj ohranjali pri življenju. 4. maja zgodaj zjutraj so zabeležili izrazito srčno-žilno odpoved in šibko delovanje [[Srce|srca]]. Zdravniki so povedali, da so bili zapleti ob Titovi bolezni takšni, kot jih ni bilo še pri nobenem drugem bolniku. 4. maja 1980 je 87-letni Josip Broz Tito zaradi [[Gangrena|gangrene]] ob 15:05 umrl na oddelku za kardiovaskularno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, le tri dni pred svojim 88. rojstnim dnevom. Umrl je v sedmem nadstropju, v najmanjši sobi jugovzhodnega dela bolnišnice, ki jo danes zdravniki uporabljajo za kardiovaskularno operacijo.   == Pogreb == [[Slika:%D0%9F%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%B8_%D0%B2%D0%BE%D0%B7.jpg|thumb|250px|Modri vlak (Plavi voz), ki je Titovo krsto pripeljal iz Ljubljane v Beograd. ]] Ko je v začetku januarja 1980 postalo jasno, da je Titovo življenje v smrtni nevarnosti, je jugoslovansko politično vodstvo v največji tajnosti začelo priprave na njegov pogreb. Titova želja je bila, da bi ga pokopali v [[Hiša cvetja|Hiši cvetja]] na [[Dedinje|Dedinju]]. 5. maja je legendarni Modri vlak zaradi slabega stanja Titovega trupla iz [[Ljubljana|Ljubljane]] v [[Beograd]] peljal le prazno zaprto krsto. Pravo Titovo truplo so v Beograd prepeljali z vojaškim helikopterjem. Titov pogreb je potekal 8. maja 1980 pred kamerami in dostojanstveniki s celega sveta ter velja za enega največjih pogrebov v zgodovini človeštva. Njegovo krsto so položili v globok grob, še isto noč so jo prekrili s cementom in 9-tonskim sarkofagom. Obstajala je bojazen, da bi kdo ukradel truplo, tako kot nedavno tisto od [[Charlie Chaplin|Charlia Chaplina]]. Hiša cvetja je skupaj z Muzejem Jugoslavije postala turistična destinacija in znamenitost Beograda, ki ju je obiskalo milijone ljudi. === Državne delegacije === [[File:Tito's funeral.svg|thumbnail|thumb|250px|{{legend|#000080|Države - poslale državne delegacije.}} {{legend|#FF6600|Države - poslale delegacije strank in organizacij.}} {{legend|#FFFF00|Države - niso poslale državnih delegacij}}]] * {{flagicon|Afghanistan}} [[Sultan Ali Keshtmand]] * {{flagicon|Algeria}} [[Chadli Bendjedid]], [[Rabah Bitat]] * {{flagicon|Angola}} [[Ambrósio Lukoki]] * {{flagicon|Argentina}} [[Alberto Rodríguez Varela]] * {{flagicon|Austria}} [[Rudolf Kirchschläger]], [[Bruno Kreisky]] * {{flagicon|Bangladesh}} [[Ziaur Rahman]] * {{flagicon|Belgium}} [[Baudouin of Belgium]] * {{flagicon|Bulgaria}} [[Todor Živkov]] * {{flagicon|Canada}} [[Edward Schreyer]] * {{flagicon|China}} [[Hua Guofeng]], [[Ji Pengfei]] * {{flagicon|Cuba}} [[Isidoro Malmierca Peoli]], [[Carlos Rafael Rodríguez]] * {{flagicon|Cyprus}} [[Spyros Kyprianou]] * {{flagicon|Czechoslovakia}} [[Gustáv Husák]] * {{flagicon|Denmark}} [[Henrik Danski]] * {{flagicon|Egypt}} sin in hči [[Gamal Abdel Naser|Gamala Abdela Nasserja]] * {{flagicon|Ethiopia}} [[Mengistu Haile Mariam]] * {{flagicon|Finland}} [[Urho Kekkonen]] * {{flagicon|France}} [[Raymond Barre]], [[Jean François-Poncet]] * {{flagicon|Germany}} [[Karl Carstens]], [[Helmut Schmidt]], [[Hans-Dietrich Genscher]] * {{flagicon|East Germany}} [[Erich Honecker]] * {{flagicon|Guinea}} [[Ahmed Sékou Touré]] * {{flagicon|Guinea-Bissau}} [[Luís Cabral]] * {{flagicon|Hungary}} [[János Kádár]] * {{flagicon|India}} [[Indira Gandhi]] * {{flagicon|Italy}} [[Sandro Pertini]], [[Francesco Cossiga]] * {{flagicon|Iraq|1963}} [[Sadam Husein]] * {{flagicon|Japan}} [[Masayoshi Ōhira]] * {{flagicon|Jordan}} [[Husein Jordanski]] * {{flagicon|Mali}} [[Moussa Traoré]] * {{flagicon|Netherlands}} [[Bernhard van Lippe-Biesterfeld]], [[Claus van Amsberg]] * {{flagicon|North Korea}} [[Kim Il-sung]] * {{flagicon|Luxembourg}} [[Janez Luksmeburški (1921)|Janez Luksmeburški]] * {{flagicon|Nepal}} [[Birendra Nepalski]] * {{flagicon|Norway}} [[Olaf. V. Norveški]] * {{flagicon|Pakistan}} [[Muhammad Zia-ul-Haq]] * {{flagicon|Poland}} [[Wojciech Jaruzelski]], [[Edward Gierek]] * {{flagicon|Portugal}} [[António Ramalho Eanes]], [[Francisco de Sá Carneiro]] * {{flagicon|Romania|1965}} [[Nicolae Ceaușescu]] * {{flagicon|Syria}} [[Hafez al-Assad]] * {{flagicon|Spain}} [[Adolfo Suárez]] * {{flagicon|Sweden}} [[Karel XVI. Gustav Švedski]] * {{flagicon|Tanzania}} [[Julius Nyerere]] * {{flagicon|Turkey}} [[Süleyman Demirel]] * {{flagicon|UK}} [[Margaret Thatcher]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Peter Carington, 6th Baron Carrington]], [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet]], [[William Deakin]] * {{flagicon|USA}} [[Walter Mondale]], [[Lillian Gordy Carter]], [[W. Averell Harriman]], [[G. William Miller]] * {{flagicon|USSR}} [[Leonid Iljič Brežnjev]], [[Andrej Gromiko]] * {{flagicon|Vatican City}} [[Achille Silvestrini]] * {{flagicon|Zambia}} [[Kenneth Kaunda]] * {{flagicon|Zimbabwe}} [[Robert Mugabe]] === Delegacije strank in organizacij === * {{flagicon|United Nations}} [[Kurt Waldheim]] * {{flagicon|West Germany}} [[Willy Brandt]] * {{flagicon|UNESCO}} [[Amadou-Mahtar M'Bow]] * {{flagicon|Europe}} [[Wilhelm Haferkamp]] * {{flagicon|Arab League}} * {{flagicon|Chile}} [[Carlos Altamirano]], [[Clodomiro Almeyda]] * {{flagicon|France}} [[François Mitterrand]], [[Lionel Jospin]] * {{flagicon|Greece}} [[Andreas Papandreou]] * {{flagicon|Italy}} [[Bettino Craxi]], [[Enrico Berlinguer]], [[Enzo Bettiza]], [[Giancarlo Pajetta]], [[Paolo Bufalini]] * {{flagicon|Lebanon}} [[Walid Jumblatt]] * {{flagicon|Palestine}} [[Jaser Arafat]] * {{flagicon|Portugal}} [[Mário Soares]], [[Álvaro Cunhal]] * {{flagicon|Sahrawi Arab Democratic Republic}} [[Mohamed Abdelaziz]] * {{flagicon|Spain}} [[Felipe González]] * {{flagicon|Turkey}} [[Bülent Ecevit]] * {{flagicon|Sri Lanka}} [[Sirimavo Bandaranaike]] * {{flagicon|UK}} [[James Callaghan]] == Viri in sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/svet/najvecji-pogrebi-v-zgodovini/34648 Največji pogrebi v zgodovini] * [http://www.presidency.ucsb.edu/ws/?pid=33364 Pismo ameriškega predsednika ob smrti Tita] * [https://www.youtube.com/watch?v=8KqXbRYt77Y YouTube: Tito - zadnji dnevi, smrt, pogreb] [[Kategorija:Josip Broz - Tito]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Tito, Josip Broz]] pkwh0tlzv3g6blr8zu7b8s9vvygzbwb Nadežda Petrović 0 362463 5727315 5488013 2022-08-04T10:51:04Z Longstocking 6337 slovnica wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | nationality = {{zastava|Srbija|name=srbska}} | occupation = <!-- WD --> }} '''Nadežda Petrović''' ({{jezik-sr|Надежда Петровић}}), [[Srbi|srbska]] [[slikar]]ka, * [[12. oktober]] [[1873]], [[Čačak]], † [[3. april]] [[1915]], [[Valjevo]]. Velja za največjo srbsko [[Impresionizem|impresionistko]] in [[Fauvizem|fauvistko]], ter najpomembnejšo srbsko slikarko tistega obdobja. Mlada se je preselila v Beograd, kjer je obiskovala višjo šolo za ženske. Diplomirala je leta 1891 in nekaj časa poučevala na šoli. Leta 1893 se je preselila v [[München]], kjer je študirala v zasebni šoli slovenskega umetnika [[Anton Ažbe|Antona Ažbeta]]. Med leti 1901 in 1912 je svoja dela razstavljala po Evropi. ==Življenjepis== Rojena je v [[Čačak|Čačku]] 12. oktobra leta 1873. Njen oče Dimitrije-Mita Petrović je bil zgodovinar, mati Mileva, sestrična Svetozara Miletića, pa učiteljica. Njen mlajši brat je bil književnik [[Rastko Petrović]].<br> Z družino se je leta 1884 preselila v [[Beograd]]. Višjo žensko šolo je končala v [[Beograd]]u leta 1891. Naslednje leto je naredila izpit za učiteljico risanja v srednjih šolah in postala učenka v ateljeju [[Djordje Krstić|Djordja Krstića]]. Od leta 1896 do 1897 se je šolala pri [[Cyril Kutlík|Cirilu Kutljiki]] (Cyril Kutlík), od leta 1898 pa v [[München|Minchenu]] v ateljeju Slovenca [[Anton Ažbe|Antona Ažbeta]].<br> [[Slika:Spomenik Nadeždi Petrović1.jpg|sličica|levo|Spomenik Nadeždi Petrović v Pionirskem parku, Beograd]] Že leta 1900 je imela prvo samostojno razstavo v [[Beograd]]u. Leta 1901 je začela delati v ateljeu Julijusa Ekctera v Minchenu. 26. avgusta leta 1903 je z Delfo Ivanić in Milico Dobri ustanovila humanitarno društvo [[Kolo srbskih sester]]. Društvo je nastalo kot odgovor na preganjanje kristjanov v "stari Srbiji", na današnjem teritoriju [[Makedonija|Makedonije]]. Konec leta 1903 je Nadežda z Milico Dobri celo odšla v Makedonijo in delila humanitarno pomoč, ki jo je društvo zbralo. Z njima je šel Vojislav Tankosić, ki je delal na ustanovitvi gverilske organizacije. Nadežda je svoje vtise z nevarnega potovanja opisala v drami "Vojvoda Micko Porečki". Drama je bila objavljena šele po njeni smrti. <br><br> Od leta 1904 se je v domovini angažirala za Prvo jugoslavansko umetniško razstavo, Prve jugoslavanske umetniške kolonije in ustanovila Lado (umetniško društvo). Zanimala se je tudi za likovno kritiko. Do leta 1912 je veliko razstavljala: leta 1907 razstava jugoslovanske kolonije, leta 1908 razstava srbskega umetniškega združenja, leta 1910 druga samostojna razstava v [[Ljubljana|Ljubljani]], v [[Pariz]]u na jesenskem Salonu in v [[Zagreb]]u v skupini Medulić, leta 1911 je razstavljala na srbskem oddelku na mednarodni razstavi v [[Rim]]u, na salonu internacionalne unije in na jesenskem salonu v Parizu. V Beogradu je leta 1912 ustanovila slikarsko šolo. Ukvarjala se je tudi s fotografijo v času vojne in je ena od prvih ženskih vojnih fotografov.<br> Njen oče je umrl leta 1911, mati pa naslednjega leta. Njuno smrt je zelo težko sprejela.<br><br> V [[Prva balkanska vojna|1. balkanski vojni]] in [[Druga balkanska vojna|2. balkanski vojni]] ter v [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je bila prostovoljna bolničarka. Umrla je v [[Valjevo|Valjev]]u 3. aprila leta 1915, in sicer zaradi [[tifus]]a. V [[Čačak|Čačku]] od leta 1960 poteka [[Memorial Nadežde Petrović]], slikarski bienale.<br> ==Obdobja v njenem umetniškem delovanju== === - minchensko (1898-1903)=== <gallery> slika:Drvo-u-sumi-1902-NM-bgd.jpg|''Drevo v gozdu'', 1902, [[Narodni muzej]] [[Beograd]] slika:Bavarac-sa-sesirom-1900.jpg|''Bavarec s klobukom'', 1900, Umetniška galerija N.Petrović [[Čačak]] slika:Vodenica-1901.jpg|''Mlin'', 1901, Umetniška galerija N.Petrović [[Čačak]] </gallery> === - srbsko (1903-1910)=== <gallery> slika:Resnik-1904-NM-BGD.jpg|[[Resnik]], 1904, [[Narodni muzej]] [[Beograd]] slika:Portret-starice-Milevica-Petrovic-1909.jpg|''Portret Milevice Petrović)'', 1909, Umetniška galerija N.Petrović [[Čačak]] slika:Prizrenka-Ciganka-1905.jpg|''Prizrenka (Ciganka)'', 1905, Umetniška galerija N.Petrović [[Čačak]] </gallery> === - pariško (1910-1912)=== <gallery> slika:Petrovic more.jpg|''Morje'', 1910, Umetniška galerija N.Petrović [[Čačak]] </gallery> === - vojno (1912-1915)=== <gallery> Slika:Stari-sedrvan-u-Prizrenu-1913.jpg|''Star šadrvan v Prizrenu'', 1913, Umetniška galerija N.Petrović [[Čačak]] Slika:Gracanica-1913.jpg|''Gračanica'', 1913, Umetniška galerija N.Petrović [[Čačak]] Slika:Turski-most.jpg|''Turški most'' Slika:Polje-kosovskih-Bozura.jpg|''Polje kosovskih božurjev'' Slika:Stari-Prizren.jpg|''Stari Prizren'' </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== *Stanislav Živković, Nadežda Petrović (1873 - 1915), ZLUMS, N.Sad 1966. *Miodrag B. Protić, Srbsko slikarstvo XX stoletja, I knjiga, Nolit, Beograd 1970. *Lazar Trifunović, Srbsko slikarstvo (1900 - 1950), Beograd 1973. *K. Ambrozic, Nadežda Petrović (1873 — 1915), Bayerische Staatsgemuldesammlungen/Neue Pinakothek, Munchen 1985. *Katalog, Umetniška galerija "Nadežda Petrović", Čačak 1995. <br> ==Zunanje povezave== * [http://www.nadezdapetrovic.rs/index.php/sr.html: umetniška galerija Nadežda Petrović ] * [http://galerijaslika.biz/category/najbolji-srpski-slikari/nadezda-petrovic/ srbski slikarji - Nadežda Petrović] * [http://www.politika.rs/rubrike/Kultura/Vreme-Nadezde-Petrovic.lt.html "Politika", Članek: Vreme Nadežde Petrović] <br> {{Impresionizem}} {{normativna kontrola}} {{painter-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrović, Nadežda}} [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Impresionistični slikarji]] [[Kategorija:Likovne umetnice]] 53ox1s340spa6kqjb9ttl3wl43r4wul Churriguerizem 0 364754 5727196 5699164 2022-08-03T23:52:07Z Amanesciri2021 205950 /* Izvor */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Santiago GDFL catedral 050318 43.jpg|thumb||Katedrala v Santiago de Compostela]] [[slika:Basilica de Nuestra Señora de la Merced. Lima, Perú.jpg|thumb|Bazilika Nuestra Señora de la Merced v Limi zgrajena 1614]] '''Churrigueresque''' je španski baročni dekorativni slog izdelave kiparskega arhitekturnega okrasja, ki je nastal kot način štukaturne dekoracije v Španiji v poznem 17. stoletju in je bil splošno uporabljen do približno leta 1750. Zaznamuje ga skrajna, ekspresivna in načičkana dekoracija, ki jo običajno najdemo ob vhodu na glavnem pročelju zgradbe. == Izvor == Slog je poimenovan po arhitektu in kiparju [[José de Benito Churriguera]] (1665-1725), ki se je rodil v [[Madrid]]u v katalonski družini (prvotno imenovani Xoriguera). Delal je predvsem v Madridu in [[Salamanca|Salamanc]]i in izvor sloga našel pri arhitektu in kiparju z imenom [[Alonso Cano]], ki je oblikoval fasado katedrale v [[Granada|Granad]]i leta 1667. Zelo izpopolnjen predhodnik sloga (zgodnje 15. stoletje) je viden v [[Certosa di Pavia|kartuziji]] v [[Pavia|Pavii]], [[Italija]], vendar je kiparski okras na fasadi še vedno v italijanskem racionalnem slogu. ''Churrigueresque'' slog nagovarja čezmerno geometrijo in ima bolj verjetne predhodnike v mavrski arhitekturi ali ''[[Mudéjar]]'' arhitekturi, ki je ostala v južni in osrednji Španiji. Notranje stropne štukature na primer v ''Alcázar de los Reyes Cristianos'' v [[Granada|Granadi]] v Španiji, so zelo na drobno okrašene. == Razvoj == Razvoj sloga je šel skozi tri faze. Med letoma 1680 in 1720 Churriguera popularizira [[Guarino Guarini]] in je mešanica salomonovih stebrov in kompozitnih redov, znanih kot »vrhovni red«. Med letoma 1720 in 1760 so bili churriguereskni stebri ali [[estipite]] v obliki narobe obrnjenega stožca ali [[obelisk]]a, uveljavljeni kot osrednji element ornamentike. V letih 1760-1780 je prišlo do postopnega premika zanimanja stran od zavitega gibanja in pretiranega okraševanja, proti neoklasicističnem ravnotežju in treznosti. Med vrhunce sloga sodi notranjost kartuzije v Granadi. Tukaj se vidijo nekatere izmed najbolj impresivnih kombinacij prostora in svetlobe v Evropi 18. stoletja. Obsega kiparstvo in arhitekturo. Narciso Tome je dosegel presenetljive učinke [[chiaroscúro]] v [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|katedrali]] v [[Toledo|Toled]]u. Morda je oblika najbolj vizualno omamna v mehiškem slogu ''Churrigueresque'' iz sredine 18. stoletja mojstra Lorenza Rodrigueza, katerega mojstrovina je ''Sagrario Metropolitano'' (1749-1769) v [[Ciudad de Mexico]] v Novi Španiji (danes [[Mehika]]). == Španija == Prvi Churriguera je bil [[José de Benito Churriguera]] (1665-1725), ki se je izučil za mizarja oltarjev ter izdelal nekatera zelo pomembna dela za cerkve v Salamanci, Madridu, Valladolidu in drugih mestih v Španiji. Nekatera ohranjena dela v Španiji so: * Oltar v samostanu San Esteban v [[Salamanca|Salamanci]] * Mesto Nuevo Baztán (cerkev San Francisco Javier in Goyeneche Palace) * Kor Nove katedrale v Salamanci * Plaza Mayor v Salamanci * Capilla de la Vera Cruz v Salamanci * Kolegij Calatrava v Salamanci == Mehika == V Mehiki so mojstrovine ''Churriguerizem'' sloga: * Stolnica bazilika Zacatecas v mestu Zacatecas, * Župnijska cerkev Santa Prisca v mestu Taxco, zvezna država Guerrero. * Parroquia Antigua v Salamanci, Guanajuato, zgrajena 24. avgusta 1603 in končana v letu 1690, s churriguereskno fasado leta 1740. * Oltar v cerkvi San Francisco Javier (Narodni muzej Viceroyalty) v Tepotzotlán, zvezna država Mehika, skupaj s fasado, eden najpomembnejših baročnih churrigueresknih del, ki so jih v Novi Španiji izvedli [[jezuiti]]. *Oltar de los Reyes Mestne [[Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico|metropolitanske stolnice]] v [[Ciudad de México]] in pročelje tabernaklja (Sagrario Metropolitano), ki se stika s to stolnico. == Oživitev Churriguerizma == Churriguerizem kot dekorativni slog je bil uporabljen v španski kolonialni arhitekturi na pomembnih kolonialnih mestnih stavbah v novem svetu. Slog je užival preporod z arhitektoma Bertramom Goodhuejem in Carletonom Winslowom starejšim, ki sta študirala španske kolonialne churriguerizemske in [[plateresco]] ornamente v Mehiki, da bi jih uporabila pri oblikovanju deta stavbe v Balboa Park v San Diegu v Kaliforniji leta 1915, na razstavi Panama - California Exposition. Razstava je popularizirala uporabo španskih kolonialnih arhitekturnih slogov v Združenih državah Amerike. == Viri == * Pevsner, Fleming and Honour, ''The Penguin Dictionary of Architecture'', Penguin Books, Middlesex, England, 1983 * Kelemen, Pal, ''Baroque and Rococo in Latin America'', Dover Publications Inc., New York, volumes I and II, 1967 [[Kategorija:Baročna arhitektura]] [[Kategorija:Španska arhitektura]] [[Kategorija:Umetniške smeri]] 5q8q4vq6jyqnkdeow91nmb58sh777h4 Slovenska moška odbojkarska reprezentanca 0 368780 5727037 5573133 2022-08-03T17:15:11Z 84.41.8.148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Trening slovenske odbojkarske reprezentance (52243050303).jpg | size = 300px | nickname = – | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Avstralija}} [[Mark Lebedew]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 2 (2018, 2022) | World Champs first = | Regional cup apps =9 | Regional cup first = ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]]) | Regional cup best = [[File:Silver medal with cup.svg|16px]] ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]]) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_s1 = | leftarm1 = 478AE4 | body1 = 478AE4 | rightarm1 = 478AE4 | shorts1 = 478AE4 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_s2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | current = }} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|2011 Slovaška]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2017) je [[Alberto Giuliani]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Največji uspeh je dosegla leta 2015, ko je na Evropskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. == Dosežki == === Medalje === {| class="wikitable" width=30% style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Tekmovanje !!{{gold1}} !!{{silver2}} !!{{bronze3}} !!Skupaj |- |align=left|[[Odbojka na olimpijskih igrah|Olimpijske igre]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovni pokal]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] |0 ||3|| 0 ||3 |- |align=left|[[Evropska liga v odbojki|Evropska liga]] |1 || 0 || 2 || 3 |- ! Skupaj !! 1 !!3!! 2 !! 6 |} ===Evropska prvenstva=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Gostitelj !! Uvrstitev |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|EP 2001]] || {{flag|Češka}} || 9. mesto |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|EP 2007]]|| {{flag|Rusija}} || 16. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|EP 2009]] || {{flag|Turčija}} || 15. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|EP 2011]] || {{flag|Avstrija}} in {{flag|Češka}} || 9. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|EP 2013]] || {{flag|Danska}} in {{flag|Poljska}} || 13. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]] || {{flag|Bolgarija}} in {{flag|Italija}} || [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|EP 2017]] || {{flag|Poljska}} ||8. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]] || {{flag|Francija}}, {{flag|Belgija}},<br/>{{flag|Slovenija}}, {{flag|Nizozemska}} ||[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- |[[:en:2021_Men's_European_Volleyball_Championship|EP 2021]] |[[Poljska|Poland]], [[Češka|Czech]], [[Estonija|Estonia]], [[Finska]] |[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |} == Reprezentanca == [[Slika:Alberto Giuliani 2015 02.jpg|sličica|'''Selektor:''' {{flagicon|Italija}} Alberto Giuliani|alt=]] {|class="wikitable sortable" style="font-size:{{{fs|100}}}%; text-align:center;" |- !# !style="width:14em"|Ime in priimek !style="width:8em"|Datum rojstva !style="width:9em"|Višina !style="width:9em"|Teža !style="width:17em"|Klub |- |{{sort|01|1}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Tonček|Štern}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1995|11|14}}||{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|95|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona]] |- |{{sort|02|2}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Alen|Pajenk}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1986|4|23}}||{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|92|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|POL}} [[Czarni Radom]] |- |{{sort|04|4}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Jan|Kozamernik}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1995|12|24}}||{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|103|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|ITA}} [[Power Volley Milano|Milano]] |- |{{sort|05|5}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Alen|Šket}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1988|3|28}}||{{convert|2.05|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|92|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|TUR}} [[Halkbank Ankara]] |- |{{sort|06|6}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Mitja|Gasparini}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1984|6|26}}||{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|93|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|KOR}} [[Incheon Korean Air Jumbos]] |- |{{sort|08|8}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Uroš|Pavlovič|dab=volleyball}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1992|3|30}}||{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|93|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|09|9}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Dejan|Vinčič}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1986|9|15}}||{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|93|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|POL}} [[Czarni Radom]] |- |{{sort|10|10}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Sašo|Štalekar}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1996|5|3}}||{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|95|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|SLO}} [[OK Kamnik|Kamnik]] |- |{{sort|12|12}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Jan|Klobučar}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1992|12|11}}||{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|92|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|POL}} [[MKS Będzin|Będzin]] |- |{{sort|13|13}} || style="text-align:left;"|[[Jani Kovačič]]|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1992|6|14}}||{{convert|1.86|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|83|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Urban|Toman}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1997|10|21}}||{{convert|1.85|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|82|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|SLO}} [[OK Triglav Kranj|Kranj]] |- |{{sort|16|16}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Gregor|Ropret}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1989|3|1}}||{{convert|1.92|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|89|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|FRA}} [[Nantes Rezé Métropole Volley|Nantes]] |- |{{sort|17|17}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Tine|Urnaut}} (Kapetan)|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1988|9|3}}||{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|88|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|ITA}} [[Modena Volley|Modena]] |- |{{sort|18|18}} || style="text-align:left;"|{{sortname|Klemen|Čebulj}}|| style="text-align:right;" |{{dts|format={{{df|dmy}}}|1992|2|21}}||{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}}||{{convert|96|kg|lb|abbr=on}}|| style="text-align:left;" |{{flagicon|CHN}} [[Shanghai Volleyball Club|Shanghai]] |} ==Zunanje povezave== *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} qqyzff6riiahxfhicu0j8n7us1ygsf8 5727038 5727037 2022-08-03T17:16:58Z 84.41.8.148 /* Reprezentanca */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Trening slovenske odbojkarske reprezentance (52243050303).jpg | size = 300px | nickname = – | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Avstralija}} [[Mark Lebedew]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 2 (2018, 2022) | World Champs first = | Regional cup apps =9 | Regional cup first = ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]]) | Regional cup best = [[File:Silver medal with cup.svg|16px]] ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]]) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_s1 = | leftarm1 = 478AE4 | body1 = 478AE4 | rightarm1 = 478AE4 | shorts1 = 478AE4 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_s2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | current = }} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|2011 Slovaška]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2017) je [[Alberto Giuliani]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Največji uspeh je dosegla leta 2015, ko je na Evropskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. == Dosežki == === Medalje === {| class="wikitable" width=30% style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Tekmovanje !!{{gold1}} !!{{silver2}} !!{{bronze3}} !!Skupaj |- |align=left|[[Odbojka na olimpijskih igrah|Olimpijske igre]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovni pokal]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] |0 ||3|| 0 ||3 |- |align=left|[[Evropska liga v odbojki|Evropska liga]] |1 || 0 || 2 || 3 |- ! Skupaj !! 1 !!3!! 2 !! 6 |} ===Evropska prvenstva=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Gostitelj !! Uvrstitev |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|EP 2001]] || {{flag|Češka}} || 9. mesto |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|EP 2007]]|| {{flag|Rusija}} || 16. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|EP 2009]] || {{flag|Turčija}} || 15. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|EP 2011]] || {{flag|Avstrija}} in {{flag|Češka}} || 9. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|EP 2013]] || {{flag|Danska}} in {{flag|Poljska}} || 13. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]] || {{flag|Bolgarija}} in {{flag|Italija}} || [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|EP 2017]] || {{flag|Poljska}} ||8. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]] || {{flag|Francija}}, {{flag|Belgija}},<br/>{{flag|Slovenija}}, {{flag|Nizozemska}} ||[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- |[[:en:2021_Men's_European_Volleyball_Championship|EP 2021]] |[[Poljska|Poland]], [[Češka|Czech]], [[Estonija|Estonia]], [[Finska]] |[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |} == Reprezentanca == {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Št. ! style="width:12em" |Ime in priimek ! style="width:14em" |Datum rojstva ! style="width:9em" |Višina ! style="width:9em" |Teža ! style="width:19em" |Klub |- |{{sort|01|1}} | align="left" |{{sortname|Tonček|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|11|14|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|02|2}} | align="left" |{{sortname|Alen|Pajenk}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|4|23|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|03|3}} | align="left" |{{sortname|Uroš|Planinšič}} | align="right" |{{Birth date and age|1998|5|9|df=y}} |{{convert|1.85|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|04|4}} | align="left" |{{sortname|Jan|Kozamernik}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|12|24|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|103|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|05|5}} | align="left" |{{sortname|Alen|Šket}} | align="right" |{{Birth date and age|1988|3|28|df=y}} |{{convert|2.05|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|06|6}} | align="left" |{{sortname|Mitja|Gasparini}} | align="right" |{{Birth date and age|1984|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|07|7}} | align="left" |{{sortname|Alan|Košenina}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|8|30|df=y}} |{{convert|1.89|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|08|8}} | align="left" |{{sortname|Črtomir|Bošnjak}} | align="right" |{{Birth date and age|2000|9|21|df=y}} |{{convert|1.95|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|85|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|09|9}} | align="left" |{{sortname|Dejan|Vinčić}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|9|15|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|10|10}} | align="left" |{{sortname|Sašo|Štalekar}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|5|3|df=y}} |{{convert|2.14|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|98|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[Berlin Recycling Volleys]] |- |{{sort|11|11}} | align="left" |{{sortname|Danijel|Koncilja}} | align="right" |{{Birth date and age|1990|9|4|df=y}} |{{convert|2.01|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|12|12}} | align="left" |{{sortname|Jan|Klobučar}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|12|11|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|13|13}} | align="left" |{{sortname|Jani|Kovačič}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|6|14|df=y}} |{{convert|1.86|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|83|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} | align="left" |{{sortname|Žiga|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1994|1|2|df=y}} |{{convert|1.93|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|15|15}} | align="left" |{{sortname|Matic|Videčnik}} | align="right" |{{Birth date and age|1993|7|31|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|84|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|16|16}} | align="left" |{{sortname|Gregor|Ropret}} | align="right" |{{Birth date and age|1989|3|1|df=y}} |{{convert|1.92|m|ftin|0|abbr=on}} |{{nowrap|{{convert|89|kg|lb|abbr=on}}}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[Sir Safety Umbria Volley|Sir Safety Conad Perugia]] |- |{{sort|17|17}} | align="left" |{{sortname|Tine|Urnaut}} ([[Captain (sports)|c]]) | align="right" |{{Birth date and age|1988|9|3|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|JPN}} [[JTEKT Stings]] |- |{{sort|18|18}} | align="left" |{{sortname|Klemen|Čebulj}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|2|21|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|96|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|19|19}} | align="left" |{{sortname|Rok|Možič}} | align="right" |{{Birth date and age|2002|1|17|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona Volley]] |- |{{sort|20|20}} | align="left" |{{sortname|Nik|Mujanovič}} | align="right" |{{Birth date and age|2004|10|14|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|21|21}} | align="left" |{{sortname|Gregor Pernuš|}} | align="right" |{{Birth date and age|1999|7|16|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|22|22}} | align="left" |{{sortname|Janž Janez|Kržič}} | align="right" |{{Birth date and age|2003|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|86|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|23|23}} | align="left" |{{sortname|Jure|Okroglič}} | align="right" |{{Birth date and age|1997|1|27|df=y}} |{{convert|1.91|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |} [[Slika:Alberto Giuliani 2015 02.jpg|sličica|'''Selektor:''' {{flagicon|Italija}} Alberto Giuliani|alt=]] ==Zunanje povezave== *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} m8y9nukysamgp95aoqoqaabt01wz0xn 5727040 5727038 2022-08-03T17:18:11Z 84.41.8.148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Trening slovenske odbojkarske reprezentance (52243050303).jpg | size = 300px | nickname = – | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Avstralija}} [[Mark Lebedew]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 2 (2018, 2022) | World Champs first = | Regional cup apps =9 | Regional cup first = ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]]) | Regional cup best = [[File:Silver medal with cup.svg|16px]] ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]]) ([[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]]) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_s1 = | leftarm1 = 478AE4 | body1 = 478AE4 | rightarm1 = 478AE4 | shorts1 = 478AE4 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_s2 = | leftarm2 = FFFFFF | body2 = FFFFFF | rightarm2 = FFFFFF | shorts2 = FFFFFF | current = }} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|2011 Slovaška]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2017) je [[Alberto Giuliani]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Največji uspeh je dosegla leta 2015, ko je na Evropskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. == Dosežki == === Medalje === {| class="wikitable" width=30% style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Tekmovanje !!{{gold1}} !!{{silver2}} !!{{bronze3}} !!Skupaj |- |align=left|[[Odbojka na olimpijskih igrah|Olimpijske igre]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Svetovni pokal]] |0 || 0 || 0 || 0 |- |align=left|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] |0 ||3|| 0 ||3 |- |align=left|[[Evropska liga v odbojki|Evropska liga]] |1 || 0 || 2 || 3 |- ! Skupaj !! 1 !!3!! 2 !! 6 |} ===Evropska prvenstva=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Gostitelj !! Uvrstitev |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|EP 2001]] || {{flag|Češka}} || 9. mesto |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|EP 2007]]|| {{flag|Rusija}} || 16. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|EP 2009]] || {{flag|Turčija}} || 15. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|EP 2011]] || {{flag|Avstrija}} in {{flag|Češka}} || 9. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|EP 2013]] || {{flag|Danska}} in {{flag|Poljska}} || 13. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]] || {{flag|Bolgarija}} in {{flag|Italija}} || [[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|EP 2017]] || {{flag|Poljska}} ||8. mesto |- | [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]] || {{flag|Francija}}, {{flag|Belgija}},<br/>{{flag|Slovenija}}, {{flag|Nizozemska}} ||[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |- |[[:en:2021_Men's_European_Volleyball_Championship|EP 2021]] |[[Poljska|Poland]], [[Češka|Czech]], [[Estonija|Estonia]], [[Finska]] |[[Slika:Silver medal icon.svg|15px|center|2. mesto]] |} == Reprezentanca == [[Slika:2022065165258 2022-03-06 DVV Pokalfinale - Sven - 1D X MK II - 2524 - B70I1639.jpg|sličica|'''Selektor:''' {{flagicon|Avstralija}} Mark Lebedew|alt=]] {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Št. ! style="width:12em" |Ime in priimek ! style="width:14em" |Datum rojstva ! style="width:9em" |Višina ! style="width:9em" |Teža ! style="width:19em" |Klub |- |{{sort|01|1}} | align="left" |{{sortname|Tonček|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|11|14|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|02|2}} | align="left" |{{sortname|Alen|Pajenk}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|4|23|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GRE}} [[Olympiacos CFP (men's volleyball)|Olympiacos]] |- |{{sort|03|3}} | align="left" |{{sortname|Uroš|Planinšič}} | align="right" |{{Birth date and age|1998|5|9|df=y}} |{{convert|1.85|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|04|4}} | align="left" |{{sortname|Jan|Kozamernik}} | align="right" |{{Birth date and age|1995|12|24|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|103|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|05|5}} | align="left" |{{sortname|Alen|Šket}} | align="right" |{{Birth date and age|1988|3|28|df=y}} |{{convert|2.05|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|06|6}} | align="left" |{{sortname|Mitja|Gasparini}} | align="right" |{{Birth date and age|1984|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" | |- |{{sort|07|7}} | align="left" |{{sortname|Alan|Košenina}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|8|30|df=y}} |{{convert|1.89|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|08|8}} | align="left" |{{sortname|Črtomir|Bošnjak}} | align="right" |{{Birth date and age|2000|9|21|df=y}} |{{convert|1.95|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|85|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|09|9}} | align="left" |{{sortname|Dejan|Vinčić}} | align="right" |{{Birth date and age|1986|9|15|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|93|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|10|10}} | align="left" |{{sortname|Sašo|Štalekar}} | align="right" |{{Birth date and age|1996|5|3|df=y}} |{{convert|2.14|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|98|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[Berlin Recycling Volleys]] |- |{{sort|11|11}} | align="left" |{{sortname|Danijel|Koncilja}} | align="right" |{{Birth date and age|1990|9|4|df=y}} |{{convert|2.01|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|95|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|12|12}} | align="left" |{{sortname|Jan|Klobučar}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|12|11|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|13|13}} | align="left" |{{sortname|Jani|Kovačič}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|6|14|df=y}} |{{convert|1.86|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|83|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} | align="left" |{{sortname|Žiga|Štern}} | align="right" |{{Birth date and age|1994|1|2|df=y}} |{{convert|1.93|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|GER}} [[VfB Friedrichshafen]] |- |{{sort|15|15}} | align="left" |{{sortname|Matic|Videčnik}} | align="right" |{{Birth date and age|1993|7|31|df=y}} |{{convert|2.03|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|84|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|16|16}} | align="left" |{{sortname|Gregor|Ropret}} | align="right" |{{Birth date and age|1989|3|1|df=y}} |{{convert|1.92|m|ftin|0|abbr=on}} |{{nowrap|{{convert|89|kg|lb|abbr=on}}}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[Sir Safety Umbria Volley|Sir Safety Conad Perugia]] |- |{{sort|17|17}} | align="left" |{{sortname|Tine|Urnaut}} (Kapetan) | align="right" |{{Birth date and age|1988|9|3|df=y}} |{{convert|2.00|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|JPN}} [[JTEKT Stings]] |- |{{sort|18|18}} | align="left" |{{sortname|Klemen|Čebulj}} | align="right" |{{Birth date and age|1992|2|21|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|96|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|POL}} [[Resovia (volleyball)|Asseco Resovia]] |- |{{sort|19|19}} | align="left" |{{sortname|Rok|Možič}} | align="right" |{{Birth date and age|2002|1|17|df=y}} |{{convert|1.98|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona Volley]] |- |{{sort|20|20}} | align="left" |{{sortname|Nik|Mujanovič}} | align="right" |{{Birth date and age|2004|10|14|df=y}} |{{convert|2.04|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|92|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Calcit Volley|Calcit Kamnik]] |- |{{sort|21|21}} | align="left" |{{sortname|Gregor Pernuš|}} | align="right" |{{Birth date and age|1999|7|16|df=y}} |{{convert|1.96|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|88|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|22|22}} | align="left" |{{sortname|Janž Janez|Kržič}} | align="right" |{{Birth date and age|2003|6|26|df=y}} |{{convert|2.02|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|86|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[OK Maribor|Merkur Maribor]] |- |{{sort|23|23}} | align="left" |{{sortname|Jure|Okroglič}} | align="right" |{{Birth date and age|1997|1|27|df=y}} |{{convert|1.91|m|ftin|0|abbr=on}} |{{convert|80|kg|lb|abbr=on}} | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |} ==Zunanje povezave== *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} tfgvgvrec2lc9e2r0p2dqnq70nbshnx Lojze Gostiša 0 380526 5726996 5546085 2022-08-03T12:58:33Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lojze Gostiša''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], menedžer, organizator in [[urednik]], * [[7. junij]] [[1923]], Stara vas, [[Žiri]], † [[1. junij]] [[2019]], [[Ljubljana]]/[[Brezovica pri Ljubljani]] ? == Življenje in delo == V rani mladosti je bil aktiven udeleženec partizanskega odporniškega gibanja. Pretežno je bil na Dolenjskem v skupini kulturnikov. Po vojni je ostal vez med vodilnimi politiki in kulturnimi krogi, od arhitektov do slikarjev. Organiziral je gradnjo [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskega razstavišča]], sodeloval pri izbiranju likovne opreme slovenskega parlamenta in dvorca Brdo. Spodbujal je Plečnika, da je načrtoval svoje zadnje samostojno delo, paviljon za maršala Tita na Brionih. Na novo je odkril in javnosti predstavil premalo poznane ali pozabljene dele opusov [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (zanj je organiziral razstavo v Narodni galeriji že leta 1968), [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]], [[France Mihelič|Franceta Miheliča]] in poskrbel za prevode in natis replik knjig [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Organiziral je serijo razstav slovenske grafike. Njegovi največji avtorski deli sta trilogija o slikarju Francetu Miheliču (1994-97-99) in ''[[Iconotheca Valvasoriana]]'' (2008), [[faksimile|faksimilni]] natis Valvasorjeve grafične zbirke, ki jo hranijo v Zagrebu in prevod besedil vseh ključnih Valvasorjevih knjig v slovenščino. Za svoje raziskovalno in organizacijsko delo na umetnostnozgodovinskem področju je prejel najvišjo nagrado [[Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|Slovenskega umetnostnozgodovinska društva]] - [[nagrada Izidorja Cankarja|nagrado Izidorja Cankarja]], državno odlikovanje [[red za zasluge (Slovenija)|red za zasluge]] in nagrado glavnega mesta Ljubljana. Nazadnje je deloval kot znanstveni delavec in (od 1.12.2009) kot svetovalec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] za umetnostno zgodovino, kjer je bil vodilni član [[Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja|Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja]]. 26. junija 2007, ko je prorektor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] promoviral devet novih doktorjev znanosti, je bil med njimi pri 84 letih tudi Lojze Gostiša (študija o Francetu Miheliču). Leta 2016 je za zasluge v založništvu in knjigotrštvu prejel [[Schwentnerjeva nagrada|Schwentnerjevo nagrado]] in [[Trubarjevo priznanje]]. Leta 2017 je izšla knjižica njegovih izbranih spominov, štiri leta kasneje pa zelo subjektivno obarvani spomini Milčka Komelja na Gostišo. Njegova vnukinja je [[Bronja Žakelj]]. == Bibliografija == *[[Janez Vajkard Valvasor]] - ''[[Opus insignium armorumque / Velika grbovna knjiga]]'' (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 1993) *''[[France Mihelič v svetu demonov : 1945-1998]]'' (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 1999) *''[[Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma]]'' (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 2001) *[[Janez Vajkard Valvasor]] - ''[[Topografija Kranjske - skicna knjiga]]'' (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 2001) *[[Janez Vajkard Valvasor]] - ''[[Iconotheca Valvasoriana]]'' (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 2008) *[[Janez Vajkard Valvasor]] - ''[[Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške]]'' (urednik, oblikovalec in vodja projekta) (Ljubljana, 2013) *Milček Komelj - ''Enigma Lojze Gostiša, Spomini na srečanja'', Ljubljana, 2021 == Zunanje povezave == * [http://www.ziri.si/novice/2013061209453971/ Občina Žiri, 2013/06/ 90 let Lojzeta Gostiše] * [http://www.ng-slo.si/si/razstave/razstava/iconotheca-valvasoriana?id=1447, Narodna galerija, 2010, Iconotheca Valvasoriana] * [http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/iconotheca-valvasoriana-tudi-v-nuk-u/158376, RTV SLO, 2009, Iconotheca Valvasoriana tudi v NUK-u] {{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gostiša, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Trubarjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 10r0grjeh84rmvgzyu15f9cfveajv5i Graben (razločitev) 0 384712 5727370 5675037 2022-08-04T11:57:15Z Amanesciri2021 205950 /* Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki '''Graben''' je toponim oz. ime več [[naselje|naselij]] in vodotokov: == Naselja z imenom Graben v [[Slovenija|Sloveniji]] == * [[Graben]], naselje v [[Občina Ribnica|Občini Ribnica]] *[[Graben, Novo mesto]] (vas, zdaj je del naselja [[Novo mesto]]) *Graben, predel Ljubljane (»[[Na grabnu, Ljubljana|Na grabnu]]«) ob Zoisovi cesti (med Križankami in Krakovim) kjer je bil nekoč obrambni jarek (»graben«) pred mestnim obzidjem Novega trga zahodno od Ljubljanice oz. Šenjakobskega mostu. Tam je bila nekoč osnovna šola [[Na Grabnu]], zdaj pa je [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]]. *[[Graben, Lancovo]], del vasi [[Lancovo]] na desnem bregu Save proti Radovljici == v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] == * Graben, pri Kazazah, nem. Graben, občina [[Dobrla vas]], poštna št. 9125 Sinča vas == Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji == {{div col|colwidth=24em}} *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Berečanov graben]] *[[Bedenov graben]] *[[Bistri graben]], potok, ki se v [[Kozje]]<nowiki/>m izliva v [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrico]] *[[Bitenjski graben]] *[[Brunški graben|Brunški grab]]<nowiki/>[[Brunški graben|en]] *[[Bučanov Graben]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]] (ra<nowiki/>zločitev) *[[Dešenski graben]] *[[Grabnarjev graben (razločitev)|Grabnarjev graben]] (razločitev) *[[Graški graben]] *[[Hudičev graben]] *[[Jančkov graben]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenski graben]] *[[Joštov graben]] *[[Jožetov graben]] *[[Jurežev graben]] *[[Klemucov graben]] *[[Koritnikov graben]] *[[Krmeljev graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Lahov graben]] *[[Ledinski graben]] *[[Lešnikov graben]] *[[Macesnov graben|Macesnov grabe]]<nowiki/>[[Macesnov graben|n]] *[[Mali graben]] *[[Konjski graben]] *[[Poharjev graben]] *[[Potoški graben]] *[[Repinčev graben]] *[[Slabetov graben]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Tesen graben]] *[[Tratnikov graben]] *[[Veliki graben]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[Grad Graben]] pri Novem mestu *[[Greben]] *[[Potok]] *[[Kanal]] *[[prekop]] {{georaz}} 6icvq0dyv2fgtcz581mfk12tnh7cgly 5727371 5727370 2022-08-04T11:57:40Z Amanesciri2021 205950 /* Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki '''Graben''' je toponim oz. ime več [[naselje|naselij]] in vodotokov: == Naselja z imenom Graben v [[Slovenija|Sloveniji]] == * [[Graben]], naselje v [[Občina Ribnica|Občini Ribnica]] *[[Graben, Novo mesto]] (vas, zdaj je del naselja [[Novo mesto]]) *Graben, predel Ljubljane (»[[Na grabnu, Ljubljana|Na grabnu]]«) ob Zoisovi cesti (med Križankami in Krakovim) kjer je bil nekoč obrambni jarek (»graben«) pred mestnim obzidjem Novega trga zahodno od Ljubljanice oz. Šenjakobskega mostu. Tam je bila nekoč osnovna šola [[Na Grabnu]], zdaj pa je [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]]. *[[Graben, Lancovo]], del vasi [[Lancovo]] na desnem bregu Save proti Radovljici == v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] == * Graben, pri Kazazah, nem. Graben, občina [[Dobrla vas]], poštna št. 9125 Sinča vas == Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji == {{div col|colwidth=24em}} *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Berečanov graben]] *[[Bedenov graben]] *[[Bistri graben]], potok, ki se v [[Kozje]]<nowiki/>m izliva v [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrico]] *[[Bitenjski graben]] *[[Brunški graben|Brunški grab]]<nowiki/>[[Brunški graben|en]] *[[Bučanov graben]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]] (ra<nowiki/>zločitev) *[[Dešenski graben]] *[[Grabnarjev graben (razločitev)|Grabnarjev graben]] (razločitev) *[[Graški graben]] *[[Hudičev graben]] *[[Jančkov graben]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenski graben]] *[[Joštov graben]] *[[Jožetov graben]] *[[Jurežev graben]] *[[Klemucov graben]] *[[Koritnikov graben]] *[[Krmeljev graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Lahov graben]] *[[Ledinski graben]] *[[Lešnikov graben]] *[[Macesnov graben|Macesnov grabe]]<nowiki/>[[Macesnov graben|n]] *[[Mali graben]] *[[Konjski graben]] *[[Poharjev graben]] *[[Potoški graben]] *[[Repinčev graben]] *[[Slabetov graben]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Tesen graben]] *[[Tratnikov graben]] *[[Veliki graben]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[Grad Graben]] pri Novem mestu *[[Greben]] *[[Potok]] *[[Kanal]] *[[prekop]] {{georaz}} ff2u8jimcg6rdlbdokchqs05s6i41w9 Ivan Kramberger, ml. 0 386384 5727139 5726486 2022-08-03T19:36:18Z Yerpo 8417 uvodna vrstica je za poklice, ne za izobrazbo wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Kramberger, ml.''', [[Slovenci|slovenski]] [[policist]], [[PGD|prostovoljni]] [[gasilec]], [[Prostovoljstvo|prostovoljec]] , * [[19. junij]] [[1986]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Ivan Kramberger, ml. se je rodil 19.6.1986 v Mariboru materi Marjeti in očetu [[Ivan Kramberger|Ivanu Krambergerju]], politiku. Osnovno šolo je obiskoval v [[Negova|Negovi]]. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|srednji elektro-računalniški šoli v Mariboru]].<ref>{{Navedi splet|url = http://www.sindikat-policistov.si/novice/articleid/883/cbmoduleid/559|title = Ivan Kramberger, ml.|date = 2006-2015|accessdate = 3.3.2015|website = www.dogaja.se|publisher = Dogaja.se|last = |first = }}</ref> Kasneje je na Višji strokovni šoli v Velenju pridobil poklic [[inženir]] [[informatika|informatike]], prav tako si je s študijem na [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] pridobil strokovni naziv diplomant javne uprave. Trenutno zaključuje podiplomski študij Mednarodnih in diplomatskih študij na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze. Je član Senata Nove univerze in Fakultete za državne in evropske študije, prav tako podpredsednik Študentskega sveta Fakultete za državne in evropske študije Nove univerze. V obdobju 2009 in 2018 je bil zaposlen v [[Policija (Slovenija)|slovenski Policiji]]<ref>{{Navedi splet|url = http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/72569-policist-ivan-kramberger-je-prejemnik-priznanja-za-prostovoljstvo-za-leto-2013|title = Policist Ivan Kramberger je prejemnik priznanja za prostovoljstvo za leto 2013|date = 16. 4. 2014|accessdate = 2. 3. 2015|website = www.policija.si|publisher = Policija|last = |first = }}</ref>, trenutno pa je zaposlen kot vodja varovanja in požarne zaščite v podjetju Magna Steyr Slovenija.[https://www.linkedin.com/in/ivan-kramberger-61431799/] Kot prostovoljec je dejaven na področju civilne zaščite in reševanja ter sociale.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AA86E9BD0821C341C1257CBC00515B82?OpenDocument|title = Predsednik republike Borut Pahor: »Solidarnost je temelj moderne družbe«|date = 16.4.2014|accessdate = 3.3.2015|website = www.up-rs.si|publisher = Urad predsednika Republike Slovenije|last = |first = }}</ref> V letu 2016 mu je bil zaupan mandat predsednika Združenja policistov Slovenije. V obdobju 2011- 2019 je bil član Etične komisije organiziranega prostovoljstva.[http://www.prostovoljstvo.org/o-prostovoljstvu/eticna-komisija] == Priznanja == S strani [[Borut Pahor|predsednika Republike Slovenije]] je v letu 2014 prejel državno priznanje s področja prostovoljstva <ref>Junaki za jutri. [https://siol.net/siol-plus/junaki-za-jutri/pogumne-in-casti-vredne-zgodbe-ki-se-prepletajo-v-zivljenju-nekega-policista-71307 www.siol.net/siol-plus/junaki-za-jutri/pogumne-in-casti-vredne-zgodbe-ki-se-prepletajo-v-zivljenju-nekega-policista-71307] Pridobljeno dne 29. 12. 2014.</ref> [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] mu je konec leta 2014 podelil priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.pomurec.com/vsebina/27704/Ivan_Kramberger_prejel_se_eno_visoko_drzavno_priznanje_|title = Ivan Kramberger prejel še eno visoko državno priznanje|date = 11. 12. 2014|accessdate = 2. 3. 2015|website = www.pomurec.com|publisher = Pomurec|last = |first = }}</ref> Mladinski svet Slovenije mu je v letu 2014 podelil naziv naj prostovoljec, dobil pa je tudi posebno priznanje v natečaju »Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi«. Po mnenju poslušalcev radia [[Val 202]] je postal ime tedna in ime meseca junija 2014<ref>{{Navedi splet|url = http://val202.rtvslo.si/2014/07/izberite-ime-meseca-5/|title = Ime junija je Ivan Kramberger!|date = 5. 7. 2014|accessdate = 2. 3. 2015|website = VAL202|publisher = RTV Slovenija|last = |first = }}</ref>, poslušalci radija [[Murski val]] in bralci časopisa ''Vestnik'' pa so ga izbrali za Pomurca meseca junija 2014. [[Občina Gornja Radgona]] mu je v letu 2014 podelila bronasti grb občine. Poslušalci radia Maribor so mu na silvestrovo leta 2014 podelil podkev sreče za izjemni doprinos k prostovoljnemu delu in skrbi za pomoči potrebne.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.siol.net/novice/junaki_za_jutri/2014/12/ivan_kramberger_prostovoljec.aspx?format=json&mob=1&os=iOS&ver=2.4&hide_hf=1|title = Pogumne in časti vredne zgodbe, ki se prepletajo v življenju nekega policista|date = 31. 12. 2014|accessdate = 2. 3. 2015|website = www.siol.net|publisher = Siol|last = |first = }}</ref> == Glej tudi == *[[seznam slovenskih policistov]] == Viri == <references /> <br> {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kramberger, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Negova]] [[Kategorija:Ivan Kramberger]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] g5s6etk0e4t42zzl1kgho3iakaagre1 Uporabnik:Shabicht/peskovnik 2 386841 5727024 5725941 2022-08-03T16:28:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241 kot »silva Sulzpach« (Žolcpah - po nemškem Salzbach). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se Luče omenjajo kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki oglejskih patriarhov so bili kasnejši lastniki Solčave Celjski grofje in po letu 1456 Habsburžani. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar Friderik podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni Ljubljanski škofiji. {{Navedi vir}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] ek69vyzzh1sja5jbmldr82w5vno7ev2 5727029 5727024 2022-08-03T16:46:10Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m.n.m.) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju, in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani. Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241, v [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 pa se omenjajo kot sedež enega od samostanskih uradov, ki je deloval vse do ukinitve samostana leta 1473. Zatem je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno z Lučami, novoustanovljeni [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanski škofiji]]. Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot »silva Sulzpach« (Žolcpah - po nemškem Salzbach). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenjaja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni Ljubljanski škofiji. {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] mdgsqa9v0rit79egxkra0zk5rafgg83 5727047 5727029 2022-08-03T17:36:22Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Kraški ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], s [[Kras]]a, odličen za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebja, kjer megle skoraj ne poznajo, pomemben vpliv ima tudi bližina morja. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji Čiči, z 200 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni Kraški ovčji sir se označi tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]], ter z nacionalnim simbolom kakovosti. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] kk74k4e1u4jeboxwscn5kx0u6u23ku7 5727048 5727047 2022-08-03T17:36:47Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Isrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], s [[Kras]]a, odličen za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebja, kjer megle skoraj ne poznajo, pomemben vpliv ima tudi bližina morja. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji Čiči, z 200 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni Kraški ovčji sir se označi tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]], ter z nacionalnim simbolom kakovosti. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] pbxqyxmsi6d5ez3yww0tk9l74kll4h7 5727049 5727048 2022-08-03T17:37:35Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Isrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebja, kjer megle skoraj ne poznajo, pomemben vpliv ima tudi bližina morja. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji Čiči, z 200 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni Kraški ovčji sir se označi tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]], ter z nacionalnim simbolom kakovosti. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] oag3tcsc7bbizc3rylt04o2ebta6vtm 5727050 5727049 2022-08-03T17:37:47Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebja, kjer megle skoraj ne poznajo, pomemben vpliv ima tudi bližina morja. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji Čiči, z 200 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni Kraški ovčji sir se označi tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]], ter z nacionalnim simbolom kakovosti. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] l7xkp4h88lubwk04mw2p6kvn9ck3mt8 5727051 5727050 2022-08-03T17:40:16Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji iz [[Čičarija|Čičarije]], z 200 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni Kraški ovčji sir se označi tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]], ter z nacionalnim simbolom kakovosti. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] hk7zugyk59jreox06z69qln5sp46a1z 5727054 5727051 2022-08-03T17:43:48Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]], z 200 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni Kraški ovčji sir se označi tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]], ter z nacionalnim simbolom kakovosti. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] d8unj0r6w8pxt4zg68tg5oxucpgkc24 5727055 5727054 2022-08-03T17:45:20Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), z 200 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni Kraški ovčji sir se označi tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]], ter z nacionalnim simbolom kakovosti. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] c90b21mhedhspquwy9ktwzc57n5u6k0 5727056 5727055 2022-08-03T17:46:55Z Shabicht 3554 /* Zaščita označbe porekla */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), z 200 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni Istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] i19528svt1ajrxajocus0hglaazpdt1 5727057 5727056 2022-08-03T17:47:09Z Shabicht 3554 /* Zaščita označbe porekla */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), z 200 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 4ly4diqltg9bbp20jfscke9pqel0ikd 5727058 5727057 2022-08-03T17:48:28Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] hnwe51jos9ms70rupihr3bo8svo1ghi 5727061 5727058 2022-08-03T18:04:03Z Shabicht 3554 /* Proizvodnja */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istrski ovčji sir | image = | othernames = | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] g9sewib83oc14o95gbya1vuz2gh0nuk 5727068 5727061 2022-08-03T18:08:06Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarsko ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] espwjapfy9p3th73bptkfu0a2gg4qpv 5727069 5727068 2022-08-03T18:08:29Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 7gp7qsfwnyqsm8ezu1ji1nysg0tntd9 5727070 5727069 2022-08-03T18:11:03Z Shabicht 3554 /* Značilnosti */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions =20 do 26&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 10&nbsp;cm (višina) | weight =2,5 do 5&nbsp;kg | aging = 2–3 mesecev, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] d5c7mjwkm5p2hq1hjurdhr7a9iojx4z 5727071 5727070 2022-08-03T18:16:46Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je sivo bež [[barva|barve]], z drobnimi očesi velikosti leče. Sir je aromatičen, okus pa poln do rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Premer okroglega hlebca, visokega 9 do 10&nbsp;cm, je 20 do 26&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 2,5 in 5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, sivo rjave barve, čvrsta, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] qms8d8bgm3vopynts0wro6nsmnee9l5 5727081 5727071 2022-08-03T18:29:49Z Shabicht 3554 /* Značilnosti */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 3afq0gxpk4buzcy2zqe4cmsmoqygdz5 5727082 5727081 2022-08-03T18:30:14Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno mediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] j3qd7vyihynuoo6mfadntbxt2hgzpcy 5727089 5727082 2022-08-03T18:33:49Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] rm3zbrisszl85pk4pl08osiqgzjy6j1 5727093 5727089 2022-08-03T18:38:48Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] pa tudi občasna močna [[Burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do eno leto. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 4kzy3glxt1kaxrxeeixran2eudd4039 5727097 5727093 2022-08-03T18:42:40Z Shabicht 3554 /* Proizvodnja */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] pa tudi občasna močna [[Burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]. == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] g1wbv3mn9mah3zxlwh4z0t9gxlf9y5k 5727098 5727097 2022-08-03T18:45:18Z Shabicht 3554 /* Zaščita označbe porekla */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] pa tudi občasna močna [[Burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]]. === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] arq96c7y9j2wwydixmrriagsq9a1zbl 5727099 5727098 2022-08-03T18:46:26Z Shabicht 3554 /* Geografsko območje proizvodnje */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv ima tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] pa tudi občasna močna [[Burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] lrtifue3e5xn8bh9dj1ci5xznx5fbt4 5727102 5727099 2022-08-03T18:47:57Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] [[ovca|ovčji]] [[sir]], z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[Burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] hisdtybhy490an8pwmanjur50t3c52q 5727107 5727102 2022-08-03T18:50:45Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[Burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] hps1z0lfcm0tizu3k3ixzwan1ta3upi 5727108 5727107 2022-08-03T18:51:26Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 04xwi45ni3gv2bfb149md1e9xuxtqk1 5727112 5727108 2022-08-03T18:55:45Z Shabicht 3554 /* Proizvodnja */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]], odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] swg94v8frkzbx5owv4x9ym0r12vp0y0 5727115 5727112 2022-08-03T18:59:16Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref>, odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 03ufv0o010w6x3vttelhxuy6yndg0ea 5727116 5727115 2022-08-03T19:00:03Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2020 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] idr94h6fu5749na6foj0zj329giqit7 5727117 5727116 2022-08-03T19:00:45Z Shabicht 3554 /* Zaščita označbe porekla */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] sp0lu8n22bdxkgyiy6pl208fk1ymgfs 5727173 5727117 2022-08-03T21:13:50Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] nvqsddmwjkss0ahd2hp18zca2kw1zne Halo (optika) 0 403709 5726992 4932954 2022-08-03T12:48:24Z Pierre cb 112251 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Rainbow Circular AB.jpg]] → [[File:22°-halo AB.jpg]] This is not a rainbow but a 22°-halo wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Halo}} [[Slika:Multiple Halos 1.jpg|300px|thumb|Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici]] '''Haló''' je pogost [[Optika|optični]] [[pojav]] v [[Ozračje|ozračju]], ki nastane zaradi [[Lom|loma]] in [[odboj|odboja]] sončne ali [[luna|lunine]] [[svetloba|svetlobe]] na [[led]]enih [[kristal]]ih, ki se navadno nahajajo v višjih legah [[ozračje|ozračja]]. Pod tem imenom razumemo več pojavov, ki jih opazimo na nebu, med drugim krožni 22° halo, [[svetlobni steber|svetlobne stebre]] ter [[parhelij]]. Na nebu jih prepoznamo kot svetle obroče, loke ali zgolj lise, ki se najpogosteje nahajajo v bližini položaja [[Sonce|Sonca]] na nebu, lahko pa tudi na drugih straneh [[nebo|neba]]. ==Nastanek halojev== Vsi haloji so posledica loma in odboja sončne ali druge svetlobe na ledenih kristalih različnih oblik v ozračju. Ledeni kristali, ki botrujejo nastanku halojev, se navadno nahajajo v [[cirus]]ih, 5-10 km nad Zemljinim površjem, ob hladnem [[Vreme|vremenu]] pa jih najdemo tudi nižje. Kristali ledu različnih, a značilnih oblik usklajeno lomijo in odbijajo svetlobo v določenih smereh, kar opazimo kot svetle lise na nebu. V cirusu se nahaja na milijone kristalčkov in vsakega od njih lahko po lomu svetlobe obravnavamo kot izvor svetlobe na nebu. ===Ledeni kristali=== [[Slika:Hexagonal Ice Crystals.svg|thumb|left|180px|Značilni šestkotni obliki ledenih kristalov.]] Vodni led na Zemlji in nad njenim površjem je skoraj izključno [[Led Ih|heksagonalni led]]. To pomeni, da se molekule [[Voda|vode]] v ledu uredijo v [[šestkotnik|šestkotno]] obliko. Ko kristali ledu rastejo, v povprečju obdržijo šestkotno obliko in večina ledenih kristalov v ozračju ima obliko šestkotne [[Prizma|prizme]]. Zato imajo vsi kristali na nebu v povprečju enake [[kot]]e med ploskvami: 120° med ploskvami plašča šestkotne prizme in 90° med osnovnima ploskvama ter [[stranska ploskev|stranskimi ploskvami]]. Ledeni kristali niso vsi enakih dimenzij - nekateri so bolj podolgovati, drugi pa bolj sploščeni, vsem pa so skupni omenjeni koti. Oblika kristalov je pomembna za lom svetlobe, saj bi se v kristalu drugačne oblike svetloba lomila v drugi smeri in haloji bi bili drugačnih oblik. Pri lomu svetlobe za opazovalca ni pomembna zgolj oblika kristala, pač pa tudi njegova orientacija. Različno obrnjeni kristali lomijo vpadno sončno svetlobo v različnih smereh. Pogosto pride do skupinske ureditve ledenih kristalov podobnih oblik pod vplivom različnih [[Sila|sil]] ([[Upor_sredstva|sila zračnega upora]], [[Težnost|gravitacijska sila]]), ki na njih delujejo v ozračju. Kristali različnih oblik se pod vplivom zunanjih sil različno orientirajo. Primer je ureditev podolgovatih kristalov pod vplivom [[Težnost|gravitacijske]] sile Zemlje, ko se, zaradi nasprotne sile [[Upor_sredstva|zračnega upora]], podolgovati ledeni kristali orientirajo z glavno rotacijsko osjo proti površju Zemlje, ploščati pa padajo z veliko ploskvijo obrnjeno proti tlom, podobno kot listi z [[Drevo|drevesa]]. Ta značilna ureditev orientacije ploščatih kristalov je razlog za pojav [[parhelij]]a. Na podoben način kot gravitacija lahko v druge smeri kristale orientirajo zračni tokovi. Vsi ledeni kristali na nebu ne vodijo do halojev. Če so ledeni kristali premajhni, to je manjši od 0,01 mm, se večina svetlobe [[uklon]]i in haloji so bodisi zelo šibki ali popolnoma neopazni. Za nastanek halojev so najbolj ugodni kristali velikosti med 0,05-0,1 mm, ki so še dovolj majhni, da so še pravilnih oblik. Z rastjo kristala nad 1 mm postajajo oblike kristalov vedno manj heksagonalne, kristali pa so zaradi večje [[Masa|mase]] tudi čedalje manj urejeni. Na ta način tudi velikost kristala omejuje nastanek halojev. ==Pogosti haloji== ===22° halo=== [[Slika:22°-halo AB.jpg|thumb|left|250px|Krožni halo v Indijski Himalaji.]] '''22° halo''' je najpogostejši izmed vseh halojev in je celo pogostejši atmosferni optični pojav kot [[mavrica]]. Na nebu ga opazimo kot svetel obroč, ki na kotni razdalji 22° stopinj obkroža Sonce. 22° haloji so opazni po vsem svetu in skozi vse [[leto]]. Ne glede na položaj Sonca, so krožni haloji vedno enake velikosti na nebu, vendar pa ni nujno, da je vedno viden celoten krožni obroč. Halo lahko zamešamo s [[korona|korono]], ki je prav tako vidna kot obroč okoli (delno) zastrtega Sonca. Vendar je korona mnogo manjša in posledica uklona svetlobe na kapljicah vode v atmosferi. 22° halo pa ne nastane nujno zaradi sončne svetlobe. Opazimo ga lahko tudi ponoči ob lunini svetlobi, še posebej v času polne lune in hladnega vremena. Ob dovolj hladnem vremenu lahko halo opazimo tudi ob uličnih svetilkah, če je le dovolj ustreznih ledenih kristalčkov v ozračju. ====Nastanek==== 22º halo je najpogostejši, saj je posledica loma na ledenih kristalih, ki nimajo preferenčne smeri orientacije. Ključno je, da so osi kristalov približno pravokotne na sončne [[Žarek|žarke]]. Takrat žarki prehajajo skozi stranske ploskve heksagonalnih kristalov in lomijo svetlobo, ki jo zaznamo kot halo. [[Slika:22 Degree halo Rotating Hexagonal Ice Crystal Complete cycle.gif|thumb|right|230px|Lom svetlobe pri prehodu skozi šestkotno prizmo.]] Pri takem prehodu je izstopni [[kot]] žarka glede na vstopnega nekje med 22° in 50°. Največ kristalov je orientiranih tako, da so izstopni žarki lomljeni za 22° glede na vstopne, zato z [[Oko|očesom]] zaznamo najsvetlejšo svetlobno liso ravno 22° proč od Sonca. Ker se noben žarek ne mora lomiti pod manjšim kotom, je notranja meja 22° haloja ostra. Zaradi [[Disperzija (optika)|disperzije]] (različnih [[Lomni količnik|lomnih količnikov]] različnih [[Valovna dolžina|valovnih dolžin]] svetlobe), je notranji rob haloja rdeče obarvan, z oddaljevanjem od Sonca preide preko rumene in zelene v modro barvo. ===Sončni psi=== {{glavni|Parhelij}} '''Sončni psi''' ali '''parhelij''' je halo, ki ga na nebu pogosto opazimo skupaj z 22° krožnim halojem. Opazen je kot dve močnejši svetlobni lisi s podaljškoma v horizontalni legi krožnega haloja. Pogosto sta ti dve lisi, poimenovani sončni psi, veliko bolj opazni na nebu, kot pa sam krožni halo. [[Slika:Fargo Sundogs 2 18 09.jpg|220px|thumb|left|Parhelij ob sončnem zahodu v okolici New Ulm, MN. ]] Kot 22° halo je tudi parhelij opazen po celem svetu in ob vseh urah dneva, vendar je bolj verjetno, da ga bomo opazili ob sončnem vzhodu ali zahodu. Poleg tega je pogosteje opažen v [[Zima|zimskem]] času oziroma v hladnejših podnebjih bližje zemeljskim polom. Tudi sončne pse lahko povzroči mesečina, kar se po analogiji imenuje lunini psi. ====Nastanek==== Parhelij je navadno posledica loma svetlobe na močno ploščatih šestkotnih prizmah, obrnjenih tako, da so njihove osnovne ploskve horizontalne. Sončni žarki vpadajo skozi stranske ploskve takšne ploščate prizme in se v njej dvakrat lomijo. Ko prizmo zapustijo, so žarki nagnjeni najmanj 22° glede na vstopni žarek. [[Slika:Sun dogs crystall.png|thumb|right|220px|Lom svetlobe pri prehodu skozi ploščato heksagonalno prizmo. Tako nastanejo sončni psi.]] Šestkotne prizme se pod vplivom gravitacijske sile obrnejo vzporedno s horizontom opazovalca, zato bo ta opazil zgolj svetlobo, lomljeno na kristalih, ki se nahajajo na enaki višini nad [[obzorje]]m kot Sonce. Iz istega razloga je parhelij tem bolje viden tem nižje je Sonce - torej pri sončnem vzhodu ali zahodu. Tedaj se sončni psi nahajajo tudi najbližje položaju Sonca, to je na kotni razdalji 22° in so videti kot podaljški morebitnega 22° haloja. Ob ostalih urah dneva lahko opazimo sončne pse, ki se nahajajo nekoliko dlje od Sonca. Včasih je opaziti, da imajo sončni psi nekoliko bolj rdeč notranji rob, kar je posledica disperzije svetlobe pri dvokratnem lomu v prizmi. Ker je lomni količnik ledu za rdečo svetlobo (valovna dolžina 660 nm, n = 1,306) nekoliko manjši od lomnega količnika za zeleno (valovna dolžina 550 nm, n = 1,311) in modro svetlobo (valovna dolžina 410 nm, n = 1,317) se svetloba različnih barv lomi pod različnimi koti, pri čemer je kot za rdečo svetlobo najmanjši. ===Svetlobni steber=== [[Slika:Sunpillar_nosun.jpg|thumb|left|180px|Zgornji sončev steber. Sonce je pod obzorjem.]] {{glavni|Svetlobni steber}} '''Svetlobni steber''' je halo, ki ga na nebu opazimo kot svetlo liso, ki se razteza navpično pod ali nad Soncem. Razlog za njegov nastanek so ledeni kristali, ki niso nujno visoko v ozračju, saj ga lahko opazimo že ob drobnem snegu. [[Slika:Sun_pillars_crystal.png|thumb|right|200px|Odboj na kristalih, ki povzroči nastanek zgornjega in spodnjega sončnega stebra.]] Navadno opazovalec kot svetlobni steber zazna svetlobo Sonca po ''odboju'' na ploščatih kristalih v ozračju. Ker gre za odboj, se valovna dolžina - in s tem [[barva]] - vpadne svetlobe ne spremeni, zato svetlobne stebre vedno vidimo v enaki barvi kakor Sonce ob tisti uri dneva. Svetlobne stebre opazimo, kadar je Sonce nizko nad ali malo pod obzorjem. ====Nastanek==== Svetlobni steber nastane zaradi odboja svetlobe na zunanji ploskvi nagnjenih ledenih kristalov. Kristali niso nujno pravilnih heksagonalnih oblik kot pri ostalih vrstah haloja, imeti morajo le eno pravilno obrnjeno ravno ploskev. Kadar imajo kristali obliko pravilne šestkotne prizme, del svelobe vstopi vanje skozi stransko ploskev in po lihem številu odbojev od osnovnih ploskev prizme izstopi skozi nasprotno stransko ploskev. Ker je lom pri vstopu in izstopu enak, so svetlobni stebri barve sonca in ne ločimo posameznih valovnih dolžin svetlobe kot pri mavrici in drugih vrstah haloja.[[Slika:Light_pillars_over_Laramie_Wyoming_in_winter_night.jpg|thumb|right|250px|Svelobni stebri nad krajem Laramie v Wyomingu v hladni zimski noči.]] Svetlobni steber je sestavljen iz spodnjega in zgornjega stebra. Spodnji se nahaja pod soncem in je najbolje viden, kadar je sonce nekaj stopinj nad obzorjem. Bolj kot se sonce spušča, šibkejši postaja spodnji steber in močnejši postaja zgornji steber, ki se nahaja nad soncem. Slednji je zelo svetel tudi takrat, ko je sonce pod obzorjem. [[Svetlost]] stebra se spreminja, ker je večina ledenih kristalov obrnjena s ploskvami vzporedno s tlemi, zato se več žarkov od njih odbije, ko jih Sonce obsije pod večjim kotom. Svetlobne stebre lahko poleg sončne svetlobe povzroči tudi sij Lune ali [[Venera|Venere]], ob nizkih [[temperatura]]h pa jih lahko opazimo tudi nad močno osvetljenimi urbanimi središči. ===Sončni lok=== [[Slika:HALO-S_south_pole.jpg|thumb|left|240px|Na sliki so vidni krožni 22º halo, sončna psa na obeh straneh smučarja in sončni lok nad njim.]] '''Sončni''' ali '''tangentni lok''' je halo v obliki [[Krožni lok|loka]], ki se pojavi direktno nad ali pod soncem in se tangentno dotika 22º haloja. Pojavi se, kadar je sonce manj kot 29º nad obzorjem. Ko se sonce dvigne nad mejo 29º, se zgornji in spodnji lok združita v en sam halo, ki očrta 22º krožni halo. Kadar je sonce nižje od 22º, spodnjega loka ni mogoče opaziti, razen z [[Gora|gora]] ali iz [[letalo|letala]]. ====Nastanek==== [[Slika:Tangent arc crystal.png|thumb|240px|Prehod svetlobe skozi horizontalni paličasti kristal, ki povzroči nastanek zgornjega (zelen žarek) oz. spodnjega (rdeč žarek) sončnega loka.]] Sončni lok nastane, kadar se v cirusih izoblikujejo paličasti ledeni kristali, ki so obrnjeni z daljšo simetrijsko osjo horizontalno. Svetloba vpade skozi stransko ploskev kristala, se lomi in ga zapusti skozi drugo stransko ploskev, nagnjeno za 60º glede na vstopno ploskev. Najmanjši možni kot odklona po dveh lomih je 22º, zaradi česar se sončni lok dotika 22º haloja. Ker pa se svetloba lahko ukloni tudi pod večjimi koti, se izoblikuje značilna oblika loka, ki spominja na [[Galebi|galebje]] [[perut]]i. ==Viri== # ''[http://www.atoptics.co.uk/halosim.htm Atmospheric halos]'', pridobljeno 25.5.2015 # ''[http://www.islandnet.com/~see/weather/eyes/pillars.htm Introduction to light pillars and other related phenomena]'', pridobljeno 25.5.2015 # HyperPhysics, ''[http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/atmos/halo2.html#c1 Halo Phenomena]'', pridobljeno 25.5.2015 [[Kategorija:Optični pojavi]] {{normativna kontrola}} bc1bsocgyxyuq0pdgqz7yqy560dw27f Janez Križaj (glasbeni producent) 0 403963 5727170 5530268 2022-08-03T21:08:13Z 93.103.19.97 Leto rojstva wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Janez Križaj | Img =<!-- WD --> | Img_capt = | Img_size = | Background = non_performing_personnel | Birth_name = Janez Križaj | Alias = | Origin = Ljubljana, Slovenija | Instrument = [[kitara]], [[bas kitara]], [[programiranje]] | Genre = | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = 1981–danes | Label = | Associated_acts = [[Otroci socializma]], [[Videosex]], [[Laibach]], [[Gibonni]], [[Tinkara Kovač]], [[Magnifico]], [[Terrafolk]], [[Zoran Predin]], [[Vlado Kreslin]], [[Chris Eckman]], | URL = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Janez Križaj''', [[slovenski]] [[glasbeni producent]], snemalni inženir, mix inženir in mastering inženir * [[1966|1965]]. ==Diskografija== ===Izbrana dela=== *[[Videosex]] - ''[[Videosex '84|Videosex 84]]'', 1984 (cPr) *[[Miladojka Youneed]] - ''[[Ghastly Beyond Belief]]'', 1987 (Record/Mix) *[[Laibach]] - ''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'', 1987 (Record) *[[Lačni Franz]] - ''[[Sirene tulijo]]'', 1987 (Record) *Laibach - ''[[Sympathy for the Devil (album)|Sympathy for the Devil]]'', 1988 (Record/Mix) *Laibach - ''[[Let It Be]]'', 1988 (Record/Mix) *[[Magnifico]] - ''Od srca do srca'', 1994 (Record/Mix) *[[Mia Žnidarič]] - ''Hold My Hand'', 1997 (Record/Mix/Master) *[[Hladno pivo]] - ''Desetka'', 1997 (Record/Mix/Master) *[[Parni valjak]] - ''Samo snovi teku uzvodno'', 1997 (Record/Mix/Master) *Terra Mystica - ''Carsica'', 1997 (Record/Mix/Master) *[[Demolition Group]] - ''Neovangelij'', 1998 (Master) *[[:bs:Đavoli|Đavoli]] - ''Space Twist'', 1998 (Mix) *[[Plavi orkestar]] - ''Zauvijek'', 1999 (Record/Mix/Master) *[[Ali En]] - ''Smetana za frende'', 1999 (Master) *[[Tinkara Kovač]] - ''Košček neba'', 2000 (Record/Mix/Master) *[[Vlado Kreslin]] - ''Ptič'', 2000 (Record/Mix/Master) *[[Zoran Predin]] - ''Lovec na sanje'', 2001 (Record/Mix/Master) *[[Gibonni]] - ''Mirakul'', 2002 (Record/Master) *[[Katalena]] - ''(Z)godbe'', 2002 (Record/Mix/Master) *[[Jan Plestenjak]] - ''Jan'', 2002 (Record/Mix) *[[Zdravko Čolić]] - ''Čarolija'', 2003 (Mix) *[[:en:The_Walkabouts|Walkabouts]] - ''Slow Days With Nina'', 2003 (Mix/Master) *[[Vlado Kreslin]] - ''Generacija'', 2003 (Record/Mix/Master) *Posod mi jurja - ''Ugasnite luči'', 2003 (Record/Mix/Master) *[[:en:Vlatko_Stefanovski#Discography_and_work|Vladko Stefanovski]] - ''Treta majka'', 2004 (Mix/Master) *[[:hr:Psihomodo_pop|Psihomodo Pop]] - ''Plastic Fantastic'', 2004 (Master) *Chris Eckman - ''The Black Field'', 2004 (Record/Mix/Master) *[[Alya]] - ''Fluid'', 2004 (Master) *[[Gibonni]] - ''Unca fibre'', 2006 (Record/Master) *[[Terrafolk]] - ''Full Circle'', 2008 (Mix) *Katice - ''Oj fijole, novo leto je'', 2010 ((Record/Mix/Master) *[[Werefox]] - ''[[I Am Memory]]'', 2012 (Record) *Symbolic Orchestra - ''XXSilent'', 2014 (Record/Mix/Master) *[[Elvis Jackson]] - ''[[Radio Unfriendly]], 2015 (Master)'' *[[Niet]] - [[V bližini ljudi|''V bližini ljudi'']], 2015 (Master) *Zoran Čalić Band - ''U moru i plamenu'', 2016 (Master) *[[Noctiferia]] - ''Transnatura, 2016 (Mix/Master)'' {{Bio-škrbina}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Križaj, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] hhk9wzvqrpds9b3ujwac50wpwbpdy7h Predloga:Infopolje Odbojkarska reprezentanca 10 420353 5727035 4713358 2022-08-03T17:10:57Z 84.41.8.148 wikitext text/x-wiki {{infobox | bodyclass = vcard | title = {{{name|<includeonly>{{PAGENAME}}</includeonly>}}} | image = {{#if:{{{image|}}}|[[Slika:{{{image}}}{{#if:{{{size|}}}|{{!}}{{{size}}}}}]]}} | label1 = Vzdevek | data1 = {{{nickname|}}} | label2 = Zveza | data2 = {{{federation|}}} | label3 = Konfederacija | data3 = {{{confederation|}}} | label4 = Selektor | data4 = {{{coach|}}} | label5 = FIVB rank | data5 = {{{FIVB ranking|}}} | headerstyle = background-color:#EEEEEE | header6 = | data7 = <table style="width: 100%; text-align: center"> <tr> <td class="borderless">{{Volleyball kit| title =Domače barve| leftarm ={{{leftarm1|ffffff}}}| body ={{{body1|ffffff}}}| rightarm ={{{rightarm1|ffffff}}}| pattern_b ={{{pattern_b1|_unknown}}}| shorts ={{{shorts1|ffffff}}}| pattern_s ={{{pattern_s1|}}} }} <td class="borderless">{{Volleyball kit| title =Gostujoče barve| leftarm ={{{leftarm2|ffffff}}}| body ={{{body2|ffffff}}}| rightarm ={{{rightarm2|ffffff}}}| pattern_b ={{{pattern_b2|_unknown}}}| shorts ={{{shorts2|ffffff}}}| pattern_s ={{{pattern_s2|}}} }} </td></tr></table> | header9 = {{#if:{{{First game|}}}|Prvi mednarodni nastop}} | data10 = {{{First game|}}} | header11 = {{#if:{{{Olympic apps|}}}|[[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} | label12 = Nastopi | data12 = {{{Olympic apps|}}} {{#if:{{{Olympic first|}}}|(''Prvič [[{{{Olympic first|}}} Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah|{{{Olympic first}}}]]'')}} | label13 = Najboljši rezultat | data13 = {{{Olympic best|}}} | header14 = {{#if:{{{World Champs apps|}}} |{{#switch: {{{gender|}}} | women = [[Svetovno žensko prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] | #default = [[Svetovno moško prvenstvo v odbojki|Svetovno prvenstvo]] }} }} | label15 = Nastopi | data15 = {{{World Champs apps|}}} {{#if:{{{World Champs first|}}}|(''Prvič [[{{{World Champs first|}}} Svetovno {{#switch: {{{gender|men}}}|men=moško|women=žensko}} prvenstvo v odbojki|{{{World Champs first}}}]]'')}} | label16 = Najboljši rezultat | data16 = {{{World Champs best|}}} | header17 = {{#if:{{{World Cup apps|}}} |{{#switch: {{{gender|}}} | women = [[Svetovni ženski pokal v odbojki|Svetovni pokal]] | #default = [[Svetovni moški pokal v odbojki|Svetovni pokal]] }} }} | label18 = Nastopi | data18 = {{{World Cup apps|}}} {{#if:{{{World Cup first|}}}|(''Prvič [[{{{World Cup first|}}} Svetovni {{#switch: {{{gender|men}}}|men=moški|women=ženski}} pokal v odbojki|{{{World Cup first}}}]]'')}} | label19 = Najboljši rezultat | data19 = {{{World Cup best|}}} | header20 = {{#if: {{{Regional cup apps|}}}|{{{Regional name}}}}} | label21 = Nastopi | data21 = {{{Regional cup apps|}}} {{#if:{{{Regional cup first|}}}|(''Prvič {{{Regional cup first}}}'')}} | label22 = Najboljši rezultat | data22 = {{{Regional cup best|}}} | data23 = {{{website|}}} | data24 = {{Infobox medal templates | title = {{{medaltemplates-title|Dosežki}}} | medals = {{{medaltemplates|}}} | expand = {{{medaltemplates-expand|}}} }} }}<noinclude> [[Kategorija:Športna infopolja]] </noinclude> 0fqlxvcerqm452hhkusu39ljct6qvfn Seznam osebnosti iz Občine Grosuplje 0 425949 5727101 5524537 2022-08-03T18:47:22Z Romanm 13 /* Publicisti, prevajalci */ [[Viktor Eržen (prevajalec)]] wikitext text/x-wiki == Agronomi == * [[France Adamič|Adamič France]] (1911, [[Praproče pri Grosupljem]] – 2004, [[Grosuplje]]) * [[Anton Simončič|Simončič Anton]] (1912, [[Radeče]] – 1999), živinorejski in ribiški strokovnjak * [[Jože Skubic|Skubic Jože]] (1901, [[Zgornja Slivnica]] – 1936, [[Ljubljana]]) == Biologi, zoologi, veterinarji == * [[Fran Kos|Kos Fran]], biolog, služboval v ljudski šoli v [[Grosuplje|Grosuplju]] (1885, [[Ljubljana]] – 1956, [[Jesenice]]) * [[Marijan Kotar|Kotar Marijan]], dendrolog (1941 –) * [[Stane Peterlin|Peterlin Stane]], naravovarstvenik (1937, [[Ljubljana]] –) * [[Franc Rome|Rome Franc]] (1906, [[Sela pri Šmarju]] – ?) * [[Stane Valentinčič|Valentinčič Stane]], spomeničar, veterinar, zoohigienik ([[1913]], [[Grosuplje]], [[grad Brinje]] – [[1995]], [[Ljubljana]]) == Duhovniki, nabožni pisci== *[[Jurij Dalmatin|Dalmatin Jurij]], župnik v [[Škocjan, Grosuplje|Škocjanu]] (1547, [[Krško]] – 1589, [[Ljubljana]]) *[[Anton Jamnik|Jamnik Anton]], filozof, ljubljanski škof (1961, [[Mala Ilova Gora]]) *[[Jožef Kerčon|Kerčon Jožef]] (1821, [[Šmarje - Sap]] – 1903, [[Predoslje]]) *[[Andrej Klemenčič|Klemenčič Andrej]], asket, kaplan v [[Škocjan, Grosuplje|Škocjanu]] in [[Šmarje - Sap|Šmarju]] (1655, [[Ljubljana]] – 1725, [[Ljubljana]]) *[[Valentin Lah|Lah Valentin]], kaplan v [[Šmarje - Sap|Šmarju]] (1833, [[Komenda]] – 1886, [[Bosanska Dubica]], [[Bosna in Hercegovina]]) *[[Gilbert Martinc|Martinc Gilbert]] (1752, [[Šmarje - Sap]] – 1809, [[Ljubljana]]) *[[Silvester Murè|Murè Silvester]], župnik v [[Šmarje - Sap|Šmarju]] (1743, [[Škofja Loka]] – 1810, [[Ljubljana]] – [[Dobrunje]]) *[[Anton Namre|Namre Anton]], nabožni pesnik, naravoslovni pisatelj, duhovnik na [[Kopanj|Kopanju]] (1812, [[Stari trg pri Ložu]] – 1893, [[Šmartno pod Šmarno goro]]) *[[Alojzij Padar|Padar Alojzij]], trapist (1854, Gajniče pri Šmarju – 1880, [[Gajniče| pri Šmarju]]) *[[Janez Krstnik Strniša|Strniša Janez Krstnik]], kaplan v [[Škocjan, Grosuplje|Škocjanu]] (okoli 1670, [[Kranjska]] – po 1723) *[[Alojz Štrubelj|Štrubelj Alojz]], jezuit, prevajalec, pisal o zgodovini župnij [[Polica]] in [[Šmarje - Sap]] (1917, [[Paradišče]] - 2004) *[[Josip Švigelj|Švigelj Josip]], domoznanec, napisal Kroniko poliške župnije (1871, [[Borovnica]] – 1937) *[[Primož Trubar|Trubar Primož]], reformator, protestantski duhovnik, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovstva, krščen v škocjanski cerkvi (1508, [[Rašica]] – 1586, [[Tübingen]], [[Nemčija]]) *[[Alojzij Volc|Volc Alojzij]], kronist, lovski pisatelj, kaplan v [[Šmarje - Sap|Šmarju]] (1978, [[Podkoren|Podkoren pri Kranjski Gori]] – 1963, [[Soteska pri Straži]]) *[[Andrej Zamejic|Zamejic Andrej]], učitelj pri baronu Lichtenbergu v [[Praproče pri Grosupljem|Prapročah pri Grosupljem]], kjer je začel pisati Zgodnjo danico (1824, [[Vrzdenec|Vrzdenec pri Horjulu]] – 1907, [[Ljubljana]]) *[[Janez Zupančič|Zupančič Janez]] (1819, [[Šmarje - Sap]] – 1895, [[Radomlje]]) ==Glasbeniki, skladatelji== *[[Matjaž Barbo|Barbo Matjaž]], muzikolog (1965) *[[Cvetko Bzdkovič|Budkovič Cvetko]], glasbeni zgodovinar, pobudnik za ustanovitev glasbene šole (1920, [[Grosuplje]] – 2000, [[Ivančna Gorica]]) *[[Braco Doblekar|Doblekar Braco]] (1944, [[Sveti Jurij|Št. Jurij]]) *[[ Fran Ksaver Mlinar–Cigale|Mlinar–Cigale Fran Ksaver]] ( 1887, [[Rovte, Logatec|Rovte nad Logatcem]] – 1972, [[Grosuplje]]) *[[Boštjan Narat|Narat Boštjan]], kantavtor (1976, [[Maribor]]) *[[Josip Pavčič|Pavčič Josip]], skladatelj (1844, [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan]] – 1895, [[Velike Lašče]]) *[[Avgust Šulijoj|Šuligoj Avgust]], dirigent, učitelj v [[Šmarje – Sap|Šmarju]] (1900, [[Dolnji Zemon]] – 1984, [[Trbovlje]]) *[[Anton Grum|Grum Anton]], skladatelj (1877, [[Lipoglav]] – 1975, [[Dubrovnik]], [[Hrvaška]]) *[[Franc Marolt|Marolt Franc]] organist, operni pevec, zborovodja, skladatelj (1893, [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan]] – 1981, [[Ljubljana]]) *[[Alojz Šeme|Šeme Alojz]] (Louis), pevovodja, pianist, skladatelj (1901, [[Polica]] – 1983, Cleveland, ZDA) *[[Edo Škulj|Škulj Edo]], muzikolog, duhovnik, deluje v [[Škocjan, Grosuplje|Škocjanu]] (1941, [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]) ==Gospodarstveniki, ekonomisti== *[[Metod Dular|Dular Metod]], upravitelj tovarne [[Motvoz in platno]] (1899, [[Novo mesto]] – 1990, [[Ljubljana]]) *[[Janez Lesjak starejši|Lesjak Janez]], politični delavec, ustanovitelj in direktor tovarne [[Motvoz in platno]], župan [[Občina Grosuplje|občine Grosuplje]] (1915, [[Stična]] - ?) *[[Janez Lužar|Lužar Janez]], ustanovitelj in direktor Elektrostrojnega podjetja - [[Kovinastroj Grosuplje]] (1915, [[Žalna]] – 1984) *[[Stane Možina|Možina Stane]] (1927, [[Gatina]] – 2017), psiholog in sociolog *[[Janez Perovšek|Perovšek Janez – Pelko]], pisatelj, agronom (1921, [[Šmarje - Sap]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Štefan Plankar|Plankar Štefan]], direktor [[Pekarna Grosuplje|Pekarne Grosuplje]] (1947, [[Šentvid pri Stični]]) *[[Emil Rejec|Rejec Emil]] (1932, [[Rut|Rut na Tolminskem]] – 1991, [[Grosuplje]]) ==Igralci, režiserji, operni pevci== *[[Marko Fink|Fink Marko]], operni pevec (1950, [[Buenos Aires]], [[Argentina]]) *[[Maks Furijan|Furijan Maks]], gledališki in filmski igralec (1904, [[Goričak]] – 1993, [[Šmarje-Sap]]) *[[Jože Gale|Gale Jože]], igralec, režiser, režiral je filme o [[Kekec|Kekcu]] (1913, [[Grosuplje]] – 2004, [[Ljubljana]]) *[[Mirjam Kalin|Kalin Mirjam]], operna pevka (1966, [[Ljubljana]]) *[[Lojze Potokar|Potokar Lojze]], igralec in režiser, izhaja iz [[Polica|Police]] (1902, [[Ljubljana]] – 1964) *[[Stane Potokar|Potokar Stane]], gledališki in filmski igralec, izhaja iz [[Polica|Police]] (1908, [[Ljubljana]] – 1962, [[Ljubljana]]) *[[Grega Zorc|Zorc Gregor]], igralec (1977) *[[Simona Zorc Ramovš|Zorc Ramovš Simona]], gledališka igralka in režiserka, kulturna producentka (1964) ==Literati== ===Književniki=== *[[Louis Adamič|Adamič Louis]] pisatelj, prevajalec (1898, [[Praproče pri Grosupljem]] – 1951, [[Milford]], [[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) *[[Jožef Ambrožič|Ambrožič Jožef]], organist, učitelj, pesnik (1737, [[Šmarje-Sap]] – 1793, [[Preserje]]) *[[Renata Anžič|Anžič Renata]], mladinska pisateljica, lektorica, prevajalka (1975, [[Ljubljana]]) *[[Ivo Frbežar|Frbežar Ivo]], pesnik, pisatelj, grafični oblikovalec založnik (1949, [[Ljubljana]]) *[[Ana Gale|Gale Ana]], pesnica (1909, [[Grosuplje]] – 1944, [[Zalog pri Škofljici]]) *[[Goran Gluvić|Gluvić Goran]], pisatelj, dramatik, pesnik (1957, [[Bileća]], [[Bosna in Hercegovina]]) *[[Marija Perhaj|Gorše – Perhaj Marija]], pesnica (1924, [[Luče]] – 2014, [[Velike Lašče]]) *[[Marija Aleksandra Hreščak|Hreščak Marija Aleksandra]], pesnica, pedagoška delavka, mladost preživela v [[Višnja Gora|Višnji Gori]] in [[Grosuplje|Grosuplju]] (1915, [[Trst]] – ?) *[[Zoran Hudales|Hudales Zoran]], pisatelj, dramatik, med vojno načelnik oddelka za agitacijo in propagando pri okrožnem odboru OF Grosuplje (1907, [[Bovec]] – 1982, [[Ljubljana]]) *[[Jurij Hudolin|Hudolin Jurij]], pisatelj, pesnik, kritik, prevajalec (1973, [[Ljubljana]]) *[[Mihaela Jarc|Jarc Mihaela]], pesnica, objavljala v [[Zbornik občine Grosuplje|Zborniku občine Grosuplje]] (1916, [[Ljubljana]] – ?) *[[Željko Kozinc|Kozinc Željko]], pisatelj, pesnik, dramatik, novinar (1939, [[Zagreb]], [[Hrvaška]]) *[[Matevž Kračman|Kračman Matevž]], ljudski pesnik, organist, učitelj (1773, [[Šmarje-Sap|Sap]] – 1853, [[Šmarje-Sap|Sap]]) *[[Ivan Lah|Lah Ivan]], pisatelj, mladost je preživel v [[Šmarje-Sap|Šmarju]] (1881, Trnovo ([[Ilirska Bistrica]]) – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Dragica Novak Štokelj|Novak Štokelj Dragica]], pesnica, (1960) *[[Rudi Podržaj|Podržaj Rudi]], pisatelj, dramatik (1967, [[Ponova vas]]) *[[Ludve Potokar|Potokar Ludve]], pisatelj, publicist (1923, [[Cikava]] – 1956, [[Kanada]]) *[[France Prešeren|Prešeren France]], pesnik, pravnik, leta 1808 pride živet k stricu Jožefu, ki je kot duhovnik služboval na [[Kopanj|Kopanju]] (1800, [[Vrba]] – 1849, [[Kranj]]) *[[Tone Seliškar|Seliškar Tone]], pesnik in pisatelj, udeleženec bojev za [[Ilova Gora|Ilovo goro]] (1900, [[Ljubljana]] – 1969, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Zorman|Zorman Ivan]], pesnik, glasbenik (1889, [[Šmarje-Sap]] – 1957, [[Cleveland]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike|ZDA]] *[[Vinko Žitnik|Žitnik Vinko]], pesnik (1903, [[Grosuplje]] – 1980, [[Buenos Aires]], [[Argentina]]) ===Publicisti, prevajalci=== *[[Viktor Eržen (prevajalec)|Eržen Viktor]], prevajalec (1857, Razdrto, danes del [[Šmarje-Sap|Šmarja-Sapa]] – 1881, [[Ljubljana]]) *[[Radko Polič|Polič Radko]], prozaist, publicist, organizator NOB v grosupeljskem območju (1919, [[Rožni Dol]] v [[Bela krajina|Beli krajini]] –1988, [[Stražnji Vrh]] pri [[Črnomelj|Črnomlju]]) *[[Ivan Trošt|Trošt Ivan]], publicist (1925, [[Perovo]] – 1989, [[Grosuplje]]) ==Novinarji, televizijci== *[[Sašo Hribar|Hribar Sašo]], humorist, komik (1960, [[Celje]]) *[[Manica Janežič Ambrožič|Janežič Ambrožič Manica]], novinarka, televizijska voditeljica (1973, [[Grosuplje]]) *[[Barbara Pance|Pance Barbara]], novinarka *[[Franc Perovšek|Perovšek Franc]], družbenopolitični delavec, direktor [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]] (1922, [[Šmarje-Sap]] – 2011) *[[Boštjan Romih|Romih Boštjan]], televizijski in radijski voditelj (1976, [[Slovenj Gradec]]) *[[Uroš Slak|Slak Uroš]], novinar, televizijski voditelj (1969, [[Grosuplje]]) *[[Damjan Viršek|Viršek Damjan]], urednik, novinar *[[Edvard Žitnik|Žitnik Edvard]], novinar, dokumentarist (1963) ==Pravniki, politiki== *[[Miroslav Cerar ml.|Cerar Miro ml.]], pravnik, pisec (1963, [[Grosuplje]]) *[[Zdenka Cerar|Cerar Zdenka]], pravnica, telovadka, političarka (1941, [[Ljubljana]] – 2013, [[Grosuplje]]) *[[Aleksander Čeferin|Čeferin Aleksander]], odvetnik, nogometni funkcionar (1967, [[Ljubljana]]) *[[Peter Čeferin|Čeferin Peter]], odvetnik (1938, [[Ljubljana]]) *[[Janez Janša|Janša Janez]], politik, publicist (1959, [[Plešivica|Plešivica pri Grosuplju]]) *[[Janez Kopač|Kopač Janez]], pravnik (1793, Klanec pri [[Šmarje-Sap|Šmarju]] – 1872, [[Gradec]], [[Avstrija]]) *[[Janez Lesjak|Lesjak Janez ml.]], častnik - veteran, župan, publicist (1950, [[Grosuplje]]) *[[Angelca Likovič|Likovič Angelca]] (1944 –), učiteljica, političarka *[[Martin Perovšek|Perovšek Martin]], pravnik, sodnik, višji pravni svetnik (1899, [[Šmarje-Sap]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Lojze Piškur|Piškur Lojze]], sodnik, predsednik [[Vrhovno sodišče Slovenije|Vrhovnega sodišča Slovenije]] (1908, [[Malo Mlačevo]] – 1982) *[[Svetozar Polič|Polič Svetozar]], družbenopolitični delavec, pravnik, sodnik okrajnega sodišča v Grosupljem (1917, [[Grahovo ob Bači]] - ?) *[[Ignacij Valentinčič|Valentinčič Ignacij]], politični delavec (1842, [[Bičje]] – 1916, [[Grosuplje]]) ==Revolucionarji, borci NOB, narodni heroji== *[[Adolf Jakhel|Jakhel Dolfe]], revolucionar (1910, [[Otoče, Celovec|Otoče pri Celovcu]] – 1942, [[Medvedica]]) *[[Jože Kadunc|Kadunc Jože – Ibar]], narodni heroj (1925, [[Dobrepolje]] – 1944, [[Cikava]]) *[[Stojan Šuligoj|Šuligoj Stojan]], sekretar okrožnega komiteja SKOJ Grosuplje (1923, [[Spodnji Kašelj]] – 1943, nad [[Bičje|Bičjem]]) ==Slikarji, kiparji, grafiki, arhitekti== *[[Gabrijel Justin|Justin Gabrijel]], slikar, grafik (1903, [[Ljubljana]] - 1960, [[Grosuplje]]) *[[Viktor Magyar|Magyar Viktor]], slikar, ilustrator (1934, [[Motnik]] – 1980, [[Grosuplje]]) *[[Matej Sternen|Sternen Matej]], grafik, ilustrator, restavrator, restavriral freske v cerkvi sv. Nikolaja na [[Tabor nad Cerovim|Taboru nad Cerovim]] (1870, [[Verd|Verd pri Vrhniki]] – 1949, [[Ljubljana]]) *[[Matevž Škufca|Škufca Matevž]], slikar (1961, [[Grosuplje]]) *[[Andrej Trobentar|Trobentar Andrej]], akademski slikar, Levstikov nagrajenec (1951, [[Sveti Jurij|Št. Jurij]]) *[[Jože Trontelj|Trontelj Jože]], kipar, slikar, restavrator (1967) *[[Stane Valentinčič|Valentinčič Stane]], arhitekt, [[Jože Plečnik|Plečnikov učenec]] (1904, [[Podgorica pri Šmarju]] – 1994, [[Ljubljana]]) ==Slovenisti, jezikoslovci, bibliografi, bibliotekarji== *[[Jože Gregorič|Gregorčič Jože]], etnograf, slavist, župnik na [[Polica|Polici]] (1908, [[Delač, Kostel|Delač pri Kostelu]] – 1989, [[Stična]]) *[[Jakob Müller|Müller Jakob]], jezikoslovec (1941, [[Grosuplje]]) *[[Jožica Narat Müller|Narat Müller Jožica]], historična jezikoslovka (1954, [[Maribor]]) *[[Luka Pintar|Pintar Luka]], bibliotekar, jezikoslovec, prešernoslovec, pojasnil krajevno ime Grosuplje (1857, [[Hotavlje]] – 1915, [[Ljubljana]]) *[[Drago Samec|Samec Drago]], bibliograf, pisec (1951) *[[Marija Samec|Samec Marija]], bibliotekarka, publicistka ==Športniki== *[[Miroslav Cerar st.|Cerar Miro(slav)]], telovadec, olimpionik, odvetnik (1939, [[Ljubljana]]) *[[Branka Mijatović|Mijatović Branka]], rokometašica (1973) *[[Maruša Mišmaš|Mišmaš Maruša]], atletinja (1994, [[Grosuplje]]) *[[Franc Škerlj|Šekrlj Franc]], kolesar (1941, [[Ljubljana]]) *[[Tjaša Šeme|Šeme Tjaša]], ritmična gimnastičarka (1986) *[[Željko Moičević|Moičević Željko]], strelec (1984) ==Vojaki== *[[Franc Šeme|Šeme Franc]], avstrijski oficir, polkovnik (1849, [[Gatina]] - 1912, Trst) *[[Jože Šeme, stotnik|Šeme Jože]], avstijski stotnik (1880, [[Gatina]] – 1917, [[Merano]], [[Italija]]) ==Zdravniki== *[[Franjo Podkoritnik|Podkoritnik Franjo]], zdravnik, glavni pobudnik za izgradnjo zdravstvenega doma Grosuplje (1893 – 1962) ==Zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, etnologi== *[[Konrad Črnologar|Črnologar Konrad]], zgodovinar, učitelj in restavrator, učitelj v [[Šmarje-Sap|Šmarju]] (1860, [[Peščenik|Peščenik pri Višnji Gori]] – 1904, [[Šmarje-Sap]]) *[[Ivan Kogovšek|Kogovšek Ivan]], zgodovinar, župnik na [[Kopanj|Kopanju]] (1884, [[Šentvid (Ljubljana)]] – 1966, [[Kopanj]]) *[[Boris Kuhar|Kuhar Boris]], etnolog (1929, [[Maribor]] – 2018) *[[Metod Mikuž|Mikuž Metod]], zgodovinar, mladost preživel v [[Šmarje-Sap|Šmarju]] (1909, [[Prečna|Prečna pri Novem mestu]] – 1982, [[Ljubljana]]) *[[Stane Mikuž|Mikuž Stane]], umetnostni zgodovinar (1913, [[Šmarje-Sap]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Janez Šeme|Šeme Janez]], pisec, zbiratelj etnoloških zgodb (1909, [[Polica, Grosuplje|Polica]] – 1999, Kranj) *[[Breda Škrjanec|Škrjanec Breda]], umetnostna zgodovinarka (1960, [[Ljubljana]]) == Drugi == * [[Helena Bavdek|Bavdek Helena]], Jurčičeva ljubezen (1857, [[Grosuplje]] - ?) * [[Antonija Lichtenberg – Rothschütz|Lichtenberg – Rothschütz grofica Antonija]], strokovna pisateljica, (1841, [[Praproče pri Grosupljem]] - ?) *[[Josip Perme|Perme Josip]] gospodarstvenik, kmet, gostilničar, 26 let župan občine Št. Jurij, odkritelj [[Županova jama|Županove jame]] (1874, [[Ponova vas]] – 1940, [[Ponova vas]]) {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Grosuplje]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Grosuplje]] qxuf4qbvpvtf4ah86zajq4b69hm1fwk Vlasta Jeseničnik 0 429814 5727083 5619410 2022-08-03T18:30:44Z Pv21 142817 Prekinitev poročanja iz Moskve wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vlasta Jeseničnik''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka, * [[2. avgust]] [[1964]], [[Maribor]]. Leta 1990 diplomirala na [[FSPN|Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo]] v Ljubljani, že leto prej pa postala sodelavka RTV Slovenija, od 1991 zaposlena v zunanjepolitični redakciji. Je zunanja dopisnica [[RTV Slovenija]]. Leta 1996 je prevzela dopisništvo v [[Moskva|Moskvi]], kjer je ostala do 2005, bila pa je tudi vojna poročevalka iz [[Afganistan|Afganistana]], za kar je bila leta 2001 izbrana za [[Slovenka leta|Slovenko leta]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/vlasta-jesenicnik-slovenka-leta-2001.html|title=Vlasta Jeseničnik Slovenka leta 2001|publisher=24ur.com|date=7. januar 2002|accessdate=15. februarja 2017}}</ref> in dobila nagrado Društva novinarjev Slovenija. Od 2005 je poročala iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], trenutno pa ponovno iz Rusije. Marca 2022 je morala svoje delo poročevalke iz Moskve začasno prekiniti, saj je Rusija med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo na Ukrajino]] sprejela zakonodajo, ki je novinarjem, ki so z domnevnimi dezinformacijami poročali o vojni, zagrozila z večletno zaporno kaznijo.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi RTV Slovenija začasno prekinja poročanje iz Rusije|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/tudi-rtv-slovenija-zacasno-prekinja-porocanje-iz-rusije/614638|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Dopisnica RTV Slovenija iz Moskve se zaradi zagroženih sankcij Rusije ne bo oglašala v program|url=https://www.sta.si/3009876/dopisnica-rtv-slovenija-iz-moskve-se-zaradi-zagrozenih-sankcij-rusije-ne-bo-oglasala-v-program|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dopisnica RTV Vlasta Jeseničnik se ne bo več oglašala iz Moskve. Razlog?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6223332de5820/dopisnica-rtv-vlasta-jesenicnik-se-ne-bo-vec-oglasala-iz-moskve-razlog|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-08-03|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{refsez}} {{Slovenka leta}} {{normativna kontrola}}{{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Jeseničnik, Vlasta}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenka leta]] ina0kjhdl2l7s7ih52u3j7auq5gq9gd Druga bitka pri Ypresu 0 430781 5727140 5120008 2022-08-03T19:39:17Z Yerpo 8417 --nedelujoče povezave na predloge wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga bitka pri Ypresu | partof = [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodne fronte]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] | image = | caption = | date = 22. april – 25. maj 1915 | place = {{coord|50.891|N|2.979|E|format=dms|display=inline,title|type:event}}<br>[[Ypres]], Belgija | result = | combatant1 = {{ikonazastave|France}} [[Francoska Tretja republika|Francija]] *{{ikonazastave|France}} [[Francoska Alžirija|Alžirija]] *{{ikonazastave|Morocco}} [[Francoski protektorat v Maroku|Maroko]] {{zastavadržave|Britanski imperij}} * {{zastavadržave|Britanska Indija}} * {{zastavadržave|Canada|1868}} * {{ikonazastave|JAR|1912}} [[Južnoafriška unija]] * {{zastavadržave|Australia}} * {{zastavadržave|New Zealand}} * {{zastavadržave|Nova Fundlandija}} * {{zastavadržave|United Kingdom}} {{zastavadržave|Belgium}} | combatant2 = {{zastavadržave|Nemško cesarstvo}} | commander1 = {{ikonazastave|UK}} [[Horace Smith-Dorrien]] <small>(zamenhan)</small><br>{{ikonazastave|UK}} [[Herbert Plumer, 1st Viscount Plumer|Herbert Plumer]] <small>(6. maj 1915~)</small><br />{{ikonazastave|Canada|1868}} [[Arthur Currie]]<br />{{ikonazastave|France}} [[Henri Gabriel Putz]]<br />{{ikonazastave|Belgium}} [[Théophile Figeys]]<br/>{{ikonazastave|Belgium}} [[Armand De Ceuninck]] | commander2 = {{ikonazastave|German Empire}} [[Duke Albrecht of Württemberg|Albrecht of Württemberg]] | strength1 = 2 francoske in 6 britanskih | strength2 = 7 divizij | casualties1 = 87.223 mrtvih, pogrešanih ali ranjenih.{{sfn|Sheldon|2012|p=116}}{{sfn|Edmonds|Wynne|1927|pp=359, 284}}{{sfn|Rawling|1992|p=35}} | casualties2 = 35.000 mrtvih, pogrešanih ali ranjenih.<ref>{{cite web | last=| first=| url=http://www.lexikon-erster-weltkrieg.de/Zweite_Flandernschlacht | title=Zweite Flandernschlacht (In German)| publisher=lexikon-erster-weltkrieg.de|date=2 September 2015| accessdate=3 September 2015}}</ref> | campaignbox = }} '''Druga bitka pri Ypresu''' je bila bitka med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodni fronti]], ki je potekala od 22. aprila – 25. maja 1915 za nadzor nad [[Belgija|Belgijskim]] mestom [[Ypres]]. Bitka je znana po tem, da je bila prvi spopad v katerem so uporabili bojni plin [[klor]] na Zahodni fronti. == Bitka == === Bitka za greben Gravenstafel === 22. aprila ob 5. uri je nemška vojska pri zaselku Gravenstafel sprostila 168 ton klorovega plina preko 6,5 km dolgega območja do linije, ki je bila pod nadzorom francoskih teritorialnih ter maroških in alžirskih vojakov enotah 45. in 87. divizije. Čeprav je bil strupen plin že uporabljen, v bitki pri Bolimówu tri mesece prej, kjer pa je plin zamrznil in postal negiben. Nemški vojaki so na roke nesli okoli 5.730 plinskih jeklenk, ki so tehtale 41 kg vsaka posebej. Da je plin lahko prišel do sovražnikove linije so potrebovali veter ter jeklenke so odpirali na roko. Zaradi tega je bilo veliko število nemških vojakov bilo ranjenih ali ubitih med izvajanjem napada. Francoske enote, ki so bile na v dometu plina so imele okoli 6000 žrtev. Veliko jih je umrlo v prvih 10 minutah (večina zaradi zadušitve ter poškodb [[Tkivo|tkiv]] v [[Pljuča|pljučih]]) in še več jih je oslepelo. [[Klor]] se v stiku z vodo oblikuje v [[Hipoklorova kislina|hipoklorovo kislino]], ki uniči večino tkiva v pljučih in očeh. Klor, gostejši od zraka je kmalu napolnil jarke ter prisilil vojake, da pobegnejo iz jarkov, v hud sovražnikov ogenj. ==Sklici== {{sklici}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Bitke prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Bitke leta 1915]] [[Kategorija:Bitke v Belgiji]] {{normativna kontrola}} 9anb82tgrjve0gs6ecbdd4jvsscw2f1 Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj 0 442012 5727100 5726161 2022-08-03T18:46:59Z Romanm 13 /* Prevajalstvo */ [[Viktor Eržen (prevajalec)]] wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Mestno občino Kranj sestavljajo naselja: [[Babni Vrt]], [[Bobovek]], [[Brdo pri Kranju]], [[Breg ob Savi]], [[Britof]], [[Čadovlje, Kranj|Čadovlje]], [[Čepulje]], [[Golnik]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], [[Ilovka]], [[Jama, Kranj|Jama]], [[Jamnik]], [[Javornik, Kranj|Javornik]], [[Kokrica]], '''[[Kranj]]''', [[Lavtarski Vrh]], [[Letenice]], [[Mavčiče]], [[Meja, Kranj|Meja]], [[Mlaka pri Kranju]], [[Nemilje]], [[Njivica]], [[Orehovlje, Kranj|Orehovlje]], [[Pangršica]], [[Planica, Kranj|Planica]], [[Podblica]], [[Podreča]], [[Povlje]], [[Praše]], [[Predoslje]], [[Pševo]], [[Rakovica, Kranj|Rakovica]], [[Rupa]], [[Spodnja Besnica]], [[Spodnje Bitnje]], [[Srakovlje]], [[Srednja vas - Goriče, Kranj|Srednja vas - Goriče]], [[Srednje Bitnje]], [[Suha pri Predosljah]], [[Sveti Jošt nad Kranjem]], [[Šutna, Kranj|Šutna]], [[Tatinec]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Zabukovje, Kranj|Zabukovje]], [[Zalog, Kranj|Zalog]], [[Zgornja Besnica, Kranj|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Bitnje]], [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], [[Žablje]] == Kultura in umetnost == === Glasba === *[[Alojz Ajdič]], skladatelj, leta 1973 je postal ravnatelj Glasbene šole Kranj (1939, [[Fojnica]], [[Sarajevo]]) *[[Berta Ambrož]], slovenska pevka zabavne glasbe, prva predstavnica Slovenije na Pesmi Evrovizije (1944, [[Stražišče pri Kranju]] – 2003, [[Ljubljana]]) *[[Peter Ambrož]], pevec, tenorist, deloval je v Prešernovem gledališču Kranj in pel v zboru France Prešeren (1938, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Saša Atanasov]], glasbenik, pesnik (1978, [[Kranj]]) *[[Janko Bajt]], kulturni, glasbenik, med ustanovitelji okteta v Savi (1935, [[Laniše, Gorenja vas - Poljane|Laniše]], [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanska dolina]]) *[[Vera Belič]], violinistka, ves čas šolanja in študija je živela v Kranju (1954, [[Ljubljana]]) *[[Gašper Bertoncelj]], glasbenik, bobnar (1978, [[Kranj]]) *[[Jurij Blatnik]], glasbenik, organist, skladatelj (1693, [[Kranj]] – ?) *[[Mateja Blaznik]], glasbenica, pesnica (1967, [[Kranj]]) *[[Dalaj Eegol]], glasbenik, ilustrator, multimedijski umetnik (1973, [[Kranj]]) *[[Saša Einsiedler]], pevka zabavne glasbe, radijska in televizijska napovedovalka (1967, [[Kranj]]) *[[Leon Engelman]], pianist, pedagog (1930, [[Kranj]]) *[[Matevž Fabijan]], muzikolog, zborovodja, ustanovitelj Akademskega komornega zbora Kranj (danes [[APZ France Prešeren]]) (1933, [[Zgornja Besnica]]) *[[Primož Grašič]], kitarist (1968, [[Kranj]]) *[[Sanja Grohar]], pevka, fotomodel, televizijska voditeljica, miss, influencerka (1984, [[Kranj]]) *[[Ignacij Hladnik]], zborovodja, skladatelj (1865, [[Križe, Tržič]] – 1932, [[Novo mesto]]) *[[Tone Janša]], saksofonist, flavtist, skladatelj, dirigent, profesor, živi v Kranju (1943, [[Ormož]]) *[[Pavel Knobl]], orglar, skladatelj, pesnik, kot učitelj, cerkovnik in organist je delal v Kranju (1765, [[Orehek]], [[Postojna]] – 1830, [[Tomaj]]) *[[Peter Lipar]], skladatelj, dirigent, pedagog (1912, [[Mengeš]] – 1980, [[Kranj]]) *[[Vera Majdič]], pevka, sopranistka, pedagoginja (1898, [[Kranj]] – 1994, [[Radovljica]]) *[[Andreja Markun]], pianistka (1974, [[Kranj]]) *[[Deja Mušič]], slovenska glasbenica, radijska in televizijska voditeljica (1962, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Pengov]], kantavtor, glasbenik (1949, [[Ljubljana]] – 2014, [[Golnik]]) *[[Miha Pogačnik]], violinist (1949, [[Kranj]]) *[[Uroš Rakovec]], kitarist, skladatelj (1972, [[Kranj]]) *[[Marjan Rus]], operni pevec, koncertni pevec, basist (1905, [[Kranj]] – 1974, [[Kranj]]) *[[Silvester Singl]], pianist, jazzist (1937, [[Ljubljana]]) *[[Niko Štritof]], skladatelj, pesnik, prevajalec, dirigent (1890, [[Ljubljana]] – 1944, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Šifrer]], glasbenik (1952, [[Kranj]]) *[[Manca Špik]], slovenska pevka (1980, [[Kranj]]) *[[Rastislav Rastko Tepina]], lajnar, kulturni delavec, igralec (1959, [[Kranj]]) *[[Simon Tomaževec]], glasbenik, skladatelj (1805, [[Zgornja Besnica]] – ?, [[Rusija]]) *[[Matjaž Vlašič]], pevec, kitarist, pisec besedil, skladatelj zabavne glasbe (1971, [[Kranj]]) *[[Urša Vlašič]], tekstopiska, profesorica glasbe, živi v Kranju (?) *[[Marta Zore]], glasbenica, skladateljica, saksofonistka (1964, [[Kranj]]) *[[Matjaž Zupan (glasbenik)|Matjaž Zupan]] – MZ Hektor, glasbenik, predsednik SAZAS (1967, [[Kranj]]) *[[Tanja Žagar]], slovenska pevka, pianistka in glasbena profesorica (1982, [[Kranj]]) *[[Martin Železnik]], glasbenik, skladatelj, orglavec, glasbeni pedagog (1891, [[Velike Brusnice]] – 1962, [[Kranj]]) *[[Janko Žirovnik]], zbiratelj ljudskih pesmi, glasbenik, šolnik, sadjar (1855, [[Kranj]] – 1946, [[Kranj]]) === Gledališče in film === *[[Boris Brunčko]], slovenski gledališki igralec, režiser (1919, [[Celje]] – 1982, [[Golnik]]) *[[Sebastijan Cavazza]], slovenski gledališki in filmski igralec (1973, [[Kranj]]) *[[Marjan Ciglič]], režiser, fizik (1944, [[Golnik]]) *[[Ivo Godnič]], igralec, zaposlen je bil v Prešernovem gledališču v Kranju (1963, [[Ljubljana]]) *[[Božo Grlj]], režiser, scenarist, fotograf (1958, [[Kranj]]) *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser (1929, [[Kranj]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Angelca Hlebce]], gledališka in filmska igralka (1922, [[Stražišče pri Kranju]] – 2005, [[Ljubljana]]) *[[Brane Ivanc]] – Smrčkov, slovenski igralec (1937, [[Sodražica]] – 1991, [[Golnik]]) *[[Vesna Jevnikar]], igralka, gimnazijo je obiskovala v Kranju (1964, [[Ljubljana]]) *[[Nataša Konc Lorenzutti]], igralka, pesnica, mladinska pisateljica (1970, [[Kranj]]) *[[Saša Kump]], režiser, lutkar, scenograf (1924, [[Ljubljana]] – 1992, [[Kranj]]) *[[Bernarda Oman]], gledališka in filmska igralka, otroštvo in mladost je preživela v Stražišču pri Kranju (1959, [[Novo mesto]]) *[[Tine Oman]], igralec (1947, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Mitja Okorn]], televizijski režiser, scenarist (1981, [[Kranj]]) *[[Peter Malec]], gledališki režiser (1909, [[Kranj]] – 1986, [[Ptuj]]) *[[Nedeljka Pirjevec]], gledališka igralka, pisateljica, prevajalka (1932, [[Cerkno]] – 2003, [[Golnik]]) *[[Pavle Rakovec]] – Rači, slovenski igralec (1943, [[Struževo]]) *[[Vesna Slapar]], gledališka in filmska igralka (1974, [[Kranj]]) *[[Osip Šest]], slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist (1893, [[Metlika]] – 1962, [[Golnik]]) *[[Božo Šprajc]], igralec, scenarist, režiser (1947, [[Stražišče pri Kranju]] – 1998, [[Kranj]]) *[[Milan Štefe]], dramski igralec (1969, [[Kranj]]) *[[France Štiglic]], filmski režiser, publicist (1919, [[Kranj]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Aliash Tepina]], slovenski filmski igralec, producent (1981, [[Kranj]]) *[[Franc Trefalt]], igralec (1903, [[Koprivnica]] – 1998, [[Kranj]]) *[[Franek Trefalt]], igralec, novinar (1931, [[Kranj]] – 2015, [[Ljubljana]]) *[[Marina Urbanc]], slovenska filmska igralka (1957, [[Kranj]]) *[[Matija Vastl]], gledališki in filmski igralec (1975, [[Kranj]]) *[[Jože Vunšek]], igralec (1948, [[Ljubljana]]) === Književnost === *[[Jernej Antolin Oman]], pesnik, pisatelj (1991, [[Kranj]]) *[[Mihael Arh]], dramatik, glasbenik, duhovnik, (1676, [[Kranj]] – ok. 1732, [[Krško]]) *[[Drago Bajc]], pesnik, gimnazijo je obiskoval v Kranju (1904, [[Vipava]] – 1928, [[Bilje]]) *[[Jasmin B. Frelih]], pisatelj, prevajalec (1986, [[Kranj]]), *[[Franc Belčič]], mladinski pisatelj, psiholog, strokovnjak na kadrovskem področju (1945, [[Kranj]]) *[[France Bevk]], pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik, politik (1890, [[Zakojca]] – 1970, [[Ljubljana]]) *[[Peter Bohinjec]], pisatelj in organizator katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic (1864, [[Visoko pri Kranju]] – 1919, [[Spodnje Duplje]]) *[[Matjaž Chvatal]], pisatelj, publicist, fotograf, založnik, otroštvo in mladost je preživel v Kranju (1960, [[Ljubljana]]) *[[Benvenut Crobath]], pesnik, duhovnik, redovnik, frančiškan (1805, [[Stražišče pri Kranju]] – 1880, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Čušin]], dramatik, igralec, režiser (1970, [[Kranj]]) *[[Leon Engelman]], pisatelj (1841, [[Kranj]] – 1862, [[Novo mesto]]) *[[Fran Saleški Finžgar]], ekspozit pri sv. Joštu 1899 (1871, [[Doslovče]] – 1962, [[Ljubljana]]) *[[Iztok Geister]], pesnik, pisatelj, esejist, pravnik, ornitolog, ekolog, v mladosti je živel v Kranju, 1968–1981 je bil zaposlen na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj (1945, [[Laško]]) *[[Berta Golob]], pisateljica, pesnica, knjižničarka, lektorica, učiteljica (1932, [[Kranj]]) *[[Borut Golob]], romanopisec (1964, [[Kranj]]) *[[Boštjan Gorenc]], pisatelj, prevajalec, podcaster, komik, igralec (1977, [[Kranj]]) *[[Jurij Grabner]], pesnik, 1843–1848 katehet in ravnatelj šole pri kapucinih v Kranju (1806, [[Šentjernej]] – 1862, [[Ljubljana]]) *[[Herbert Grün]], dramatik, 1951–1953 umetniški vodja in dramaturg Prešernovega gledališča (1925, [[Ljubljana]] – 1961, [[Celje]]) *[[Ivan Jan]], partizanski pisec (1921, [[Rečica pri Bledu]] – 2007, [[Kranj]]) *[[Marjetka Jeršek]], pisateljica, slikarka (1961, [[Kranj]]) *[[Simon Jenko]], pesnik, pisatelj (1835, [[Podreča]] – 1869, [[Kranj]]) *[[Janez Juvan]], pesnik, fotograf (1936, [[Kranj]] – 2017, ?) *[[France Kadilnik]], turistični pisec, imel je trgovino v Kranju (1825, [[Krško]] – 1908, [[Ljubljana]]) *[[Zdravko Kaltnekar]], pesnik, pisatelj, publicist, popotnik, profesor, doktor znanosti (1929, [[Križe, Tržič]] – 2013, [[Kranj]]) *[[Janko Kersnik]], pisatelj, politik, notar, zadnje mesece pred smrtjo se je zdravil v Kranju (1852, [[Brdo pri Lukovici]] – 1897, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Julij Kogoj]], mladinski pisatelj, 2. razred gimnazije je opravil v Kranju (1905, [[Cerkno]] – ?) *[[Nina Kokelj]], pisateljica (1972, [[Kranj]]) *[[Emanuel Kolman]], pesnik, pisatelj, dramatik, gimnazija v Kranju (1917, [[Radovljica]] – 1987, [[Radovljica]]) *[[Miklavž Komelj]], pesnik, umetnostni, literarni zgodovinar (1971, [[Kranj]]) *[[Josip Korban]], mladinski pisatelj, tri razrede gimnazije je končal v Kranju (1883, [[Šentvid pri Stični]] – 1966, [[Ljubljana]]) *[[Miško Kranjec]], v hišici na Javorniku pod Joštom je 1958 napisal knjigo novel ''Mesec je doma na Bladovici'' (1908, Velika Polana – 1983, Ljubljana) *[[Milan Krsnik]], pesnik, novinar, urednik, igralec (1956, [[Kranj]]) *[[Martin Kuralt]], pesnik, duhovnik (1757, [[Žabnica]] – 1845, [[Mirov]], [[Češka]]) *[[Aleksander Leskovec]], pesnik (1976, [[Kranj]]) *[[Anton Leskovec]], dramatik, pisatelj (1891, [[Škofja Loka]] – 1930, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Levstik]] (rojen Ciril Levstik), pisatelj, pesnik, prevajalec, 1919–1924 se je zdravil v Stražišču (1886, [[Šmihel nad Mozirjem]] – 1957, [[Celje]]), *[[Pavel Lužan]], pisatelj in dramaturg (1946, [[Kranj]]) *[[Mimi Malenšek]], pisateljica, prevajalka, šolanje v Kranju (1919, [[Dobrla vas]] – 2012, [[Ljubljana]]) *[[Valentin Mandelc]], pripovednik, prevajalec (1837, [[Kranj]] – 1872, [[Karlovec]]) *[[Ida Mlakar]], otroška pisateljica (1956, [[Kranj]]) *[[Janez Mencinger]], slovenski pisatelj, prevajalec, odvetnik, 1871–1882 samostojni odvetnik v Kranju, občinski odbornik, predsednik čitalnice (1838, [[Brod pri Bohinjski Bistrici]] – 1912, [[Krško]]) *[[Joži Munih Petrič]], pisateljica, živela je v Kranju, tu je tudi pokopana (1906, [[Bohinjska Bistrica]] – 1996, [[Ljubljana]]) *[[Maša Nahtigal]], pisateljica (1991, [[Kranj]]) *[[Tanja Nežmah Dolinšek]], pesnica (1970, [[Kranj]]) *[[Janez Okorn]], pesnik, gimnazija v Kranju (1901, [[Zgornja Luša]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Janko Pajk]], verzolog, urednik in polemik, mož pisateljice Pavline Pajk, v Kranju učil 1864–1866 (1837, [[Kaplja vas pri Preboldu]] – 1899, [[Ljubljana]]) *[[Rudolf Pečjak]], mladinski pisatelj, pedagoški pisec, šolnik, l. 1924 okrajni šolski nadzornik (1891, [[Hinje]] – 1961, [[Ljubljana]]) *[[Tone Perčič]], pisatelj, prevajalec, zaposlen kot vodja knjižnice Fakultete za organizacijske vede (1954, [[Ljubljana]]) *[[Radivoj Peterlin-Petruška]], pesnik, urednik, popotnik, potopisec, višja gimnazija v Kranju (1879, [[Kamnik]] – 1938, [[Kamnik]]) *[[Majda Peterlin]] (rojena Vida Brest), pisateljica, pesnica, novinarka, ureddnica, učiteljica (1925, [[Šentrupert]] – 1985, [[Golnik]]) *[[Eva Petrič]], umetnica, romanopiska (1983, [[Kranj]]) *[[Boris Pintar]], pisatelj, esejist (194, [[Kranj]]) *[[Alfonz Pirec]], pripovednik (1800, [[Moškanjci]] – 1909, [[Kranj]]) *[[Bojan Pisk]], pesnik, knjižničar, urednik (1933, [[Ljubljana]] – 2008, [[Golnik]]) *[[Klemen Pisk]], pesnik prevajalec iz poljščine in litovščine, glasbenik (1973, [[Kranj]]) *[[Blaž Potočnik]], pesnik, pisec, časnikar, narodni buditelj, duhovnik (1799, [[Struževo]] – 1872, [[Šentvid]]) *[[Ivan Pregelj]], književnik, gimnazijski profesor v Kranju 1912–1924 (1883, [[Most na Soči]] – 1960, [[Ljubljana]]) *[[France Prešeren]], pesnik (1800, [[Vrba na Gorenjskem]] – 1849, [[Kranj]]) *[[Mirko Pretnar]], pesnik (1898, [[Kranj]] – 1962, ?) *[[Marijan Pušavec]], stripar, pripovednik (1962, ?) *[[Jure Rejec]], pesnik (1966, [[Kranj]]) *[[Franc Josip Remec]], prevajalec (1850, [[Rupa, Kranj]] – 1883, [[Ljubljana]]) *[[France Remec]], dramatik, prevajalec (1846, [[Kranj]] – 1917, [[Ljubljana]]) *[[Franc Rojec]], mladinski pisatelj, delal v pisarni kranjskega advokata Štempiharja (1867, [[Sela pri Šumberku]] – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Fran Roš]], pesnik, pisatelj, dramatik (1898, [[Kranj]] – 1976, [[Celje]]) *[[Ivan Rozman]], pisatelj, dramatik, esejist, publicist (1873, [[Kranj]] – 1960, [[Ljubljana]]) *René Sansoni, pesnik (1985, [[Kranj]]) *[[Breda Smolnikar]] – Gospa, pisateljica, podjetnica, šolanje v Kranju, tu je živela (1941, [[Herceg Novi]]) *[[Gustav Strniša]], pesnik, pisatelj, gledališki igralec (1887, [[Kranj]] – 1970, [[Ljubljana]]) *[[Leopold Suhodolčan]], pisatelj (1928, [[Žiri]] – 1980, [[Golnik]]) *[[Tone Svetina]], pisatelj, kipar, zgodovinar, šolal se je v Kranju (1925, [[Bled]] – 1998, [[Bled]]) *[[Rudi Šeligo]], slovenski pisatelj, dramatik, esejist in politik, l. 1962 se je zaposlil na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju, predaval je statistiko na [[Visoki šoli za organizacijo dela]] (zdaj FOV) (1935, [[Sušak]] – 2004, [[Ljubljana]]) *[[Joža Šeligo]], pesnik, delal v Stražišču kot gozdni delavec (1911, [[Preserje]] – 1941, [[Preserje]]) *[[Tone Šifrer]], pesnik, pripovednik, esejist, literarni kritik (1911, [[Žabnica]] – 1942, [[Mauthausen]], [[Avstrija]]) *[[Saša Škufca]], mladinski pisatelj, časnikar, zaposlil kot računovodja v Kranju (1922, [[Drenov Grič]] – 1964, ?) *[[Jaroslav Štoviček]], hrvaški pisatelj, uradnik in komercialist v Kranju (1904, [[Leskovec pri Krškem]] – 1975, [[Zagreb]]) *[[Ksenija Šoster Olmer]], pesnica, prevajalka, publicistka (1961, [[Kranj]]) *[[Ivan Tavčar]], pisatelj, odvetnik, politik, 1877–1880 koncipient pri Janezu Mencingerju, predsednik Narodne čitalnice v Kranju (1851, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1923, [[Ljubljana]]) *[[Janko Tišler]], zgodovinski pisec (1923, [[Golnik]] – 2007, ?) *[[Matej Tonejec]], planinski pisatelj, nižjo gimnazijo končal v Kranju (1846, [[Zgornje Gorje]] – 1882, [[Zgornje Gorje]]) *[[Ivan Toporiš]], pesnik, pisatelj, gledališki igralec, pevec, 1881–1883 gimnazija v Kranju (1867, [[Tržič]] – 1915, [[Novo mesto]]) *[[Josipina Turnograjska]], pisateljica, pesnica in skladateljica, pogosto je zahajala v Kranj (1833, [[Preddvor]] – 1854, [[Gradec]]) *[[Vojteh Ullrich]], pesnik (1862, [[Javornik]] – 1881, [[Kranj]]) *[[Matija Valjavec]], pesnik, pripovednik, jezikoslovec, zbiralec ljudskega slovstva, prevajalec, obiskoval osnovno šolo v Kranju (1831, [[Srednja Bela]] – 1897, [[Zagreb]]) *[[Zlata Volarič]], pesnica, pisateljica, ilustratorka (1930, [[Maribor]] – 2008, [[Kranj]]) *[[Saša Vrandečič]], mladinska pisateljica (1975, [[Kranj]]) *[[France Vurnik]], pesnik, kritik, prevajalec, urednik, gimnazija v Kranju (1933, [[Radovljica]]) *[[Franci Zagoričnik]], pesnik, esejist, prevajalec (1933, [[Duga Resa]] – 1997, [[Golnik]]) *[[Ifigenija Zagoričnik Simonović]], slovenska pisateljica, samostojna kulturna delavka, pesnica, prevajalka (1953, [[Kranj]]) *[[Dane Zajc]], slovenski pesnik, dramatik in esejist (1929, [[Zgornja Javorščica]] – 2005, [[Golnik]]) *[[Jožef Zazula]], pesnik, publicist, fotograf, gimnazija v Kranju (1870, [[Idrija]] – 1944, [[Bjelovar]], [[Hrvaška]]) *[[Pavle Zidar]], pisatelj, pesnik, 1950–1951 šolanje v Kranju (1932, [[Slovenski Javorniki]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Janez Zupan]], pisatelj (1944, [[Golnik]]) *[[Janez Žmavc]], dramatik, dramaturg, knjižničar, 1953–1955 dramaturg v Prešernovem gledališču (1924, [[Šoštanj]] – 2019, [[Slovenj Gradec]]) *[[Branko Žužek]], pesnik, pisatelj, prevajalec (1921, [[Ljubljana]] – 2001, [[Golnik]]) === Prevajalstvo === *[[Miro Bajt]], prevajalec, organizator dela, samostojni kulturni delavec (1950, [[Ljubljana]]) *[[Alenka Bole Vrabec]], prevajalka iz španščine (1937, [[Kranj]]) *[[Primož Debenjak]], prevajalec Valvasorja (1965, [[Kranj]]) *[[Karel Dobida]], prevajalec francoske literarne klasike (1896, [[Kranj]] – 1964, [[Gradec]]) *[[Darja Dominkuš]], prevajalka, dramaturginja, igralka (1959, [[Kranj]]) *[[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]], prevajalec (1857, [[Razdrto]] – 1881, [[Ljubljana]]) *[[Dušan Ogrizek]], prevajalec, pravnik (1940, [[Kranj]]) *[[Arven Šakti Kralj Szomi]], prevajalka, fotografinja, vizualna umetnica (1974, [[Kranj]]) *[[Jožef Šubic]], prevajalec, publicist (1802, [[Mokronog]] – 1861, [[Maribor]]) *[[Urban Vovk]], kritik, prevajalec, esejist, pisatelj (1971, [[Kranj]]) *[[Dušan Željeznov]], prevajalec, 1960–1962 učil na osnovni šoli Staneta Žagarja (1927, [[Ljubljana]] –1995, [[Ljubljana]]) *[[Ladislav Žimbrek]], hrvaški in slovenski prevajalec, pisatelj, učil na gimnaziji 1928/1929 (1901, [[Bednja]] – 1972, [[Zagreb]]) === Slikarstvo === *[[Milan Batista]], slikar, grafik, likovni pedagog (1924, [[Logatec]] – 2010, [[Golnik]]) *[[Marjan Belec]], slikar, kipar (1918, [[Ljubljana]] – 2001, [[Kranj]]) *[[Franc Bešter]], slikar, učitelj likovne vzgoje (1957, [[Zgornja Besnica]]) *[[Matija Bradaška]], slikar, rezbar, fotograf (1852, [[Lučine]] – 1915, [[Kranj]]) *[[Damijan Cavazza]], slovenski akademski slikar, scenograf, kostumograf, grafični oblikovalec (1973, [[Kranj]]) *[[Josip Egartner]], slikar (1809, [[Sovodenj]], [[Špital ob Dravi]], [[Avstrija]] – 1849, [[Kranj]]) *[[Alojzij Goetzl]], podobar, slikar (1820, [[Kranj]] – 1905, [[Kranj]]) *[[Franc Serafin Goetzl]], slikar, podobar (1783, [[Kranj]] – 1855, ?) *[[Gašpar Luka Goetzl]], slikar (1782, [[Kranj]] – 1857, ?) *[[Karel Goetzl]], slikar, podobar (1816, [[Kranj]] – 1857, ?) *[[Leopold Goetzl]], podobar (1817, [[Kranj]] – 1825, ?) *[[Klementina Golija]], slovenska slikarka, grafičarka (1966, [[Jesenice]]) *Theodor Illek, vizualni umetnik, performer, pesnik (1984, [[Kranj]]) *[[Sanela Jahić]], slikarka (1980, [[Kranj]]) *[[Irena Jeras Dimovska]], slikarka, restavratorka (1960, [[Kranj]]) *[[Biserka Komac]], slikarka, fotografinja, oblikovalka vizualnih komunikacij (1949, [[Kranj]]) *[[Karol Kuhar]], slikar (1952, [[Spodnja Besnica]]) *[[Josip Layer]], slikar (1688, [[Kranj]] – 1744, [[Kranj]]) *[[Leopold Layer]], slikar (1752, [[Kranj]] – 1828, [[Kranj]]) *[[Marko Layer]], slikar (1727, [[Kranj]] – 1808, [[Kranj]]) *[[Ivan Michor]], slikar (ok. 1626, ? – 1686, [[Kranj]]) *[[Mojca Osojnik]], slikarka, ilustratorka, pisateljica (1970, [[Kranj]]) *[[Agata Pavlovec]], slikarka, ilustratorka (1973, ?) *[[Mirna Pavlovec]], slikarka (1953, [[Kranj]]) *[[Andrej Pibernik]], slikar, grafik, kipar, restavrator (1961, Kranj – 2011, [[Šempeter, Nova Gorica]]) *[[Marij Pregelj]], slikar (1913, [[Kranj]] – 1967, [[Ljubljana]]) *[[Zmago Puhar]], slikar, grafik, pedagog, ilustrator (1952, [[Kranj]]) *[[Ljubo Ravnikar]], slikar, akvarelist (1905, [[Ljubljana]] – 1979, [[Kranj]]) *[[Nejč Slapar]], slikar, glasbenik, režiser (1945, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Hinko Smrekar]], slikar (1883, [[Ljubljana]] – 1942, [[Ljubljana]]) *[[Janez Krstnik Starabačnik]], slikar (1657, [[Kranj]] – 1743, [[Kranj]]) *[[Janez Stimmer]], podobar (1753, ? – 1835, [[Kranj]]) *[[Veselka Šorli Puc]], slikarka, pisateljica, likovna kritičarka (1949, [[Kranj]] – 2017, [[Krajna vas]]) *[[Maruša Štibelj]], slikarka, vizualna umetnica (1985, [[Kranj]]) *[[Hans Balthasar Tiringer]], rezbar, slikar (1643, [[Kranj]] – 1690, ?) *[[Jože Trobec]], slikar, karikaturist, iluminator (1948, [[Kranj]]) *[[Marko Tušek]], slikar (1964, [[Kranj]]) *[[Klavdij Tutta]], slovenski slikar, grafik (1958, [[Postojna]]) *[[Kaja Urh]], akademska slikarka (1988, [[Kranj]]) *[[Uroš Vagaja]], oblikovalec, scenograf, slikar, arhitekt (1920, [[Kranj]] – 1971, [[Ljubljana]]) *[[Janez Verbnik]], kipar (1733, [[Kranj]] – 1805, [[Dob]]) *[[Franc Vozelj]], akademski slikar (1954, [[Kranj]]) === Kiparstvo === *[[Lojze Dolinar]], kipar, spomeniško delo Spomenik revolucije v Kranju, kamor se je preselil po upokojitvi (1893, [[Ljubljana]] – 1970, [[Ičići]]) *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, slikar, ilustrator, gimnazija v Kranju (1903, [[Idrija]] – 1948, [[Ljubljana]]) *[[Marko Pogačnik]], kipar (1944, [[Kranj]]) *[[Vinko Tušek]], kipar, grafik, slikar (1936, [[Ljubljana]] – 2011, [[Kranj]]) *[[Jože Volarič]], kipar, haikuist (1932, [[Banova Jaruga]], [[Hrvaška]] – 2012, [[Kranj]]) *[[Janez Vrbnik]], kipar (1733, okolica Kranja – 1805, [[Dob, Domžale]]) *[[Valentin Vrbnik]], kipar (1714, [[Kranj]] – 1799, Kranj) === Arhitektura === *[[Vladimir Brezar]], arhitekt, univerzitetni profesor, projektiral je cerkev sv. Modesta v Kranju na Zlatem polju (1935, [[Kranj]]) *[[Peter Fister]], arhitekt, profesor, 1966–1974 je bil arhitekt-konzervator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj (1940, [[Celje]]) *[[Ferdinand Jocif]], arhitekt (1925, [[Tržič]] – 1970, [[Jeprca]]) *[[Alenka Kham Pičman]], arhitektka, slikarka, grafičarka, industrijska oblikovalka (1932, [[Ljubljana]]) *[[Ciril Metod Koch]], arhitekt (1867, [[Kranj]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Ciril Oblak]], arhitekt (1934, [[Kranj]]) *[[Jože Plečnik]], arhitekt (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Edvard Ravnikar]], arhitekt (1907, [[Novo mesto]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Maks Strenar]], arhitekt (1901, [[Trst]] – 1968, [[Kranj]]) *[[Aleš Šeligo]], arhitekt (1961, [[Kranj]]) *[[Marjan Šorli]], arhitekt (1915, [[Kranj]] – 1975, [[Golnik]]) === Fotografija === *[[Marjan Ciglič]], fotograf, partizan (1924, [[Kranj]] – 1998, [[Ljubljana]]) *[[Vekoslava Kokalj – Veka]], fotografinja, filmska snemalka (1927, [[Kranj]] – 2006, [[Kranj]]) *[[Janez Marenčič]], fotograf (1914, [[Kranj]] – 2007, [[Kranj]]) *[[Kristijan Pajer]], fotograf, popotnik, učitelj (1839, [[Kranj]] – 1895, [[Ljubljana]]) === Drugo === *[[Leopoldina Bogataj]], novinarka, urednica, 1970–2001 novinarka Gorenjskega glasa (1946, [[Kladje]] – 2013, [[Kladje]]) *[[Janez Dolinar]], radijski in televizijski voditelj, napovedovalec, živi na Primskovem pri Kranju (1954, [[Ljubljana]]) *[[Matjaž Chvatal]], publicist, fotograf, založnik, jamar, otroštvo in mladost je preživel v Kranju (1960, [[Ljubljana]]) *[[Peter Colnar]], novinar, trener, publicist, urednik Gorenjskega glasa Kranj, prvi dopisnik iz Gorenjske, direktor Radia Kranj (1937, [[Kranj]]) *[[Ludvik Erjavec]], knjižničar, pobudnik ustanovitve Osrednje Knjižnice Kranj (1893, ? – 1967, [[Kranj]]) *[[Ivan Fugina]], knjižničar, igralec, režiser, publicist, vodja Študijske knjižnice (1900, [[Predstruga]] – 1970, [[Kranj]]) *[[Marko Jenšterle]], novinar (1985, [[Kranj]]) *[[Ajda Kalan]], radijska in televizijska voditeljica, napovedovalka (1943, [[Ljubljana]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Henrik Neubauer]], baletnik solist, baletnik, koreograf (1929, [[Golnik]]) *[[Aljana Primožič]], karikaturistka, zaposlena v Gorenjskem tisku (1954, [[Ljubljana]]) *[[Zoran Smiljanić]], publicist, stripar, ilustrator, scenarist (1961, [[Postojna]]) *[[Marija Šolar]], kulturnica, etnografija, slikarka (1946, [[Zgornja Besnica]]) == Humanistika, družboslovje in znanost == *[[Kozma Ahačič]], literarni zgodovinar, jezikoslovec (1976, [[Kranj]]), *[[Cene Avguštin]] umetnostni zgodovinar, ravnatelj, muzejski svetovalec, disertacija Zgodovinsko-urbanistični in arhitekturni razvoj Kranja (1923, [[Radovljica]] – 2010, [[Radovljica]]) *[[Franc Benedik]], muzealec, zgodovinar, geograf, ravnatelj Gorenjskega muzeja (1944, [[Kranj]]) *[[Ivan Bernik]], filozof (1871, [[Šmarjetna Gora]] – 1897, [[Ljubljana]]) *[[Marija Bešter Rogač]], kemičarka, univerzitetna profesorica (1958, [[Zgornja Besnica]], [[Kranj]]) *[[Franjo Bradaška]], zgodovinar (1829, [[Kranj]] – 1904, [[Zagreb]]) *[[Marja Boršnik]], literarna zgodovinarka, živela na Drulovki (1906, [[Borovnica]] – 1982, [[Mljet]], [[Hrvaška]]) *[[Dragan Božič]], arheolog, profesor, raziskovalec, urednik, doktor znanosti, šolanje v Kranju (1951, [[Ljubljana]]) *[[Zoran Božič]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, državni svetnik, šolanje v Kranju (1951, [[Ljubljana]] – 2021, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Stanko Bunc]], slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar, leksikograf, pesnik, publicist, knjižničar, prešernoslovec (1907, [[Kobdilj]] – 1969, [[Kranj]]) *[[Franc Cimerman]], geolog, mikropaleontolog (1933, [[Kranj]] – 2015, ?) *[[Jože Debevec]], dramatik in literarni zgodovinar, 1900–1910 profesor v Kranju (1867, [[Begunje pri Cerknici]] – 1938, [[Ljubljana]]) *[[Mira Delavec]] Touhami, literarna zgodovinarka, zgodovinarka (1978, [[Kranj]]) *[[Jure Demšar]], fizik, univerzitetni profesor, raziskovalec (1970, [[Kranj]]) *[[Jože Dežman]], zgodovinar, muzealec, publicist, od l. 1978 zaposlen v Gorenjskem muzeju v Kranju (1955, [[Lesce]]) *[[Davorin Dolar]], kemik, profesor, raziskovalec (1921, [[Kranj]] – 2005, [[Ljubljana]]) *[[Borut Janez Drinovec]], mikrobiolog, doktor znanosti, profesor (1938, [[Kranj]]) *[[Franc Drolc]], prešernoslovec, pesnik, prevajalec, urednik, publicist, bibliotekar (1939, [[Motnik]] – 2012, [[Kranj]]) *[[Mirjana Gašperlin]], doktorica znanosti, univerzitetna profesorica, farmacevtka (1963, [[Kranj]]) *[[Karel Glaser]], literarni zgodovinar, 1874–1877 poučeval v Kranju (1845, Reka, [[Zgornje Hoče]] – 1913, [[Zgornje Hoče]]) *[[Damir Globočnik]], umetnostni zgodovinar, likovni kritik, muzealec, fotograf, vodja galerijske dejavnosti v Gorenjskem muzeju Kranj (1964, [[Jesenice]]) *[[Ivan Grafenauer]], literarni zgodovinar, učil v gimnaziji 1906–1907 (1880, [[Velika vas pri Šmohorju]] – 1964, [[Ljubljana]]) *[[Miran Hladnik]], literarni zgodovinar (1954, [[Jesenice]]) *[[Marija Javor Briški]], literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica (1961, [[Kranj]]) *[[Francka Beba Jenčič]], muzealka, umetnostna zgodovinarka, zgodovinarka, kustosinja v Gorenjskem muzeju Kranj (1948, [[Ljubljana]] – 2016, [[Golnik]]) *[[Ivan Jenko]], klasični filolog, slavist, profesor, pesnik, učitelj na nižji gimnaziji v Kranju (1853, [[Praše]] – 1891, [[Gorica]]) *[[Jelena Justin]], muzealka, filozofinja, zgodovinarka, gornica (1973, [[Kranj]]) *[[Lučka Kajfež Bogataj]], klimatologinja, živi v Kranju (1957, [[Jesenice]]) *[[Valentin Kalan]], filozof, filolog (1943, [[Kranj]]) *[[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar, filozof, kritik, esejist, 1973-79 živel in ustvarjal na Drulovki (1930, [[Ljubljana]] – 2008, [[Ljubljana]]) *[[Timtej Knific]], arheolog, doktor znanosti, kustos svetnik, 1947–2000 živel v Kranju (1949, [[Trata, Škofja Loka]]) *[[Gregor Kocijan]], literarni zgodovinar, slavist, doktor znanosti, profesor, mladost je preživel v Kranju, l. 1958 je nastopil službo na Tehnični tekstilni šoli v Kranju (1933, [[Ljubljana]] – 2016, [[Ljubljana]]) *[[Franc Komatar]], zgodovinar (1875, [[Ljubljana]] – 1922, [[Kranj]]) *[[Valentin Korun]], klasični filolog, učil v Kranju 1894–1902 (1865, [[Glinje]] – 1940, [[Ljubljana]]) *[[Alenka Kovšča]], socialna pedagoginja, državna sekretarka, živela je v Kranju (1955, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Križnar]], zgodovinar, pedagog, sekretar OK SKOJ Kranj, živel in šolal se je v Kranju (1927, [[Lipnica pod Dobravo pri Kropi]] – 2014, [[Ljubljana]]) *[[Naško Križnar]], etnolog, doktor znanosti, živi v Stražišču pri Kranju (1943, [[Ljubljana]]) *[[Djordje Krstić]], fizik, biograf, pisec humoresk (1936, [[Novi Sad]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Boris Kryštufek]], biolog (1954, [[Kranj]]) *[[Miloš Viljem Kus]], agronom, fitopatolog, doktor znanosti, šolal se je v Kranju (1928, [[Talči vrh]], [[Črnomelj]]) *[[Nika Leben]], konservatorka, umetnostna zgodovinarka, od l. 1961 živi v Kranju, dela na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju (1952, [[Jesenice]]) *[[Ernst Mally]], filozof, logik (1879, [[Kranj]] – 1944, [[Schwanberg]]) *[[Vincenc Malovrh]], geograf, planinec, profesor (1915, [[Predoslje]] – 2000, [[Ljubljana]]) *[[Mihael Markič]], filozof, logik, jezikoslovec, matematik (1864, [[Kranj]] – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Miha Mohor]], literarni zgodovinar, slavist, pisatelj, urednik (1945, [[Kranj]]) *[[Mičo Mrkaić]], economist, kolumnist (1968, [[Kranj]]) *[[Narcis Mršić]], biolog (1951, [[Kranj]] – 1997, [[Kranj]]) *[[Anton Nosan]], geolog (1922, [[Drulovka, Kranj]] – 2012, [[Ljubljana]]) *[[Anka Novak]], etnologinja, muzealka, kustosinja v Gorenjskem muzeju v Kranju (1932, [[Mala vas pri Grosupljem]]) *[[Nikolaj Omersa]], literarni zgodovinar (1878, [[Kranj]] – 1932, [[Kranj]]) *[[Zdenka Pajer Likozar]], biologinja, doktorica znanosti, profesorica, raziskovalka, urednica (1951, [[Kranj]]) *[[Drago Papler]], elektroinženir, ekonomist, publicist, predavatelj, doktor znanosti (1960, [[Kranj]]) *[[Boris Paternu]], prešernoslovec, literarni zgodovinar, živel je v Kranju (1926, [[Predgrad, Črnomelj]]) *[[Janez Peklenik]], doktor znanosti, znanstvenik, profesor, inovator, svojo kariero je začel v Kranju (1926, [[Tržič]] – 2016, [[Tržič]]) *[[France Pibernik]], literarni zgodovinar, pesnik, gimnazija v Kranju (1928, [[Suhadole]] – 2021, ?) *[[Jože Pogačnik]], literarni zgodovinar, teoretik (1933, [[Kovor pri Tržiču]] – 2002, [[Reka]]) *[[Anton Polenec]], zoolog (1910, [[Puštal]] – 2000, [[Kranj]]) *[[Tone Pretnar]], literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, l. 1964 maturiral na Gimnaziji Kranj (1945, [[Ljubljana]] – 1992, [[Katovice]], [[Poljska]]) *[[Anton Ramovš]], geolog, paleontolog (1924, [[Dolenja vas]] – 2011, [[Kranj]]) *[[Barbara Ravnik]], muzealka, arheologinja, vodja Gorenjskega muzeja Kranj (1956, [[Jesenice]]) *[[Janko Rogelj]], pisatelj, narodni buditelj, novinar, publicist, kulturni delavec (1895, [[Primskovo]], [[Kranj]] – 1974, [[Primskovo]], [[Kranj]]) *[[Milan Sagadin]], arheolog, umetnostni zgodovinar, doktor znanosti (1951, [[Ljubljana]]) *[[Gvidon Sajovic]], naravoslovec (1883, [[Kranj]] – 1920, [[Kranj]]) *[[Primož Simoniti]], literarni zgodovinar (1936, [[Golnik]] – 2018, ?) *[[Helena Gizela Stupan]], slovenska filologinja, univerzitetna profesorica, doktorica arheologija (1900, [[Kranj]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Antonija Šifrer]], zgodovinarka, rodoslovka (1899, [[Žabnica]] – 1985, [[Žabnica]]) *[[Jože Šifrer]], literarni zgodovinar, kritik (1922, [[Žabnica]] – 2009, [[Jesenice]]) *[[Stanko Šimenc]], filmski in literarni zgodovinar, prevajalec, publicist (1934, ? – 2008, [[Kranj]]) *[[Ivan Škerlj]], klasični filolog (1884, [[Kranj]] – 1956, [[Ljubljana]]) *[[Franc Šmid]], doktor znanosti, arheolog, muzealec, raziskovalec (1875, [[Kranj]] – 1951, [[Gradec]]) *[[Nace Šumi]], umetnostni zgodovinar (1924, [[Kranj]] – 2006, [[Dobeno]]) *[[Mihael Jožef Toman]], biolog (1953, [[Kamna Gorica]]) *[[Josip Tominšek]], literarni zgodovinar, jezikoslovec, slavist, planinec, poučeval je na gimnaziji v Kranju (1872, [[Bočna]] – 1954, [[Ljubljana]]) *[[Franc Trdan]], zgodovinar, publicist (1883, [[Sušje]] – 1941, [[Ljubljana]]) *[[Tomi Trilar]], biolog (1962, [[Kranj]]) *[[Andreja Valič Zver]], zgodovinarka, anglistka, doktorica znanosti, publicistka (1960, [[Kranj]]) *[[Andrej Valič]], arheolog (1931, [[Preddvor]] – 2003, [[Golnik]]) *[[Branko Vařacha]], geodet (1921, [[Kranj]] – 2002, [[Ljubljana]]) *[[Peter Vencelj]], univerzitetni profesor, fizik, politik (1939, [[Stražišče pri Kranju]] – 2017, Ljubljana) *[[Petra Vencelj]], umetnostna zgodovinarka (1967, [[Kranj]]) *[[Alojz Zavrl]], arhivist, zgodovinar (1927, [[Srednje Bitnje]], [[Kranj]]) *[[Marija Zlatnar Moe]], univerzitetna profesorica, prevajalka (1970, [[Kranj]]) *[[Anton Žabkar]], profesor, publicist, vojaški časnik, obramboslovec (1935, [[Beograd, Srbija]]) *[[Alenka Žbogar]], literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica (1971, [[Kranj]]) *[[Joka Žigon]], literarni zgodovinar, dramatik, arhivar, bibliotekar, maturiral v Kranju (1899, [[Škofja Loka]] – 1983, [[Ljubljana]]) *[[Jože Žontar]], zgodovinar, arhivist (1932, [[Kranj]]) *[[Majda Žontar]], muzealka, zgodovinar, profesorica (1936, [[Ljubljana]]) == Šolstvo == *[[France Avsec]], matematik, profesor, 1964–1994 poučeval na Gimnaziji Kranj (1930, [[Ljubljana]] – 2008, [[Kranj]]) *[[Slavko Brinovec]], geograf, športnik, profesor (1936, [[Kranj]]) *[[Valentin Burnik]], šolnik (1851, [[Stražišče pri Kranju]] – 1924, [[Metlika]]) *[[Vinko Cuderman]], profesor slovenščine (1933, [[Tupaliče]] – 2011, [[Ljubljana]]) *[[Fran Čadež]], fizik, meteorolog, srednješolski učitelj (1882, [[Kranj]] – 1945, [[Ljubljana]]) *[[Janez Globočnik]], nabožni pisatelj, 1848 ravnatelj glavne šole in katehet, častni občan (1824, [[Cerklje na Gorenjskem]] – 1877, [[Gorica]]) *[[Stanko Gogala]], pedagog (1901, [[Kranj]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Herle]], šolnik, naravoslovec (1869, [[Solčava]] – 1932, [[Kranj]]) *[[Olga Janša Zorn]], zgodovinarka, bibliotekarka, profesorica, publicistka (1938, [[Dolenji Logatec]] – 2008, [[Kranj]]) *[[Anton Likozar]], učitelj, čebelar, občinski svetnik (1857, [[Primskovo pri Kranju]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Marija Marjeta Jurgele]], učiteljica, pesnica (1940, [[Kranj]]) *[[Makso Pirnat]], biograf Koseskega, profesor 1905–1921 (1875, [[Zgornji Tuštanj]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Praprotnik]], učitelj, pesnik, urednik (1827, [[Podbrezje]] – 1895, [[Ljubljana]]) *[[Helena Puhar]], pedagoginja, pisateljica, urednica (1920, [[Kranj]] – 1968, [[Ljubljana]]), *[[Danica Purg]], profesorica, direktorica, dekanja, politologinja (1946, [[Stogovci]]) *[[Adolf Robida]], profesor 1908–1910, organiziral ljudsko gledališče (1885, [[Ljubljana]] – 1928, [[Ljubljana]]) *[[Frančišek Rojina]], šolski upravitelj v Stražišču (1898–1925), pisal o čebelah in lovu (1867, [[Zgornja Šiška]] – 1944, [[Zgornja Šiška]]) *[[Franci Rozman]], bivši ravnatelj Gimnazije Kranj, matematik, politik (1965, [[Kranj]]) *[[Edin Saračević]], učitelj, pesnik (1964, [[Ljubljana]]) *[[Janko Sicherl]], pedagog, smučarski učitelj, planinec (1900, [[Trzin]] – 1986, [[Kranj]]) *[[Minka Skaberne]], učiteljica (1882, [[Kranj]] – 1965, [[Ljubljana]]) *[[Helena Stupan]], šolnica (1900, [[Kranj]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Stane Šinkovec]], profesor, kemijski tehnolog, direktor (1923, [[Kranj]] – 2009, [[Kranj]]) *[[Anton Vadnal]], poučeval na gimnaziji 1900/1901 (1876, [[Borovnica]] – 1935, [[Šentožbolt]]) *[[France Zupan]], šolnik, prevajalec (1907, [[Kovor]] – 1958, [[Trst]]) *[[Ivo Zorman]], pisatelj, učitelj v Stražišču (1926, [[Gora pri Komendi]] – 2009, [[Kamnik]]) *[[Marija Žagar]], slavistka, profesorica (1921, [[Jesenice]] – 1998, [[Kranj]]) *[[Andrej Žumer]], šolnik (1847, [[Podhom]] – 1903,[[Kranj]]) == Religija == *[[Andrej Albrecht]], duhovnik, nabožni pisatelj (1782, [[Idrija]] – 1848, [[Novo mesto]]) *[[Friderik Irenej Baraga]], slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar, kandidat za svetnika (1797, [[Knežja vas]] – 1868, [[Marquette]], [[Michigan]]) *[[Janez Bedenčič]], duhovnik, nabožni pisatelj, kot kaplan je do 1803 služboval v Kranju (1777, [[Zgornja Šiška]] – 1843, [[Kranj]]) *[[Metod Benedik]], teolog, urednik starih tekstov (1943, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Anton Berce]], prevajalec, duhovnik (1860, [[Mošnje]] – 1922, [[Kranj]]) *[[Valentin Bernik]], duhovnik (1861, [[Stražišče pri Kranju]] – 1927, [[Komenda]]) *[[Franc Bleiweis]], duhovnik, nabožni pisec (1869, [[Naklo]] – 1955, [[Mošnje]]) *[[Jože Friderik Crobath]], teolog, profesor (1795, [[Kranj]] – 1877, [[Kranj]]) *[[Janez Evangelist Fabijan]], teolog, duhovnik, filozof, profesor (1889, [[Zgornja Besnica]] – 1967, [[Ljubljana]]) *[[Janez Gogala]], teolog, duhovnik, kanonik (1825, [[Kranj]] – 1884, [[Ljubljana]]) *[[Hipolit]], filolog, nabožni pisec, leksikograf, prevajalec, duhovnik, redovnik, kapucin (1667, [[Novo mesto]] – 1722, [[Kranj]]) *[[Mihael Hofman]], duhovnik, nabožni pisatelj (1755, [[Ljubljana]] – 1826, [[Ljubljana]]) *[[Vojteh Hybášek]], duhovnik, književnik, glasbenik češkega rodu (1873, [[Ruženo]], [[Moravska]], [[Češka]] – 1947, [[Ljubljana]]) *[[Franc Jaklič]], nabožni pisatelj, 1933–1935 gimnazijski katehet (1892, [[Andol]] – 1967, [[Milwaukee]], [[Winsconsin]], [[ZDA]]) *[[Chatzpeck Jakob]], iluminator (zač. 15. st.) *[[Placid Javornik]], biblicist, teolog, duhovnik, redovnik, benediktinec (1803, [[Trstenik]] – 1864, [[Sv. Jurij]], [[Avstrija]]) *[[Simon Klančnik]], teolog, duhovnik (1810, [[Kranj]] – 1844, [[Ljubljana]]) *[[Jernej Knafelj]], duhovnik, pridigar, protestant, v Kranju je nasledil Gašperja Rokavca (ok. 16. st. – ok. 17. st.) *[[Frančišek Krek]], duhovnik, pesnik, nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju (1858, [[Selca]] – 1921, [[Vranja Peč]]) *[[Josip Lavtižar]], duhovnik, skladatelj, pisatelj, zgodovinar, potopisec (1851, [[Kranjska Gora]] – 1943, [[Rateče]]) *[[Alfonz Levičnik]], katehetski pisec, duhovnik (1869, [[Postojna]] – 1966, [[Kranj]]) *[[Janez Jakob Olben]], matematik, duhovnik, redovnik, avguštinec (1643, [[Kranj]] – 1725, [[Sankt Florian]], [[Avstrija]]) *[[Koloman de Manswerd]], župnik (ok. 14. st. – 1434, [[Kranj]]) *[[Franc Perne]], duhovnik, nabožni pisatelj, zgodovinar (1861, [[Povlje]] – 1935, [[Ljubljana]]) *[[Janez Nikolaj Pogačnik]], duhovnik, slikar (1678, [[Klanec]] – 1755, [[Kranj]]) *[[Lovrenc Pogačnik]], teolog, pridigar, duhovnik, redovnik, jezuit (1698, [[Kranj]] – 1768, [[Zagreb]]) *[[Lovro Rakovec]], publicist, duhovnik (1832, [[Zabukovje]] – 1903, [[Draga]], [[Trst]]) *[[Matevž Ravnikar Poženčan]], duhovnik, zbiralec ljudskega blaga, pesnik (1802, [[Poženik]] – 1864, [[Predoslje]]) *[[Gašper Rokavec]], protestantski pridigar, duhovnik (? – 1565, [[Kranj]]) *[[Jožef Rozman]], duhovnik, nabožni pisatelj, pedagoški pisec (1812, [[Stražišče pri Kranju]] – 1874, [[Arclin]]) *[[Ivan Sadar]], duhovnik, pesnik (1890, [[Bukovica – 1926, [[Ljubljana]]) *[[Janez Jakob Schilling]], duhovnik, generalni vikar, kanonik (1664, [[Ljubljana]] – 1754, [[Kranj]]) *[[Valter Schmid]], arheolog, etnograf, čebelar, duhovnik, redovnik, benediktinec (1875, [[Kranj – Gaštej]] – 1951, [[Gradec]]) *[[Dragotin Simandl]], narodni buditelj, slovničar, duhovnik (1828, [[Videm]] – 1864, [[Kranj]]) *[[Adam Skalar]], duhovnik, nabožni pisec, prevajalec (? – 1658, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Avguštin Sluga]], šolnik, duhovnik, redovnik, cistercijan (1753, [[Ljubljana]] – 1842, [[Kranj]]) *[[Matija Smolej]], duhovnik, nabožni pisatelj (1829, [[Tržič]] – 1871, [[Dobrepolje]]) *[[Frančišek Ksaverij Steržaj]], duhovnik in pisatelj (1878, [[Rakek]] – 1922, [[Koprivnik v Bohinju]]) *[[Jožef Sušnik]], urednik, skriptor, duhovnik (1779, [[Šmarjetna Gora]] – 1816, [[Hotedršica]]) *Andrej Šifrer (pater Vincenc), misijonar (1845, [[Srednje Bitnje]], [[Kranj]] – 1929, [[Collegeville]], [[ZDA]]) *[[Matija Škerbec]], duhovnik, politik, publicist (1886, [[Stari trg pri Ložu]] – 1963, [[Cleveland]]) *[[Filip Terpin]], generalni vikar, generalni vizitator, duhovnik (med 1603 in 1604, [[Selca]] – 1683, [[Kranj – Šmartin]]) *[[Dušan Tomše]], teolog, prevajalec (1930, [[Ljubljana]] – 1986, [[Ljubljana]]) *[[Jernej Vidmar]], duhovnik, škof (1802, [[Kranj]] – 1883, [[Kranj]]) *[[Janez Vizintin]], duhovnik, kapucin, pridigar (1735, [[Kranj]] – 1790, [[Bohinj]]) *[[Joža Vovk]], duhovnik, književnik in prevajalec (1911, [[Češnjica pri Kropi]] – 1957, [[Zgornje Jezersko]]) *[[Pavel Wiener]], evangeličanski duhovnik, kanonik, škof (ok. 1495, [[Kranj]] – 1554, [[Sibiu]], [[Romunija]]) *[[Joannes von Werd de Augusta]], miniaturist, iluminator (k. 15 st.) *[[Stanislav Zidar]], župnik, dekan, prelat (1942, [[Sušje]]) == Politika, uprava in pravo == *[[Ivan Bertoncelj]], politik, partizan, direktor, član OK KPS Kranj (1908, [[Zgornja Dobrava, Radovljica]] – 1965, [[Kranj]]) *[[Janez Bleiweis]], politik, veterinar, publicist, vitez (1808, [[Kranj]] – 1881, [[Ljubljana]]) *[[Pavel Bizjak]], delavski voditelj, politik, partizan (1891, [[Čahorče]] – 1988, [[Borovlje]]) *[[Miran Bogataj]], pravnik, brigadir, veteran vojne za Slovenijo (1948, [[Brežice]] – 2012, [[Kranj]]) *[[Mohor Bogataj]], župan, gospodarstvenik, bivši župan Mestne občine Kranj (1956, [[Jesenice]]) *[[Rado Bohinc]], pravnik, profesor, politik, minister, doktor znanosti (1949, [[Trboje]] pri Kranju) *[[Alenka Bratušek]], slovenska političarka, prva predsednica Vlade RS (1970, [[Celje]]) *[[Janez Brodar]], predsednik pokrajinskega odbora (1885, [[Hrastje]] – 1969, [[Špital na Dravi]], [[Avstrija]]) *[[Duša Trobec Bučan]], ministrica, državna sekretarka, pravnica, političarka (1958, [[Kranj]]) *[[Matej Čujovič]], sodnik, igralec (1976, [[Kranj]]) *[[Janez Frelih]], podžupan, magister znanosti, direktor podjetij, vodja gradbišč za Gorenjsko (1942, [[Zgornja Sorica]] v Selški dolini) *[[Anton Globočnik pl. Sorodolski]], pravnik, upravni uradnik, politik, narodni buditelj, 1849 praktikant pri okrajnem sodišču (1825, [[Železniki]] – 1912, [[Dunaj]]) *[[Viktor Globočnik]], politik, pravnik (1852, [[Tržič]] – 1898, [[Kranj]]) *[[Fran Geiger]], pravnik (1862, [[Kranj]] – 1896, [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]]) *[[Ivan Gogala]], pravnik, notar (1850, [[Kranj]] – 1901, [[Ljubljana]]) *[[Peter Grasselli]], vitez, politik, pravnik, gospodarstvenik, narodni buditelj (1841, [[Kranj]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Branko Grims]], politik, poslanec, geolog, politolog (1962, [[Kranj]]) *[[Josip Hacin]], pravnik, odvetnik, pisatelj, (1881, [[Češnjevek]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Hafner]], politik, komunist, partizan, častnik, politični komisar, prvoborec (1920, [[Stražišče pri Kranju]] – 2015, ?) *[[Bojan Homan]], podžupan, podjetnik, politik, 2004–2011 je bil podžupan Mestne občine Kranj (1969, [[Kranj]]) *[[Evgen Jarc]], politik, 1901–1908 med ustanovitelji prosvetnega društva Kranj (1878, [[Novo mesto]] – 1936, [[Ljubljana]]) *[[Jelko Kacin]], politik, obramboslovec, publicist, živi v Spodnji Besnici pri Kranju (1955, [[Celje]]) *[[Anton Koblar]], zgodovinar, politik (1854, [[Železniki]] – 1928, [[Kranj]]) *[[Martin Košir]], župan, politik, partizan (1926, [[Goriče, Kranj]] – 2016, [[Golnik]]) *[[Anton Levec]], pravnik, publicist (1852, [[Radomlje]] – 1936, [[Ljubljana]]) *[[Nada Mihajlović]], podžupanja, košarkarica, rojena v znani kranjski športni družini (1947, [[Ljubljana]]) *[[Igor Peček]], politik, poslanec (1964, ?) *[[Ciril Pirc]], politik, župan (1865, [[Kranj]] – 1941, [[Ljubljana]]) *[[Valentin Pleiweis]], bančnik (1814, [[Kranj]] – 1881, [[Dunaj]]) *[[Ferdinand Pogačnik]], pravnik (1839, [[Kranj]] – 1888, [[Dunaj]]) *[[Jakob Prešern]], doktor prava, planinski pisatelj, potopisec v letih 1888–1975 sodnik (1888, [[Begunje na Gorenjskem]] – 1975, [[Begunje na Gorenjskem]]) *[[Ivan Perne]], diplomat, pravnik (1889, [[Povlje, Golnik]] – 1933, [[Ženeva]], [[Švica]]) *[[Jožica Puhar]], veleposlanica, pravnica, socialoginja, ministrica (1942, [[Kranj]]) *[[Karel Alojzij Raab]], sodni svetnik, sodnik v Kranju, dober prijatelj Prešerna (1814, ? – 1874, ?) *[[Matjaž Rakovec]], gospodarstvenik, kranjski župan (1964, [[Kranj]]) *[[Robert Schrey-Redlwerth pl.]], politik (1838, [[Kranj]] – 1893, [[Ljubljana]]) *[[Franc Skaberne]], pravnik, odvetnik (1877, [[Kranj]] – 1951, [[Ljubljana]]) *[[Karel Šavnik mlajši]], pravnik (1874, [[Kranj]] – 1928, [[Ljubljana]]) *[[Ivo Šorli]], pravnik, pisatelj, pesnik (1877, [[Podmelec]] – 1958, [[Ljubljana]]) *[[Ivo Štempihar]], pravnik, odvetnik, politični delavec, publicist (1898, [[Kranj]] – 1955, [[Jesenice]]) *[[Juri Štempihar]], pravnik (1891, [[Kranj]] – 1978, [[Kranj]]) *[[Valentin Štempihar]], odvetnik, publicist (1851, [[Olševek]] – 1921, [[Kranj]]) *[[Zoran Thaler]], slovenski politik, mednarodni politolog, diplomat, podjetnik (1962, [[Kranj]]) *[[Lovro Toman]], politik, pesnik, praktikant pri okrajnem sodišču (1827, [[Kamna Gorica]] – 1870, [[Rodau pri Dunaju]]) *[[Teodor Tominšek]], pravnik, sodnik (1902, [[Kranj]] – 1996, [[Ljubljana]]) *[[Aleks Leo Vest]], politik, državni sekretar Republike Slovenije, lastnik graščine v Stražišču (1944, ?) *[[Josip Žontar]], zgodovinar, pravnik (1895, [[Jesenice]] – [[Sava]] – 1982, [[Kranj]]) *[[Anton Žun]], pravnik, sociolog (1917, [[Lovran]], [[Hrvaška]] – 1978, [[Kranj]]) == Šport == === Alpsko smučanje === *[[Majda Ankele Samaluk]], alpska smučarka (1940, [[Kranj]]) *[[Nataša Blažič]], alpska smučarka (1964, [[Kranj]]) *[[Bojan Križaj]], alpski smučar (1957, [[Kranj]]) *[[Andreja Leskovšek]], alpska smučarka (1965, [[Kranj]]) *[[Gašper Markič]], alpski smučar (1986, [[Kranj]]) *[[Rok Perko]], alpski smučar (1985, [[Kranj]]) *[[Slava Zupančič]], alpska smučarka, olimpijka (1931, [[Kranj]] – 2000, [[Ljubljana]]) === Atletika === *[[Jože Hladnik]], atletski sodnik (1929, [[Borovnica]] – 2015, ([[Kranj]]) *[[Žana Jereb]], atletinja (1984, [[Kranj]]) *[[Roman Kejžar]], atlet (1966, [[Kranj]]) *[[Brigita Langerholc]], atletinja, olimpijka (1976, [[Kranj]]) *[[Matic Osovnikar]], atlet, slovenski rekorder v šprintu (1980, [[Kranj]]) === Hokej === *[[Jaka Ankerst]], hokejist (1989, [[Kranj]]) *[[Jan Berčič]], hokejist (1990, [[Kranj]]) *[[Metod Bevk]], hokejist (1984, [[Kranj]]) *[[Jernej Čerin]], hokejist (1987, [[Kranj]]) *[[Tadej Čimžar]], hokejist (1992, [[Kranj]]) *[[Anže Gogala]], hokejist (1986, [[Kranj]]) *[[Boštjan Goličič]], hokejist (1989, [[Kranj]]) *[[Žiga Jeglič]], hokejist (1988, [[Kranj]]) *[[Domen Jemec]], hokejist (1986, [[Kranj]]) *[[Nejc Japelj]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Tim Jurajevčič]], hokejist (1984, [[Kranj]]) *[[Gabrijel Kalan]], hokejist (1986, [[Kranj]]) *[[Jure Košnik]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Jure Kozjek]], hokejist (1982, [[Kranj]]) *[[Anže Krivec]], hokejist (1983, [[Kranj]]) *[[Anže Kuralt]], hokejist (1991, [[Kranj]]) *[[Anže Markovič]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Jakob Milovanovič]], hokejist (1984, [[Kranj]]) *[[Klemen Mohorič]], hokejist (1975, [[Kranj]]) *[[Žiga Pavlin]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Aleš Remar]], hokejist (1983, [[Kranj]]) *[[Peter Rožič]], hokejist (1974, [[Kranj]]) *[[Jure Stopar]], hokejist, floorballist (1986, [[Kranj]]) *[[Anže Terlikar]], hokejist (1980, [[Kranj]]) === Kolesarjenje === *[[Janez Lampič st.]], kolesar, olimpijec (1963, [[Kranj]]) *[[Luka Mezgec]], kolesar (1988, [[Kranj]]) *[[Matej Mohorič]], kolesar (1994, [[Kranj]]) *[[Jan Polanc]], kolesar (1992, [[Kranj]]) *[[Bojan Ropret]], kolesar, olimpijec, organizator dela (1957, [[Kranj]]) *[[Tadej Valjavec]], kolesar (1977, [[Kranj]]) === Košarka === *[[Zarja Černilogar]], gorska kolesarka (1989, [[Kranj]] – 2016, [[Kamnik]]) *[[Gregor Fučka]], košarkar (1971, [[Kranj]]) *[[Domen Lorbek]], košarkar, reprezentant Slovenije (1985, [[Kranj]]) *[[Marko Milič]], košarkar (1971, [[Kranj]]) *[[Sandra Piršić]], košarkarica (1984, [[Kranj]]) *[[Miha Zupan]], košarkar (1982, [[Kranj]]) === Nogomet === *[[Siniša Brkić]], nogometaš, trener, športni direktor (1971, ?) *[[David Bunderla]], nogometaš (1987, [[Kranj]]) *[[Matjaž Florijančič]], nogometaš (1967, [[Kranj]]) *[[Josip Iličić]], nogometaš (1988, [[Prijedor]]) *[[Bojan Jokić]], nogometaš (1986, [[Kranj]]) *[[Aleš Mejač]], nogometaš (1983, [[Kranj]]) *[[Aleš Mertelj]], nogometaš (1987, [[Kranj]]) *[[Igor Nenežić]], nogometaš (1984, [[Kranj]]) *[[Miran Pavlin]], nogometaš (1971, [[Kranj]]) *[[Jalen Pokorn]], nogometaš (1979, [[Kranj]]) *[[Aleksandar Radosavljević]], nogometaš (1979, [[Kranj]]) *[[Rajko Tavčar]], nogometaš (1974, [[Kranj]]) === Plavanje === *[[Urša Bežan]] Petrič, plavalka (1994, [[Kranj]]) *[[Vlado Brinovec]], plavalec, infektolog (1941, [[Kranj]] – 2006, ?) *[[Alenka Kejžar]], plavalka (1979, [[Kranj]]) *[[Nika Kozamernik]], plavalka (1986, [[Kranj]]) *[[Sara Isaković]], plavalka, olimpijka (1988, [[Kranj]]) *[[Mia Krampl]], plezalka, olimpijka (2000, [[Kranj]]) *[[Marko Milenkovič]], plavalec (1976, [[Kranj]]) *[[Borut Petrič]], plavalec (1961, [[Kranj]]) *[[Darjan Petrič]], plavalec, športnik, informatik (1964, [[Kranj]]) *[[Tanja Šmid]], plavalka (1990, [[Kranj]]) *[[Robert Žbogar]], plavalec, olimpijec (1989, [[Kranj]]) === Plezanje in alpinizem === *[[Tomo Česen]], športni plezalec, alpinist (1959, [[Kranj]]) *[[Nadja Fajdiga]], alpinistka, elektroinženirka, učiteljica (1926, [[Kranj]] – 1989, [[Ljubljana]]) *[[Jurij Hladnik]], alpinist, strojnik (1984, [[Kranj]]) *[[Janko Majdič]], planinec, podjetnik, trgovec, utemeljitelj Prešernove koče na Stolu (1870, [[Kranj]] – 1906, Kranj) *[[Andrej Štremfelj]], alpinist, prvi Slovenec na Mount Everestu (1956, [[Kranj]]) *[[Marija Štremfelj]], alpinistka, prva Slovenka na Mount Everestu, profesorica (1957, [[Kranj]]) *[[Nejc Zaplotnik]], alpinist, pisatelj (1952, [[Kranj]] – 1983, [[Manaslu]], [[Himalaja]]) === Smučarski skoki === *[[Brane Benedik]], smučarski skakalec (1960, [[Kranj]]) *[[Jure Bogataj]], smučarski skakalec (1985, [[Kranj]]) *[[Nejc Dežman]], smučarski skakalec (1992, [[Kranj]]) *[[Peter Eržen]], smučarski skakalec (1941, [[Kranj]]) *[[Urban Franc]], smučarski skakalec (1975, [[Kranj]]) *[[Jaka Grosar]], smučarski skakalec (1978, [[Kranj]]) *[[Tamara Kancilija]], smučarska skakalka (1987, [[Kranj]]) *[[Barbara Klinec]], smučarska skakalka (1994, [[Kranj]]) *[[Robert Kranjec]], smučarski skakalec (1981, [[Ljubljana]]) *[[Urška Lampret]], smučarska skakalka, teologinja (1987, [[Kranj]]) *[[Marjan Mesec]], smučarski skakalec, olimpijec (1947, [[Kranj]]) *[[Mitja Mežnar]], smučarski skakalec (1988, [[Kranj]]) *[[Tomaž Naglič]], smučarski skakalec (1989, [[Kranj]]) *[[Bine Norčič]], smučarski skakalec (1981, [[Kranj]]) *[[Primož Peterka]], smučarski skakalec, član kluba Triglav Kranj (1979, [[Ljubljana]]) *[[Cene Prevc]], smučarski skakalec (1996, [[Kranj]]) *[[Domen Prevc]], smučarski skakalec (1999, [[Kranj]]) *[[Peter Prevc]], smučarski skakalec (1992, [[Kranj]]) *[[Peter Štefančič]], smučarski skakalec (1947, [[Kranj]]) *[[Janez Štirn]], smučarski skakalec (1966, [[Kranj]]) *[[Rok Zima]], smučarski skakalec (1988, [[Kranj]]) *[[Matjaž Zupan]], smučarki skakalec, trener (1966, [[Kranj]]) === Tek na smučeh in biatlon === *[[Tadeja Brankovič Likozar]], biatlonka (1979, [[Kranj]]) *[[Alenka Čebašek]], smučarska tekačica (1989, [[Kranj]]) *[[Vesna Fabjan]], smučarska tekačica, olimpijka (1985, [[Kranj]]) *[[Tomas Globočnik]], olimpijec, smučarski tekač, biatlonec (1972, [[Kranj]]) *[[Janez Gorjanc]], nordijski kombinatorec (1948, [[Kranj]]) *[[Barbara Jezeršek]], smučarska tekačica, olimpijka (1986, [[Kranj]]) === Drugi športi === *[[Miroslav Ambrožič]], telovadec, športni pisec, tiskar (1885, [[Kranj]] – 1944, [[Ljubljana]]) *[[Boris Benedik]], kegljač, športnik (1966, [[Kranj]]) *[[Anže Berčič]], kanuist (1990, [[Kranj]]) *[[Iztok Čop]], veslač, športni trener (1964, [[Kranj]]) *[[Rok Flander]], deskar na snegu, olimpijec (1979, [[Kranj]]) *[[Matej Gaber]], rokometaš (1991, [[Kranj]]) *[[Jože Javornik]], trener, športnik, gospodarstvenik, finančnik, 1990–2000 načelnik za finance na MOK (1935, [[Kranj]]) *[[Blaž Kajdiž]], veslač (1977, [[Kranj]]) *[[Juš Markač]], karateist (1993, [[Kranj]]) *[[Branko Mirt]], športni padalec (1958, [[Kranj]]) *[[Dušan Mravlje]], ultramaratonec (1953, [[Kranj]]) *[[Neža Mravlje]], maratonka, fizioterapevtka (1979, [[Kranj]]) *[[Uroš Nastran]], motociklični dirkač (1986, [[Kranj]]) *[[Bojan Novak]], balinar (1971, [[Kranj]]) *[[Mateja Pintar]], olimpijka, namiznoteniška igralka (1985, [[Kranj]]) *[[Urša Pintar]], cestna kolesarka (1985, [[Kranj]]) *[[Blaž Potočnik]], kickbokser, svetovni prvak, trener (1986, ?) *[[Tjaša Ristić]], karateistka (1993, [[Kranj]]) *[[Milan Rogelj]], športni pedagog, trener in predsednik otroških migrantov (1960, ?) *[[Evgen Sajovic]], športni pisec, telovadec (1880, [[Kranj]] – 1916, [[Ljubljana]]) *[[Maja Sajovic]], padalka (1975, [[Kranj]]) *[[Ludvik Starič]], motociklistični dirkač, zaposlen pri veletrgovcu Savniku kot poklicni šofer, odprl je mehanično delavnico v Kranju (1906, [[Mirna Peč]] – 1989, [[Ljubljana]]) *[[Luka Špik]], veslač, olimpijec, osebni trener (1979, [[Kranj]]) *[[David Špiler]], rokometaš, reprezentant Slovenije (1983, [[Kranj]]) *[[Peter Šumi]], športnik, telovadec, podjetnik (1895, [[Kranj]] – 1981, [[Dunaj]]) *[[Boris Urbanc]], kegljač, profesor (1957, [[Goriče, Golnik]]) *[[Jošt Zakrajšek]], kajakaš na mirnih vodah, kanuist na divjih vodah (1983, [[Kranj]]) *[[Uroš Zorman]], rokometaš (1977, [[Kranj]]) == Vojska == *[[Danimir Ažman]] – Črtomir, borec Prešernove brigade (1921, [[Ljubljana]] – 1943, [[Lajše]]) *[[Aleksandr Bubnov Dmitrijevič]], pomorščak, vojaški častnik, profesor (1883, [[Varšava]], [[Poljska]] – 1963, [[Kranj]]) *[[Ivan Kern]], vojaški častnik, politik, pomorščak, gimnazijo je obiskoval v Kranju (1898, [[Žužemberk]] – 1991, [[Ljubljana]]) *[[Metod Koch]], kontraadmiral (1874, [[Kranj]] – 1952, [[Trst]]) *[[Rudolf Maister]], general, pesnik, borec za severno mejo (1874, [[Kamnik]] – 1934, [[Unec pri Rakeku]]) *[[Franc Mrak]], aktivist NOV, partizan ([[Kokrica, Kranj]] 1907 – 1942, dolina Drage) *[[Cilka Odar]] – Tatjana, partizanka, aktivistka [[NOB]] (1919, [[Brdo pri Radovljici]] – 1945, [[Lajše]]) *[[Bojan Potočnik]], vojaški častnik, policist, ataše, veteran vojne za Slovenijo, doktor znanosti (1954, [[Kranj]]) *[[Franc Puhar]] – Aci, partizan, politik, gospodarstvenik (1926, [[Kranj]] – 2004, [[Breg, Preddvor]]) *[[Vida Šinkovec]] – Janina, partizanka, aktivistka [[NOB]] (1925, [[Kranj]] – 1945, [[Lajše]]) == Zdravstvo == *[[Martin Benedik]], zdravnik, kirurg, vodja oddelka za pljučno kirurgijo na Golniku (1910, [[Stražišče pri Kranju]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Jože Bežek]], zdravnik, pesnik, v Kranju imel privatno ordinacijo (1899, [[Škofja Loka]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Žiga Bučar]], zdravnik (1830, [[Ljubljana – 1879, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Ivan Cof]], zdravnik, direktor, 1956–1964 je bil direktor Zdravstvenega doma Kranj (1921, [[Ljubljana]] – 1968, [[Izola]]) *[[Božidar Fajdiga]], zdravnik, lovec, zdravnik splošne prakse v Kranju (1887, [[Ljubljana]] – 1966, [[Kranj]]) *[[Darja Fettich]], zdravnica, pediatrinja, doktorica znanosti, mladost je preživela v Kranju (1923, [[Škofja Loka]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Bojan Fortič]], zdravnik, ftiziolog, direktor, profesor, doktor znanosti, direktor bolnišnice Golnik (1921, [[Idrija]] – 2009, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Furlan]], zdravnik ftiziolog, publicist, urednik (1901, [[Verd]] – 1960, [[Ljubljana]]) *[[Anton Hayne]], veterinar, slikar (1786, [[Kranj]] – 1853, [[Dunaj]]) *[[Matija Horvat]], internist, zdravnik, gornik, zaposlen v Zdravstvenem domu Kranj (1935, [[Škofja Loka]] – 2014, ?) *[[Frank Javh Kern]], zdravnik, urednik, pisatelj (1887, [[Breznica pod Lubnikom]] – 1977, [[Cleveland]], [[Ohio]], [[ZDA]]) *[[Daniel Kikelj]], farmacevt (1954, [[Jesenice]], gimnazija v Kranju) *[[Kljukec]], ranocelnik (ok. 1652, [[Jama]] – 1697, [[Ljubljana]]) *[[Jurij Kurillo]], zdravnik, fotograf in prevajalec (1933, [[Ljubljana]]) *[[Robert Neubauer]], zdravnik, ftiziolog, direktor, vodja golniškega zdravilišča za tuberkulozo (1895, [[Dunaj]], [[Avstrija]] – 1969, [[Ljubljana]]) *[[Franc Novak]], ginekolog, porodničar, partizan, profesor (1908, [[Kranj]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Marjan Pajntar]], porodničar, ginekolog, psiholog, psihoterapevt, vodja porodniškega oddelka v Kranju (1932, [[Ljubljana]]) *[[Damijan Perne]], zdravnik, psihiater, politik, igralec, nekdajnji župan (1968, [[Kranj]]) *[[Drago Petrič]], zdravnik, trener, športnik (1935, [[Ljubljana]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Karel Petrič]], zdravnik, humanist, direktor, partizan (1900, [[Jesenice]] – 1944, [[Dolenja Trebuša]]) *[[Tomaž Pirc]], zdravnik (1813, [[Kranj]] – 1880, [[Tržič]]) *[[Florijan Sentimer]], zdravnik (1786, [[Kranj]] – 1836, [[Rusija]]) *[[Janez Jožef Stroj]], zdravnik (?, [[Britof pri Podbrezju]] – 1828, [[Kranj]]) *[[Simon Strupi]], veterinar (1812, [[Čirče]] – 1880, [[Praga]]) *[[Leo Šavnik]], ginekolog, radiolog, visokošolski učitelj (1897, [[Kranj]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Karel Šavnik st.]], župan, lekarnar (1840, [[Kranj]] – 1922, [[Kranj]]) *[[Pavel Šavnik]], dermatonevrolog (1882, [[Kranj]] – 1924, [[Zagreb]]) *[[Sebastijan Šavnik]], farmacevt, lekarnar, župan (1801, [[Mače]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] – 1885, [[Kranj]]) *[[Jurij Šorli]], zdravnik internist, direktor, doktor znanosti, profesor, 41 let delovne dobe je opravil na Golniku (1942, [[Ljubljana]]) *[[Branko Štangl]], zdravnik, ftiziolog, partizan, profesor, 1954–1990 je delal na Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku (1920, [[Dvor pri Šmihelu]], [[Avstrija]] – 2011, [[Kranj]]) *[[Lovro Tepina]], veterinarski pisec, kinolog (1882, [[Stražišče pri Kranju]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Voglar pl.]], zdravnik (1651, [[Naklo]] – 1717, [[Kranj]]) *[[Josip Vošnjak]], zdravnik, politik, dramatik, 1861 zdravnik v Kranju (1834, [[Šoštanj]] – 1911, [[Višole pri Slovenski Bistrici]]), *[[Franc Zupanc]], zdravnik (1853, [[Kranj]] – 1922, [[Ljubljana]]) *[[Zvonka Zupanič Slavec]], zdravnica, profesorica, humanistka, doktorica znanosti, publicistka, zgodovinarka (1958, [[Maribor]]) == Gospodarstvo == *[[Franc Babič]], trgovec (1868, [[Kranj]] – 1913, [[Ljubljana]]) *[[Jože Basaj]], gospodarstvenik (1887, [[Suha pri Predosljah]] – 1973, [[Šentjakob]]) *[[Janez Beravs]], gospodarstvenik, generalni direktor tovarne Sava (1923, [[Ladja]] – 1996, [[Kranj]]) *[[Nikolaj Bev]]k, gospodarstvenik, član sveta Mestne občine Kranj (1942, [[Kranj]] – 2004, [[Bled]]) *[[Janez Bohorič]], direktor, gospodarstvenik, kemik, direktor podjetja Sava Trade Kranj (1942, [[Tržič]]) *[[Zvone Černe]], gospodarstvenik, tekstilec, tehnični direktor v Inteksu (Tekstilindus) (1927, [[Jesenice]] – 2007, [[Kranj]]) *[[Karel Florian]], podjetnik, narodno zaveden meščan (1809, [[Kranj]] – 1877, [[Kranj]]) *[[Izidor Gašperlin]], ekonomist, psihoterapevt, specialist zakonske in družinske terapije, fotograf (1963, [[Kranj]]) *[[Josipina Hočevar]], podjetnica, mecenka, dobrotnica, otroštvo je preživela pri starih starših v Stražišču pri Kranju (1824, [[Radovljica]] – 1911, [[Krško]]) *[[Dušan Horjak]], gospodarstvenik, direktor Tiskanine Kranj, direktor Tekstilindusa, ustanovitelj Gorenjske turistične zveze v Kranju (1920, [[Ljubljana]] – 1979, [[Ljubljana]]) *[[Janez Khisl]] (Janž Kiesel), baron, veleposestnik, kulturni mecen (ok. 1530, [[Ljubljana]] – ok.1593, ?) *[[Konrad Lokar]], podjetnik, župan, narodni buditelj (1803, [[Kranj]] – 1875, [[Kranj]]) *[[Franc Oman]], gospodarstvenik (1902, [[Stražišče pri Kranju]] – 1987, [[Kranj]]) *[[Viljem Požgaj]], podjetnik, založnik in knjigovez (1879, [[Ljubljana]] – 1951, [[Kranj]]) *[[Ivan Savnik]], trgovec, industrialec (1879, [[Trebež]] – 1950, ?) *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina, tovarnar (1788, [[Stražišče pri Kranju]] – po 1856, ?) *[[Natalis Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina, zdravnik, tovarnar, župan (1746, [[Kobarid]] – 1832, [[Kranj]]) *[[Sigismund Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina (1792, [[Kranj]] – 1855, [[Ljubljana]]) *[[Mihael Pakič]], trgovec (1827, [[Ljubljana]] – 1889, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Konrad Pleiweiss]], trgovec (1816, [[Kranj]] – 1865, [[Kranj]]) *[[Valentin Pleiweiss st.]], podjetnik, trgovec (1785, [[Kranj]] – 1866, [[Kranj]]) *[[Andrej Polenec]], gospodarstvenik, športnik (1945, [[Kranj]]) *[[Natalija Polenec]], direktorica Zavoda za turizem Kranj, arhitektka (1965, [[Kranj]]) *[[Karel Pollak]], veletrgovec, tovarnar (1853, [[Kranj]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Franjo Sirc]], trgovec, industrialec (1891, [[Kranj]] – 1950, [[Ljubljana]]) *[[Bruno Skumavc]], gospodarstvenik, lovec, gimnazija v Kranju (1927, [[Bela Peč]], [[Trbiž]], [[Italija]] – 2011, [[Ljubljana]]) *[[Josip Slavec]], gradbenik in podjetnik (1901, [[Tacen]] – 1978, [[Kranj]]) *[[Fidelis Terpinc]], industrialec, podjetnik (1799, [[Kranj]] – 1875, [[Ljubljana]]) *[[Blaž Terpinc]], trgovec (1759, [[Bled]] – 1836, [[Kranj]]) *[[Ivan Tominc]], tekstilec, sindikalist (1911, [[Hrušica]] – 1942, okolica Vipave) *[[Črtomir Zorec]], tekstilni strokovnjak, publicist (1907, [[Stična]] – 1991, [[Zgornja Besnica]]) == Gostinstvo == *[[Anton Arvaj]], mesar, podjetnik (1939, [[Britof, Kranj]]) *[[Ivana Arvaj]], podjetnica, gostinka, poslovodja gostišča Arvaj (1946, [[Kranj]]) *[[Uroš Gorjanc]], chef gostilne Krištof v Predosljah (neznano) *[[Karim Merdjadi]], chef v Atelier Karim, živi v Kranju (neznano) *[[Jože Oseli]], vodja strežbe, svetovalec za kulinariko, vodja gostinstva, direktor, predavatelj, mednarodni sodnik za kulinariko, bil je vodja protokolarne strežbe na Gradu Brdo pri Kranju (1949, [[Medvode]]) *[[Andrej Šegš]], kuhar, vajeništvo je opravljal v hotelu Jelen v Kranju (1947, [[Zdole, Krško]]) *[[Bine Volčič]], chef de cuisine, lastnik restavracije Monstera bistro (1980, Kranj) *[[Jorg Zupan]], chef v restavraciji Atelje, podjetnik (1987, Kranj) == Drugo == *[[Ivan Bajželj]], telesnokulturni pedagog, publicist (1877, [[Kranj]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Božič]], komercialist (1921, [[Kranj]] – 1986, [[Umag]], [[Hrvaška]]) *[[Ivan Cof]], lovec, posestnik, med ustanovitelji gasilskega društva Kranj, ustanovitelj Cofišča (1856, [[Kranj]] – 1938, [[Kranj]]) *[[Vasja Doberlet]], elektroinženir, fotograf, dolgoletni predsednik Fotografskega društva Janez Puhar Kranj (1946, [[Ljubljana]]) *[[Janez Friderik Egger]], tiskar, založnik (1735, [[Saška]] – 1799, [[Ljubljana]]) *[[Andraž Jakelj]], direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož, član številnih svetov (1982, [[Kranj]]) *[[Franc Emmer]] (Fanouš), inženir rudarstva, organizator četniškega gibanja (1918, [[Kranj]] – 1941, [[Ljubljana]]) *[[Stojan Globočnik]], gradbenik, profesor (1895, [[Kranj]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Jereb]], novinar, publicist (1845, [[Dolenja Ravan]] – 1893, [[Trst]]) *[[Štefan Kadoič]], ekonomist, predavatelj, dekan, podžupan, družbenopolitični delavec, magister znanosti, konstruktor v Iskri Kranj (1933, [[Zagorje ob Savi]]) *[[Milan Klemenčič]], policist, veteran vojne za Slovenijo, bil je inšpektor za vojne in posebne enote milice na UNZ Kranj (1959, [[Žiberce pri Gornji Radgoni]]) *[[Fortunat Lužar]], zbiralec ljudskega blaga, 1920 v Kranju šolski nadzornik (1870, [[Velike Lašče]] – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Peter Majdič st.]], mlinar, l. 1884 je kupil stari mlin v Kranju (1823, [[Jarše pri Mengšu]] – 1908, [[Jarše pri Mengšu]]) *[[Vinko Majdič]], mlinar, gospodarstvenik, upravni svetnik železnice Kranj-Tžič (1858, [[Jarše pri Mengšu]] – 1924, [[Kranj]]) *[[Ivan Baptist Mayer]], poštar, knjigar (ok. 1749, ? – 1806, [[Kranj]]) *[[Tia Paynich]], modna oblikovalka, scenaristka, pisateljica (1980, [[Kranj]]) *[[Albin Pogačnik]], tiskar, založnik, zbiralec, častni predsednik Numizmatičnega društva *Slovenije (1915, [[Budimpešta]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Ludvik Pogačnik]], tiskar, telovadec (1918, [[Budimpešta]] – 1944, [[Na Logu]]) *[[Tone Polenec]], letalec (1942, [[Kranj]] – 2004, [[Kranj]]) *[[Marijan Prosen]], astronom, profesor, publicist, po upokojitvi živi v Kranju (1937, [[Brežice]]) *[[Janez Puhar]], izumitelj fotografije na steklo, duhovnik, fotograf (1814, [[Kranj]] – 1864, [[Kranj]]) *[[Vladimir Ravnik]], botanik, profesor, ilustrator (1924, [[Kranj]] – 2017, ?) *[[Davorin Savnik]], industrijski oblikovalec (1929, [[Kranj]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Janez Kristijan Rieser]], zvonar v Kranju 1743–75 (? – ?) *[[Ivan Selan]], kartograf samouk (1902, [[Savlje]] – 1981, [[Suhadole]]) *[[Viktor Skaberne]], gradbenik (1878, [[Kranj]] – 1956, [[Ljubljana]]) *[[Jožef Sterger]], lovski pisec, notar (1817, [[Šentrupert]] – 1899, [[Kranj]]) *[[Srečko Šabec]], mlekarski strokovnjak (1894, [[Pivka]] – 1981, [[Kranj]]) *[[Franc Šifrer]] (Kozinov oča), župan (1839, [[Srednje Bitnje]] – 1931, [[Srednje Bitnje]]) *[[Ljubinka Šimunac]], knjižničarka, učiteljica, direktorica, nekdanja direktorica Mestne knjižnice Kranj (1916, [[Kruševac]] – 2015, [[Kranj]]) *[[Jožef Škarja]], cesarski krajevni poštar, mestni sodnik, vodja zemljiške knjige 1822–1833, l. 1809 je prevzel kranjsko poštno postajo od Emanuela Mayerja (1792, ? – 1861, [[Kranj]]) *[[Ivan Šusteršič]], kranjski deželni glavar(1863, [[Ribnica]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Franc Terseglav]], časnikar, urednik, esejist, prevajalec (1882, [[Ljubljana]] – 1950, [[Ljubljana]]) *[[Hieronim Ullrich]], gozdarski strokovnjak (1811, [[Horni Orlice]], [[Češka]] – 1866, [[Kranj]]) *[[Angela Vadnal]], agronomka, statističarka (1917, [[Kranj]] – 1994, [[Ljubljana]]) *[[Fran Vilfan]], navtik (1874, [[Stražišče pri Kranju]] – 1931, [[Nica]], [[Francija]]) *[[Primož Žontar]], čebelar, rezbar (1858, [[Sv. Duh]] – 1934, [[Kranj]]) == Glej tudi == * [[:Kategorija:Kranjski športniki]] == Viri == * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon.] * [https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,znani-mescani.htm/ Znani meščani Mestne občine Kranj.] * [https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,castni-mescani.htm/ Častni meščani Mestne občine Kranj.] * [[Miran Hladnik]]: [http://lit.ijs.si/kranjdo1950.html/ Kranjski tiski do druge svetovne vojne.] * [[Miran Hladnik]]: [[:v:Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni|Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. Wikiverza. * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/napredno-iskanje/?kraj-delovanja=Kranj/ Obrazi slovenskih pokrajin] * ''Kranjska knjiga''. Ur. France Pibernik. Ljubljana: SM, 2008. {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Kranj]] ag1nd5n4ftkxl6m2kyq7z2tc8ngex9x Obdobje Džomon 0 444536 5727104 5189012 2022-08-03T18:48:23Z Ljuba brank 92351 np, pp, tp, pravopis wikitext text/x-wiki {{Zgodovina Japonske |image=JomonStatue.JPG |caption=Figura dogu iz poznega Obdobja Džomon, 1000-300 pr. n. št. (Narodni muzej Tokio)}} '''Obdobje džomonske kulture''' (縄文時代 "''Džomon džidaj''", po vzorcu vrvi, ki se je pojavljal na lončenini) je čas v [[Japonska|japonski]] zgodovini med letoma 14.000 in 300 pr. n. št. (novi popravki v 1000 pr. n. št.), ko je Japonsko otočje naseljevalo lovsko-nabiralniško ljudstvo, ki je doseglo visoko stopnjo kulturne kompleksnosti in sedentizma (ustalitev na enem krajo brez selitev). Ime »potiskan z vrvjo« je prvi uporabil ameriški orientalist [[Edward S. Morse]] po odkritju črepinj lončenine z vzorci, ki so nastali s pritiskanjem vrvi v mokro glino, kar je prevedel v ''džomon'' (縄文, vzorec vrvi). Spada med starejše najdbe lončenine v vzhodni Aziji in na svetu. Džomonsko obdobje je bilo bogato z orodjem in nakitom iz kosti, kamenja, školjk in rogov, lončenimi figurami in posodjem ter lakiranimi izdelki. Po kulturni raznolikosti bi lahko obdobje primerjali s predkolumbijskimi kulturami pacifiškega severozahoda Severne Amerike in še posebej [[Kultura Valdivia|kulturo Valdivia]] iz [[Ekvador]]ja, ki so se tudi preživljale samo z omejeno uporabo kmetijstva. == Faze Obdobja Džomon == === Začetna in prva faza (14.000 - 4.000 pr. n. št.) === Sledovi [[paleolitik|paleolitske]] kulture s kamnitim orodjem na območju Japonske segajo okoli 35.000 let v preteklost. V času začetne faze pred 16.000 leti je bila Japonska zelo verjetno še vedno polotok s kopensko povezavo preko [[Hokaido|Hokaida]]. Ob koncu zadnje poledenitve pred 12.000 leti se je morska gladina dvignila in najbližje kopno na [[Korejski polotok|Korejskem polotoku]] je bilo kar 190 kilometrov stran od najjužnejšega otoka [[Kjušu|Kjušuja]]. To je dovolj blizu, da je Japonska ostala pod vplivom celinskega dogajanja in hkrati dovolj daleč, da se je lahko razvijala tudi povsem neodvisno. Konec [[ledena doba|ledene dobe]] je pomenil velike spremembe v vegetaciji. Jugozahodni [[Honšu]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]] so preraščale širokolistne kritosemenke, na severovzhodu Honšuja in na Hokaidu pa so prevladovale listaste kritosemenke in iglavci. Mnoga drevesa, kot so bukev, hrast, kostanj in divji kostanj, so proizvajala užitne oreške in želode, ki so bili zadosten vir energije za živali in ljudi. V severovzhodna morja je morski tok [[Ojašio]] s severa prinašal obilje morske hrane, med drugim tudi [[losos]]a. V naselbinah ob [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] in [[Japonsko morje|Japonskem morju]] so se prehranjevali tudi s školjkami, za sabo pa puščali velika odlagališča lupin, ki so jih arheologi kasneje uporabljali za raziskave. Drugi omembe vredni viri hrane so tudi srna [[sika]], [[divja svinja]], [[Jam|jamu]] podobne gomoljnice in sladkovodne ribe. Prebivalstvo se je zgostilo ob visoko produktivnih listopadnih gozdovih srednjega in severnega Honšuja, džomonske najdbe pa se razprostirajo od Hokaida do [[Otočje Rjukju|otočja Rjukju]]. [[Slika:Deep Bowls.Incipient Jomon.Tokyo National Museum.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Globoke posode iz začetnega Džomona, Narodni muzej Tokio]] ==== Zgodnje lončarstvo ==== Najstarejše najdbe iz lončenine so nastale še pred džomonskim obdobjem (najdišče 1 [[Odaj Jamamoto]], Kamikuroiva, jama Fukuj). Mnogi verjamejo, da so proizvodnjo izumili na azijski celini na Kitajskem pred približno 20.000 leti ([[jama Šjanren]]), kasneje pa se je znanje preneslo tudi v okolico. [[Lončenina Džomon]] je potiskana z značilnim vzorcem vrvi, ki je bil odtisnjen še v vlažno glino. Lončarstvo iz tega obdobja se sicer pojavi v več kot 70 slogih z mnogimi lokalnimi variantami. Starodavnost teh najdb so spoznali šele z uvedbo metode [[Ogljično datiranje|ogljičnega datiranja]]. Najzgodnejše posodje je bilo majhno z zaobljenim dnom, visoko 10-50 cm. Uporabljalo se je za vretje hrane in morda tudi shranjevanje pred kuho. Ker so bili prebivalci Japonskega otočja lovci in nabiralci, so potrebovali majhno lončenino, ki so jo enostavno prenašali s seboj. Z večanjem prostornine kasnejših kosov posodja se je zanje verjetno začel nov slog življenja brez stalnega preseljevanja. Pojavi se bolj zapleten slog dekoracije, valujoči rob in ravno dno, da se jih lahko postavi na ravne površine. Tedanji prebivalci Japonskega otočja so bili verjetno pol-selivci in lovci-nabiralci kljub pojavi večjega posodja, saj je bilo naravnih virov za prehranjevanje dovolj za približno 20.000 ljudi, ki naj bi živeli na otočju. Uporabljali so orodje iz klesanega in poliranega kamna, pasti in loke, vešči so bili v priobalnem in globokomorskem ribolovu. ==== Zgodnje kmetijstvo ==== Obseg uporabe hortikulturnih in zgodnjih kmetijskih tehnik je vprašljiv, a je tudi videnje ljudstva Džomon kot lovce-nabiralce verjetno precej poenostavljeno. Obstajajo dokazi, da so skrbeli za drevesa, iz katerih so znali pridobivati lak in nabirali oreške, gojili pa naj bi tudi [[Soja|sojo]], [[Navadna konoplja|konopljo]], [[Perilla|perillo]], [[fižol azuki]] in buče. Sorta udomačene breskve se pojavi pred 6400-6700 leti. Ukvarjali naj bi se tudi s požigalnim poljedelstvom, predvsem kultivacijo riža, ječmena in ajde. ==== Selitve prebivalstva ==== Po koncu začetne faze obdobja Džomon pred 10.000 leti je prišlo do povečanje gostote prebivalstva, ki je dosegla eno najvišjih na svetu v tistem času za primerljive kulture. Študije porazdelitve genetskega materiala kažejo celo na vzorec izseljevanja iz območja okoli Japonskega morja proti preostanku vzhodnega dela Azije in demografsko širjenje, ki je doseglo Ameriko po poteh ob pacifiški obali. [[Slika:140913 Sannai-Maruyama site Aomori Japan01bs6bs6.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Rekonstrukcija zemljanke, najdišče Sannaj-Marujama, prefektura Aomori]] === Zgodnja in srednja faza (4000-1500 pr. n. št.) === V zgodnjem in srednjem obdobju Džomon se je populacija eksplozivno povečala, saj je naselbin vse več. Obdobji se zgodita med [[Holocenski klimatski optimum|holocenskim klimatskim optimumom]], ko je postajalo podnebje bolj vlažno. Pojavijo se visoko dekorirane lončene posode in figure v slogu ''[[Lončenina dogu|dogu]]'' ter lakirani leseni predmeti. Kljub okraševanju lončenine ostane keramika vedno zelo groba. Dizajn in kompleksnost zemljank, najpogostejšega tipa hiš, se je večala, nekatere so imele tla, tlakovana s kamnom. === Pozna in končna faza (1500-900/300 pr. n. št.) === Po 1500 pr. n. št. se je podnebje ohladilo, prebivalstvo pa se je hitro krčilo, zato je najdišč manj. Zaradi povečanega stika s [[Korejski polotok|Korejskim polotokom]] se na Kjušuju pojavi novi tip naselbin z začetkom okoli leta 900 pr. n. št. Novi priseljenci so s seboj prinesli namakalno/vlažno vzgajanje riža, metalurgijo brona in železa, pa tudi nov slog lončarstva ''[[Lončenina mumun|mumun]]''. Novi prišleki naj bi sobivali z ljudstvoma Džomon in Jajoj vsaj 1000 let. Po celotnem otočju, razen na Hokaidu, nova kultura kmetovalcev iz [[Ljudstvo Jajoj|ljudstva Jajoj]] nadomesti končni Džomon. Na Hokaidu se džomonska kultura nadaljuje s po-Džomonom in epi-Džomonom, nazadnje pa okoli 7. stoletja s [[Kultura Sacumon|kulturo Sacumon]]. == Mit stvarjenja == Miti o izvoru japonske civilizacije segajo v kar danes imenujemo ''obdobje Džomon'', čeprav se ne skladajo z arheološkimi dognanji o tej dobi. 11. februar 660 pr. n. št. je tradicionalni datum, ko naj bi [[cesar Džinmu]] ustanovil japonski rod. Ta različica zgodovine izhaja iz najstarejših japonskih pisnih virov, ''[[Kodžiki|Kodžikija]]'' in ''[[Nihon Šoki|Nihon Šokija]]'' iz 8. stoletja, ko je Japonska osvojila kitajsko pisavo. Nekateri drugi elementi japonske sodobne kulture verjetno izhajajo iz tega obdobja in odsevajo vpliv živahnih selitev iz severne Azije, južnega Pacifika in območij poselitve z ljudstvom Džomon. Med njimi so predhodni elementi [[Šintoizem|šintoističnega]] verovanja, nekatere poročne šege, tehnološki dosežki, kot so lakiranje, laminirani loki ''[[jumi]]'' ter obdelava kovine in stekla. == Genetika == Razmerje med ljudstvom Džomon in sodobnimi Jamato Japonci, ljudstvom Ajnu in Rjukjuanci je raznoliko in ne najbolje pojasnjeno. Morfološke študije zob in genetske raziskave jih pred doselitvijo uvrščajo na jug, bakteriološke pa na sever Azije. Jamato Japonci so mešanica Džomoncev in ljudstva Jajoj, dveh večjih predniških skupin, ki sta na Japonsko prišli ob različnih časih po različnih poteh. Kljub določenim fizičnim karakteristikam, kot so velika poraščenost, ki jih povezuje s Evropejci, so Džomonci genetsko najbližje ljudstvom jugovzhodne Azije. <gallery> File:Late Jomon clay statue Kazahari I Aomoriken 1500BCE - 1000BCE.jpg|Glinena figura iz poznega Džomona, Kazahari 1, Prefektura Aomori, 1500 - 1000 pr. n. št. File:Clay_statue,_late_Jomon_period.JPG|Glinena figura, pozni Džomon (1000 - 400 pr. n. št.), Narodni muzej Tokio File:Periodo_jomon_medio,_vasellame,_05.JPG|Vaza iz srednjega Džomona File:JarWithSpiralsFinalJomonKamegaokaStyle.jpg|Posoda s spiralami, končni Džomon, slog kamegaoka </gallery> [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] {{normativna kontrola}} b0ftepo9j1d9e73zppx9dzdpfv4vev0 Kultura Valdivia 0 444952 5727094 5081727 2022-08-03T18:39:37Z Ljuba brank 92351 tp, pp wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width: 22em; margin-bottom: 25px;" |+ id="4" |Kultura Valdivia | colspan="2" id="8" style="text-align:center" | {| id="9" style="border-collapse:collapse;text-align:center;font-size:88%;line-height:1.25em;margin:auto;width:360px" | id="12" style="width:180px;text-align:center;:" |<div id="13" style="display:table-cell;vertical-align:middle;width:180px;height:150px;margin-left:auto;margin-right:auto">[[File:Localización_de_la_Cultura_Valdivia.PNG|171x171_pik]]</div><div id="17" style="padding:1px">Zemljevid kultura Valdivija</div> | id="19" style="width:180px;text-align:center;:" |<div id="20" style="display:table-cell;vertical-align:middle;width:180px;height:150px;margin-left:auto;margin-right:auto">[[File:Museo_LP_503_Estilo_Valdivia.JPG|180x180_pik]]</div><div id="24" style="padding:1px">Lončenina Valdivia je ena starejših v Amerikah. Museo de La Plata (Argentina)</div> |- id="27" style="vertical-align:top" | id="28" style="width:180px;text-align:center;:" |<div id="29" style="display:table-cell;vertical-align:middle;width:180px;height:150px;margin-left:auto;margin-right:auto">[[File:MORTERO_JAGUAR_VALDIVIA_2.JPG|180x180_pik]]</div><div id="33" style="padding:1px">Terilnica v obliki jaguarja (4000-1500 pr. n. št.)</div> | id="35" style="width:180px;text-align:center;:" |<div id="36" style="display:table-cell;vertical-align:middle;width:180px;height:150px;margin-left:auto;margin-right:auto">[[File:MORTERO_LORO_VALDIVIA_2.JPG|180x180_pik]]</div><div id="40" style="padding:1px">Terilnica v obliki papige (4000-1500 pr. n. št.)</div> |} |} '''Kultura Valdivia''' je ena najstarejših zabeleženih kultur na območju Amerik. Nastala je iz starejše [[Kultura Las Vegas|kulture Las Vegas]] in cvetela na polotoku Santa Elena blizu današnjega mesta Valvidia v [[Ekvador|Ekvadorju]] med letoma 3500-1800 pr. n. št. Nekateri predmeti so v [[Čilski muzej predkolumbovske umetnosti|Čilskem muzeju predkolumbovske umetnosti]]. == Kultura == Ostanke kulture je leta 1956 odkril ekvadorski arheolog Emilio Estrada na zahodni obali Ekvadorja. Ameriška arheologa Clifford Evans in Betty Meggers sta se mu pridružila v 1960-ih pri preučevanju najdišča. Prebivalci Valvidie so živeli v skupnosti, ki je gradila hiše okoli okroglega ali ovalnega trga. Kultura naj bi temeljila na enakopravnosti, prebivalstvo pa se ni selilo. Živeli so od ribolova, občasno so lovili srnjad in kmetovali. Iz arheoloških dokazov sklepajo, da so kultivirali [[Koruza|koruzo]], [[fižol]], [[Buča|buče]], [[Manioka|manioko]], [[Čili|čili papriko]] in [[bombaž]]. Slednjega so procesirali, predli in tkali v oblačila. Lončenina izvira iz okoli 2700 pr. n. št. Sprva je bila groba in praktična, kasneje pa delikatna in večja. Uporabljali so rdeče in sive barve, polirana rdeča je značilna za obdobje. Tudi pri keramiki in obdelavi kamna se kaže razvoj iz enostavnih v zahtevna dela. Znane najdbe so ''Venere iz Valdivie'', ženstvene keramične figure. Verjetno so predstavljale resnične ljudi, saj je vsaka individualna in edinstvena po pričeski in drugih atributih. Izdelali so jih z združitvijo dveh rol gline. Roke so bila po navadi zelo kratke, usmerjene proti prsnem košu, kjer so držale prsi ali brado. Razstava valvidijskih artefaktov je v Universidad de Especialidades Espíritu Santo v Guayaquilu v Ekvadorju. == Vplivi na kulturo Valvidia == [[Slika:Valdivia_Female_Figurine_2600-1500_BCE_Brooklyn_Museum.jpg|sličica|Keramična ženska figura, 2600-1500 pr. n. št. (Muzej v Brooklynu)|levo|255x255_pik]] Za keramično fazo A so dolgo smatrali, da je bila proizvedla najstarejšo lončenino na obalah Južne Amerike V 1960-ih je skupina raziskovalcev preučevala bistven podobnosti med slogom Valdivia in starodavno kulturo Džomon, ki je bila aktivna v istem obdobju na [[Kjušu|Kjušuju]], [[Japonska]]. Primerjali so dekoracijo in obliko ter izpostavili tehniko vrezovanja. [[Lončenina Džomon]] je imela predhodnika, slog Valvidia pa se je razvil hitro.<ref name="fiedel">[https://books.google.co.uk/books?id=iqjGZUxK5tkC&pg=PA187&dq=Valdivia+pottery&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwj72-yJ36fMAhXKPCYKHY8cDbIQ6AEIKzAB#v=onepage&q=Valdivia%20pottery&f=false Stuart J. Fiedel, ''Prehistory of the Americas''], Cambridge University Press, 1992, pp. 187-189</ref> Arheologi so predlagali, da je japonske ribiče nevihta zanesla do Ekvadorja, kjer so domorodcem Valvidia predstavili lončarstvo.<ref name="three">{{cite journal|pmid=17782632|doi=10.1126/science.135.3501.371|volume=135|title=Possible Transpacific Contact on the Coast of Ecuador|journal=Science|pages=371-2|last1=Estrada|first1=E|last2=Meggers|first2=BJ|last3=Evans|first3=C}}</ref> Njihova teorija temelji na ideji difuzije slogov in tehnik.<ref>{{cite journal|title=A Transpacific Contact in 3000BC|author1=Evans, Clifford|author2=Meggers, Betty|journal=Scientific American|date=January 1966|volume=214|issue=1|pages=28}}</ref> Drugi arheologi se z ugotovitvami niso strinjali, saj bi tako dolga pot (15.000 km) v kanujih trajala vsaj leto in pol. Raziskovalci so trdili, da sta se kulturi razvili neodvisno, podobnosti pa samo posledice omejitev tehnike in ''naključna kovergenca'' simbolov in stilov. V 1970-ih so našli starejšo lončenino in artefakte pod prejšnjimi najdbami, kar je podprlo dvom. Poimenovali so jih ''lončenina San Pedro''. Starejša je od faze A in sloga Valdivia. Je bolj primitivna, izvirala pa naj bi iz severne [[Kolumbija|Kolumbije]], kjer so našli primerljivo lončenino na najdišču Puerto Hormiga. Koruza je verjetno prišla iz Srednje Amerike, kjer so jo vzgajali. Podobno lončenino so našli tudi 9 km višje po rečni dolini. Dodatne raziskave več najdišč ob obali (San Pablo, Real Alto, Salango, Loma Alta) in v notranjosti (Loma Alta, Colimes, San Lorenzo del Mate) so zahtevale premislek o kulturi Valdivia. Reklasificirali so jo kot »tropsko gozdno kulturo«, ki poseljuje obrežja, ponovno premišljujejo o vseh aspektih njihove kulture.<ref name="Oxford">{{cite book|editor1-last=Silberman|editor1-first=Neil Asher Silberman|editor2-last=Bauer|editor2-first=Alexander|editor1-link=Neil Asher Silberman|title=The Oxford Companion to Archaeology, Volume 1|date=2012|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199735785|page=335|edition=2nd|url=https://books.google.co.uk/books?id=xeJMAgAAQBAJ&pg=RA2-PA335&dq=Valdivia+pottery+++San+Pablo+style,&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiLzuqVscfKAhXCSBQKHWrUAi0Q6AEIPTAC#v=onepage&q=Valdivia%20pottery%20%20%20San%20Pablo%20style%2C&f=false|accessdate=26 January 2016}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:4. tisočletje pr. n. št.]] [[Kategorija:Zgodovina Ekvadorja]] k7kmwha3v1yc06f1c38nevv0iemipp9 Lončenina dogu 0 445055 5727074 5360125 2022-08-03T18:26:49Z Ljuba brank 92351 Ljuba brank je premaknila stran [[Lončevina dogu]] na [[Lončenina dogu]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Dogu_Miyagi_1000_BCE_400_BCE.jpg|sličica|Dogu, najdbišče Ebisuda v Tadžiriju, prefektura Mijagi, 1000-400 pr. n. št.]] '''Lončevina '''<nowiki/>'''''dogu''' ''(土偶, "glinena figura") so človeku podobne in živalske figure, narejene v poznem [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] med let 14.000-400 pr. n. št. na starodavnem [[Japonska|Japonskem]].{{Ref|A|A}} V sledečem [[Obdobje Jajoj|obdobju Jajoj]] se ''dogu'' več ne izdeluje. Slog je odvisen od časa in kraja najdbišča. Po navedbah Narodnega muzeja japonske zgodovine je najdenih predmetov okoli 15.000. Izdelovali so jih povsod na Japonskem, razen na [[Okinava|Okinavi]].<ref name="d">{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=土偶|encyclopedia=Dijitaru Daijisen|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-20|language=ja|oclc=56431036|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> Večina najdb je iz vzhodne Japonske, na zahodu so redke. Namen ''dogu ''je neznan in ga ne smemo zamenjati z [[Lončevina haniva|lončevino ''haniva'']], pogrebnimi predmeti iz [[Obdobje Kofun|obdobja Kofun]] (250-538).<ref name="enc">{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=Jōmon figurines|encyclopedia=Encyclopedia of Japan|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-21|oclc=56431036|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> Vsakdanjim keramičnim predmetom iz istega obdobja pravimo [[lončevina Džomon]]. == Značilnosti == [[Slika:Figurine_Dogu_Jomon_Musée_Guimet_70608_3.jpg|sličica|Figura ''dogu'', Džomon Musée Guimet|levo|249x249_pik]] Nekateri strokovnjaki teoretizirajo, da so delovale kot upodobitve ljudi, ki manifestirajo nekakšno simpatično čarovnijo.<ref name="kokushi">{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=土偶|encyclopedia=Kokushi Daijiten|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-21|language=ja|oclc=683276033|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> Kot primer naj bi ''dogu'' lahko prevzele bolezni, potem pa so jih uničili, s čimer so se bolezni ozdravile, nesreča pa izginila.<ref>{{Navedi revijo|title=The new hakodate jomon culture center, minamikayabe, japan|last=Insolla|first=Timothy|journal=[[Taylor & Francis|Taylor & Francis (journal)]]|doi=10.2752/175183412X13346797480439}}</ref> ''Dogu'' so narejene iz gline, visoke so 10-30 centimetrov. Večina figur je ženstvenih, z velikimi očmi, ozkim pasom in širokimi boki. Mnogi mislijo, da predstavljajo boginje. Velik trebuh je povezan z nosečnostjo, zato so jih takratni ljudje verjetno smatrali za boginje matere. Glede na Metropolitanski muzej umetnosti so figure povezane z rodovitnostjo/plodnostjo in [[Šamanizem|šamanističnimi]] obredi.<ref>http://www.metmuseum.org/</ref> ''Dogu'' imajo velike obrate, male roke in dlani ter kompaktna telesa. Nekatere imajo morda naočnike ali pa obraze v obliki srca. Večinoma imajo označene obrate, prsa in ramena, kar nakazuje tetovaže in možnost vrezovanja z bambusum.<ref>Takayama (1970) "Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia", p.76-77</ref><ref>Arnold Rubin (1988) "Marks of civilization: artistic transformations of the human body", p.111-113</ref><ref>Margo DeMello(1992) "Encyclopedia of Body Adornment", p.167</ref> === Vrste ''dogu'' === * oblika "srca ali polmeseca" * oblika "rogate sove"<ref>{{Navedi splet|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/11828|title=上境旭台貝塚３|date=2013|accessdate=2016-09-01|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|last=Public interest Ibaraki education foundation Foundation}}</ref> * oblika "naočnikov oz. izbuljenih oči" - ''Šako-dogu'' * oblika "nosečnice"<ref name="nakajima" /><br> == ''Šako-dogu'' == [[Slika:JomonStatue.JPG|sličica|283x283_pik|''Šakoki-dogu'' (遮光器土偶) -1000-400 pr. n. št., figura z naočniki ali izbuljenimi očmi, Nradoni muzej Tokio.]] [[Slika:Dogū_of_Jōmon_Venus.JPG|sličica|Džomonska Venera, Japonski narodni zakladi, Arheološki muzej Džomon Togariiši|levo|227x227_pik]] '''''Šakoki-dogu '''''(遮光器土偶, "''dogu'' z naočniki") so nastale v obdobju Džomon in so skoraj sinonim za vso lončevino ''dogu''. ''Šakoki'' pomeni naprava za blokiranje svetlobe, saj spominjajo oči na tradicionalna inuitska očala, ki ščitijo pred snegom. Značilna je tudi pretirano velika ženstvena zadnjica, prsi in stegna.<ref name="nakajima">{{Navedi revijo|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase1911/58/7/58_7_287/_pdf|last=Nakajima|first=Toshio|journal=Jinruigaku Zasshi|publisher=Tōkyō Jinrui Gakkai|accessdate=July 21, 2012|year=1943|issue=7|location=Tōkyō|volume=58|pages=294–295|language=ja|trans-title=On the Breasts and Swollen Hips of Stone Age Dōgu|format=PDF}}</ref> Trebuh je pokrit z vzorci, naslikanimi s [[Cinabarit|cinoberjem]]. Večje figure so votle, da bi preprečili pokanje med žganjem. Cele figure so redke, večini manjka roka, noga ali drug del telesa, saj so bili odrezani, morda med rituali za plodnost. === Psevdoarheologija === Zaradi skrivnostne narave figur so se pojavile mnoge neznanstvene teorije glede izgleda, ki spominjajo na astronavtsko opravo, oči pa nakazujejo na bitja onkraj zemlje, t.i. "ancient aliens". == Opombe == : A.{{Opomba|A}}V japonščini je ''dogu'' generični izraz za katerokoli humanoidno figuro iz gline, kjerkoli na svetu.<ref>{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=土偶|encyclopedia=Nihon Kokugo Daijiten|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-21|language=ja|oclc=56431036|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.tnm.jp/?lang=en Tokio Narodni Muzej] * [http://www.rekihaku.ac.jp/english/index.html Narodni Muzej Japonski Zgodovini] * [http://sitereports.nabunken.go.jp/en Celovita zbirka Arheološko najdišče Poročila na Japonskem], Nara Nacionalni Inštitut za Kulturne Lastnosti * [https://web.archive.org/web/20110927185317/http://www.um.u-tokyo.ac.jp/dm2k-umdb/umdb/DG Dogū iz Jōmon obdobju, fotografske posnetke za bazo podatkov]—Tokyo University, Japonska (v ja) * [http://metropolis.co.jp/arts/art-reviews/the-power-of-dogu/ Pregled zadnjih razstava Dogū na Tokyo Narodni Muzej]{{Slepa povezava|date=October 2017}} * [https://www.britishmuseum.org/the_museum/museum_in_london/london_exhibition_archive/the_power_of_dogu.aspx Britanski Muzej razstava] o Dogū iz Japonskih muzejih, 2009 [[Kategorija:Japonske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] {{normativna kontrola}} 0ou43eona6tyaymg9ddujhuftt1cecj 5727095 5727074 2022-08-03T18:39:53Z Ljuba brank 92351 tp, pp, oblikovanje wikitext text/x-wiki [[Slika:Dogu_Miyagi_1000_BCE_400_BCE.jpg|sličica|Dogu, najdbišče Ebisuda v Tadžiriju, prefektura Mijagi, 1000-400 pr. n. št.]] '''Lončenina dogu''' (土偶, "glinena figura") so človeku podobne in živalske figure, narejene v poznem [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] med let 14.000-400 pr. n. št. na starodavnem [[Japonska|Japonskem]].{{Ref|A|A}} V sledečem [[Obdobje Jajoj|obdobju Jajoj]] se ''dogu'' več ne izdeluje. Slog je odvisen od časa in kraja najdišča. Po navedbah Narodnega muzeja japonske zgodovine je najdenih predmetov okoli 15.000. Izdelovali so jih povsod na Japonskem, razen na [[Okinava|Okinavi]].<ref name="d">{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=土偶|encyclopedia=Dijitaru Daijisen|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-20|language=ja|oclc=56431036|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> Večina najdb je iz vzhodne Japonske, na zahodu so redke. Namen ''dogu'' je neznan in ga ne smemo zamenjati z [[Lončenina haniva|lončenino ''haniva'']], pogrebnimi predmeti iz [[Obdobje Kofun|obdobja Kofun]] (250-538).<ref name="enc">{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=Jōmon figurines|encyclopedia=Encyclopedia of Japan|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-21|oclc=56431036|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> Vsakdanjim keramičnim predmetom iz istega obdobja pravimo [[lončenina Džomon]]. == Značilnosti == [[Slika:Figurine_Dogu_Jomon_Musée_Guimet_70608_3.jpg|sličica|Figura ''dogu'', Džomon Musée Guimet|levo|249x249_pik]] Nekateri strokovnjaki teoretizirajo, da so delovale kot upodobitve ljudi, ki manifestirajo nekakšno simpatično čarovnijo.<ref name="kokushi">{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=土偶|encyclopedia=Kokushi Daijiten|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-21|language=ja|oclc=683276033|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> Kot primer naj bi ''dogu'' lahko prevzele bolezni, potem pa so jih uničili, s čimer so se bolezni ozdravile, nesreča pa izginila.<ref>{{Navedi revijo|title=The new hakodate jomon culture center, minamikayabe, japan|last=Insolla|first=Timothy|journal=[[Taylor & Francis|Taylor & Francis (journal)]]|doi=10.2752/175183412X13346797480439}}</ref> ''Dogu'' so narejene iz gline, visoke so 10-30 centimetrov. Večina figur je ženstvenih, z velikimi očmi, ozkim pasom in širokimi boki. Mnogi mislijo, da predstavljajo boginje. Velik trebuh je povezan z nosečnostjo, zato so jih takratni ljudje verjetno smatrali za boginje matere. Glede na [[Metropolitanski muzej umetnosti]] so figure povezane z rodovitnostjo/plodnostjo in [[Šamanizem|šamanističnimi]] obredi.<ref>http://www.metmuseum.org/</ref> ''Dogu'' imajo velike obrate, male roke in dlani ter kompaktna telesa. Nekatere imajo morda naočnike ali pa obraze v obliki srca. Večinoma imajo označene obrate, prsa in ramena, kar nakazuje tetovaže in možnost vrezovanja z bambusum.<ref>Takayama (1970) "Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia", p.76-77</ref><ref>Arnold Rubin (1988) "Marks of civilization: artistic transformations of the human body", p.111-113</ref><ref>Margo DeMello(1992) "Encyclopedia of Body Adornment", p.167</ref> === Vrste ''dogu'' === * oblika srca ali polmeseca * oblika rogate sove<ref>{{Navedi splet|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/11828|title=上境旭台貝塚３|date=2013|accessdate=2016-09-01|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|last=Public interest Ibaraki education foundation Foundation}}</ref> * oblika naočnikov oz. izbuljenih oči - ''Šako-dogu'' * oblika nosečnice<ref name="nakajima" /> == ''Šako-dogu'' == [[Slika:JomonStatue.JPG|sličica|283x283_pik|''Šakoki-dogu'' (遮光器土偶) -1000-400 pr. n. št., figura z naočniki ali izbuljenimi očmi, Narodni muzej Tokio.]] [[Slika:Dogū_of_Jōmon_Venus.JPG|sličica|''Džomonska Venera'', Japonski narodni zakladi, Arheološki muzej Džomon Togariiši|levo|227x227_pik]] '''''Šakoki-dogu '''''(遮光器土偶, ''dogu'' z naočniki) so nastale v obdobju Džomon in so skoraj sinonim za vso lončenino ''dogu''. ''Šakoki'' pomeni naprava za blokiranje svetlobe, saj spominjajo oči na tradicionalna inuitska očala, ki ščitijo pred snegom. Značilna je tudi pretirano velika ženstvena zadnjica, prsi in stegna.<ref name="nakajima">{{Navedi revijo|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase1911/58/7/58_7_287/_pdf|last=Nakajima|first=Toshio|journal=Jinruigaku Zasshi|publisher=Tōkyō Jinrui Gakkai|accessdate=July 21, 2012|year=1943|issue=7|location=Tōkyō|volume=58|pages=294–295|language=ja|trans-title=On the Breasts and Swollen Hips of Stone Age Dōgu|format=PDF}}</ref> Trebuh je pokrit z vzorci, naslikanimi s [[Cinabarit|cinoberjem]]. Večje figure so votle, da bi preprečili pokanje med žganjem. Cele figure so redke, večini manjka roka, noga ali drug del telesa, saj so bili odrezani, morda med rituali za plodnost. === Psevdoarheologija === Zaradi skrivnostne narave figur so se pojavile mnoge neznanstvene teorije glede izgleda, ki spominjajo na astronavtsko opravo, oči pa nakazujejo na bitja onkraj zemlje, t.i. ''ancient aliens''. == Opombe == : A.{{Opomba|A}}V japonščini je ''dogu'' generični izraz za katerokoli humanoidno figuro iz gline, kjerkoli na svetu.<ref>{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=土偶|encyclopedia=Nihon Kokugo Daijiten|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-21|language=ja|oclc=56431036|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> == Sklici == [[sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.tnm.jp/?lang=en Tokio Narodni Muzej] * [http://www.rekihaku.ac.jp/english/index.html Narodni Muzej Japonski Zgodovini] * [http://sitereports.nabunken.go.jp/en Celovita zbirka Arheološko najdišče Poročila na Japonskem], Nara Nacionalni Inštitut za Kulturne Lastnosti * [https://web.archive.org/web/20110927185317/http://www.um.u-tokyo.ac.jp/dm2k-umdb/umdb/DG Dogū iz Jōmon obdobju, fotografske posnetke za bazo podatkov]—Tokyo University, Japonska (v ja) * [http://metropolis.co.jp/arts/art-reviews/the-power-of-dogu/ Pregled zadnjih razstava Dogū na Tokyo Narodni Muzej]{{Slepa povezava|date=October 2017}} * [https://www.britishmuseum.org/the_museum/museum_in_london/london_exhibition_archive/the_power_of_dogu.aspx Britanski Muzej razstava] o Dogū iz Japonskih muzejih, 2009 [[Kategorija:Japonske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] {{normativna kontrola}} jk8bavbwgjwsadada9qeb7jdpk2pkr9 5727096 5727095 2022-08-03T18:40:15Z Ljuba brank 92351 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Dogu_Miyagi_1000_BCE_400_BCE.jpg|sličica|Dogu, najdbišče Ebisuda v Tadžiriju, prefektura Mijagi, 1000-400 pr. n. št.]] '''Lončenina dogu''' (土偶, "glinena figura") so človeku podobne in živalske figure, narejene v poznem [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] med let 14.000-400 pr. n. št. na starodavnem [[Japonska|Japonskem]].{{Ref|A|A}} V sledečem [[Obdobje Jajoj|obdobju Jajoj]] se ''dogu'' več ne izdeluje. Slog je odvisen od časa in kraja najdišča. Po navedbah Narodnega muzeja japonske zgodovine je najdenih predmetov okoli 15.000. Izdelovali so jih povsod na Japonskem, razen na [[Okinava|Okinavi]].<ref name="d">{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=土偶|encyclopedia=Dijitaru Daijisen|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-20|language=ja|oclc=56431036|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> Večina najdb je iz vzhodne Japonske, na zahodu so redke. Namen ''dogu'' je neznan in ga ne smemo zamenjati z [[Lončenina haniva|lončenino ''haniva'']], pogrebnimi predmeti iz [[Obdobje Kofun|obdobja Kofun]] (250-538).<ref name="enc">{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=Jōmon figurines|encyclopedia=Encyclopedia of Japan|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-21|oclc=56431036|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> Vsakdanjim keramičnim predmetom iz istega obdobja pravimo [[lončenina Džomon]]. == Značilnosti == [[Slika:Figurine_Dogu_Jomon_Musée_Guimet_70608_3.jpg|sličica|Figura ''dogu'', Džomon Musée Guimet|levo|249x249_pik]] Nekateri strokovnjaki teoretizirajo, da so delovale kot upodobitve ljudi, ki manifestirajo nekakšno simpatično čarovnijo.<ref name="kokushi">{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=土偶|encyclopedia=Kokushi Daijiten|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-21|language=ja|oclc=683276033|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> Kot primer naj bi ''dogu'' lahko prevzele bolezni, potem pa so jih uničili, s čimer so se bolezni ozdravile, nesreča pa izginila.<ref>{{Navedi revijo|title=The new hakodate jomon culture center, minamikayabe, japan|last=Insolla|first=Timothy|journal=[[Taylor & Francis|Taylor & Francis (journal)]]|doi=10.2752/175183412X13346797480439}}</ref> ''Dogu'' so narejene iz gline, visoke so 10-30 centimetrov. Večina figur je ženstvenih, z velikimi očmi, ozkim pasom in širokimi boki. Mnogi mislijo, da predstavljajo boginje. Velik trebuh je povezan z nosečnostjo, zato so jih takratni ljudje verjetno smatrali za boginje matere. Glede na [[Metropolitanski muzej umetnosti]] so figure povezane z rodovitnostjo/plodnostjo in [[Šamanizem|šamanističnimi]] obredi.<ref>http://www.metmuseum.org/</ref> ''Dogu'' imajo velike obrate, male roke in dlani ter kompaktna telesa. Nekatere imajo morda naočnike ali pa obraze v obliki srca. Večinoma imajo označene obrate, prsa in ramena, kar nakazuje tetovaže in možnost vrezovanja z bambusum.<ref>Takayama (1970) "Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia", p.76-77</ref><ref>Arnold Rubin (1988) "Marks of civilization: artistic transformations of the human body", p.111-113</ref><ref>Margo DeMello(1992) "Encyclopedia of Body Adornment", p.167</ref> === Vrste ''dogu'' === * oblika srca ali polmeseca * oblika rogate sove<ref>{{Navedi splet|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/11828|title=上境旭台貝塚３|date=2013|accessdate=2016-09-01|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|last=Public interest Ibaraki education foundation Foundation}}</ref> * oblika naočnikov oz. izbuljenih oči - ''Šako-dogu'' * oblika nosečnice<ref name="nakajima" /> == ''Šako-dogu'' == [[Slika:JomonStatue.JPG|sličica|283x283_pik|''Šakoki-dogu'' (遮光器土偶) -1000-400 pr. n. št., figura z naočniki ali izbuljenimi očmi, Narodni muzej Tokio.]] [[Slika:Dogū_of_Jōmon_Venus.JPG|sličica|''Džomonska Venera'', Japonski narodni zakladi, Arheološki muzej Džomon Togariiši|levo|227x227_pik]] '''''Šakoki-dogu '''''(遮光器土偶, ''dogu'' z naočniki) so nastale v obdobju Džomon in so skoraj sinonim za vso lončenino ''dogu''. ''Šakoki'' pomeni naprava za blokiranje svetlobe, saj spominjajo oči na tradicionalna inuitska očala, ki ščitijo pred snegom. Značilna je tudi pretirano velika ženstvena zadnjica, prsi in stegna.<ref name="nakajima">{{Navedi revijo|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase1911/58/7/58_7_287/_pdf|last=Nakajima|first=Toshio|journal=Jinruigaku Zasshi|publisher=Tōkyō Jinrui Gakkai|accessdate=July 21, 2012|year=1943|issue=7|location=Tōkyō|volume=58|pages=294–295|language=ja|trans-title=On the Breasts and Swollen Hips of Stone Age Dōgu|format=PDF}}</ref> Trebuh je pokrit z vzorci, naslikanimi s [[Cinabarit|cinoberjem]]. Večje figure so votle, da bi preprečili pokanje med žganjem. Cele figure so redke, večini manjka roka, noga ali drug del telesa, saj so bili odrezani, morda med rituali za plodnost. === Psevdoarheologija === Zaradi skrivnostne narave figur so se pojavile mnoge neznanstvene teorije glede izgleda, ki spominjajo na astronavtsko opravo, oči pa nakazujejo na bitja onkraj zemlje, t.i. ''ancient aliens''. == Opombe == : A.{{Opomba|A}}V japonščini je ''dogu'' generični izraz za katerokoli humanoidno figuro iz gline, kjerkoli na svetu.<ref>{{Navedi enciklopedijo|year=2012|title=土偶|encyclopedia=Nihon Kokugo Daijiten|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-21|language=ja|oclc=56431036|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.tnm.jp/?lang=en Tokio Narodni Muzej] * [http://www.rekihaku.ac.jp/english/index.html Narodni Muzej Japonski Zgodovini] * [http://sitereports.nabunken.go.jp/en Celovita zbirka Arheološko najdišče Poročila na Japonskem], Nara Nacionalni Inštitut za Kulturne Lastnosti * [https://web.archive.org/web/20110927185317/http://www.um.u-tokyo.ac.jp/dm2k-umdb/umdb/DG Dogū iz Jōmon obdobju, fotografske posnetke za bazo podatkov]—Tokyo University, Japonska (v ja) * [http://metropolis.co.jp/arts/art-reviews/the-power-of-dogu/ Pregled zadnjih razstava Dogū na Tokyo Narodni Muzej]{{Slepa povezava|date=October 2017}} * [https://www.britishmuseum.org/the_museum/museum_in_london/london_exhibition_archive/the_power_of_dogu.aspx Britanski Muzej razstava] o Dogū iz Japonskih muzejih, 2009 [[Kategorija:Japonske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] {{normativna kontrola}} i00swcf04mfh71fmlh2angsd9bts940 Džomonsko lončarstvo 0 445063 5727073 5038801 2022-08-03T18:26:24Z Ljuba brank 92351 pravopis, tp, wikitext text/x-wiki [[Slika:JomonPottery.JPG|desno|sličica|Lončevina z odtisom vrvi, začetni Džomon, 10000-8000 pr. n. št.]] [[Slika:Middle_Jomon_Period_rope_pottery_5000-4000BC.jpg|desno|sličica|Lončevina z odtisom vrvi, srednji Džomon, 5000-4000 pr. n. št.]] [[Slika:Jomon_Vessel_with_Flame-like_Ornamentation,_attributed_provenance_Umataka,_Nagaoka-shi,_Niigata,_Jomon_period,_3000-2000_BC_-_Tokyo_National_Museum_-_DSC05620.JPG|desno|sličica|Posoda Džomon, 3000-2000 pr n. št.]] '''Džomonska lončenina''' (縄文土器 ''Džomon doki'') je vrsta starodavne lončenine, izdelane v [[Obdobje Džomon|obdobju Džomon]] na [[Japonska|Japonskem]]. Izraz "Džomon" (縄文 "vzorec vrvi") se nanaša vzorec vrvi, ki so jo odtisnili v še vlažno glino. == Oris == === Najstarejša lončenina na Japonskem === Lončeno posodje, izdelano na starodavnem Japonskem, je v glavnem sprejeto kot najstarejše na Japonskem in med najstarejšimi na svetu.<ref name="ReferenceA">{{Navedi revijo|title=Earliest evidence for the use of pottery|last=Craig|first=O.E|last2=Saul|first2=H.|journal=Nature|doi=10.1038/nature12109}}</ref> === Datiranje === Nahajališče Odaj Jamamoto 1, [[prefektura Aomori]], je nahajališče najstarejše lončenine na Japonskem. Leta 1998 so odkrili 46 lončenih fragmentov, starih 14.500 pr. n. št., kar jih uvršča med starejše na svetu, pred otoplitvijo na koncu [[Pleistocen|pleistocena]].<ref name="World">{{Navedi splet|url=http://www.world-archaeology.com/features/jomon-pottery-japan/|title=Jomon pottery, Japan|accessdate=27 Sep 2016|website=Current World Archaeology|publisher=Current Publishing|last=Kaner, S.|year=2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130318010302/http://www.world-archaeology.com/features/jomon-pottery-japan/|archivedate=2013-03-18}}</ref> Po izgledu so nedekorirani in preprosti. Lončenino z ''linearnim reliefom'' so našli tudi v jami Fukuj, starost 13.850-12.250 pr. n. št., [[prefektura Nagasaki]], [[Kjušu]]. Lončenino z linearnih reliefom in vtisi nohtov so našli na gomili želvjih oklepov v [[Prefektura Fukuj|prefekturi Fukuj]], 12.000-11.000 pr. n. št.<ref>Junko Habu, [https://books.google.ca/books?id=vGnAbTyTynsC&pg=PA29 Ancient Jomon of Japan.] Volume 4 of Case Studies in Early Societies. Cambridge University Press, 2004 {{ISBN|0521776708}} p.29</ref> Drobce lončenine so našli na severozahodni obali sodobnega Kjušuja, radiometrično datirane v čas okoli leta 12.700 pr. n. št.<ref name="One">Rice, Prudence M. “On the Origins of Pottery.” Journal of Archaeological Method and Theory 6, no. 1 (1999): 1–54. Database on-line. Springerlink; accessed October 3, 2007.</ref> Mnogi menijo, da so jo izdelovali že dosti prej, a se datumi med različnimi določitvenimi metodami razlikujejo. Nekateri viri navajajo najstarejše najdbe iz 14. tisočletja pred sedanjostjo.<ref name="Woah">Kuzmin, Yaroslav V. “Chronology of the earliest pottery in East Asia: progress and pitfalls.” Antiquity 80, (2006): 362–371. Database on-line. EBSCOhost; accessed October 3, 2007.</ref> === Kronologija === Obdobje Džomon delimo na 6 podobdobijː *začetni (10.500-8000 pr. n. št.), *najstarejši/prvi (8000-5000 pr. n. št.), *zgodnji (5000-2500 pr. n. št.), *srednji (2500-1500 pr. n. št.), *pozni (1500-1000 pr. n. št.) in *končni (1000-300 pr. n. št.).<ref>Hall, M. E. “Pottery Styles during the Early Jomon Period: Geochemical Perspectives on the Moroiso and Ukishima Pottery Styles.” Archaeometry 43, no. 1 (2001): 59–75. Database on-line. Academic Search Complete, EBSCOhost; accessed October 5, 2007.</ref> Našli so kar 80 primerov lončenine iz začetnega obdobja,<ref>{{Navedi splet|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/17035|title=移りゆく縄文土器|date=2016|accessdate=2016-09-01|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|last=The Maebashi-shi Board of Education}}</ref> a je večina najdb iz kasnejšega obdobja. Lončenini iz obdobja Jajoj pravimo [[Jajojsko lončarstvo]]. === Značilnosti === Večina lončenine ima zaokroženo dno, posode pa so navadno majhne, kar nakazuje, da so v njih verjetno kuhali hrano.<ref>Pearson, Richard. “Debating Jomon Social Complexity.” Asian Perspectives 46, no.2 (2007): 361–388. Database on-line. Project Muse; accessed October 5, 2007.</ref> Kasnejši kosi so bolj detajlni, sploh v srednjem Džomonu, ko postanejo grebeni na posodi kompleksni in dekorirani. Beseda''"Džomon'' pomeni potiskan z vzorcem vrvi. Vrvi so potiskali v vlažno glino, preden so jo žgali na 600-900 °C. Specifični lončenini, izdelani v istem obdobju kot človeške ali živalske figure, pravimo [[Lončenina dogu|lončenina ''dogu'']]. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.e-yakimono.net/html/jomon-dogu.html Japonski Lončenine Dogu – Gline Figurice] * [http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/153737 Most sanj: Marija Griggs Burke zbirka Japonske umetnosti], katalog iz Metropolitan Museum of Art Knjižnice (v celoti na voljo kot PDF), ki vsebuje gradivo o Jōmon lončenine (glej indeks) * [http://sitereports.nabunken.go.jp/en Celovita zbirka Arheološko najdišče Poročila na Japonskem], Nara Nacionalni Inštitut za Kulturne Lastnosti [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] {{normativna kontrola}} jbypjqi8zq8gulqesnbtokxarvlzot3 Lokalne volitve v Sloveniji 2018 0 454088 5727063 5725865 2022-08-03T18:04:20Z 178.58.143.179 wikitext text/x-wiki '''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" /> == Izvoljeni župani == '''Mestne občine''' {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" |width=140|[[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Coa_Koper.grb.svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:MS_seal.svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:COA-Novo_mesto.gif|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Ptuj-grb.png|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Slovenj_Gradec_grb.png|sredina|brezokvirja|75x75px]] |width=140|[[Slika:Coat_of_arm_of_Velenje.png|sredina|brezokvirja|75x75px]] |- ![[Mestna občina Celje|Celje]] ![[Mestna občina Koper|Koper]] ![[Mestna občina Kranj|Kranj]] ![[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ![[Mestna občina Maribor|Maribor]] ![[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ![[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ![[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ![[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] ![[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] ![[Mestna občina Velenje|Velenje]] |- |[[Bojan Šrot]] |[[Aleš Bržan]] |Matjaž Rakovec |[[Zoran Janković]] |[[Saša Arsenovič]] |[[Aleksander Jevšek]] |[[Klemen Miklavič]] |[[Gregor Macedoni]] |Nuška Gajšek |Tilen Kugler |[[Bojan Kontič]] |- |} '''Občine''' {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" !width=140|[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] !width=140|[[Občina Apače|Apače]] !width=140|[[Občina Ankaran|Ankaran]] !width=140|[[Občina Beltinci|Beltinci]] !width=140|[[Občina Benedikt|Benedikt]] !width=140|[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica<br>ob Sotli]] !width=140|[[Občina Bled|Bled]] !width=140|[[Občina Bloke|Bloke]] !width=140|[[Občina Bohinj|Bohinj]] |- |Tadej Beočanin |Andrej Steyer |Gregor Strmčnik |Marko Virag |Milan Repič |Franjo Debelak |Janez Fajfar |Jože Doles |Jože Sodja |- !width=140|[[Občina Borovnica|Borovnica]] !width=140|[[Občina Bovec|Bovec]] !width=140|[[Občina Braslovče|Braslovče]] !width=140|[[Občina Brda|Brda]] !width=140|[[Občina Brezovica|Brezovica]] !width=140|[[Občina Brežice|Brežice]] !width=140|[[Občina Cankova|Cankova]] !width=140|[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] !width=140|[[Občina Cerknica|Cerknica]] |- |Bojan Čebela |Valter Mlekuž |Tomaž Žohar |Franc Mužič |Metod Ropret |[[Ivan Molan]] |Danilo Kacijan |[[Franc Čebulj]] |Marko Rupar |- !width=140|[[Občina Cerkno|Cerkno]] !width=140|[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] !width=140|[[Občina Cirkulane|Cirkulane]] !width=140|[[Občina Črenšovci|Črenšovci]] !width=140|[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] !width=140|[[Občina Črnomelj|Črnomelj]] !width=140|[[Občina Destrnik|Destrnik]] !width=140|[[Občina Divača|Divača]] !width=140|[[Občina Dobje|Dobje]] |- |Gašper Uršič |Marjan Žmavc |Antonija Žumbar |Vera Markoja |Romana Lesjak |Andrej Kavšek |Franc Pukšič |Alenka Štrucl Dovgan |Franc Leskovšek |- !width=140|[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] !width=140|[[Občina Dobrna|Dobrna]] !width=140|[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] !width=140|[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] !width=140|[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] !width=140|[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] !width=140|[[Občina Domžale|Domžale]] !width=140|[[Občina Dornava|Dornava]] !width=140|[[Občina Dravograd|Dravograd]] |- |Igor Ahačevič |Martin Brecl |Franc Setnikar |Marjan Kardinar |Željko Savič |Franc Vovk |Toni Dragar |Janko Verc |Marijana Cigala |- !width=140|[[Občina Duplek|Duplek]] !width=140|[[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] !width=140|[[Občina Gorišnica|Gorišnica]] !width=140|[[Občina Gorje|Gorje]] !width=140|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] !width=140|[[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] !width=140|[[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] !width=140|[[Občina Grad|Grad]] !width=140|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]] |- |Mitja Horvat |[[Milan Čadež]] |Jožef Kokot |Peter Torkar |Stanislav Rojko |Anton Špeh |Franc Šlihthuber |Cvetka Ficko |[[Peter Verlič]] |- !width=140|[[Občina Hajdina|Hajdina]] !width=140|[[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] !width=140|[[Občina Hodoš|Hodoš]] !width=140|[[Občina Horjul|Horjul]] !width=140|[[Občina Hrastnik|Hrastnik]] !width=140|[[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje -<br>Kozina]] !width=140|[[Občina Idrija|Idrija]] !width=140|[[Občina Ig|Ig]] !width=140|[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] |- |Stanislav Glažar |Marko Soršak |Ludvik Orban |Janko Prebil |Marko Funkl |Saša L. Svetelšek |Tomaž Vencelj |[[Janez Cimperman]] |Emil Rojc |- !width=140|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna<br>Gorica]] !width=140|[[Občina Izola|Izola]] !width=140|[[Občina Jesenice|Jesenice]] !width=140|[[Občina Jezersko|Jezersko]] !width=140|[[Občina Juršinci|Juršinci]] !width=140|[[Občina Kamnik|Kamnik]] !width=140|[[Občina Kanal|Kanal]] !width=140|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]] !width=140|[[Občina Kobarid|Kobarid]] |- |Dušan Strnad |Danilo Markočič |Blaž Račič |Andrej Karničar |Alojzij Kaučič |[[Matej Slapar]] |Tina Gerbec |Anton Leskovar |Marko Matajurc |- !width=140|[[Občina Kobilje|Kobilje]] !width=140|[[Občina Kočevje|Kočevje]] !width=140|[[Občina Komen|Komen]] !width=140|[[Občina Komenda|Komenda]] !width=140|[[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] !width=140|[[Občina Kostel|Kostel]] !width=140|[[Občina Kozje|Kozje]] !width=140|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] !width=140|[[Občina Križevci|Križevci]] |- |Robert Ščap |[[Vladimir Prebilič]] |Erik Modec |Stanislav Poglajen |Ladko Petretič |Ivan Črnkovič |Milena Krajnc |Janez Hrovat |Branko Belec |- !width=140|[[Občina Krško|Krško]] !width=140|[[Občina Kungota|Kungota]] !width=140|[[Občina Kuzma|Kuzma]] !width=140|[[Občina Laško|Laško]] !width=140|[[Občina Lenart|Lenart]] !width=140|[[Občina Lendava|Lendava]] !width=140|[[Občina Litija|Litija]] !width=140|[[Občina Ljubno|Ljubno]] !width=140|[[Občina Ljutomer|Ljutomer]] |- |Miran Stanko |Tamara Šnofl |Jožef Škalič |Franc Zdolšek |[[Janez Kramberger]] |Janez Magyar |[[Franc Rokavec]] |Franjo Naraločnik |Olga Karba |- !width=140|[[Občina Logatec|Logatec]] !width=140|[[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] !width=140|[[Občina Loška dolina|Loška dolina]] !width=140|[[Občina Loški Potok|Loški Potok]] !width=140|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na<br>Pohorju]] !width=140|[[Občina Luče|Luče]] !width=140|[[Občina Lukovica|Lukovica]] !width=140|[[Občina Majšperk|Majšperk]] !width=140|[[Občina Makole|Makole]] |- |Berto Menard |Miran Stanovnik |Janez Komidar |Ivan Benčina |Marko Rakovnik |Ciril Rosc |Olga Vrankar |Darinka Fakin |Franc Majcen |- !width=140|[[Občina Markovci|Markovci]] !width=140|[[Občina Medvode|Medvode]] !width=140|[[Občina Mengeš|Mengeš]] !width=140|[[Občina Metlika|Metlika]] !width=140|[[Občina Mežica|Mežica]] !width=140|[[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] !width=140|[[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] !width=140|[[Občina Mirna|Mirna]] !width=140|[[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] |- | | | | | | | | | |- !width=140|[[Občina Mislinja|Mislinja]] !width=140|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] !width=140|[[Občina Moravče|Moravče]] !width=140|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] !width=140|[[Občina Mozirje|Mozirje]] !width=140|[[Občina Muta|Muta]] !width=140|[[Občina Naklo|Naklo]] !width=140|[[Občina Nazarje|Nazarje]] !width=140|[[Občina Odranci|Odranci]] |- | | | | | | | | | |- |} == Mestne občine == === Ljubljana === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | '''[[Zoran Janković]]''' | '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev''' | '''60,45 %''' |- | align=center| 2. | [[Anže Logar]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 29,50 % |- | align=center| 3. | Milan Jakopovič | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | 3,92 % |- | align=center| 4. | Dragan Matić | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 1,57 % |- | align=center| 5. | Tomaž Ogrin | [[Zeleni Slovenije]] | 1,47 % |- | align=center| 6. | Marko Koprivc | [[Socialni demokrati|SD]] | 1,19 % |- | align=center| 7. | Smiljan Mekicar | [[Dobra država]] | 1,08 % |- | align=center| 8. | Mihael Rihar | [[Naprej Slovenija]] | 0,30 % |- | align=center| 9. | Matjaž Bidovec | [[Socialistična partija Slovenije|SPS]] | 0,28 % |- | align=center| 10. | Jožef Jarh | SED | 0,24 % |- |} === Celje === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | '''[[Bojan Šrot]]''' | '''CŽL''' | '''56,42 %''' |- | align=center| 2. | Sandi Sendelbah | Za odprto Celje | 18,16 % |- | align=center| 3. | Marko Zidanšek | [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] | 6,28 % |- | align=center| 4. | Matjaž Železnik | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 6,27 % |- | align=center| 5. | Matevž Vuga | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 5,41 % |- | align=center| 6. | Mateja Žvižej | [[Levica (politična stranka)|Levica]] | 4,02 % |- | align=center| 7. | Branko Verdev | [[Socialni demokrati|SD]] | 3,44 % |- |} === Kranj === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | Matjaž Rakovec | [[Socialni demokrati|SD]] | 30,85 % |- | align=center| 2. | Zoran Stevanović | [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev | 20,47 % |- | align=center| 3. | [[Iztok Purič]] | [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj | 18,32 % |- | align=center| 4. | Ivo Bajec | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 17,80 % |- | align=center| 5. | Robert Nograšek | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | 4,95 % |- | align=center| 6. | Barbara Gunčar | SLRP | 4,81 % |- | align=center| 7. | Primož Terplan | [[Stranka modernega centra|SMC]] | 2,09 % |- | align=center| 8. | Bogomir Šubelj | [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | 0,72 % |- |} === Nova Gorica === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | [[Matej Arčon]] | Branko Marušič in<br>skupina volivcev | 37,35 % |- | align=center| 2. | [[Klemen Miklavič]] | Luka Manojlović in<br>skupina volivcev | 25,38 % |- | align=center| 3. | Sebastjan Komel | [[Socialni demokrati|SD]] | 16,90 % |- | align=center| 4. | Elena Zavadlav Ušaj | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 12,56 % |- | align=center| 5. | Anton Harej | [[Nova Slovenija|NSi]] | 4,07 % |- | align=center| 6. | Miran Müllner | ZZP | 3,74 % |- |} === Murska Sobota === {| class="wikitable" |- ! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov |- | align=center| 1. | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''[[Socialni demokrati|SD]]''' | '''73,95 %''' |- | align=center| 2. | Bojan Petrijan | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | 26,05 % |- |} == Prvi krog == Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %). == Drugi krog == Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" /> Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2018 v politiki]] [[Kategorija:2018 v Sloveniji]] jzwlavexnvqkmoxqrzlpvnfmij8z4cm Za zdravo družbo 0 456022 5727258 5694366 2022-08-04T08:21:00Z VidicK01 193275 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party| | country = Slovenija | logo = | leader = Gregor Kos | slogan = | foundation = {{Start date|2018|03|28|df=y}} | ideology = | position = | international = | european = | youth_wing = | colours = {{colorbox|orange}} [[oranžna]], {{colorbox|white}} [[bela]] | colorcode = #FF7E00 | headquarters = Spodnji Rudnik II 33<br>1000 Ljubljana | newspaper = | membership = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Infobox political party/seats|0|90|hex=#800000}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Infobox political party/seats|0|8|hex=#800000}} | website = https://zdravadruzba.si | predecessor = }} '''Zdrava družba''' je slovenska politična stranka, ustanovljena 26. marca 2018.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nastala-se-ena-nova-stranka-za-zdravo-druzbo/449991|title=Nastala še ena nova stranka: Za zdravo družbo|accessdate=2019-01-12|website=MMC RTVSLO|language=sl}}</ref> Po lastnih navedbah so neideološka stranka.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://zazdravodruzbo.si/|title=Za zdravo družbo|accessdate=2019-01-12|website=Za zdravo družbo|language=sl-si}}</ref> Leta 2021 se je na njihovi spletni strani pojavilo sporočilo, da je stranka v postopku ukinitve.<ref name=":1" /> Lista '''gibanja''' (in ne stranke) '''za zdravo družbo''' je sodelovala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2022]] z imenom "Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba".<ref>{{Navedi splet|title=Kandidature za volitve v državni zbor vložilo 20 strank in list, večina v vseh osmih volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidature-za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozilo-20-strank-in-list-vecina-v-vseh-osmih-volilnih-enotah/617054|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == === Volitve v državni zbor 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na volitvah so sodelovali pod imenom Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba. Prejeli so 21.021 oz. 1,76 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27}}</ref> == Programska izhodišča == Njihova glavna programska izhodišča so:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> * Ohranjanje Slovenske kulturne dediščine, * Odpravljanje [[Korupcija|korupcije]], * Zagotavljanje zdravja vsakega posameznika z vegetarijansko in vegansko organsko hrano iz lokalne samooskrbe brez škodljivih pesticidov, * Večja stopnja participacije, * Samostojno odločanje o zdravstvenih postopkih (vključno z ukinitvijo obveznega cepljenja). == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2018]] 4fy1lukh4h4i3mjnnd6b8mwussmqky8 5727259 5727258 2022-08-04T08:21:16Z VidicK01 193275 Redakcija 5727258 uporabnika [[Special:Contributions/VidicK01|VidicK01]] ([[User talk:VidicK01|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infobox political party| | country = Slovenija | logo = | leader = Gregor Kos | slogan = | foundation = {{Start date|2018|03|28|df=y}} | ideology = | position = | international = | european = | youth_wing = | colours = {{colorbox|orange}} [[oranžna]], {{colorbox|white}} [[bela]] | colorcode = #FF7E00 | headquarters = Spodnji Rudnik II 33<br>1000 Ljubljana | newspaper = | membership = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Infobox political party/seats|0|90|hex=#800000}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Infobox political party/seats|0|8|hex=#800000}} | website = https://zdravadruzba.si | predecessor = }} '''Za zdravo družbo''' je slovenska politična stranka, ustanovljena 26. marca 2018.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nastala-se-ena-nova-stranka-za-zdravo-druzbo/449991|title=Nastala še ena nova stranka: Za zdravo družbo|accessdate=2019-01-12|website=MMC RTVSLO|language=sl}}</ref> Po lastnih navedbah so neideološka stranka.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://zazdravodruzbo.si/|title=Za zdravo družbo|accessdate=2019-01-12|website=Za zdravo družbo|language=sl-si}}</ref> Leta 2021 se je na njihovi spletni strani pojavilo sporočilo, da je stranka v postopku ukinitve.<ref name=":1" /> Lista '''gibanja''' (in ne stranke) '''za zdravo družbo''' je sodelovala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2022]] z imenom "Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba".<ref>{{Navedi splet|title=Kandidature za volitve v državni zbor vložilo 20 strank in list, večina v vseh osmih volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidature-za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozilo-20-strank-in-list-vecina-v-vseh-osmih-volilnih-enotah/617054|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == === Volitve v državni zbor 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na volitvah so sodelovali pod imenom Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba. Prejeli so 21.021 oz. 1,76 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27}}</ref> == Programska izhodišča == Njihova glavna programska izhodišča so:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> * Ohranjanje Slovenske kulturne dediščine, * Odpravljanje [[Korupcija|korupcije]], * Zagotavljanje zdravja vsakega posameznika z vegetarijansko in vegansko organsko hrano iz lokalne samooskrbe brez škodljivih pesticidov, * Večja stopnja participacije, * Samostojno odločanje o zdravstvenih postopkih (vključno z ukinitvijo obveznega cepljenja). == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2018]] 6z4lgbr2tb9mido9y107u5v1bvscxib 5727271 5727259 2022-08-04T08:48:13Z MZaplotnik 13263 slog wikitext text/x-wiki {{Infobox political party| | country = Slovenija | logo = | leader = Gregor Kos | slogan = | foundation = {{Start date|2018|03|28|df=y}} | ideology = | position = | international = | european = | youth_wing = | colours = {{colorbox|orange}} [[oranžna]], {{colorbox|white}} [[bela]] | colorcode = #FF7E00 | headquarters = Spodnji Rudnik II 33<br>1000 Ljubljana | newspaper = | membership = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Infobox political party/seats|0|90|hex=#800000}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Infobox political party/seats|0|8|hex=#800000}} | website = https://zdravadruzba.si | predecessor = }} '''Za zdravo družbo''' je slovenska politična stranka, ustanovljena 26. marca 2018.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nastala-se-ena-nova-stranka-za-zdravo-druzbo/449991|title=Nastala še ena nova stranka: Za zdravo družbo|accessdate=2019-01-12|website=MMC RTVSLO|language=sl}}</ref> Po lastnih navedbah so neideološka stranka.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://zazdravodruzbo.si/|title=Za zdravo družbo|accessdate=2019-01-12|website=Za zdravo družbo|language=sl-si}}</ref> Leta 2021 se je na njihovi spletni strani pojavilo sporočilo, da je stranka v postopku ukinitve.<ref name=":1" /> Lista '''gibanja''' (in ne stranke) '''Za zdravo družbo''' je sodelovala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2022]] z imenom ''Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba''.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidature za volitve v državni zbor vložilo 20 strank in list, večina v vseh osmih volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidature-za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozilo-20-strank-in-list-vecina-v-vseh-osmih-volilnih-enotah/617054|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == === Volitve v državni zbor 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Na volitvah so sodelovali pod imenom Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba. Prejeli so 21.021 oz. 1,76&nbsp;% glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27}}</ref> == Programska izhodišča == Njihova glavna programska izhodišča so:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> * ohranjanje slovenske kulturne dediščine, * odpravljanje [[Korupcija|korupcije]], * zagotavljanje zdravja vsakega posameznika z vegetarijansko in vegansko organsko hrano iz lokalne samooskrbe brez škodljivih pesticidov, * večja stopnja participacije, * samostojno odločanje o zdravstvenih postopkih (vključno z ukinitvijo obveznega cepljenja). == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2018]] cycybu7my2im2xq8z847uof9mtvw5yj Evropska svobodna zveza 0 458947 5727078 5592554 2022-08-03T18:27:17Z Romanm 13 /* Polnopravne članice */ [[Lužiški Srbi]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka|name=Evropska svobodna zveza|logo=[[File:European Free Alliance.svg|150px|Logo of the European Free Alliance]]|country=Evropska unija|colorcode=#723B98|president=[[Jordi Solé i Ferrando|Jordi Solé]] ([[Republikanska levica Katalonije]])|leader1_title=Generalni sekretar|leader1_name={{nowrap|[[Lorena Lopez de Lacalle]] ([[Baskovska solidarnost]])}}|leader2_title=Blagajnik|leader2_name=[[Anke Spoorendonk]] ([[Združenje volivcev Spodnje Šlezije]])|foundation={{start date|9 Julij 1981}}|ideology=[[Regionalizem]]<ref name="Nordsieck">{{cite web|url=http://www.parties-and-elections.eu/eu.html|title=European Union|website=Parties and Elections in Europe|last=Nordsieck|first=Wolfram|year=2015|access-date=2018-09-22|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170608032858/http://www.parties-and-elections.eu/eu.html|archivedate=2017-06-08}}</ref><br>[[Avtonomizem]]/[[Separatizem]]<br>[[Interesi etnične skupine]] [[Interesi manjšin]] <ref name="Nordsieck"/><br>[[Državljanski nacionalizem]]<br>[[Progresivizem]] (zadnje v večini strank)|europarl=[[Zeleni/Evropska svobodna zveza|Zeleni/ESZ]] (7 Evroposlancev)<br>[[Evropski konzervatisti in reformisti|EKR]] ([[Nova Flamska zveza]], 4 Evroposlanci)|colours=[[Vijolična]]|seats1_title=[[Evropski parlament]]|seats1={{Composition bar|11|751|hex=#723B98}}|seats2_title=[[Evropski svet]]|seats2={{Composition bar|0|27|hex=#723B98}}|youth_wing=[[Mladina evropske svobodne zveze]]|headquarters=Boomkwekerijstraat 1,<br/>1000 [[Bruselj]], [[Belgija]]|website=http://www.e-f-a.org/home/}}'''Evropska svobodna zveza''' ( '''ESZ''' ) je [[Evropska stranka|evropska politična stranka,]] ki jo sestavljajo različne regionalne <ref name="Hanley2007">{{Navedi knjigo|last=David Hanley|chapter=Parties, Identity and Europeanisation: An Asymmetrical Relationship?|editor-last=Marion Demossier|title=The European Puzzle: The Political Structuring of Cultural Identities at a Time of Transition|chapterurl=https://books.google.com/books?id=NDA--EGAr40C&pg=PA152|year=2007|publisher=Berghahn Books|isbn=978-0-85745-863-6|pages=152–}}</ref> <ref name="Corbett2012">{{Navedi knjigo|last=Richard Corbett|chapter=Democracy in the European Union|editor-last=Elizabeth Bomberg|title=The European Union: How Does it Work?|chapterurl=https://books.google.com/books?id=rXFgGVC9b98C&pg=PA155|year=2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-957080-5|pages=155–}}</ref> politične stranke v Evropi. Stranke članice se zavzemajo za polno politično [[neodvisnost]] in [[suverenost]] ali za obliko avtonomije za svojo državo ali regijo. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.e-f-a.org/about-us/whats-efa-and-history/|title=What's EFA and history|publisher=|accessdate=26 August 2015}}</ref> ESZ je na splošno omejila članstvo na napredne stranke; <ref>{{Navedi revijo|last=Gupta|first=Devashree|title=Nationalism across borders: transnational nationalist advocacy in the European Union|journal=[[Comparative European Politics]]|volume=6|issue=1|pages=61–80|doi=10.1057/palgrave.cep.6110127|date=April 2008|ref=harv}}</ref> zato je včlanjen le del evropskih regionalnih strank. == Polnopravne članice == {| class="wikitable sortable" cellpadding="5" !Država delovanja !Stranka !Regija / Interesna skupina !Število evroposlancev |- |{{Zastava|Avstrija}} |[[Enotna lista (Avstrijska Koroška)|Enotna lista]] |{{Ikonazastave|Slovenia}} [[Koroški Slovenci|Slovenci]] | - |- |{{Zastava|Belgija}} |Nova Flamska zveza |{{Zastava|Flanders}} |{{Composition bar|4|21|hex=#723B98}}<ref name="EFA MEPs">{{Navedi splet|url=http://www.e-f-a.org/whos-who/efa-meps|title=EFA MEPs|website=e-f-a.org|publisher=European Free Alliance|accessdate=9 August 2018}}</ref> |- |{{Zastava|Bolgarija}} |Združena makedonska organizacija Ilinden–Pirin |{{Ikonazastave|Macedonia}} [[Makedonci v Bolgariji|Makedonci]] | - |- |{{Zastava|Hrvaška}} |Lista za Reko |{{Ikonazastave slika|Vlag_rijeka.gif}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] | - |- |{{Zastava|Denmark}} |Schleswiška stranka |{{Ikonazastave|Germany}} Nemci | - |- |{{Zastava|Finska}} |Prihodnost Ålanda |{{Zastava|Åland}}ski otoki | - |- | rowspan="7" |{{Zastava|Francija}} |Gibanje regije Savoy |{{Ikonazastave|Savoy}} [[Savoja|Savoy]] | - |- |Occitanska stranka |{{Zastava|Occitania}} | - |- |Stranka korziškega naroda | rowspan="2" |{{Zastava|Korzika}} | - |- |Skupaj za Korziko | - |- |Bretonska demokratska zveza |{{Zastava|Brittany}} | - |- |Naša zemlja |{{Zastava|Alsace}} | - |- |Katalonska enotnost |{{Ikonazastave slika|Estelada blava.svg}} [[Katalonske dežele]] | - |- | rowspan="3" |{{Zastava|Nemčija}} |Bavarska stranka |{{Zastava|Bavaria}} | - |- |Lužiško zavezništvo |{{Ikonazastave slika|Flag of Sorbs.svg}} Lužice / [[Lužiški Srbi]] | - |- |Združenje volivcev spodnjega Schleswiga |{{Ikonazastave|Denmark}} Danci / {{Ikonazastave slika|Flag of Frisia.svg}} Frizijci | - |- |{{Zastava|Grčija}} |Mavrica |{{Ikonazastave|Macedonia}} Makedonci | - |- | rowspan="5" |{{Zastava|Italija}} |Južno Tirolska svoboda |{{Zastava|South Tyrol}} | - |- |Liga Beneške republike |{{Zastava|Veneto}} | - |- | | | |- |[[Slovenska skupnost]] |{{Ikonazastave|Slovenia}} [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci]] | - |- |Avtonomija svoboda sodelovanje ekologija |{{Zastava|Aosta Valley}} | - |- |{{Zastava|Nizozemska}} |Frizijska nacionalna stranka |{{Ikonazastave slika|Flag of Frisia.svg}} Frizijci | - |- |{{Zastava|Poljska}} |Gibanje za avtonomijo Šlezije |{{Ikonazastave|Germany}} etnični Nemci / {{Ikonazastave slika|Flag_of_Upper_Silesia.svg}} Gornja Šlezija | - |- |{{Zastava|Romunija}} |Madžarska ljudska stranka Translvanije |{{Ikonazastave|Hungary}} Madžari | - |- |{{Zastava|Slovakia}} |Madžarska krščansko demokratska zveza |{{Ikonazastave|Hungary}} Madžari | - |- | rowspan="5" |{{Zastava|Španija}} |Baskovska solidarnost |{{Ikonazastave slika|Flag of the Basque Country.svg}} [[Baskovske dežele]] | - |- |Republikanska levica Katalonije |{{Ikonazastave slika|Estelada blava.svg}} [[Katalonija]] / [[Katalonske dežele]] |{{Composition bar|2|54|hex=#723B98}}<ref name="EFA MEPs" /> |- |Socialistična stranka Majorke |{{Zastava|Balearski otoki}} / {{Ikonazastave slika|Estelada blava.svg}} [[Katalonske dežele]] | - |- |Nacionalni blok Galicije |{{Zastava|Galicia}} |{{Composition bar|1|54|hex=#723B98}}<ref name="EFA MEPs" /> |- |Nacionalni blok Valencije |{{Ikonazastave|Valencian Community}} Valencija / {{Ikonazastave slika|Estelada blava.svg}} [[Katalonske dežele]] | - |- | rowspan="4" |{{Zastava|Velika Britanija}} |Mebyon Kernow |{{Zastava|Cornwall}} | - |- |Plaid Cymru |{{Zastava|Wales}} |{{Composition bar|1|73|hex=#723B98}}<ref name="EFA MEPs" /> |- |Scottish National Party |{{Zastava|Scotland}} |{{Composition bar|2|73|hex=#723B98}}<ref name="EFA MEPs" /> |- |Yorkshire Party<ref>{{Navedi splet|url=http://www.yorkshirefirst.org.uk/about/opinion/|title=Archived copy|accessdate=11 January 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141211024621/http://www.yorkshirefirst.org.uk/about/opinion/|archivedate=11 December 2014}}</ref> |{{Zastava|Yorkshire}} | - |} == Sklici == {{sklici|2}} {{Evropska stranka}} [[Kategorija:Evropska politika]] [[Kategorija:Panevropske politične stranke]] [[Kategorija:Predloga Medjezikovne povezave - število povezav]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] {{normativna kontrola}} 0q31j66qpwpkiabfv4ru7ipbjf4ylp7 Uporabnik:HenrikBaun 2 459917 5726980 5704569 2022-08-03T12:08:09Z HenrikBaun 178102 /* Priznanja */ wikitext text/x-wiki {| |- valign="top" |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Babilon''' |--- |{{User sl}} |--- |{{User hr-4}} |--- |{{User en-3}} |--- |{{User de-3}} |--- |} | {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="center" | [[Slika:Commons-logo-en.png|30px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-hr.png|30px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|30px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; | <small>Wikimedia Commons</small> | <small>Hrvatska Wikipedija</small> | <small>English Wikipedia</small> |} |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Uporabniška polja|Življenje v škatlah]]''' |--- | |--- |{{Uporabniško polje|green|white|[[Slika: Cappuchin Bridge (30706076020).jpg|55px]]|Uporabnik živi v [[Škofja Loka|Škofji Loki]].}} |--- |{{Uporabniško polje|red|white|[[Slika:UL Medicinska fakulteta.jpg|55px]]|Uporabnik študira na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani]].}} |--- |{{Uporabniško polje|grey|white|[[Slika: Sodna medicina-simbol.png|55px]]|Uporabnik se posebej zanima za [[Sodna medicina|Sodno medicino]].}} |--- |{{Uporabnik WPMed}} |--- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Ta uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |} |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Prosti čas''' |--- | |--- |{{Uporabniško polje|green|white|[[Slika: Fcolnewgrb.png|55px]]|Uporabnik je navijač [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Nogometnega kluba Olimpija]].}} |--- |{{Uporabniško polje|white|white|[[Slika:HNK Rijeka's Logo.gif|55px]]|Uporabnik je navijač [[HNK Rijeka|Hrvaškega nogometnega kluba Rijeka]].}} |--- |{{Uporabniško polje|red|white|[[Slika: Prljavo-kazalište-prljavo-kazalište.jpg|55px]]|Uporabnik je oboževalec zagrebške glasbene skupine [[Prljavo kazalište]].}} |} |- valign="top" | {| cellspacing="0" cellpadding="4" style="width:280px; border: 1px darkblue solid; background: #8CAED8; border:1px solid black; text-align:center;" align="center" valign="top" | [http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=HenrikBaun'''Globalni števec: HenrikBaun''']<br> [http://tools.wmflabs.org/xtools-ec/index.php?user=HenrikBaun&project=sl.wikipedia.org Podrobno o urejanju slovenske Wikipedije]<br>{{User admin}} |} |} </br></br> ==O meni== Študent 4. letnika medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (* 1999). Na slovenski Wikipediji registriran od 23. marca 2019, administrator od 26. decembra 2020. Zanimajo me razna področja medicine, zlasti sodna medicina. Pišem tudi geografske članke. '''Cilji''' {{Mrliške spremembe}} * Opisati pomembnejše deklaracije [[Svetovno zdravniško združenje|Svetovnega zdravniškega združenja]] * Dokončati serijo člankov o posmrtnih spremembah <small>(desno)</small> * Dopolniti [[Seznam mišic človeškega telesa]] z ustreznimi geselskimi sestavki == Priznanja == {| | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px]] || Priznanje za sodelovanje v akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:52, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] || Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:14, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] || In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:49, 4. junij 2022 (CEST) |} {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Uporabnik je prispeval '''7 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden |- |1. |... imajo poklicni vozniki precej povečan '''[[hipokampus]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/51. teden 2019|51/2019]] |- |2. |... je '''[[Vojak (Učka)|Vojak]]''' <small>(na sliki)</small> najvišji vrh grebena [[Učka]] in najvišje ležeča točka v [[Istra|Istri]]? |[[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2020|6/2020]] |- |3. |... so '''[[parvovirusi]]''' najenostavnejši [[DNA]] [[virus]]i, ki lahko okužijo živali in [[človek]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2020|9/2020]] |- |4. |... so okužbo z virusom '''[[SARS-CoV-2]]''' <small>(na sliki)</small> konec februarja zaznali v [[Alžirija|Alžiriji]], kar pomeni, da se je razširil že na vse poseljene [[celina|celine]]? |[[Predloga:Ste vedeli/10. teden 2020|10/2020]] |- |5. |... je zagrebški [[pop rock]] duet '''[[Neki to vole vruće]]''' z albumom ''Jeans generacija'' zaslovel po vsej takratni [[SFRJ|Jugoslaviji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2020|19/2020]] |- |6. |... se '''[[nosna mišica]]''' deli na dva dela, od katerih en širi, drugi pa stiska [[nosnica|nosnico]]? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2020|48/2020]] |- |7. |... je [[Svetovno zdravniško združenje]] s '''[[Tokijska deklaracija|Tokijsko deklaracijo]]''' izrecno prepovedalo zdravnikom sodelovanje pri [[mučenje|mučenju]] in trpinčenju ljudi? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2021|12/2021]] |- |8. |... nevajeni pivci težko dosežejo tolikšno koncentracijo [[etanol|etanola]] v krvi, da bi prišlo do smrti zaradi [[akutna zastrupitev z etanolom|akutne zastrupitve z etanolom]]? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2022|31/2022]] |- |} kzyyp0kfraoefe4d527kfzubejmwhem 5726981 5726980 2022-08-03T12:08:54Z HenrikBaun 178102 /* Priznanja */ wikitext text/x-wiki {| |- valign="top" |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Babilon''' |--- |{{User sl}} |--- |{{User hr-4}} |--- |{{User en-3}} |--- |{{User de-3}} |--- |} | {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="center" | [[Slika:Commons-logo-en.png|30px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-hr.png|30px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|30px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; | <small>Wikimedia Commons</small> | <small>Hrvatska Wikipedija</small> | <small>English Wikipedia</small> |} |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Uporabniška polja|Življenje v škatlah]]''' |--- | |--- |{{Uporabniško polje|green|white|[[Slika: Cappuchin Bridge (30706076020).jpg|55px]]|Uporabnik živi v [[Škofja Loka|Škofji Loki]].}} |--- |{{Uporabniško polje|red|white|[[Slika:UL Medicinska fakulteta.jpg|55px]]|Uporabnik študira na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani]].}} |--- |{{Uporabniško polje|grey|white|[[Slika: Sodna medicina-simbol.png|55px]]|Uporabnik se posebej zanima za [[Sodna medicina|Sodno medicino]].}} |--- |{{Uporabnik WPMed}} |--- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Ta uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |} |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Prosti čas''' |--- | |--- |{{Uporabniško polje|green|white|[[Slika: Fcolnewgrb.png|55px]]|Uporabnik je navijač [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Nogometnega kluba Olimpija]].}} |--- |{{Uporabniško polje|white|white|[[Slika:HNK Rijeka's Logo.gif|55px]]|Uporabnik je navijač [[HNK Rijeka|Hrvaškega nogometnega kluba Rijeka]].}} |--- |{{Uporabniško polje|red|white|[[Slika: Prljavo-kazalište-prljavo-kazalište.jpg|55px]]|Uporabnik je oboževalec zagrebške glasbene skupine [[Prljavo kazalište]].}} |} |- valign="top" | {| cellspacing="0" cellpadding="4" style="width:280px; border: 1px darkblue solid; background: #8CAED8; border:1px solid black; text-align:center;" align="center" valign="top" | [http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=HenrikBaun'''Globalni števec: HenrikBaun''']<br> [http://tools.wmflabs.org/xtools-ec/index.php?user=HenrikBaun&project=sl.wikipedia.org Podrobno o urejanju slovenske Wikipedije]<br>{{User admin}} |} |} </br></br> ==O meni== Študent 4. letnika medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (* 1999). Na slovenski Wikipediji registriran od 23. marca 2019, administrator od 26. decembra 2020. Zanimajo me razna področja medicine, zlasti sodna medicina. Pišem tudi geografske članke. '''Cilji''' {{Mrliške spremembe}} * Opisati pomembnejše deklaracije [[Svetovno zdravniško združenje|Svetovnega zdravniškega združenja]] * Dokončati serijo člankov o posmrtnih spremembah <small>(desno)</small> * Dopolniti [[Seznam mišic človeškega telesa]] z ustreznimi geselskimi sestavki == Priznanja == {| | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px]] || Priznanje za sodelovanje v akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:52, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] || Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:14, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] || In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:49, 4. junij 2022 (CEST) |} {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Uporabnik je prispeval '''7 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden |- |1. |... imajo poklicni vozniki precej povečan '''[[hipokampus]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/51. teden 2019|51/2019]] |- |2. |... je '''[[Vojak (Učka)|Vojak]]''' <small>(na sliki)</small> najvišji vrh grebena [[Učka]] in najvišje ležeča točka v [[Istra|Istri]]? |[[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2020|6/2020]] |- |3. |... so '''[[parvovirusi]]''' najenostavnejši [[DNA]] [[virus]]i, ki lahko okužijo živali in [[človek]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2020|9/2020]] |- |4. |... so okužbo z virusom '''[[SARS-CoV-2]]''' <small>(na sliki)</small> konec februarja zaznali v [[Alžirija|Alžiriji]], kar pomeni, da se je razširil že na vse poseljene [[celina|celine]]? |[[Predloga:Ste vedeli/10. teden 2020|10/2020]] |- |5. |... je zagrebški [[pop rock]] duet '''[[Neki to vole vruće]]''' z albumom ''Jeans generacija'' zaslovel po vsej takratni [[SFRJ|Jugoslaviji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2020|19/2020]] |- |6. |... se '''[[nosna mišica]]''' deli na dva dela, od katerih en širi, drugi pa stiska [[nosnica|nosnico]]? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2020|48/2020]] |- |7. |... je [[Svetovno zdravniško združenje]] s '''[[Tokijska deklaracija|Tokijsko deklaracijo]]''' izrecno prepovedalo zdravnikom sodelovanje pri [[mučenje|mučenju]] in trpinčenju ljudi? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2021|12/2021]] |- |8. |... nevajeni pivci težko dosežejo tolikšno koncentracijo [[etanol|etanola]] v krvi, da bi prišlo do [[smrt zaradi akutne zastrupitve z etanolom|smrti zaradi akutne zastrupitve z etanolom]]? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2022|31/2022]] |- |} myt8kev7bs69waqrgxypb4i07ir7myg 5726982 5726981 2022-08-03T12:09:21Z HenrikBaun 178102 /* Priznanja */ wikitext text/x-wiki {| |- valign="top" |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Babilon''' |--- |{{User sl}} |--- |{{User hr-4}} |--- |{{User en-3}} |--- |{{User de-3}} |--- |} | {| cellpadding="3" style="background-color:#E6E6FA" align="center" valign="top" |- | colspan="5" align="center" bgcolor="#8CAED8" | '''Ta uporabnik prispeva tudi na''' |- align="center" | [[Slika:Commons-logo-en.png|30px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-hr.png|30px]] | [[Slika:Wikipedia-logo-en.png|30px]] |- bgcolor="#CAD2ff" align="center" font-size:small; | <small>Wikimedia Commons</small> | <small>Hrvatska Wikipedija</small> | <small>English Wikipedia</small> |} |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Uporabniška polja|Življenje v škatlah]]''' |--- | |--- |{{Uporabniško polje|green|white|[[Slika: Cappuchin Bridge (30706076020).jpg|55px]]|Uporabnik živi v [[Škofja Loka|Škofji Loki]].}} |--- |{{Uporabniško polje|red|white|[[Slika:UL Medicinska fakulteta.jpg|55px]]|Uporabnik študira na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani]].}} |--- |{{Uporabniško polje|grey|white|[[Slika: Sodna medicina-simbol.png|55px]]|Uporabnik se posebej zanima za [[Sodna medicina|Sodno medicino]].}} |--- |{{Uporabnik WPMed}} |--- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Ta uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |} |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid" align="center" valign="top" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Prosti čas''' |--- | |--- |{{Uporabniško polje|green|white|[[Slika: Fcolnewgrb.png|55px]]|Uporabnik je navijač [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Nogometnega kluba Olimpija]].}} |--- |{{Uporabniško polje|white|white|[[Slika:HNK Rijeka's Logo.gif|55px]]|Uporabnik je navijač [[HNK Rijeka|Hrvaškega nogometnega kluba Rijeka]].}} |--- |{{Uporabniško polje|red|white|[[Slika: Prljavo-kazalište-prljavo-kazalište.jpg|55px]]|Uporabnik je oboževalec zagrebške glasbene skupine [[Prljavo kazalište]].}} |} |- valign="top" | {| cellspacing="0" cellpadding="4" style="width:280px; border: 1px darkblue solid; background: #8CAED8; border:1px solid black; text-align:center;" align="center" valign="top" | [http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=HenrikBaun'''Globalni števec: HenrikBaun''']<br> [http://tools.wmflabs.org/xtools-ec/index.php?user=HenrikBaun&project=sl.wikipedia.org Podrobno o urejanju slovenske Wikipedije]<br>{{User admin}} |} |} </br></br> ==O meni== Študent 4. letnika medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (* 1999). Na slovenski Wikipediji registriran od 23. marca 2019, administrator od 26. decembra 2020. Zanimajo me razna področja medicine, zlasti sodna medicina. Pišem tudi geografske članke. '''Cilji''' {{Mrliške spremembe}} * Opisati pomembnejše deklaracije [[Svetovno zdravniško združenje|Svetovnega zdravniškega združenja]] * Dokončati serijo člankov o posmrtnih spremembah <small>(desno)</small> * Dopolniti [[Seznam mišic človeškega telesa]] z ustreznimi geselskimi sestavki == Priznanja == {| | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px]] || Priznanje za sodelovanje v akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:52, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] || Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:14, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] || In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:49, 4. junij 2022 (CEST) |} {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Uporabnik je prispeval '''8 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden |- |1. |... imajo poklicni vozniki precej povečan '''[[hipokampus]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/51. teden 2019|51/2019]] |- |2. |... je '''[[Vojak (Učka)|Vojak]]''' <small>(na sliki)</small> najvišji vrh grebena [[Učka]] in najvišje ležeča točka v [[Istra|Istri]]? |[[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2020|6/2020]] |- |3. |... so '''[[parvovirusi]]''' najenostavnejši [[DNA]] [[virus]]i, ki lahko okužijo živali in [[človek]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2020|9/2020]] |- |4. |... so okužbo z virusom '''[[SARS-CoV-2]]''' <small>(na sliki)</small> konec februarja zaznali v [[Alžirija|Alžiriji]], kar pomeni, da se je razširil že na vse poseljene [[celina|celine]]? |[[Predloga:Ste vedeli/10. teden 2020|10/2020]] |- |5. |... je zagrebški [[pop rock]] duet '''[[Neki to vole vruće]]''' z albumom ''Jeans generacija'' zaslovel po vsej takratni [[SFRJ|Jugoslaviji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2020|19/2020]] |- |6. |... se '''[[nosna mišica]]''' deli na dva dela, od katerih en širi, drugi pa stiska [[nosnica|nosnico]]? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2020|48/2020]] |- |7. |... je [[Svetovno zdravniško združenje]] s '''[[Tokijska deklaracija|Tokijsko deklaracijo]]''' izrecno prepovedalo zdravnikom sodelovanje pri [[mučenje|mučenju]] in trpinčenju ljudi? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2021|12/2021]] |- |8. |... nevajeni pivci težko dosežejo tolikšno koncentracijo [[etanol|etanola]] v krvi, da bi prišlo do [[smrt zaradi akutne zastrupitve z etanolom|smrti zaradi akutne zastrupitve z etanolom]]? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2022|31/2022]] |- |} tqx4jgiu0scfa05ddp1us7masjt4shr Uporabniški pogovor:GasperTonin 3 460277 5727214 5135968 2022-08-04T05:59:47Z Yerpo 8417 [[WP:KOI]] wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) 6djp1dn28kyvfni5h9u080g851o4aqu 5727215 5727214 2022-08-04T06:00:18Z Yerpo 8417 poglavje wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) 3piw2nvzpyh23fxl85xfps9sz4qqh6f 5727241 5727215 2022-08-04T07:31:28Z GasperTonin 172606 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) o98uizxg3pexykjwxdt15nt8ypk68q8 5727268 5727241 2022-08-04T08:39:30Z A09090091 188929 /* Konflikt interesov */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) gs3dcgvxmjhqy5ct3kighwhits4j8xb 5727270 5727268 2022-08-04T08:45:32Z GasperTonin 172606 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, seveda, tudi sam sem kolebal, ali bi vključil opis urednikovanja, vseeno sem se zanj odločil predvsem, ker se deloma malce razlikuje od uredniškega postopka drugih revij. Če bi ga bilo smiselno izbrisati oz. bi bila njegova umestitev lahko videna kot preveč neobičajna ali subjektivno pogojena, lahko naslov in pripadajoče poglavje izbrišem. Se bom lotil in zdajle dodal še nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni v Medicinskih razgledih. Hvala za odgovor. [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 10:45, 4. avgust 2022 (CEST) 2d8sgjr9285iw2c8q451xfmdhacxgcd 5727282 5727270 2022-08-04T09:47:31Z Yerpo 8417 /* Konflikt interesov */ odg wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, seveda, tudi sam sem kolebal, ali bi vključil opis urednikovanja, vseeno sem se zanj odločil predvsem, ker se deloma malce razlikuje od uredniškega postopka drugih revij. Če bi ga bilo smiselno izbrisati oz. bi bila njegova umestitev lahko videna kot preveč neobičajna ali subjektivno pogojena, lahko naslov in pripadajoče poglavje izbrišem. Se bom lotil in zdajle dodal še nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni v Medicinskih razgledih. Hvala za odgovor. [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 10:45, 4. avgust 2022 (CEST) :Res škoda, da si ignoriral [[Wikipedija:Konflikt interesov|dogovore o izogibanju konfliktu interesov]], ker urednik pač ne more biti objektiven o publikaciji, ki jo on ureja. Zmoti tudi dejstvo, da so skoraj vse, kar je navedeno pod viri, napisali sedanji ali nekdanji člani uredništva - torej večina virov ni neodvisnih (le članek Zvonke Zupanič Slavec je v tem kontekstu ok). Besedilo mogoče ne vsebuje konkretnih subjektivizmov, po mojem mnenju pa kot celota vseeno izpade blago promocijsko z razlaganjem na dolgo in široko, kako skrbna sta recenzija prispevkov in postopek izbire urednikov - še posebej, ker trditev ne podpirajo neodvisni viri (več o tem: [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]). Skratka, dogovori Wikipedije so večplastni in se prepletajo, ni jih možno interpretirati v izolaciji. Tak članek je nenazadnje problem, ker ga bo lahko že naslednji (samo)promotor vzel kot potuho, češ, a urednik MR je pa lahko objavil svoje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:47, 4. avgust 2022 (CEST) qjkr0e6nzwaobz1o1e29esj6tt6olaq 5727291 5727282 2022-08-04T10:18:00Z GasperTonin 172606 /* Konflikt interesov */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, seveda, tudi sam sem kolebal, ali bi vključil opis urednikovanja, vseeno sem se zanj odločil predvsem, ker se deloma malce razlikuje od uredniškega postopka drugih revij. Če bi ga bilo smiselno izbrisati oz. bi bila njegova umestitev lahko videna kot preveč neobičajna ali subjektivno pogojena, lahko naslov in pripadajoče poglavje izbrišem. Se bom lotil in zdajle dodal še nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni v Medicinskih razgledih. Hvala za odgovor. [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 10:45, 4. avgust 2022 (CEST) :Res škoda, da si ignoriral [[Wikipedija:Konflikt interesov|dogovore o izogibanju konfliktu interesov]], ker urednik pač ne more biti objektiven o publikaciji, ki jo on ureja. Zmoti tudi dejstvo, da so skoraj vse, kar je navedeno pod viri, napisali sedanji ali nekdanji člani uredništva - torej večina virov ni neodvisnih (le članek Zvonke Zupanič Slavec je v tem kontekstu ok). Besedilo mogoče ne vsebuje konkretnih subjektivizmov, po mojem mnenju pa kot celota vseeno izpade blago promocijsko z razlaganjem na dolgo in široko, kako skrbna sta recenzija prispevkov in postopek izbire urednikov - še posebej, ker trditev ne podpirajo neodvisni viri (več o tem: [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]). Skratka, dogovori Wikipedije so večplastni in se prepletajo, ni jih možno interpretirati v izolaciji. Tak članek je nenazadnje problem, ker ga bo lahko že naslednji (samo)promotor vzel kot potuho, češ, a urednik MR je pa lahko objavil svoje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:47, 4. avgust 2022 (CEST) ::Pozdravljena, [[Yerpo]] in [[A09090091]], ::hvala za vse nasvete. Ravno, da bi se izognil konfliktu interesov, sem glede na [[navodila o izogibanju konfliktu interesov|Wikipedija:Konflikt interesov]] prispevek ustvaril iz svojega profila in prosil za pomoč pri zagotavljanju objektivnosti. Zdaj sem dodal še nekaj sekundarnih virov in izločil poglavje o uredniškem postopku. Bom odstranil tudi vse, kar je navedel [[Yerpo]] -- niti približno nimam ne želje ne namena, da bi besedilo kazalo kakršnekoli znake subjektivnosti. Povsem razumem tudi navedene argumente. Če menite, da bi bilo bolje, da prispevek samo izbrišem, bom to tudi storil, a namen nikoli ni bil samopromocija. Revija je letos praznovala 60. obletnico in glede na njen pomen za slovenski prostor se mi je zdelo smiselno, da se ji postavi tudi stran (kar sem pač naredil sam, ker sem ravno na dopustu in imam čas :), imam končno po lepem času nekaj zagona za wikiurejanje, predvsem pa, ker sem se precej ukvarjal z zgodovino Medicinskih razgledov). Vnesel sem nekatere popravke, če se vam še vedno zdi, da bi prispevek povzročil wikianarhijo, zaupam presoji izkušenih wikiredaktorjev. Prispevek oz. svoj doprinos k njemu bom, če se zdi to smiselno, izbrisal. Ga bo postavil nekoč postavil kdo drug. ::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:18, 4. avgust 2022 (CEST) 3qxlllqx7mpoeswjk991ifwmdler48b 5727312 5727291 2022-08-04T10:42:07Z GasperTonin 172606 /* Konflikt interesov */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, seveda, tudi sam sem kolebal, ali bi vključil opis urednikovanja, vseeno sem se zanj odločil predvsem, ker se deloma malce razlikuje od uredniškega postopka drugih revij. Če bi ga bilo smiselno izbrisati oz. bi bila njegova umestitev lahko videna kot preveč neobičajna ali subjektivno pogojena, lahko naslov in pripadajoče poglavje izbrišem. Se bom lotil in zdajle dodal še nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni v Medicinskih razgledih. Hvala za odgovor. [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 10:45, 4. avgust 2022 (CEST) :Res škoda, da si ignoriral [[Wikipedija:Konflikt interesov|dogovore o izogibanju konfliktu interesov]], ker urednik pač ne more biti objektiven o publikaciji, ki jo on ureja. Zmoti tudi dejstvo, da so skoraj vse, kar je navedeno pod viri, napisali sedanji ali nekdanji člani uredništva - torej večina virov ni neodvisnih (le članek Zvonke Zupanič Slavec je v tem kontekstu ok). Besedilo mogoče ne vsebuje konkretnih subjektivizmov, po mojem mnenju pa kot celota vseeno izpade blago promocijsko z razlaganjem na dolgo in široko, kako skrbna sta recenzija prispevkov in postopek izbire urednikov - še posebej, ker trditev ne podpirajo neodvisni viri (več o tem: [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]). Skratka, dogovori Wikipedije so večplastni in se prepletajo, ni jih možno interpretirati v izolaciji. Tak članek je nenazadnje problem, ker ga bo lahko že naslednji (samo)promotor vzel kot potuho, češ, a urednik MR je pa lahko objavil svoje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:47, 4. avgust 2022 (CEST) ::Pozdravljena, [[Yerpo]] in [[A09090091]], ::hvala za vse nasvete. Ravno, da bi se izognil konfliktu interesov, sem glede na [[navodila o izogibanju konfliktu interesov|Wikipedija:Konflikt interesov]] prispevek ustvaril iz svojega profila in prosil za pomoč pri zagotavljanju objektivnosti. Zdaj sem dodal še nekaj sekundarnih virov in izločil poglavje o uredniškem postopku. Bom odstranil tudi vse, kar je navedel [[Yerpo]] -- niti približno nimam ne želje ne namena, da bi besedilo kazalo kakršnekoli znake subjektivnosti. Povsem razumem tudi navedene argumente. Če menite, da bi bilo bolje, da prispevek samo izbrišem, bom to tudi storil, a namen nikoli ni bil samopromocija. Revija je letos praznovala 60. obletnico in glede na njen pomen za slovenski prostor se mi je zdelo smiselno, da se ji postavi tudi stran (kar sem pač naredil sam, ker sem ravno na dopustu in imam čas :), imam končno po lepem času nekaj zagona za wikiurejanje, predvsem pa, ker sem se precej ukvarjal z zgodovino Medicinskih razgledov). Vnesel sem nekatere popravke, če se vam še vedno zdi, da bi prispevek povzročil wikianarhijo, zaupam presoji izkušenih wikiredaktorjev. Prispevek oz. svoj doprinos k njemu bom, če se zdi to smiselno, izbrisal. Ga bo postavil nekoč postavil kdo drug. ::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:18, 4. avgust 2022 (CEST) :::Se opravičujem za nekatere zatipke, [[user:Yerpo]] in [[user:A09090091]]. Sem še malce razmišljal o tej tematiki, ker razumem možen konflikt interesov, nisem pa vedel, da je tudi objektivno napisana stran tako problematična. Pri MR so si tudi moji predhodniki res prizadevali za to, da bi delovali čim bolj etično nesporno, zato se počutim grozno, ko je zdaj ta prispevek ob 60. letih viden kot oblika (samo)promocije. Če se vama zdi smiselno, sem pripravljen prispevek 1) popraviti, kakor se vama zdi smiselno, da bo zagotovil vsem standardom objektivnosti, ali 2) izbrisati in morda prositi koga, ki je popolnoma nepovezan z Razgledi, da ga napiše na podlagi obstoječih virov -- verjetno bo to še trajalo, a če se s tem izognemo misli na to, da je šlo za (samo)promocijo, se mi zdi več kot vredno. :::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:42, 4. avgust 2022 (CEST) 3s4i22e86lqq7a25h1ljp85u8tmnter 5727349 5727312 2022-08-04T11:25:01Z Yerpo 8417 /* Konflikt interesov */ odg wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, seveda, tudi sam sem kolebal, ali bi vključil opis urednikovanja, vseeno sem se zanj odločil predvsem, ker se deloma malce razlikuje od uredniškega postopka drugih revij. Če bi ga bilo smiselno izbrisati oz. bi bila njegova umestitev lahko videna kot preveč neobičajna ali subjektivno pogojena, lahko naslov in pripadajoče poglavje izbrišem. Se bom lotil in zdajle dodal še nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni v Medicinskih razgledih. Hvala za odgovor. [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 10:45, 4. avgust 2022 (CEST) :Res škoda, da si ignoriral [[Wikipedija:Konflikt interesov|dogovore o izogibanju konfliktu interesov]], ker urednik pač ne more biti objektiven o publikaciji, ki jo on ureja. Zmoti tudi dejstvo, da so skoraj vse, kar je navedeno pod viri, napisali sedanji ali nekdanji člani uredništva - torej večina virov ni neodvisnih (le članek Zvonke Zupanič Slavec je v tem kontekstu ok). Besedilo mogoče ne vsebuje konkretnih subjektivizmov, po mojem mnenju pa kot celota vseeno izpade blago promocijsko z razlaganjem na dolgo in široko, kako skrbna sta recenzija prispevkov in postopek izbire urednikov - še posebej, ker trditev ne podpirajo neodvisni viri (več o tem: [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]). Skratka, dogovori Wikipedije so večplastni in se prepletajo, ni jih možno interpretirati v izolaciji. Tak članek je nenazadnje problem, ker ga bo lahko že naslednji (samo)promotor vzel kot potuho, češ, a urednik MR je pa lahko objavil svoje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:47, 4. avgust 2022 (CEST) ::Pozdravljena, [[Yerpo]] in [[A09090091]], ::hvala za vse nasvete. Ravno, da bi se izognil konfliktu interesov, sem glede na [[navodila o izogibanju konfliktu interesov|Wikipedija:Konflikt interesov]] prispevek ustvaril iz svojega profila in prosil za pomoč pri zagotavljanju objektivnosti. Zdaj sem dodal še nekaj sekundarnih virov in izločil poglavje o uredniškem postopku. Bom odstranil tudi vse, kar je navedel {{u|Yerpo}} -- niti približno nimam ne želje ne namena, da bi besedilo kazalo kakršnekoli znake subjektivnosti. Povsem razumem tudi navedene argumente. Če menite, da bi bilo bolje, da prispevek samo izbrišem, bom to tudi storil, a namen nikoli ni bil samopromocija. Revija je letos praznovala 60. obletnico in glede na njen pomen za slovenski prostor se mi je zdelo smiselno, da se ji postavi tudi stran (kar sem pač naredil sam, ker sem ravno na dopustu in imam čas :), imam končno po lepem času nekaj zagona za wikiurejanje, predvsem pa, ker sem se precej ukvarjal z zgodovino Medicinskih razgledov). Vnesel sem nekatere popravke, če se vam še vedno zdi, da bi prispevek povzročil wikianarhijo, zaupam presoji izkušenih wikiredaktorjev. Prispevek oz. svoj doprinos k njemu bom, če se zdi to smiselno, izbrisal. Ga bo postavil nekoč postavil kdo drug. ::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:18, 4. avgust 2022 (CEST) :::Se opravičujem za nekatere zatipke, [[user:Yerpo]] in [[user:A09090091]]. Sem še malce razmišljal o tej tematiki, ker razumem možen konflikt interesov, nisem pa vedel, da je tudi objektivno napisana stran tako problematična. Pri MR so si tudi moji predhodniki res prizadevali za to, da bi delovali čim bolj etično nesporno, zato se počutim grozno, ko je zdaj ta prispevek ob 60. letih viden kot oblika (samo)promocije. Če se vama zdi smiselno, sem pripravljen prispevek 1) popraviti, kakor se vama zdi smiselno, da bo zagotovil vsem standardom objektivnosti, ali 2) izbrisati in morda prositi koga, ki je popolnoma nepovezan z Razgledi, da ga napiše na podlagi obstoječih virov -- verjetno bo to še trajalo, a če se s tem izognemo misli na to, da je šlo za (samo)promocijo, se mi zdi več kot vredno. :::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:42, 4. avgust 2022 (CEST) ::::Kvalitetnih virov ne manjka, tako da vsaj s tega vidika zadeva ni problematična in članek sem pripravljen sestaviti na novo jaz. Nisem sicer medicinec, naravoslovec pa, poleg tega sem že pisal o sorodnih temah (recimo ''[[The Lancet]]'') in se seveda strinjam, da se spodobi imeti tudi soliden članek o tako ugledni reviji kot je MR v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:24, 4. avgust 2022 (CEST) f6y79o6oxdj7obgx9chezpwr8vsjgod Boškarin 0 460302 5727278 5696017 2022-08-04T09:11:27Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Boškarin.JPG|250px|thumb|desno]] '''Boškarin''', znan tudi kot '''istrsko govedo''', je avtohtona [[Istra|istrska]] dolgoroga pasma [[Domače govedo|domačega goveda]]. ==Izvor== Današnje istrsko govedo izvira iz podolske pasme, ki se je iz Podonavja širila v Rimski imperij z rimskimi legijami. Genske analize so pokazale, da je kljub podobnosti z različnimi podolskimi pasmami boškarin samostojna pasma. ==Nekdanja razširjenost== [[Slika:Franc Benčič vozi domov ječmen s parom volov (Pomjan) 1950.jpg|280px|thumb|levo|Vprega boškarinov v [[Pomjan|Pomjanu]] (1950)]] V Istri so bili boškarini včasih najbolj razširjena pasma. Volove, ki dosežejo težo od 1100 do 1300 kg, so uporabljali za oranje in jih vpregali v [[Voz|vozove]]. Boškarine so redili na celotem [[Istra (razločitev)|istrskem polotoku]] in delno tudi na otoku [[Krk|Krku]]. Do zmanjšanja števila boškarinov je prišlo po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so tudi v Istri pričeli kmetje uporabljati strojno mehanizacijo, predvsem [[Traktor|traktorje]] z raznimi priključki. V slovenski Istri je istrsko govedo skoraj povsem izumrlo. ==Obnovitev pasme== Šele v začetku drugega tisočletja, leta 2012, so z uvozom desetih brejih plemenskih telic iz južne [[Italija|Italije]] (med prvimi rejci je bil [[naravni rezervat]] [[Škocjanski zatok]] pri [[Koper|Kopru]]), poskrbeli za matično čredo in za ponovno razširitev pasme. == Značilnosti pasme == Istrsko govedo je pozno zrela pasma, saj odraste pri starosti 6 do 7 let. Boškarini imajo dolgo življenjsko dobo, saj se za delo in razmnoževanje lahko uporabljajo do 20 let. Odrasli voli imajo višino vihra okoli 150 cm. Značilno podobo jim dajejo veliki usločeni rogovi, ki so lahko dolgi do 1,50 m. Istrsko govedo je po naravi umirjeno, prijazno, vztrajno, ubogljivo, z malimi potrebami po krmi, kar je odraz večstoletne reje boškarinov kot delovne živali, ne pa za proizvodnjo [[Mleko|mleka]]. == Sklici == {{opombe}} ==Viri== == Glej tudi== * [[Domače govedo]] ==Zunanje povezave== * [http://drustvo-boskarin.si// Društvo Boškarin] pridobljeno 9.4.2019 {{Istra}} {{škrbina-Hrvaška}} {{škrbina-sesalec}} {{kategorija v Zbirki|Boškarin}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Pasme goveda]] i6rtbw7afvko6u4loyuouyupgergi8m 5727279 5727278 2022-08-04T09:11:53Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Boškarin.JPG|250px|thumb|desno]] '''Boškarin''', znan tudi kot '''istrsko govedo''', je avtohtona [[Istra|istrska]] dolgoroga pasma [[Domače govedo|domačega goveda]]. ==Izvor== Današnje istrsko govedo izvira iz podolske pasme, ki se je iz Podonavja širila v Rimski imperij z rimskimi legijami. Genske analize so pokazale, da je kljub podobnosti z različnimi podolskimi pasmami boškarin samostojna pasma. ==Nekdanja razširjenost== [[Slika:Franc Benčič vozi domov ječmen s parom volov (Pomjan) 1950.jpg|280px|thumb|levo|Vprega boškarinov v [[Pomjan|Pomjanu]] (1950)]] V Istri so bili boškarini včasih najbolj razširjena pasma. Volove, ki dosežejo težo od 1100 do 1300 kg, so uporabljali za oranje in jih vpregali v [[Voz|vozove]]. Boškarine so redili na celotem [[Istra (razločitev)|istrskem polotoku]] in delno tudi na otoku [[Krk|Krku]]. Do zmanjšanja števila boškarinov je prišlo po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so tudi v Istri pričeli kmetje uporabljati strojno mehanizacijo, predvsem [[Traktor|traktorje]] z raznimi priključki. V slovenski Istri je istrsko govedo skoraj povsem izumrlo. ==Obnovitev pasme== Šele v začetku drugega tisočletja, leta 2012, so z uvozom desetih brejih plemenskih telic iz južne [[Italija|Italije]] (med prvimi rejci je bil [[naravni rezervat]] [[Škocjanski zatok]] pri [[Koper|Kopru]]), poskrbeli za matično čredo in za ponovno razširitev pasme. == Značilnosti pasme == Istrsko govedo je pozno zrela pasma, saj odraste pri starosti 6 do 7 let. Boškarini imajo dolgo življenjsko dobo, saj se za delo in razmnoževanje lahko uporabljajo do 20 let. Odrasli voli imajo višino vihra okoli 150 cm. Značilno podobo jim dajejo veliki usločeni rogovi, ki so lahko dolgi do 1,50 m. Istrsko govedo je po naravi umirjeno, prijazno, vztrajno, ubogljivo, z malimi potrebami po krmi, kar je odraz večstoletne reje boškarinov kot delovne živali, ne pa za proizvodnjo [[Mleko|mleka]]. == Sklici == {{opombe}} ==Viri== == Glej tudi== * [[Domače govedo]] ==Zunanje povezave== * [http://drustvo-boskarin.si// Društvo Boškarin] pridobljeno 9.4.2019 {{Istra}} {{škrbina}} {{škrbina-sesalec}} {{kategorija v Zbirki|Boškarin}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Pasme goveda]] jdnfb5asr858x2nawqoq6h14c3wcp04 5727294 5727279 2022-08-04T10:20:24Z Ljuba brank 92351 tp, np, pravopis wikitext text/x-wiki [[Slika:Boškarin.JPG|250px|thumb|desno]] '''Boškarin''', znan tudi kot '''istrsko govedo''', je avtohtona [[Istra|istrska]] dolgoroga pasma [[Domače govedo|domačega goveda]]. ==Izvor== Današnje istrsko govedo izvira iz podolske pasme, ki se je iz Podonavja širila v [[Rimsko cesarstvo]g z [[rimska legija|rimskimi legijami]]. Genske analize so pokazale, da je kljub podobnosti z različnimi podolskimi pasmami boškarin samostojna pasma. ==Nekdanja razširjenost== [[Slika:Franc Benčič vozi domov ječmen s parom volov (Pomjan) 1950.jpg|280px|thumb|levo|Vprega boškarinov v [[Pomjan|Pomjanu]] (1950)]] V Istri so bili boškarini včasih najbolj razširjena pasma. Vole, ki dosežejo težo od 1100 do 1300 kg, so uporabljali za oranje in jih vpregali v [[Voz|vozove]]. Boškarine so redili na celotnem [[Istra (razločitev)|istrskem polotoku]] in delno tudi na otoku [[Krk|Krku]]. Do zmanjšanja števila boškarinov je prišlo po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so tudi v Istri pričeli kmetje uporabljati strojno mehanizacijo, predvsem [[Traktor|traktorje]] z raznimi priključki. V slovenski Istri je istrsko govedo skoraj povsem izumrlo. ==Obnovitev pasme== Šele v začetku 2. tisočletja, leta 2012, so z uvozom desetih brejih plemenskih telic iz južne [[Italija|Italije]] (med prvimi rejci je bil [[naravni rezervat]] [[Škocjanski zatok]] pri [[Koper|Kopru]]), poskrbeli za matično čredo in za ponovno razširitev pasme. == Značilnosti pasme == Istrsko govedo je pozno zrela pasma, saj odraste pri starosti 6 do 7 let. Boškarini imajo dolgo življenjsko dobo, saj se za delo in razmnoževanje lahko uporabljajo do 20 let. Odrasli voli imajo višino vihra okoli 150 cm. Značilno podobo jim dajejo veliki usločeni rogovi, ki so lahko dolgi do 1,50 m. Istrsko govedo je po naravi umirjeno, prijazno, vztrajno, ubogljivo, z malimi potrebami po krmi, kar je odraz večstoletne reje boškarinov kot delovne živali, ne pa za proizvodnjo [[Mleko|mleka]]. == Sklici == {{sklic i}} == Glej tudi== * [[Domače govedo]] ==Zunanje povezave== * [http://drustvo-boskarin.si// Društvo Boškarin] pridobljeno 9.4.2019 {{Istra}} {{škrbina-sesalec}} {{kategorija v Zbirki|Boškarin}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Pasme goveda]] gw86ew479jha3uqw8xq3udbgkkaj73q 5727295 5727294 2022-08-04T10:20:38Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki [[Slika:Boškarin.JPG|250px|thumb|desno]] '''Boškarin''', znan tudi kot '''istrsko govedo''', je avtohtona [[Istra|istrska]] dolgoroga pasma [[Domače govedo|domačega goveda]]. ==Izvor== Današnje istrsko govedo izvira iz podolske pasme, ki se je iz Podonavja širila v [[Rimsko cesarstvo]] z [[rimska legija|rimskimi legijami]]. Genske analize so pokazale, da je kljub podobnosti z različnimi podolskimi pasmami boškarin samostojna pasma. ==Nekdanja razširjenost== [[Slika:Franc Benčič vozi domov ječmen s parom volov (Pomjan) 1950.jpg|280px|thumb|levo|Vprega boškarinov v [[Pomjan|Pomjanu]] (1950)]] V Istri so bili boškarini včasih najbolj razširjena pasma. Vole, ki dosežejo težo od 1100 do 1300 kg, so uporabljali za oranje in jih vpregali v [[Voz|vozove]]. Boškarine so redili na celotnem [[Istra (razločitev)|istrskem polotoku]] in delno tudi na otoku [[Krk|Krku]]. Do zmanjšanja števila boškarinov je prišlo po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so tudi v Istri pričeli kmetje uporabljati strojno mehanizacijo, predvsem [[Traktor|traktorje]] z raznimi priključki. V slovenski Istri je istrsko govedo skoraj povsem izumrlo. ==Obnovitev pasme== Šele v začetku 2. tisočletja, leta 2012, so z uvozom desetih brejih plemenskih telic iz južne [[Italija|Italije]] (med prvimi rejci je bil [[naravni rezervat]] [[Škocjanski zatok]] pri [[Koper|Kopru]]), poskrbeli za matično čredo in za ponovno razširitev pasme. == Značilnosti pasme == Istrsko govedo je pozno zrela pasma, saj odraste pri starosti 6 do 7 let. Boškarini imajo dolgo življenjsko dobo, saj se za delo in razmnoževanje lahko uporabljajo do 20 let. Odrasli voli imajo višino vihra okoli 150 cm. Značilno podobo jim dajejo veliki usločeni rogovi, ki so lahko dolgi do 1,50 m. Istrsko govedo je po naravi umirjeno, prijazno, vztrajno, ubogljivo, z malimi potrebami po krmi, kar je odraz večstoletne reje boškarinov kot delovne živali, ne pa za proizvodnjo [[Mleko|mleka]]. == Sklici == {{sklic i}} == Glej tudi== * [[Domače govedo]] ==Zunanje povezave== * [http://drustvo-boskarin.si// Društvo Boškarin] pridobljeno 9.4.2019 {{Istra}} {{škrbina-sesalec}} {{kategorija v Zbirki|Boškarin}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Pasme goveda]] h925ib36zfllmmc6g9bfvkrok3iqeyc Klavdija Kutnar 0 460374 5727343 5501484 2022-08-04T11:18:27Z Polonica 96398 /* Raziskovalni projekti in znanstveni članki */ povezava ARRS wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{infopolje oseba|birth_date=|birth_place=|caption=|death_date=|death_place=|image=<!-- WD -->|name=|alma_mater=Univerza na Primorskem}} '''Klavdija Kutnar''', [[Slovenci|slovenska]] [[matematika|matematičarka]], * [[23. december]] [[1980]], [[Ljubljana]]. Leta 2003 je diplomirala na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] in leta 2008 doktorirala na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]]. Leta 2010 je prejela [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightovo štipendijo]] za podoktorsko raziskovalno sodelovanje na Ohio State University v Columbusu, ZDA. Od leta 2003 je zaposlena na Univerzi na Primorskem (UP). Leta 2018 je bila na UP izvoljena v naziv redne profesorice za področje Matematika in v raziskovalni naziv znanstvena svetnica. Od 2010 je predstojnica Oddelka za matematiko na UP Inštitutu Andrej Marušič (UP IAM), od 2012 dekanja UP [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper|Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije]] (UP FAMNIT) in od 2015 pomočnica direktorja UP IAM za področje znanstvenoraziskovalnega dela. Leta 2019 je bila kot edina kandidatka izvoljena za rektorico [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]] (za naslednico rektorja [[Dragan Marušič|Dragana Marušiča]]). == Raziskovalni projekti in znanstveni članki == Raziskovalno se Klavdija Kutnar ukvarja z algebraično teorijo grafov in je članica raziskovalnega programa P1-0285<ref>{{Navedi splet|title=UP IAM|url=http://p1-0285.iam.upr.si/sl|website=p1-0285.iam.upr.si|accessdate=2019-04-12|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>, ki ga financira [[ARRS|Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)]], vodi pa prof. dr. [[Dragan Marušič]]. V začetku raziskovalne kariere se je ukvarjala tudi z matematično kemijo. Posebej velja izpostaviti njen doprinos pri raziskovanju strukturnih lastnostih posebnih družin simetričnih grafov in še posebej njeno vlogo pri reševanju odprtega problema o obstoju hamiltonskih poti in ciklov v točkovno tranzitivnih in Cayleyevih grafih z izvirno metodo vložitve grafov na ploskve. Sodeluje pri številnih raziskovalnih in bilateralnih projektih na UP IAM in UP FAMNIT. V letih 2010 - 2013 je bila vodja podoktorskega projekta financiranega s strani ARRS. Leta 2018 je kot prva slovenska matematičarka pridobila temeljni raziskovalni projekt, financiran s strani ARRS (J1-9110<ref>{{Navedi splet|title=UP IAM|url=http://p1-0285.iam.upr.si/sl/projekti/j1-9110|website=Projekt J1-9110|accessdate=2019-04-12|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref>).  Klavdija Kutnar redno objavlja znanstvene članke v SCI indeksiranih revijah, tudi najboljših na svojem področju. Med drugim je leta 2012 v reviji Proceedings of the London Mathematical Society s soavtorji objavila članek “Hamilton cycles in (2, odd, 3) - Cayley graphs”<ref>{{Navedi revijo|title=Hamilton cycles in (2, odd, 3)-Cayley graphs|url=https://academic.oup.com/plms/article/104/6/1171/1446814|journal=Proceedings of the London Mathematical Society|date=2012-06-01|issn=0024-6115|pages=1171–1197|volume=104|issue=6|doi=10.1112/plms/pdr042|language=en|first=Dragan|last=Marušič|first2=Aleksander|last2=Malnič|first3=Klavdija|last3=Kutnar|first4=Henry H.|last4=Glover}}</ref>. == Uredništva znanstvenih revij in organizacija mednarodnih srečanj == Od leta 2016 je Klavdija Kutnar članica uredniškega odbora SCI revije Ars Mathematica Contemporanea<ref>{{Navedi splet|title=ARS MATHEMATICA CONTEMPORANEA|url=https://amc-journal.eu/index.php/amc|website=amc-journal.eu|accessdate=2019-04-12}}</ref>, od leta 2018 pa tudi glavna urednica te revije. Je tudi članica uredniškega odbora znanstvenih revij “Bulletin of the Institute of Combinatorics and its Applications”<ref>{{Navedi splet|title=The Institute of Combinatorics and its Applications|url=http://the-ica.org/|website=the-ica.org|accessdate=2019-04-12}}</ref>, “Algebraic Combinatorics”<ref>{{Navedi splet|title=Algebraic Combinatorics|url=https://alco.centre-mersenne.org/page/editorial-board/|website=alco.centre-mersenne.org|accessdate=2019-04-12}}</ref> in odgovorna urednica znanstvene revije ADAM – The Art of Discrete and Applied Mathematics<ref>{{Navedi splet|title=The Art of Discrete and Applied Mathematics|url=https://adam-journal.eu/index.php/ADAM|website=adam-journal.eu|accessdate=2019-04-12}}</ref>. Sodelovala je pri organizaciji 32 mednarodnih matematičnih srečanj, ki so potekala v Sloveniji, BiH, na Kitajskem, v Rusiji in ZDA. Je namestnica predsednika organizacijskega odbora 8. Evropskega kongresa matematike leta 2020<ref>{{Navedi splet|title=8th European Congress of Mathematics – Home|url=https://www.8ecm.si/|website=www.8ecm.si|accessdate=2019-04-12}}</ref> in članica Mednarodnega posvetovalnega odbora za International Congress of Mathematics 2022, ki bo potekal v St. Petersburgu v Rusiji. S svojimi prispevki se je udeležila 41 mednarodnih matematičnih srečanj (15 x kot vabljena predavateljica – v Angliji, Bolgariji, Kanadi, Italiji, Južni Koreji, na Kitajskem, Madžarskem, v Mehiki, Rusiji, na Slovaškem in v ZDA). == Strokovno delovanje == Klavdija Kutnar je ustanovna članica in tajnik znanstvenega društva "Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko, Associazione slovena per la matematica discreta e applicata". Od leta 2017 je članica Sveta zavoda “InnoRenew CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja” in vodja investicijskega projekta “Renewable Materials and Healthy Environments Research and Innovation Centre of Excellence InnoRenew CoE” na UP FAMNIT. V letu 2017 je bila Klavdija Kutnar s strani ministrice imenovana v Delovno skupino za podporo projektu Ekspertno svetovanje (Peer-Counselling) o financiranju visokega šolstva v Sloveniji. Od leta 2018 je članica Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni dejavnosti. V letu 2019 je Klavdija Kutnar postala Predsednica Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo<ref>{{Navedi splet|title=Svet RS za visoko šolstvo {{!}} Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport|url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/svet_rs_za_visoko_solstvo/svet_rs_za_visoko_solstvo/#c20197|website=www.mizs.gov.si|accessdate=2019-04-12}}</ref>. == Družinske povezave == Klavdija Kutnar ima sestro dvojčico [[Andreja Kutnar|Andrejo]], ki je leta 2018 prejela [[Zoisovo priznanje]] za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva in je direktorica Centra odličnosti InnoRenew CoE Izola. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kutnar, Klavdija}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] rjvb5jibsol1iwljlnxmjc0qc259zgr Tadej Pogačar 0 461397 5726985 5725584 2022-08-03T12:29:21Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176cm |weight = 66kg | currentteam = [[UAE Team Emirates]] | discipline = Cestno kolesarstvo | role = Kolesar | ridertype = Vsestranski, Specialist za etapne dirke | amateuryears1 = 2018 | amateurteam1 = Ljubljana Gusto Xaurum | amateuryears2 = 2008-2017 | amateurteam2 = ROG Ljubljana | amateuryears3 = | amateurteam3 = | amateuryears4 = | amateurteam4 = | amateuryears5 = | amateurteam5 = | amateuryears6 = | amateurteam6 = | amateuryears7 = | amateurteam7 = | amateuryears8 = | amateurteam8 = | amateuryears9 = | amateurteam9 = | amateuryears10 = <!-- up to amateuryears15 --> | amateurteam10 = <!-- up to amateurteam15 --> | proyears1 = 2019- | proteam1 = UAE Team Emirates | proyears2 = | proteam2 = | proyears3 = | proteam3 = | proyears4 = | proteam4 = | proyears5 = | proteam5 = | proyears6 = | proteam6 = | proyears7 = | proteam7 = | proyears8 = | proteam8 = | proyears9 = | proteam9 = | proyears10 = <!-- up to proyears25 --> | proteam10 = <!-- up to proteam25 --> | manageyears1 = | manageteam1 = | manageyears2 = | manageteam2 = | manageyears3 = | manageteam3 = | manageyears4 = | manageteam4 = | manageyears5 = | manageteam5 = | manageyears6 = | manageteam6 = | manageyears7 = | manageteam7 = | manageyears8 = | manageteam8 = | manageyears9 = | manageteam9 = | manageyears10 = <!-- up to manageyears25 --> | manageteam10 = <!-- up to manageteam25 --> | majorwins = '''[[Olimpijske igre]]''' :3. mesto (cestna dirka) [[Poletne olimpijske igre 2020]] '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Tour de France 2020]]''' in '''[[Tour de France 2021|2021]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]]'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]]najboljši kolesar gorskih etap ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]][[Najboljši mladi kolesar Tour de France|mladi kolesarji]] ::9 etapnih zmag :'''[[La Vuelta 2019]]''' ::'''[[3. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :: 3 etapne zmage (9.,13.,20.etapa) :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar '''[[Etapna dirka]]''' :'''[[Dirka po Sloveniji 2021]]''' ::'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :'''[[Volta ao Algarve 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (2. etapa) :'''[[Amgen Tour of California 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (6. etapa) :'''[[Tour of the Basque Country 2019]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: '''[[6. mesto v generalni razvrstitvi]]''' '''[[Enodnevne dirke]]''' :: [[Liège–Bastogne–Liège]] 2021 :: Državni prvak v vožnji na čas 2019 | medaltemplates = | show-medals = }} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec pri Komendi]]{{navedi vir}}. Trenutno je na vrhu svetovne lestvice [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]], kjer je skupno vodilni že 55 tednov. Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Aprila 2022 je kot prvi kolesar v zgodovini presegel mejo 6000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-prvi-v-zgodovini-prek-sest-tisoc-tock/618307 |title=Pogačar prvi v zgodovini prek šest tisoč točk |accessdate=2022-04-05 |date=2022-04-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Že v prvi profesionalni sezoni 2019 je osvojil dve enotedenski etapni dirki, [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Dirka po Kaliforniji|Dirko po Kaliforniji]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref>. V svojem prvem nastopu na [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], je osvojil tri etapne zmage in skupno tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]],<ref>{{cite web|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref> z ubranitvijo zmage leta [[Dirka po Franciji 2021|2021]] je postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem prvem nastopu na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil bronasto medaljo na cestni dirki. Leta 2021 je zmagal tudi na dveh klasičnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. == Življenjepis == {{ton|datum=november 2019}} Rodil se je v vasi [[Klanec, Komenda|Klanec]] pri Komendi, v šestčlanski družini. V Komendi je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda. Za zamenjavo športa je zaslužen trener Miha Koncilja, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. == Kariera kolesarja == Njegov prvi in v bistvu edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]]. Član kluba je postal pri devetih letih. V naslednjih letih so ga trenirali različni trenerji in od vsakega je prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov so ga opazili v profesionalni ekipi UAE in prvo predpogodbo je podpisal že leta 2017. Julija 2018 je s to ekipo podpisal pogodbo o sodelovanju. S 1. januarjem 2019 se je ekipi tudi dejansko pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju podaljšali do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|right|250px|Pogačar ob zmagi na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]] 2020]] [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|250px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|državnem prvenstvu v kronometru]] leta 2020 na [[Pokljuka|Pokljuki]]]] Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]] Tour Down Under. Čeprav se je šel na dirko »učit« in opazovat, je dosegel v skupni razvrstitvi 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila enotedenska dirka po [[Portugalska|portugalski]] pokrajini Algarve – Volta ao Algarve, kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo več etapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]] in za njimi prvi cilj sezone, ki je bil v planu že od začetka, Dirka po [[Kalifornija|Kaliforniji]] – Amgen Tour of California. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je odločilno 6. etapo s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico vodilnega in naslednji dan s pomočjo ekipe na zadnji etapi majico uspel ubraniti. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo [[državno prvenstvo]] v [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka v vožnji na čas. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil četrto mesto v skupni razvrstitvi in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki. Obenem je bil v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in s tem skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042889630|title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državno prvenstvo]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost tekmovalci ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno sedmo mesto in tudi majico državnega prvaka v kategoriji do 23 let. Septembra je štartal svoj prvi Grand Tour – La [[Dirka po Španiji|Vuelta]], za katerega v začetku sploh ni bil predviden. Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Osvojil je izjemne tri zmage v treh najtežjih etapah. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818|title=Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja in slavil tri etapne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji (l. 2017) je nabiral izkušnje in kljub mladosti že bil prvi mož ljubljanske ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi in prekaljenimi kolesarskimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. == Rezultati v mlajših selekcijah == Prvi kolesarski rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Njegova pot navzgor pa se je začela v kategoriji starejših mladincev, najprej leta 2015, ko je zmagal na etapni dirki v [[Kranj|Kranju]],<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> ter še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/|title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še tretje mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Tritedenske etapne dirke === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|250px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] leta 2021]] [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|250px|Pogačar v [[rumena majica|rumeni majici]] ob drugi zmagi na dirke [[Tour de France 2021|Tour de France]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | |} === Velike enotedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:5px"|Klasike ! style="border-top-width:5px"|2017 ! style="border-top-width:5px"|2018 ! style="border-top-width:5px"|2019 ! style="border-top-width:5px"|2020 ! style="border-top-width:5px"|2021 ! style="border-top-width:5px"|2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |1 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} E3 Saxo Bank Classic | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Mini Flandrija|Dwars door Vlaanderen}} | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | style="background:#ddf;" |10 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNF | 12 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} Hamburg Cyclassics | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} {{Abbr|Bretonska klasika|Bretagne Classic}} | — | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Québec | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Montréal | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|4 | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |'''1''' | bgcolor=#E8F48C |'''1''' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! scope="row" | Cestna dirka | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | Kronometer | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | 18 | 33 | 37 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | Kronometer | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1992 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — |} ==Rezultati== {{div col|colwidth=22em}} ;2016 : 1. mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::1 etapna zmaga - 3. Etapa : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji]] ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2017|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::ena etapna zmaga 3.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 3.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Poreč Trophy]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto [[UCI Road World Championships – Mlajši člani U-23 cestna dirka|Cestna dirka]], [[2018 UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji|UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji Mlajši člani U-23Road ]] : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour of California]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 6.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 2.etapa : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::3 etapne zmage: 9.etapa, 13.etapa in 20.etapa : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2019|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2020]] ;2021 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2021]] : 3. mesto [[Poletne olimpijske igre 2020]] Cestna dirka {{div col end}} ==Odlikovanja== Leta 2021 je prejel odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> Leta 2021 je dobil nagrado zlato kolo, ki jo konec vsake sezone podeljuje kolesarsko društvo Rog.<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official|https://tadej-pogacar.com/}} * {{twitter|TamauPogi}} * {{instagram|tadejpogacar}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] 4ywqvvb12eumsv179lmm41zqgwckjpa Tamara Zidanšek 0 464771 5726990 5718485 2022-08-03T12:44:33Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography |name= Tamara Zidanšek |image= |caption = |fullname = |country= {{SLO}} |residence= [[Doha]], [[Katar]] |height= 1,68 m |turnedpro= |plays= desničarka<br>(dvoročni backhand) |careerprizemoney= 2,576,334 $ |singlesrecord= 264–129 |singlestitles= 1WTA, 2 WTA 125K, 17 ITF |highestsinglesranking= Št. 22 (28. februar 2022) |currentsinglesranking = Št. 83 (2. avgust 2022) | AustralianOpenresult = 2. krog (2019, 2020) | FrenchOpenresult = polfinale (2021) | Wimbledonresult = 2. krog (2019) | USOpenresult = 2. krog (2021) | doublesrecord = 86–55 | doublestitles = 4 WTA, 4 ITF | highestdoublesranking = Št. 56 (25. januar 2021) | currentdoublesranking = Št. 70 (2. avgust 2022) | AustralianOpenDoublesresult = 2R (2021) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2020, 2021, 2022) | WimbledonDoublesresult = 2R (2019, 2021) | USOpenDoublesresult = 1R (2019, 2021) | updated = 2. avgust 2022 }} '''Tamara Zidanšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[tenisačica]], * [[26. december]] [[1997]], [[Postojna]]. ==Kariera== Njen trener v otroštvu je bil Zmago Tajnšek, ki je vodil klub iz Slovenskih Konjic. 6. junija 2021 se je uvrstila v četrtfinale [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtega prvenstva Francije]], s čimer je postala prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije, ki se je uvrstila v četrtfinale turnirja za [[Grand Slam]]. V osmini finala je premagala Romunko Sorano Cristeo.<ref>{{Navedi splet|title=Zidanškova za zgodovino, konec za Sereno Williams|url=https://siol.net/sportal/tenis/op-francije-wta-8-dan-553933|website=siol.net|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> V četrtfinalu je premagala Španko Paulo Badoso in se uvrstila v polfinale odprtega prvenstva Francije<ref>{{Navedi splet|title=Teniška 'poezija' izjemne Zidanškove, Slovenka v polfinalu Roland Garrosa!|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/zidanskova-z-izjemno-igro-na-pragu-polfinala-op-francije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref>, kjer je proti Rusinji Anastaziji Pavljučenkovi zgubila v dveh nizih. Uvrstitev v polfinale turnirja za Grand Slam je od slovenskih tenisačev prej uspela samo še [[Mima Jaušovec|Mimi Jaušovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovo Zidanškove od OP Francije, Rusinja je bila premočna|url=https://siol.net/sportal/tenis/tamara-zidansek-za-finale-op-francije-proti-ubijalski-rusinji-1-554286|website=siol.net|accessdate=2021-06-10|language=sl}}</ref> ==Časovnica== [[Slika:Tamara Zidansek (49986143201) (cropped) (cropped).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Francije 2019|OP Francije 2019]]]] [[Slika:Zidansek WM19 (29) (48521850812).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Anglije 2019|OP Anglije 2019]]]] ===Posamično=== ''Po turnirju 2022 Wimbledon Championships. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2022 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=10 align=left|'''[[Grand Slam]]''' |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|OP Avstralije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |4–4 |50% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Francije|OP Francije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=yellow|SF |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |6–4 |60% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |Q1 |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |1–3 |25% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|US Open]] |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|2R | |0 / 3 |1–3 |25% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |2–4 |1–2 |6–4 |3–3 |0 / 14 |12–14 |46% |- |colspan=10 align=left|'''WTA 1000''' |- |align=left|Dubai / Qatar Open |A |A |A |A |A |A |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |1–2 |33% |- |align=left|Miami Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |style=color:#ccc|NH |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |0–2 |0% |- |align=left|Madrid Open |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |2–2 |50% |- |align=left|Italian Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |0% |- |align=left|Canadian Open |A |A |A |style=color:#696969|NH |A | |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Cincinnati Open |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|Wuhan Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |colspan="2" style="color:#696969"|NH | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|China Open |A |A |A | colspan="2" style=color:#696969|NH | |0 / 0 |0–0 |0% |- |colspan=10 align=left|'''WTA karierna statistika''' |-style=background:#efefef |align=left|'''Turnirji''' |0 |7 |18 |9 |19 |13 |colspan=3|'''66''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |0 |0 |1 |0 |colspan=3|1 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |1 |0 |2 |0 |colspan=3|3 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |0–0 |7–7 |15–18 |6–10 |24–18 |9–12 |1 / 66 |61–65 |48% |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |180 |70 |64 |87 |30 | |colspan=3|'''$2,570,259''' |} ==WTA finali== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 / WTA 1000 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier / WTA 500 (0–0) |- |International / WTA 250 (1–2) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (0–0) |- |Trava (0–0) |- |Pesek (1–2) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnica !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–1</small> |Maj 2019 |Nuremberg Cup, Nemčija |International |pesek |{{flagicon|KAZ}} Julija Putinceva |6–4, 4–6, 2–6 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–2</small> |Apr 2021 |Copa Colsanitas, Kolumbija |WTA 250 |pesek |{{flagicon|COL}} María Camila Osorio Serrano |7–5, 3–6, 4–6 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–2</small> |Jul 2021 |Swiss Open Lausanne, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|FRA}} Clara Burel |4–6, 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–1 |} ===Dvojice: 5 (4 naslovi, 1 finale)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier (0–1) |- |International / WTA 250 (4–0) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (2–1) |- |Trava (1–0) |- |Pesek (1–0) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partnerka !Nasprotnici !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–0</small> |Sep 2018 |Tashkent Open, Uzbekistan |International |trda |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović |{{flagicon|ROU}} Irina-Camelia Begu <br /> {{flagicon|ROU}} Raluca Olaru |7–5, 6–3 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>1–1</small> |Sep 2019 |bgcolor=d4f1c5|Zhengzhou Open, Kitajska |bgcolor=d4f1c5|Premier |trda |{{flagicon|BEL}} Yanina Wickmayer |{{flagicon|USA}} Nicole Melichar <br /> {{flagicon|CZE}} Květa Peschke |1–6, 6–7<sup>(2–7)</sup> |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>2–1</small> |Avg 2020 |Internazionali di Palermo, Italija |International |pesek |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|ITA}} Elisabetta Cocciaretto <br /> {{flagicon|ITA}} Martina Trevisan |7–5, 7–5 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>3–1</small> |Nov 2020 |Linz Open, Avstrija |International |trda (i) |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|CZE}} Lucie Hradecká <br /> {{flagicon|CZE}} Kateřina Siniaková |6–3, 6–4 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>4–1</small> |Jun 2022 |Rosmalen Open, Netherlands |WTA 250 |trava |{{flagicon|AUS}} Ellen Perez | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;Veronika Kudermetova <br /> {{flagicon|BEL}} Elise Mertens |6–3, 5–7, [12–10] |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično}} * {{WTA|id=323079}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zidanšek, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] ltp0j55ux1i7b20357fk3dmgfues4dr 5726991 5726990 2022-08-03T12:45:57Z Sportomanokin 14776 /* Posamično */ wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography |name= Tamara Zidanšek |image= |caption = |fullname = |country= {{SLO}} |residence= [[Doha]], [[Katar]] |height= 1,68 m |turnedpro= |plays= desničarka<br>(dvoročni backhand) |careerprizemoney= 2,576,334 $ |singlesrecord= 264–129 |singlestitles= 1WTA, 2 WTA 125K, 17 ITF |highestsinglesranking= Št. 22 (28. februar 2022) |currentsinglesranking = Št. 83 (2. avgust 2022) | AustralianOpenresult = 2. krog (2019, 2020) | FrenchOpenresult = polfinale (2021) | Wimbledonresult = 2. krog (2019) | USOpenresult = 2. krog (2021) | doublesrecord = 86–55 | doublestitles = 4 WTA, 4 ITF | highestdoublesranking = Št. 56 (25. januar 2021) | currentdoublesranking = Št. 70 (2. avgust 2022) | AustralianOpenDoublesresult = 2R (2021) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2020, 2021, 2022) | WimbledonDoublesresult = 2R (2019, 2021) | USOpenDoublesresult = 1R (2019, 2021) | updated = 2. avgust 2022 }} '''Tamara Zidanšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[tenisačica]], * [[26. december]] [[1997]], [[Postojna]]. ==Kariera== Njen trener v otroštvu je bil Zmago Tajnšek, ki je vodil klub iz Slovenskih Konjic. 6. junija 2021 se je uvrstila v četrtfinale [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtega prvenstva Francije]], s čimer je postala prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije, ki se je uvrstila v četrtfinale turnirja za [[Grand Slam]]. V osmini finala je premagala Romunko Sorano Cristeo.<ref>{{Navedi splet|title=Zidanškova za zgodovino, konec za Sereno Williams|url=https://siol.net/sportal/tenis/op-francije-wta-8-dan-553933|website=siol.net|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> V četrtfinalu je premagala Španko Paulo Badoso in se uvrstila v polfinale odprtega prvenstva Francije<ref>{{Navedi splet|title=Teniška 'poezija' izjemne Zidanškove, Slovenka v polfinalu Roland Garrosa!|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/zidanskova-z-izjemno-igro-na-pragu-polfinala-op-francije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref>, kjer je proti Rusinji Anastaziji Pavljučenkovi zgubila v dveh nizih. Uvrstitev v polfinale turnirja za Grand Slam je od slovenskih tenisačev prej uspela samo še [[Mima Jaušovec|Mimi Jaušovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovo Zidanškove od OP Francije, Rusinja je bila premočna|url=https://siol.net/sportal/tenis/tamara-zidansek-za-finale-op-francije-proti-ubijalski-rusinji-1-554286|website=siol.net|accessdate=2021-06-10|language=sl}}</ref> ==Časovnica== [[Slika:Tamara Zidansek (49986143201) (cropped) (cropped).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Francije 2019|OP Francije 2019]]]] [[Slika:Zidansek WM19 (29) (48521850812).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Anglije 2019|OP Anglije 2019]]]] ===Posamično=== ''Po turnirju 2022 Ladies Open Lausanne. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2022 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=10 align=left|'''[[Grand Slam]]''' |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|OP Avstralije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |4–4 |50% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Francije|OP Francije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=yellow|SF |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |6–4 |60% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |Q1 |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |1–3 |25% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|US Open]] |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|2R | |0 / 3 |1–3 |25% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |2–4 |1–2 |6–4 |3–3 |0 / 14 |12–14 |46% |- |colspan=10 align=left|'''WTA 1000''' |- |align=left|Dubai / Qatar Open |A |A |A |A |A |A |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |1–2 |33% |- |align=left|Miami Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |style=color:#ccc|NH |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |0–2 |0% |- |align=left|Madrid Open |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |2–2 |50% |- |align=left|Italian Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |0% |- |align=left|Canadian Open |A |A |A |style=color:#696969|NH |A | |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Cincinnati Open |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|Wuhan Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |colspan="2" style="color:#696969"|NH | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|China Open |A |A |A | colspan="2" style=color:#696969|NH | |0 / 0 |0–0 |0% |- |colspan=10 align=left|'''WTA karierna statistika''' |-style=background:#efefef |align=left|'''Turnirji''' |0 |7 |18 |9 |19 |14 |colspan=3|'''67''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |0 |0 |1 |0 |colspan=3|1 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |1 |0 |2 |0 |colspan=3|3 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |0–0 |7–7 |15–18 |6–10 |24–18 |9–13 |1 / 67 |61–66 |48% |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |180 |70 |64 |87 |30 | |colspan=3|'''$2,576,334''' |} ==WTA finali== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 / WTA 1000 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier / WTA 500 (0–0) |- |International / WTA 250 (1–2) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (0–0) |- |Trava (0–0) |- |Pesek (1–2) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnica !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–1</small> |Maj 2019 |Nuremberg Cup, Nemčija |International |pesek |{{flagicon|KAZ}} Julija Putinceva |6–4, 4–6, 2–6 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–2</small> |Apr 2021 |Copa Colsanitas, Kolumbija |WTA 250 |pesek |{{flagicon|COL}} María Camila Osorio Serrano |7–5, 3–6, 4–6 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–2</small> |Jul 2021 |Swiss Open Lausanne, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|FRA}} Clara Burel |4–6, 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–1 |} ===Dvojice: 5 (4 naslovi, 1 finale)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier (0–1) |- |International / WTA 250 (4–0) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (2–1) |- |Trava (1–0) |- |Pesek (1–0) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partnerka !Nasprotnici !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–0</small> |Sep 2018 |Tashkent Open, Uzbekistan |International |trda |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović |{{flagicon|ROU}} Irina-Camelia Begu <br /> {{flagicon|ROU}} Raluca Olaru |7–5, 6–3 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>1–1</small> |Sep 2019 |bgcolor=d4f1c5|Zhengzhou Open, Kitajska |bgcolor=d4f1c5|Premier |trda |{{flagicon|BEL}} Yanina Wickmayer |{{flagicon|USA}} Nicole Melichar <br /> {{flagicon|CZE}} Květa Peschke |1–6, 6–7<sup>(2–7)</sup> |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>2–1</small> |Avg 2020 |Internazionali di Palermo, Italija |International |pesek |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|ITA}} Elisabetta Cocciaretto <br /> {{flagicon|ITA}} Martina Trevisan |7–5, 7–5 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>3–1</small> |Nov 2020 |Linz Open, Avstrija |International |trda (i) |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|CZE}} Lucie Hradecká <br /> {{flagicon|CZE}} Kateřina Siniaková |6–3, 6–4 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>4–1</small> |Jun 2022 |Rosmalen Open, Netherlands |WTA 250 |trava |{{flagicon|AUS}} Ellen Perez | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;Veronika Kudermetova <br /> {{flagicon|BEL}} Elise Mertens |6–3, 5–7, [12–10] |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično}} * {{WTA|id=323079}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zidanšek, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] sf7l7xfuvscz845eqtrwuiw749ab9x9 5726995 5726991 2022-08-03T12:50:20Z Sportomanokin 14776 /* Dvojice: 5 (4 naslovi, 1 finale) */ wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography |name= Tamara Zidanšek |image= |caption = |fullname = |country= {{SLO}} |residence= [[Doha]], [[Katar]] |height= 1,68 m |turnedpro= |plays= desničarka<br>(dvoročni backhand) |careerprizemoney= 2,576,334 $ |singlesrecord= 264–129 |singlestitles= 1WTA, 2 WTA 125K, 17 ITF |highestsinglesranking= Št. 22 (28. februar 2022) |currentsinglesranking = Št. 83 (2. avgust 2022) | AustralianOpenresult = 2. krog (2019, 2020) | FrenchOpenresult = polfinale (2021) | Wimbledonresult = 2. krog (2019) | USOpenresult = 2. krog (2021) | doublesrecord = 86–55 | doublestitles = 4 WTA, 4 ITF | highestdoublesranking = Št. 56 (25. januar 2021) | currentdoublesranking = Št. 70 (2. avgust 2022) | AustralianOpenDoublesresult = 2R (2021) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2020, 2021, 2022) | WimbledonDoublesresult = 2R (2019, 2021) | USOpenDoublesresult = 1R (2019, 2021) | updated = 2. avgust 2022 }} '''Tamara Zidanšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[tenisačica]], * [[26. december]] [[1997]], [[Postojna]]. ==Kariera== Njen trener v otroštvu je bil Zmago Tajnšek, ki je vodil klub iz Slovenskih Konjic. 6. junija 2021 se je uvrstila v četrtfinale [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtega prvenstva Francije]], s čimer je postala prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije, ki se je uvrstila v četrtfinale turnirja za [[Grand Slam]]. V osmini finala je premagala Romunko Sorano Cristeo.<ref>{{Navedi splet|title=Zidanškova za zgodovino, konec za Sereno Williams|url=https://siol.net/sportal/tenis/op-francije-wta-8-dan-553933|website=siol.net|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> V četrtfinalu je premagala Španko Paulo Badoso in se uvrstila v polfinale odprtega prvenstva Francije<ref>{{Navedi splet|title=Teniška 'poezija' izjemne Zidanškove, Slovenka v polfinalu Roland Garrosa!|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/zidanskova-z-izjemno-igro-na-pragu-polfinala-op-francije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref>, kjer je proti Rusinji Anastaziji Pavljučenkovi zgubila v dveh nizih. Uvrstitev v polfinale turnirja za Grand Slam je od slovenskih tenisačev prej uspela samo še [[Mima Jaušovec|Mimi Jaušovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovo Zidanškove od OP Francije, Rusinja je bila premočna|url=https://siol.net/sportal/tenis/tamara-zidansek-za-finale-op-francije-proti-ubijalski-rusinji-1-554286|website=siol.net|accessdate=2021-06-10|language=sl}}</ref> ==Časovnica== [[Slika:Tamara Zidansek (49986143201) (cropped) (cropped).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Francije 2019|OP Francije 2019]]]] [[Slika:Zidansek WM19 (29) (48521850812).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Anglije 2019|OP Anglije 2019]]]] ===Posamično=== ''Po turnirju 2022 Ladies Open Lausanne. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2022 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=10 align=left|'''[[Grand Slam]]''' |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|OP Avstralije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |4–4 |50% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Francije|OP Francije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=yellow|SF |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |6–4 |60% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |Q1 |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |1–3 |25% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|US Open]] |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|2R | |0 / 3 |1–3 |25% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |2–4 |1–2 |6–4 |3–3 |0 / 14 |12–14 |46% |- |colspan=10 align=left|'''WTA 1000''' |- |align=left|Dubai / Qatar Open |A |A |A |A |A |A |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |1–2 |33% |- |align=left|Miami Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |style=color:#ccc|NH |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |0–2 |0% |- |align=left|Madrid Open |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |2–2 |50% |- |align=left|Italian Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |0% |- |align=left|Canadian Open |A |A |A |style=color:#696969|NH |A | |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Cincinnati Open |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|Wuhan Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |colspan="2" style="color:#696969"|NH | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|China Open |A |A |A | colspan="2" style=color:#696969|NH | |0 / 0 |0–0 |0% |- |colspan=10 align=left|'''WTA karierna statistika''' |-style=background:#efefef |align=left|'''Turnirji''' |0 |7 |18 |9 |19 |14 |colspan=3|'''67''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |0 |0 |1 |0 |colspan=3|1 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |1 |0 |2 |0 |colspan=3|3 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |0–0 |7–7 |15–18 |6–10 |24–18 |9–13 |1 / 67 |61–66 |48% |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |180 |70 |64 |87 |30 | |colspan=3|'''$2,576,334''' |} ==WTA finali== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 / WTA 1000 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier / WTA 500 (0–0) |- |International / WTA 250 (1–2) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (0–0) |- |Trava (0–0) |- |Pesek (1–2) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnica !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–1</small> |Maj 2019 |Nuremberg Cup, Nemčija |International |pesek |{{flagicon|KAZ}} Julija Putinceva |6–4, 4–6, 2–6 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–2</small> |Apr 2021 |Copa Colsanitas, Kolumbija |WTA 250 |pesek |{{flagicon|COL}} María Camila Osorio Serrano |7–5, 3–6, 4–6 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–2</small> |Jul 2021 |Swiss Open Lausanne, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|FRA}} Clara Burel |4–6, 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–1 |} ===Dvojice: 6 (4 naslovi, 2 finale)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier (0–1) |- |International / WTA 250 (4–0) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (2–1) |- |Trava (1–0) |- |Pesek (1–1) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partnerka !Nasprotnici !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–0</small> |Sep 2018 |Tashkent Open, Uzbekistan |International |trda |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović |{{flagicon|ROU}} Irina-Camelia Begu <br /> {{flagicon|ROU}} Raluca Olaru |7–5, 6–3 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>1–1</small> |Sep 2019 |bgcolor=d4f1c5|Zhengzhou Open, Kitajska |bgcolor=d4f1c5|Premier |trda |{{flagicon|BEL}} Yanina Wickmayer |{{flagicon|USA}} Nicole Melichar <br /> {{flagicon|CZE}} Květa Peschke |1–6, 6–7<sup>(2–7)</sup> |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>2–1</small> |Avg 2020 |Internazionali di Palermo, Italija |International |pesek |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|ITA}} Elisabetta Cocciaretto <br /> {{flagicon|ITA}} Martina Trevisan |7–5, 7–5 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>3–1</small> |Nov 2020 |Linz Open, Avstrija |International |trda (i) |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|CZE}} Lucie Hradecká <br /> {{flagicon|CZE}} Kateřina Siniaková |6–3, 6–4 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>4–1</small> |Jun 2022 |Rosmalen Open, Netherlands |WTA 250 |trava |{{flagicon|AUS}} Ellen Perez | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;Veronika Kudermetova <br /> {{flagicon|BEL}} Elise Mertens |6–3, 5–7, [12–10] |- |bgcolor=FFA07A|poraz |<small>4–2</small> |Jul 2022 |Lausanne Open, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|NOR}} Ulrikke Eikeri |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović <br /> {{flagicon|FRA}} Kristina Mladenovic |brez boja |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično}} * {{WTA|id=323079}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zidanšek, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] fbq80cvexznes0ud8ru60x737o0w5hz 5727000 5726995 2022-08-03T13:04:26Z Sportomanokin 14776 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography |name= Tamara Zidanšek |image= |caption = |fullname = |country= {{SLO}} |residence= [[Doha]], [[Katar]] |height= 1,68 m |turnedpro= |plays= desničarka<br>(dvoročni backhand) |careerprizemoney= 2,576,334 $ |singlesrecord= 264–129 |singlestitles= 1WTA, 2 WTA 125K, 17 ITF |highestsinglesranking= Št. 22 (28. februar 2022) |currentsinglesranking = Št. 83 (2. avgust 2022) | AustralianOpenresult = 2. krog (2019, 2020) | FrenchOpenresult = polfinale (2021) | Wimbledonresult = 2. krog (2019) | USOpenresult = 2. krog (2021) | doublesrecord = 86–55 | doublestitles = 4 WTA, 4 ITF | highestdoublesranking = Št. 56 (25. januar 2021) | currentdoublesranking = Št. 70 (2. avgust 2022) | AustralianOpenDoublesresult = 2R (2021) | FrenchOpenDoublesresult = 2R (2020, 2021, 2022) | WimbledonDoublesresult = 2R (2019, 2021) | USOpenDoublesresult = 1R (2019, 2021) | updated = 1. avgust 2022 }} '''Tamara Zidanšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[tenisačica]], * [[26. december]] [[1997]], [[Postojna]]. ==Kariera== Njen trener v otroštvu je bil Zmago Tajnšek, ki je vodil klub iz Slovenskih Konjic. 6. junija 2021 se je uvrstila v četrtfinale [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtega prvenstva Francije]], s čimer je postala prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije, ki se je uvrstila v četrtfinale turnirja za [[Grand Slam]]. V osmini finala je premagala Romunko Sorano Cristeo.<ref>{{Navedi splet|title=Zidanškova za zgodovino, konec za Sereno Williams|url=https://siol.net/sportal/tenis/op-francije-wta-8-dan-553933|website=siol.net|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> V četrtfinalu je premagala Španko Paulo Badoso in se uvrstila v polfinale odprtega prvenstva Francije<ref>{{Navedi splet|title=Teniška 'poezija' izjemne Zidanškove, Slovenka v polfinalu Roland Garrosa!|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/zidanskova-z-izjemno-igro-na-pragu-polfinala-op-francije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref>, kjer je proti Rusinji Anastaziji Pavljučenkovi zgubila v dveh nizih. Uvrstitev v polfinale turnirja za Grand Slam je od slovenskih tenisačev prej uspela samo še [[Mima Jaušovec|Mimi Jaušovec]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovo Zidanškove od OP Francije, Rusinja je bila premočna|url=https://siol.net/sportal/tenis/tamara-zidansek-za-finale-op-francije-proti-ubijalski-rusinji-1-554286|website=siol.net|accessdate=2021-06-10|language=sl}}</ref> ==Časovnica== [[Slika:Tamara Zidansek (49986143201) (cropped) (cropped).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Francije 2019|OP Francije 2019]]]] [[Slika:Zidansek WM19 (29) (48521850812).jpg|thumb|right|220px|Zidanšek na [[Odprto prvenstvo Anglije 2019|OP Anglije 2019]]]] ===Posamično=== ''Po turnirju 2022 Ladies Open Lausanne. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2017 !2018 !2019 !2020 !2021 !2022 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=10 align=left|'''[[Grand Slam]]''' |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Avstralije|OP Avstralije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |4–4 |50% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Francije|OP Francije]] |Q1 |Q2 |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=yellow|SF |bgcolor=afeeee|3R |0 / 4 |6–4 |60% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]] |Q1 |Q3 |bgcolor=afeeee|2R |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |1–3 |25% |- |style=text-align:left|[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|US Open]] |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|2R | |0 / 3 |1–3 |25% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |2–4 |1–2 |6–4 |3–3 |0 / 14 |12–14 |46% |- |colspan=10 align=left|'''WTA 1000''' |- |align=left|Dubai / Qatar Open |A |A |A |A |A |A |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Indian Wells Masters |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|3R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |1–2 |33% |- |align=left|Miami Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |style=color:#ccc|NH |Q2 |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |0–2 |0% |- |align=left|Madrid Open |A |A |A |style=color:#ccc|NH |bgcolor=afeeee|2R |bgcolor=afeeee|2R |0 / 2 |2–2 |50% |- |align=left|Italian Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |A |bgcolor=afeeee|1R |bgcolor=afeeee|1R |0 / 3 |0–3 |0% |- |align=left|Canadian Open |A |A |A |style=color:#696969|NH |A | |0 / 0 |0–0 |0% |- |align=left|Cincinnati Open |A |A |A |A |bgcolor=afeeee|1R | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|Wuhan Open |A |A |bgcolor=afeeee|1R |colspan="2" style="color:#696969"|NH | |0 / 1 |0–1 |0% |- |align=left|China Open |A |A |A | colspan="2" style=color:#696969|NH | |0 / 0 |0–0 |0% |- |colspan=10 align=left|'''WTA karierna statistika''' |-style=background:#efefef |align=left|'''Turnirji''' |0 |7 |18 |9 |19 |14 |colspan=3|'''67''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |0 |0 |1 |0 |colspan=3|1 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |1 |0 |2 |0 |colspan=3|3 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |0–0 |7–7 |15–18 |6–10 |24–18 |9–13 |1 / 67 |61–66 |48% |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |180 |70 |64 |87 |30 | |colspan=3|'''$2,576,334''' |} ==WTA finali== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 / WTA 1000 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier / WTA 500 (0–0) |- |International / WTA 250 (1–2) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (0–0) |- |Trava (0–0) |- |Pesek (1–2) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnica !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–1</small> |Maj 2019 |Nuremberg Cup, Nemčija |International |pesek |{{flagicon|KAZ}} Julija Putinceva |6–4, 4–6, 2–6 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>0–2</small> |Apr 2021 |Copa Colsanitas, Kolumbija |WTA 250 |pesek |{{flagicon|COL}} María Camila Osorio Serrano |7–5, 3–6, 4–6 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–2</small> |Jul 2021 |Swiss Open Lausanne, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|FRA}} Clara Burel |4–6, 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–1 |} ===Dvojice: 6 (4 naslovi, 2 finale)=== {| |-valign=top | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Legenda |- |bgcolor=f3e6d7|Grand Slam (0–0) |- |bgcolor=e9e9e9|Premier Mandatory & Premier 5 (0–0) |- |bgcolor=d4f1c5|Premier (0–1) |- |International / WTA 250 (4–0) |} | {|class=wikitable style="font-size:90%;" !Po podlagah |- |Trda (2–1) |- |Trava (1–0) |- |Pesek (1–1) |- |Tepih (0–0) |} |} {|class="sortable wikitable" !Izid !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partnerka !Nasprotnici !class="unsortable"|Rezultat |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>1–0</small> |Sep 2018 |Tashkent Open, Uzbekistan |International |trda |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović |{{flagicon|ROU}} Irina-Camelia Begu <br /> {{flagicon|ROU}} Raluca Olaru |7–5, 6–3 |- |style="background:#ffa07a;"|poraz |<small>1–1</small> |Sep 2019 |bgcolor=d4f1c5|Zhengzhou Open, Kitajska |bgcolor=d4f1c5|Premier |trda |{{flagicon|BEL}} Yanina Wickmayer |{{flagicon|USA}} Nicole Melichar <br /> {{flagicon|CZE}} Květa Peschke |1–6, 6–7<sup>(2–7)</sup> |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>2–1</small> |Avg 2020 |Internazionali di Palermo, Italija |International |pesek |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|ITA}} Elisabetta Cocciaretto <br /> {{flagicon|ITA}} Martina Trevisan |7–5, 7–5 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>3–1</small> |Nov 2020 |Linz Open, Avstrija |International |trda (i) |{{flagicon|NED}} Arantxa Rus |{{flagicon|CZE}} Lucie Hradecká <br /> {{flagicon|CZE}} Kateřina Siniaková |6–3, 6–4 |- |style="background:#98fb98;"|zmaga |<small>4–1</small> |Jun 2022 |Rosmalen Open, Netherlands |WTA 250 |trava |{{flagicon|AUS}} Ellen Perez | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;Veronika Kudermetova <br /> {{flagicon|BEL}} Elise Mertens |6–3, 5–7, [12–10] |- |bgcolor=FFA07A|poraz |<small>4–2</small> |Jul 2022 |Lausanne Open, Švica |WTA 250 |pesek |{{flagicon|NOR}} Ulrikke Eikeri |{{flagicon|SRB}} Olga Danilović <br /> {{flagicon|FRA}} Kristina Mladenovic |brez boja |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično}} * {{WTA|id=323079}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zidanšek, Tamara}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] 3f00j8k5949s5eeupkpjwg2d9oo2vi8 Janko Petrovec 0 470955 5727087 5610398 2022-08-03T18:32:27Z Pv21 142817 leto rojstva wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Janko Petrovec|birth_date=1970|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}} '''Janko Petrovec''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski dramski igralec]], [[Seznam slovenskih novinarjev|novinar]] in [[Seznam slovenskih prevajalcev|prevajalec]], * [[1971|1970]]. Trenutno je dopisnik [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] iz [[Rim|Rima]] in [[Vatikan|Vatikana]].<ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: Novi dopisnik RTVS iz Rima bo Janko Petrovec|url=http://znanost.sta.si/2218688/novi-dopisnik-rtvs-iz-rima-bo-janko-petrovec|website=znanost.sta.si|accessdate=2020-01-02}}</ref> == Življenjepis == Odraščal je v [[Prebold|Preboldu]], v Celju pa obiskoval [[Gimnazija Lava|Gimnazijo Lava]].<ref>{{Navedi splet|title=Dijaki, mi smo odgovorni za prihodnost! – ŠC Celje, Gimnazija Lava|url=https://gl.sc-celje.si/dijaki-mi-smo-odgovorni-za-prihodnost/|accessdate=2021-01-28|language=sl-SI}}</ref> Maturo je opravil United World College of the Adriatic v italijanskem [[Devin, Italija|Devinu]], nato pa se vpisal na študij [[Angleščina|angleškega jezika]] s [[Književnost|književnostjo]] ter [[Primerjalna književnost|primerjalno književnostjo]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=DSKP|url=http://dskp-drustvo.si/index.php/clani-new/clan/janko_petrovec|website=dskp-drustvo.si|accessdate=2020-01-02}}</ref> Kasneje je opravil sprejemne izpite za študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je diplomiral leta [[1997]]. Leto kasneje je postal član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer je deloval do leta 2008, ko se je redno zaposlil na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] [[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Janko Petrovec - Radio Prvi|url=https://radioprvi.rtvslo.si/avtor/janko-petrovecrtvslo-si/|website=radioprvi.rtvslo.si|accessdate=2020-01-02}}</ref> Z javno RTV je sodeloval že v času študija, predvsem v razvedrilnem programu Televizije Slovenija. Na radiu je (so)ustvarjal oddaje ''(Ne)obvezno v nedeljo'', ''Sotočja'', prav tako je vodil nekaj radijskih uredništev. Od leta [[2016]] je dopisnik [[RTV Slovenija]] iz Rima in [[Vatikan|Vatikana]], kjer je zamenjal [[Mojca Širok|Mojco Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Najdi.si|url=http://www.najdi.si/|website=www.najdi.si|accessdate=2020-01-02}}</ref> Ukvarja se tudi s prevajalstvom iz angleščine in [[Italijanščina|italijanščine]] v [[Slovenščina|slovenski jezik]], povezuje prireditve, bil je tudi podpredsednik [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]]. Je prejemnik več novinarskih nagrad.<ref>{{Navedi splet|title=JANKO PETROVEC - nagrajenec RTV Slovenija|url=https://zdus.si/janko-petrovec-nagrajenec-rtv-slovenija/|website=ZDUS|date=2014-03-06|accessdate=2020-01-02|language=sl-SI}}</ref> == Nagrade == === Igralske nagrade<ref>{{Navedi splet|title=Janko Petrovec – Geslo|url=http://sigledal.org/geslo/Janko_Petrovec|website=sigledal.org|accessdate=2020-01-02}}</ref> === * 2014 - Priznanje RTV Slovenija za igralski in radijski prispevek * 2008 - Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Semjona Semjonoviča Podsekalnikova * 2001 - Nagrada festivala za moško vlogo v ''Zgodbi o mačku, ki je naučil galebko leteti'' na festivalu Zlata paličica === Novinarske nagrade === * 2020 - [[čuvaj/watchdog]] Društva novinarjev Slovenije == Glej tudi: == * [[Dopisniška mreža RTV Slovenija]] * [[Radio Vatikan]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Petrovec, Janko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 5qt29id4gqjoc9ucrkqnw4t91qtqe6c Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji 0 475178 5727243 5696304 2022-08-04T07:37:35Z Polonica 96398 /* Cepljenje */ pravopisna popravka wikitext text/x-wiki {{aktualno}} {{Posodobi}} {{drugipomeni2|Koronavirus}} {{Infopolje Pandemija | name = Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji | map1 = {{Switcher |[[File:COVID-19 Slovenia cases per capita.svg|325px]] | Skupno število okuženih (na 100k) | default=1 |[[File:COVID-19 Slovenia cases per capita (last 14 days).svg|325px]] | Novi primeri v zadnjih 14 dneh (na 100k) |[[File:COVID19 in Slovenia. Map of cumulative deaths by municipality per 10.000 inhabitants.svg|325px]] | Skupno število smrti (na 100k) |[[File:COVID-19 Slovenia - Deaths per infected.svg|325px]] | Smrti glede na okužbe s COVID-19 }} | legend1 = | map2 = | legend2 = | map3 = | legend3 = | disease = [[COVID-19]] | virus_strain = [[SARS-CoV-2]] | location = {{flag|Slovenija}} | first_case = {{flag|Ljubljana}}<br>4. marec 2020<br />({{Starost v letih in dnevih|2020|03|03}}) | origin = [[Vuhan]], [[Hubej]], Kitajska preko [[Italija|Italije]] | recovery_cases = | confirmed_cases = 331.206 (Podatki za dan: 28.10.2021 do 10:00)<ref>{{cite web|title=Korona|url=https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19}}</ref> | deaths = 4730 (Podatki za dan: 29.10.2021)<ref>{{cite web|title=COVID-19 Sledilnik|url=https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats|publisher=|access-date=29. oktober 2021|url-status=live}}</ref> | recovered = | tests_performed = 1.720.653 (PCR) in 6.781.634 (HAGT) (podatki za dan 28.10.2021 do 10:00<ref name="NIJZ">{{cite web|title=Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19)|url=https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19|publisher=[[NIJZ]]| access-date=29. oktober 2021|url-status=live}}</ref> | active_cases = 25.121 (ocena NIJZ do vključno 28.10.2021)<ref name="NIJZ">{{cite web|title=Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19)|url=https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19|publisher=[[NIJZ]]| access-date=29. oktober 2021|url-status=live}}</ref> | total_ili = | website = [https://www.gov.si/teme/koronavirus/ Stran Vlade RS]<br>[https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov Nacionalni inštitut za javno zdravje] | First Case detected: = }} '''Pandemija [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''' (COVID-19), ki je izbruhnila decembra 2019 na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], se je v [[Slovenija|Slovenijo]] prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Novico je sporočil takratni predsednik vlade v odstopu [[Marjan Šarec]]. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz [[Maroko|Maroka]] preko [[Italija|Italije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/prvi-potrjeni-primer-okuzbe-pri-nas-okuzeni-prisel-iz-maroka-prek-italije/516153|work=[[MMC RTV-SLO]]|date=2020-03-04|accessdate=2020-03-14|title=Prvi potrjeni primer okužbe pri nas: okuženi prišel iz Maroka prek Italije}}</ref> Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca,<ref name="MMC_epidemija">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/sabeder-96-potrjenih-primerov-v-sloveniji-razglasili-epidemijo/516916|work=MMC RTV-SLO |date=2020-03-12 |accessdate=2020-03-14 |title=Šabeder: 96 potrjenih primerov, v Sloveniji razglasili epidemijo}}</ref> naslednji dan je oblast prevzela novooblikovana [[14. vlada Republike Slovenije|vlada na čelu s premierjem Janezom Janšo]] in pričela sprejemati nove ukrepe za zajezitev epidemije,<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}</ref> ki so tako kot drugod po svetu drastično omejili javno življenje v državi. Ti so uspešno omejili širjenje okužb in po več tednih z minimalnim številom novo zaznanih okužb ali brez njih je vlada z 31. majem 2020 preklicala razglasitev epidemije. Tekom maja je bila preklicana tudi večina omejitev javnega življenja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-sloveniji-se-tudi-uradno-koncuje-epidemija-covida-19/525620 |title=V Sloveniji se tudi uradno končuje epidemija covida-19 |date=2020-05-31 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-05-31}}</ref> Prvi val epidemije je v Sloveniji trajal 12 tednov in terjal več kot sto življenj.<ref name=slo170820>https://www.rtvslo.si/stevilke/drugi-val-za-zdaj-manj-usoden-a-bo-trajal-dlje/533525, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> Drugi val epidemije je sledil poleti, vendar je bil sprva blažji,<ref name=slo170820/> jeseni pa so začele številke okuženih in umrlih strmo naraščati. Vlada je 18. oktobra 2020 ponovno razglasila epidemijo.<ref>https://www.gov.si/novice/2020-10-18-vlada-razglasila-epidemijo-nalezljive-bolezni-covid-19-na-obmocju-republike-slovenije/, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> [[Cepljenje (medicina)|Cepljenje]] s prvimi količinami cepiva se je začelo 27. decembra 2020, in sicer so cepivo prioritetno prejeli zaposleni v domovih starejših občanov in tamkajšnji zaposleni.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/nadaljevanje-cepljenja-proti-covidu-19-znova-odprti-trznice-trafike-in-frizerski-saloni/547106, vpogled: 28. 12. 2020.</ref><ref>https://www.sta.si/2848783/v-sloveniji-se-je-zacelo-mnozicno-cepljenje-proti-covidu-19, vpogled: 28. 12. 2020.</ref> == Potek == === Predhodna testiranja === Med 7. januarjem in 3. marcem 2020 je bilo izvedenih 313 testiranj, vsa so bila negativna.<ref name="nijz-dnevno">{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19|publisher=NIJZ|date=2020-03-24|accessdate=2020-03-24|title=Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19)}}</ref> === Prvi val (spomladanski val) === ==== Marec ==== '''Prvi teden''' Dan po prvem potrjenem primeru, 5. marca, je bilo potrjenih pet novih primerov, od katerih sta bila dva v tesnem stiku s prvim potrjenim primerom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/novice/potrjen-drugi-primer-okuzbe-z-novim-koronavirusom/516278|publisher=Radio Koper|date=2020-03-05|accessdate=2020-03-05|title=Potrjen drugi primer okužbe z novim koronavirusom}}</ref> 6. marca so potrdili dva primera tudi v [[Maribor]]u. Oba sta zdravstvena delavca, ki sta se okužila med smučanjem v Italiji. Drugi pacient je bil zdravnik iz [[Metlika|Metlike]]; tudi ta se je okužil med potovanjem v Italiji. Skupno število okuženih je na ta dan bilo 8.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/potrjen-osmi-primer-v-metliki-popolnoma-zaprli-zdravstveni-dom/516369|work=MMC RTV-SLO |date=2020-03-06 |accessdate=2020-03-14 |title=Potrjen osmi primer, v Metliki popolnoma zaprli zdravstveni dom}}</ref> 7. marca so bili potrjeni še štirje primeri. Eden od bolnikov je bil v stiku z zdravnikom iz Metlike, ostali pa so se vrnili s potovanja v tujini (iz Italije, Avstrije in Španije). Vlada je prepovedala vsa javna zbiranja v zaprtih prostorih s 500 ali več ljudmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/prepovedane-prireditve-v-zaprtih-prostorih-z-vec-kot-500-obiskovalci/516470|work=MMC RTV-SLO|date=2020-03-07|accessdate=2020-03-14|title=Prepovedane prireditve v zaprtih prostorih z več kot 500 obiskovalci}}</ref> 8. marca so potrdili še štiri primere. Ena od bolnic se je okužila na delovnem mestu v Švici in se je pred testiranjem samo-izolirala. Med novimi primeri so bili tudi trije zdravstveni delavci iz Metlike, ki so bili v stiku z okuženim zdravnikom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/stroka-zatrjuje-se-zdalec-nimamo-epidemije/516528|work=MMC RTV-SLO |date=2020-03-08 |accessdate=2020-03-14 |title=Stroka zatrjuje: "Še zdaleč nimamo epidemije"}}</ref> '''Drugi teden'''[[File:Korona_Novo_mesto_napis.jpg|sličica|Napis pred lokalom v Novem mestu (15. marec 2020)]] 9. marca je bilo potrjenih še devet primerov. Eden od bolnikov se je vrnil iz Benetk, drugi je bil zdravstveni delavec, nekateri so bili v stiku z zdravnikom iz Metlike.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/univerza-na-primorskem-za-14-dni-odpovedala-predavanja-o-koronavirusu-tudi-gospodarstveniki.html|work=[[24ur.com]] |date=2020-03-09 |accessdate=2020-03-14 |title=V Sloveniji 25. okužba s koronavirusom}}</ref> Vlada je še bolj omejila javna zbiranja v zaprtih prostorih na dogodke s 100 ljudi ali več. Dogodki na prostem so bili omejeni na 500 obiskovalcev. Poleg tega so na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Jožeta Pučnika]] in na meji z Italijo uvedli temperaturne preglede.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/se-dva-nova-primera-stevilo-okuzenih-naraslo-na-25/516596 |work=MMC RTV-SLO |date=2020-03-09 |accessdate=2020-03-14 |title=Še dva nova primera, število okuženih naraslo na 25}}</ref> Visokošolske ustanove so pričele omejevati pedagoške procese.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/visokosolski-zavodi-odpovedujejo-predavanja-vaje-podelitve-diplom-286681.html |title=Visokošolski zavodi odpovedujejo predavanja, vaje, podelitve diplom ... |work=Delo |date=2020-03-09 |accessdate=2020-03-14}}</ref> 10. marca je bilo potrjenih še devet primerov. Vlada je prepovedala vse lete iz Italije, Južne Koreje, Irana in s Kitajske, da bi preprečila nadaljnje širjenje. Kopenska meja z Italijo je bila zaprta za vse, razen za tovorni promet. Občine s primeri okužb so bile Ljubljana, Maribor, Metlika in Piran.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/potrjenih-34-primerov-okuzbe-zadnja-dva-odkrita-v-mariboru/516691|work=MMC RTV-SLO |date=2020-03-10 |accessdate=2020-03-14 |title=Potrjenih 34 primerov okužbe, zadnja dva odkrita v Mariboru}}</ref> [[Minister za zdravje Republike Slovenije|Slovenski minister za zdravje]] je 11. marca potrdil še 23 primerov. Osnovno šolo Frana Albrehta v [[Kamnik]]u so zaprli za dva tedna, da bi se preprečilo širjenje virusa z učitelja, ki je bil pozitiven. O novih okužbah so poročali tudi iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]] in [[Postojna|Postojne]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/okuzena-tudi-uciteljica-na-osnovni-soli-smarje-pri-jelsah-kjer-do-ponedeljka-pouka-ne-bo/516820|work=MMC RTV-SLO |date=2020-03-11 |accessdate=2020-03-14 |title=Okužena tudi učiteljica na osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, kjer do ponedeljka pouka ne bo}}</ref> Slovenski minister za zdravje je 12. marca potrdil še 39 primerov. O prvih primerih so poročali iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in z [[Jesenice|Jesenic]]. Skupno je bilo okuženih '''96''' ljudi. Vlada je sporočila, da bodo od 16. marca naprej zaprte vse izobraževalne ustanove. Zdravstvenim delavcem so prepovedali potovanja v kritične države. Izbruh je bil uradno razglašen za epidemijo,<ref name="MMC_epidemija"/><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/starsem-50-odstotkov-place-varstvo-za-nujno-potrebne-poklice/516908 |work=MMC RTV-SLO |date=2020-03-12 |accessdate=2020-03-14 |title=Staršem 50 odstotkov plače, varstvo za nujno potrebne poklice}}</ref> zaradi česar je vlada aktivirala državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/koronavirus/ |title=Koronavirus COVID-19 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=17.3.2020}}</ref> 13. marca je vlada potrdila še 45 primerov, s čimer se je število okuženih dvignilo na '''141'''. Največji porast okuženih primerov se je zgodil v Ljubljani. Bolnišnice so preklicale načrtovane obiske, zdravstvenim delavcem pa so prepovedali dopust in stavkanje. Zvečer ta dan je ukrepanje prevzela [[14. vlada Republike Slovenije|novoimenovana Vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki se je formirala po januarskem odstopu Marjana Šarca s položaja premierja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/pristojni-pozivajo-ostanite-doma-in-delajte-od-doma/517085 |work=MMC RTV-SLO |date=2020-03-13 |accessdate=2020-03-14 |title=Pristojni pozivajo: "Ostanite doma in delajte od doma"}}</ref> 14. marca je vlada potrdila še 40 primerov, s čimer se je število potrjeno okuženih povečalo na '''181''' (ob 5369 testiranjih). Cene varnostne opreme so bile zamrznjene, da bi se preprečila inflacija zaradi pomanjkanja ponudbe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/jansa-kljucno-za-oceno-aktualnega-stanja-je-stevilo-tistih-ki-so-za-to-boleznijo-resno-zboleli/517144|title=Gantar: Razumevanje o omejevanju stikov ni povsod prisotno|date=14.3.2020|accessdate=14.3.2020|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Potrjena je bila prva smrtna žrtev in sicer starejši moški iz metliškega doma starejših občanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/prva-smrtna-zrtev-novega-koronavirusa-v-sloveniji/517170|title=Prva smrtna žrtev novega koronavirusa v Sloveniji|date=14.3.2020|accessdate=14.3.2020|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Na seji kriznega štaba so sklenili, da se s 16. marcem začasno ustavi avtobusni ter železniški javni promet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/zacasna-ustavitev-javnega-prometa-napoveduje-se-tudi-prepoved-obratovanja-lokalov/517218|title=Začasna ustavitev javnega prometa, napoveduje se tudi prepoved obratovanja lokalov|date=14.3.2020|accessdate=14.3.2020|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Vlada je presodila, da kontaktov in virov okužb ni več mogoče izslediti, zato je opustila množično testiranje ljudi z okužbo dihal; odtlej spremlja le primere obolelih, ki potrebujejo hospitalizacijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924783/slovenija/vlada-v-pripravo-rebalansa-letosnjega-proracuna-v-torek-okuzeni-priletel-na-brnik |title= Vlada s spremembami: ljudi z okužbo dihal, ki ne potrebujejo hospitalizacije, ne bodo več testirali |date=2020-03-14 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2020-03-17}}</ref> 15. marca je bilo ob 6156 testiranih '''219''' potrjenih okužb. Vlada je pripravila sklep, s katerim se zaprejo vsi gostinski lokali.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihajajo-novi-ukrepi-v-nekaterih-lokalih-medtem-se-naprej-bucne-zabave.html|title=24ur.com|date=15.3.2020|accessdate=15.3.2020|website=219 okuženih: Lokali bodo zaprli vrata. Pripravlja se odlok o prepovedi neposredne prodaje blaga in storitev potrošnikom|publisher=|last=|first=}}</ref> '''Tretji teden'''[[Slika:COVID-19 pandemic in Slovenia (Ljubljana, Slovenska cesta).jpg|sličica|left|Prazna [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenska cesta]] v Ljubljani sredi marca 2020]] 16. marca je bilo ob 6712 opravljenih testih potrjenih '''253''' okužb.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/253-potrjenih-okuzb-ob-6712-testiranih/517291|title=253 potrjenih okužb ob 6712 testiranih|date=16.3.2020|accessdate=16.3.2020|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> V veljavo je stopil odlok o prepovedi neposredne prodaje blaga in storitev potrošnikom, izvzete so bile le dejavnosti, kot so živilske prodajalne, lekarne, bencinski servisi, banke, pošte in kmetijske prodajalne.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2020-03-15-vlada-sprejela-odlok-o-zacasni-prepovedi-prodaje-blaga-in-storitev-potrosnikom-v-republiki-sloveniji/ |title=Vlada sprejela odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji |date=2020-03-15 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2020-03-17}}</ref> 17. marca opolnoči sta začela veljati odloka o prepovedi potniškega letalskega prometa (razen prevozov za humanitarne in zdravstvene namene) in prevažanja potnikov z žičnicami ali vzpenjačami ter o prepovedi izvajanja tehničnih pregledov vozil in drugih postopkov, potrebnih za registracijo vozila.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/od-polnoci-v-drzavi-prepovedan-potniski-letalski-promet/517402 |title=Potniški letalski promet obstal, trgovine z živili s spremenjenim delovnim časom |date=2020-03-17 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-03-17}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prepoved-javnega-prometa-kmalu-tudi-zaprtje-lokalov-288991.html |title=Kmalu prepoved neposredne prodaje blaga in storitev, trgovine z živili bodo ostale odprte |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2020-03-17 |last=Bezlaj |first=Mirt |accessdate=2020-03-17}}</ref> Poleg tega je večina trgovskih verig v trgovinah z živili skrajšala odpiralni čas in pričela omejevati zadrževanje strank v prostorih.<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/novice/slovenija/trgovine-zaradi-koronavirusa-spreminjajo-delovni-cas-520994 |title=Trgovine zaradi koronavirusa spreminjajo delovni čas |date=2020-03-16 |work=SiOL.net |accessdate=2020-03-17}}</ref> Uradno je bilo okuženih '''275''' ljudi. 18. marca je bilo ob 8730 opravljenih testih potrjenih '''286''' pozitivnih primerov. Vsaj po en primer okužbe je bil potrjen v 78 slovenskih občinah (36 % vseh), več kot dva primera pa sta bila potrjena v 38 občinah. Največ jih je bilo v Ljubljani (71), na drugem in tretjem mestu po okužbah pa sta bila [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] (22) in [[Občina Metlika|Metlika]] (21).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov|title=Spremljanje koronavirusa SARS-CoV-2 (COVID-19), 18. marec 2020|date=18.3.2020|accessdate=18.3.2020|publisher=NIJZ}}</ref> V [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] je bilo hospitaliziranih 18 okuženih ljudi, od tega jih je bilo pet na intenzivni terapiji. V državi je zmanjkalo zaščitnih mask, tudi tistih v državni rezervi. Medtem ko je 1,5 milijona mask obtičalo na poti iz Nemčije, pa je [[Aleksander Čeferin]] pri kitajskem poslovnežu Jacku Maju zagotovil 300 tisoč obraznih mask.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-pricakuje-prvo-vecjo-posiljko-zascitne-opreme.html|title=Okužba potrjena pri 286 osebah, sum na okužbo tudi v Mercatorju Zreče|date=2020-03-18|accessdate=2020-03-18|work=24ur.com}}</ref> [[Slika:Covid-19-sms-omejitev.jpg|sličica|Tekstovno sporočilo, ki so ga dobili uporabniki mobilnih storitev v Republiki Sloveniji 19. marca 2020.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/obeta-se-popolna-prepoved-zbiranja-od-polnoci-le-se-po-nujnih-opravkih-521262|title=Opolnoči prepoved zbiranja: na javno površino sami in le po nujnih opravkih|date=2020-03-19|accessdate=2020-03-21|work=SiOL.net}}</ref>]] 19. marca je bilo 33 novih potrjenih primerov. Tako je bilo do tega dne testiranih 9860 ljudi, od tega jih je bilo '''319''' okuženih. Uporabniki mobilnih storitev so prejeli tekstovno sporočilo, ki se je glasilo: »''V imenu Vlade RS vas obveščamo, da zaradi epidemije bolezni COVID-19 od 20. 3. 2020 od 00:00 ure dalje velja začasna prepoved javnega zbiranja. Pomagajmo sebi in drugim. Skupaj zmoremo.''« 20. marca je bilo opravljenih 10.980 testov. Od tega je bilo '''341''' okuženih, torej 22 novih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/okuzbo-do-14-ure-potrdili-pri-341-ljudeh-opravljenih-10-980-testiranj/517806|title=Okužbo do 14. ure potrdili pri 341 ljudeh, opravljenih 10.980 testiranj|date=20.3.2020|accessdate=20.3.2020|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Opolnoči se je začela omejitev zbiranja in gibanja na javnih površinah. Dovoljeno je individualno gibanje, omejitev pa ni veljala za člane skupin gospodinjstev. Dovoljen je bil prihod in odhod na delo, opravljanje gospodarskih dejavnosti, ter varstvo in pomoč. Dovoljen je bil tudi dostop do lekarn, trgovin z živili, bencinskih črpalk, bank in pošt, ter do zdravstvenih in sanitarnih storitev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/zbiranje-in-gibanje-omejeno-posameznik-se-lahko-rekreira-druzina-lahko-gre-na-sprehod/517774|title=Zbiranje in gibanje omejeno: posameznik se lahko rekreira, družina lahko gre na sprehod|date=2020-03-20|accessdate=2020-03-20|work=MMC RTV-SLO}}</ref> 21. marca so začele veljati spremembe odloka o prepovedi neposredne prodaje, ki je nalagal večjim trgovinam z živili odpiralni čas vsaj od 8. do 20. ure. Zaradi protestov sindikata delavcev so zapovedani odpiralni čas skrajšali do 18. ure.<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/novice/slovenija/novo-glede-obratovanja-trgovin-521395 |title=Novo glede obratovanja trgovin: odprte bodo najmanj do 18. ure |last=Libnik |first=Vid |date=2020-03-21 |work=SiOL.net |accessdate=2020-03-21}}</ref> Ob 12.162 opravljenih testih je bilo potrjenih '''383''' primerov, torej 42 novih. Prve okužbe so zabeležili v občinah [[Občina Sevnica|Sevnica]] in [[Občina Hrastnik|Hrastnik]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/potrjenih-383-primerov-z-novim-koronavirusom-42-vec-kot-vceraj/517896|title=Potrjenih 383 primerov z novim koronavirusom, 42 več kot včeraj|date=2020-03-21|accessdate=2020-03-21|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> 22. marca je Nacionalni inštitut za javno zdravje opravil 13.098 testov in zabeležil 31 novih primerov. Tako je vseh okuženih bilo '''414'''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/boj-proti-koronavirusu-z-racunalniki-potrjenih-414-okuzb/518000|title=Boj proti koronavirusu z računalniki, potrjenih 414 okužb|date=22.3.2020|accessdate=22.3.2020|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Potrjena je bila tudi nova smrtna žrtev in sicer oskrbovanka doma za starejše občane v Metliki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/druga-smrtna-zrtev-novega-koronavirusa-v-sloveniji/518001|title=Druga smrtna žrtev novega koronavirusa v Sloveniji|date=2020-03-22|accessdate=2020-03-22|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> '''Četrti teden'''[[File:Splošna bolnišnica Jesenice 20200403.jpg|sličica|Pregrajen vhod v blok A Splošne bolnišnice Jesenice (začetek aprila 2020)]] 23. marca je v UKC Ljubljana umrl tretji okuženi z novim koronavirusom, in sicer 67-letni moški. V tem času je bilo hospitaliziranih 55 bolnikov, od njih 10 v enotah za intenzivno nego.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/tretja-smrtna-zrtev-novega-koronavirusa-v-sloveniji/518064|title=Tretja smrtna žrtev novega koronavirusa v Sloveniji|date=23.3.2020|accessdate=23.3.2020|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Do tega dne je bilo sicer opravljenih 13.812 testov, pozitivnih pa je bilo '''442'''. To pomeni, da je bilo odkritih 28 novih primerov okužbe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/logar-eu-priskocil-na-pomoc-kitajski-zato-pricakujemo-reciprocnost/518064|title=Logar: EU priskočil na pomoč Kitajski, zato pričakujemo recipročnost|date=2020-03-23|accessdate=2020-03-23|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Vlada je sprejela sklep o prenehanju delovanja ''Kriznega štaba RS za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19''. Z vzpostavitvijo operativnega delovanja vseh ministrstev so namreč razlogi za ustanovitev in delovanje Kriznega štaba Republike Slovenije za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 prenehali.<ref>[https://www.gov.si/novice/2020-03-24-6-redna-seja-vlade-republike-slovenije/ 6. redna seja Vlade Republike Slovenije] ''Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje'', 2020-03-23</ref> Člani tehnične in vsebinske ekipe se integrirajo v ekipo [[Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje]], strokovna ekipa zdravstvene stroke pa se integrira v [[Ministrstvo za zdravje]], Jelko Kacin je postal govorec vlade za obvladovanje in zajezitev krize, ki jo povzročata virus in epidemija COVID-19. 24. marca je vlada predstavila posvetovalno skupino strokovnjakov za gospodarske ukrepe pod vodstvom [[Matej Lahovnik|Mateja Lahovnika]] ustanovljeno 21. marca, ki jo sestavljajo [[Mojmir Mrak]], [[Marko Jaklič]], [[Janez Šušteršič]], [[Žiga Turk]], [[Igor Masten]], [[Sašo Polanec]], [[Dušan Mramor]], [[Jure Knez]], [[Dušan Olaj]], [[Tomaž Štih]], [[Ivan Simič]] in [[Ema Pogačar]]. Vlada se je na predlog skupine sprejela ''urgentni korona paket ukrepov'' za blaženje posledic epidemije za državljane in podjetja v vrednosti 2 milijard evrov. Med njimi je temeljni dohodek za samozaposlene v višini 70% minimalne plače, sofinanciranje plač za delavce na čakanju, vzpostavitev sistema nagrajevanja zaposlenih v kritičnih dejavnostih, upokojenci pa naj bi dobili solidarnostni dodatek k pokojnini. Ukrepi naj bi veljali do 31. maja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/temeljni-dohodek-za-samozaposlene-varstvo-otrok-izenaceno-s-cakanjem-na-delo/518219|title=Temeljni dohodek za samozaposlene, varstvo otrok izenačeno s čakanjem na delo|date=2020-03-27|accessdate=2020-03-24|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/pripravili-2-milijardi-tezek-svezenj-ukrepov/518184|title=Pripravili 2 milijardi težek sveženj ukrepov|date=2020-03-24|accessdate=2020-03-24|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Do 14. ure je bilo potrjenih '''480''' primerov okužbe, kar je 38 več kot dan prej, potrjena pa je bila četrta smrtna žrtev, varovanka Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. 24. marca je bilo v omenjenem zavodu okuženih 24 stanovalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/cetrta-zrtev-koronavirusa-v-sloveniji-pocivalsek-respiratorji-in-maske-naroceni/518235|title=Četrta žrtev koronavirusa v Sloveniji. Počivalšek: Respiratorji in maske naročeni.|date=24.3.2020|accessdate=24.3.2020|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Premier Janez Janša je podpisal odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo iz [[Avstrija|Avstrije]]. Vzpostavljenih je bilo 13 kontrolnih točk na nekdanjih mejnih prehodih Gornja Radgona, Kuzma, Holmec, Karavanke, Jurij, Vič, Ljubelj, Trate, Radlje, Gederovci, Šentilj avtocesta in Šentilj magistrala ter Korensko sedlo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vlada-na-meji-z-avstrijo-vzpostavlja-13-kontrolnih-tock/518184|title=Vlada na meji z Avstrijo vzpostavlja 13 kontrolnih točk|date=2020-03-24|accessdate=2020-03-24|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Ministrstvo za zdravje je 25. marca prešlo na nov način sporočanja podatkov, saj so jih začeli zbirati od polnoči do polnoči. Tako se podatki za ta dan nanašajo na novookužene prejšnji dan in sicer so ob 16.113 testih potrdili '''528''' pozitivnih. Prve okužbe so bile potrjene v domovih za ostarele [[Preddvor]] in [[Četrtna skupnost Vič|Ljubljana Vič]]. Potrjena je bila tudi še ena smrtna žrtev, znova v domu za ostarele Šmarje pri Jelšah. Na ta dan je bilo za bolnike s koronavirusno boleznijo na voljo 539 postelj, hospitaliziranih pa je bilo 74 bolnikov - od tega 16 v intenzivnih enotah. V nabavnem postopku je bilo več kot 300 respiratorjev, ugotovljeno pa je bilo tudi, da se virus širi že z navadnim govorom. Stroka je v nasprotju s prvotnimi nasveti, ki so trdili, da zaščitne maske zdravim ne koristijo, dejala, da je vsaka zaščita smiselna.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/mateja-logar-ker-se-drzite-pravil-nam-je-uspelo-potek-okuzbe-upocasniti/518339|title=Mateja Logar: "Ker se držite pravil, nam je uspelo potek okužbe upočasniti"|date=2020-03-25|accessdate=2020-03-25|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> 26. marca so potrdili, da je bilo do polnoči prejšnjega dne opravljenih 17.294 testiranj, potrjenih pa je bilo '''562''' okuženih oseb. Ponoči je umrl še en oskrbovanec doma starejših v Metliki, s čimer se je skupno število umrlih povzpelo na šest. Na Infekcijski kliniki se je zdravilo 41 bolnikov, od tega 11 v enoti intenzivne terapije. Predsednik republike Borut Pahor je medtem sklical izredno srečanje s predsedniki Državnega zbora, vlade in Državnega sveta. Govorili so o delovanju političnih institucij v času epidemije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/sesta-zrtev-covida-19-umrl-se-en-oskrbovanec-metliskega-doma-ostarelih/518426|title=Šesta žrtev covida-19: umrl še en oskrbovanec metliškega doma ostarelih|date=2020-03-26|accessdate=2020-03-26|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> Do 27. marca je bilo ob skupno 18.369 testiranih osebah '''632''' okuženih, povečanje za 70 je bilo znova v veliki meri zaradi izbruhov v domovih starejših občanov Metlika in Šmarje pri Jelšah. Do tega dne je za boleznijo COVID-19 umrlo 9 ljudi. Vlada je začela obravnavo obsežnega paketa ukrepov za pomoč prizadetim.<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2745558/pregled-novi-koronavirus-27-3-petek |title=Pregled - novi koronavirus, 27. 3. (petek) |date=2020-03-27 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-03-31}}</ref> Z novimi 1387 testi na COVID-19 je bilo 28. marca potrjenih 52 novih okužb, skupno torej '''684''' pozitivnih oseb. V tem času je bilo hospitaliziranih 90 okuženih, od tega 25 na intenzivni negi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2745867/pregled-novi-koronavirus-28-3-sobota |title=Pregled - novi koronavirus, 28. 3. (sobota) |date=2020-03-28 |publisher=Slovenska tiskovna agencija |accessdate=2020-03-31}}</ref> Ob večanju števila novih primerov okužbe je vlada sprejela nove ukrepe. Od 29. marca dalje je obvezno razkuževanje večstanovanjskih stavb.<ref name=gov_1/> '''Peti teden'''[[File:Korona Novo mesto razkuževanje blokov.jpg|sličica|Razkuževanje blokov v Novem mestu (5. april 2020)]] Od 30. marca 2020 lahko v času od 8.00 do 10.00 ure nakupe opravljajo izključno ranljive skupine (npr. upokojenci, invalidi, nosečnice).<ref name=gov_1>https://www.gov.si/teme/koronavirus/koronavirus-ukrepi-za-zajezitev-sirjenja/, vpogled: 2020-04-01.</ref> Od 30. marca 2020 je tudi prepovedano gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, na zaprtih javnih krajih pa je obvezna uporaba zaščitne maske oz. druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela ter rokavic.<ref>https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaostreni-ukrepi-starejsi-po-nakupe-le-se-med-8-in-10-uro.html, vpogled: 2020-04-01.</ref> Do 31. marca 2020 so v Sloveniji na okužbo z novim koronavirusom testirali 22.474 ljudi, skupno sta bila '''802''' pozitivna vzorca, bilo je 46 novih primerov. V bolnišnicah je bilo 119 okuženih, od tega 28 na oddelkih intenzivne nege. Zaradi covida-19 je do 31. marca 2020 umrlo 15 ljudi. Problematično je širjenje virusa v domovih za ostarele. Na primer v ljutomerskem domu starostnikov je bilo 31. marca 2020 okuženih že 20 stanovalcev.<ref>https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-ljutomerskem-domu-starostnikov-okuzenih-ze-20-stanovalcev/518957, vpogled: 2020-04-01.</ref> ==== April ==== 6. aprila je število okuženih preseglo '''1000''', število smrtnih žrtev pa 30.<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2749112/v-sloveniji-ze-vec-kot-tisoc-okuzenih-in-30-mrtvih |title=V Sloveniji že več kot tisoč okuženih in 30 mrtvih |date=2020-04-03 |publisher=Slovenska tiskovna agencija |accessdate=2020-04-18}}</ref> Z 18. aprilom je vlada nekoliko sprostila odlok o prehajanju mej občin, dovoljen je bil prehod za dostop do sekundarnih nepremičnin za vzdrževanje in druga sezonska opravila ljudem, ki tam nimajo prijavljenega prebivališča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/korona/koronavirus-slovenija-18042020.html |title=Od danes manj stroga omejitev gibanja med občinami, možnih več športnih aktivnosti |work=[[24ur.com]] |date=2020-04-18 |accessdate=2020-04-18}}</ref> V drugi polovici aprila je bila zagnana nacionalna raziskava o razširjenosti COVID-19, ki jo je zasnovala vlada v sodelovanju z več fakultetami [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]] in drugimi ustanovami za oceno, kolikšen delež prebivalstva Slovenije je bil dejasnko izpostavljen novemu virusu. Sodelavci so od 21. aprila ljudem iz naključno izbranega vzorca več kot 1000 prebivalcev jemali vzorce za testiranje na prisotnost virusa in opravljali ankete o zdravstvenem stanju.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/slovenija-bo-od-gorickega-do-pirana-iskala-koliko-je-bilo-okuzenih/520681 |title=Slovenija bo "od Goričkega do Pirana" iskala, koliko je (bilo) okuženih |date=2020-04-15 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-05-12}}</ref> [[Slika:Anticorona flag by Heraldica Slovenica.svg|thumb|Protikoronska zastava društva Heraldica Slovenica]] Nekatere zdravstvene ustanove po Sloveniji in drugje so kot simbol boja proti koronavirusu izobesile posebno zastavo z grbom, ki jo je oblikovalo društvo [[Heraldica Slovenica]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/za-zdravstvene-delavce-ni-predaje-protikoronska-zastava-v-vse-bolnisnice/520918 |title=Za zdravstvene delavce "ni predaje": "Protikoronska" zastava v vse bolnišnice |date=2020-04-18 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-14}}</ref> Vlada je na dopisni seji 28. aprila sprejela nove izjeme Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, med katere je vključila knjižnice, galerije in muzeje (z veljavnostjo naslednji dan), od 4. maja pa tudi strežba na terasah in vrtovih gostinskih lokalov. Že prej je bilo za 4. maj napovedano tudi odprtje frizerskih in kozmetičnih salonov in prodajaln s površino manj kot 400 m², a le izven trgovskih centrov.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/korona/zavarovalnice-odprla-svoja-vrata-a-v-poslovalnice-le-ce-je-nujno.html |title=Odpirajo se knjižnice in muzeji, s ponedeljkom tudi terase gostinskih lokalov |date=2020-04-28 |work=24ur.com |accessdate=2020-04-28}}</ref> Naslednji dan je vlada odpravila najstrožji ukrep, splošno omejitev gibanja na občino prebivališča, ki je veljal en mesec.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/korona/bo-nase-gibanje-po-novem-omejeno-na-obmocje-upravnih-enot.html |title=Vlada odpravlja splošno omejitev gibanja na občine |date=2020-04-29 |work=24ur.com |accessdate=2020-05-02}}</ref> ==== Maj ==== V soboto, 2. maja, po uradnih podatkih prvič od začetka pandemije ni bila potrjena nobena nova okužba (ob 500 opravljenih testih).<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vceraj-brez-novih-okuzb-dve-novi-smrti-305009.html |title=Včeraj prvič brez nove okužbe, umrla sta še dva obolela |date=2020-05-03 |work=Delo |accessdate=2020-05-03}}</ref> Vlada je nekaj dni kasneje, 6. maja, objavila rezultate prve faze nacionalne raziskave o razširjenosti COVID-19: v vzorcu 1368 ljudi, ki so prostovoljno sodelovali, so odkrili 41 takih, ki so imeli v krvi protitelesa proti novemu koronavirusu, od tega dva z aktivno okužbo (od njiju en nov). Iz tega so raziskovalci ocenili, da je bilo konec aprila prekuženih med 2,1 in 4,4 % prebivalcev Slovenije. Vse sodelujoče bodo spremljali pol leta.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/znani-bodo-podatki-o-razsirjenosti-covida-19-306040.html |title=V stiku z novim koronavirusom vsak 30. Slovenec |first=Brigite |last=Ferlič Žgajnar |date=2020-05-06 |work=Delo |accessdate=2020-05-12}}</ref> 11. maja je znova stekel javni potniški promet v državi, ob nekaterih varnostnih ukrepih (omejitev števila potnikov na prevozno sredstvo, razkuževanje rok, nošenje obraznih mask ipd.).<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/korona/po-osmih-tednih-spet-stekel-potniski-promet.html |title=Javni potniški promet znova stekel: 'Hvala potnikom za osem tednov potrpljenja' |date=2020-05-11 |work=24ur.com |accessdate=2020-05-12}}</ref> Vlada je nato tri dni kasneje, 14. maja zvečer, epidemijo preklicala. Na podlagi kazalnikov za pretekla dva tedna je [[Nacionalni inštitut za javno zdravje]] ocenil, da se je širjenje virusa umirilo ([[osnovno reprodukcijsko število|efektivno reprodukcijsko število]] manj kot ena), kljub temu pa opozoril, da nevarnost širjenja ostaja. Tako so ostali v veljavi nekateri ukrepi, predvsem prepoved zbiranja na javnih mestih, pa tudi t. i. »protikoronski« zakoni so veljali še do konca maja.<ref name="MMC_konecepidemije">{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vlada-preklicala-epidemijo/523776 |title=Vlada preklicala epidemijo |date=2020-05-14 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-05-15}}</ref> Poleg tega je bila odpravljena obvezna samoizolacija ob vstopu v Slovenijo iz držav [[Evropska unija|Evropske unije]] (razen ob aktivnih znakih okužbe), ta ukrep je ostal za vstop iz tretjih držav.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/po-vstopu-v-drzavo-ni-vec-potrebna-karantena-izjema-so-ljudje-iz-tretjih-drzav/523906 |title=Po vstopu v Slovenijo ni več potrebna karantena, izjema so ljudje iz tretjih držav |date=2020-05-15 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2020-05-15}}</ref> === Drugi val (jesenski val) === Po nekajtedenskem zatišju v poletju, ko Slovenija več zaporednih dni ni odkrila niti ene nove okužbe, je v avgustu število le-teh začelo postopno naraščati. Zaradi razraščanja števila potrjenih okužb je vlada od 4. septembra 2020 dalje uvedla obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih. Veljale so nekatere izjeme, med njimi mask ni bilo potrebno nositi učencem in dijakom v razredu.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sprejela nov odlok, inšpektorji na teren #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-nov-odlok-o-maskah-533425|website=siol.net|accessdate=2020-09-24|language=sl}}</ref> Sredi meseca septembra so se navodila še zaostrila; maske so postale obvezne tudi na odprtih javnih površinah, kjer se zbirajo množice oz. več ljudi, prav tako je nošnja mask postala obvezna za vse šolarje od 7. razreda [[Osnovna šola|osnovne šole]] naprej.<ref>{{Navedi splet|title=Maske obvezne tudi na odprtih javnih prostorih, v šolah od 7. razreda naprej tudi med poukom|url=https://www.mladina.si/201346/maske-obvezne-tudi-na-odprtih-javnih-prostorih-v-solah-od-7-razreda-naprej-tudi-med-poukom/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-24}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maske med poukom obvezne za učence od 7. razreda dalje|url=https://casoris.si/maske-med-poukom-obvezne-za-ucence-od-7-razreda-dalje/|website=Časoris|date=2020-09-17|accessdate=2020-09-24|language=sl-SI|first=Romana Dobnikar|last=Šeruga}}</ref> Od ponedeljka, 21. septembra 2020, so morali po novem odloku vsi lokali vrata zapreti ob 22. uri, z možnostjo polurnega podaljšanja za kavarne, slaščičarne ipd., ter enournim podaljšanjem za restavracije.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša predstavil načrt in ukrepe za 2. val koronavirusa {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-06-predsednik-vlade-janez-jansa-predstavil-nacrt-in-ukrepe-za-2-val-koronavirusa/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-11-07|language=sl}}</ref> 6. oktobra je bil zabeležen dnevni rekord 300 okuženih na 3998 testiranj.<ref>{{Navedi splet|title=Nov rekord: V torek v Sloveniji potrjenih več kot 300 okužb|url=https://hudo.com/si/2020/10/07/nov-rekord-v-torek-v-sloveniji-potrjenih-vec-kot-300-okuzb/|website=Hudo Slovenija|date=2020-10-07|accessdate=2020-10-16|language=sl-SI}}</ref> 14. oktobra 2020 se je številka ob 4902 testiranih povzpela na 707, naslednji dan pa še na 745. Na seji, 14. oktobra 2020, je vlada sprejela sveženj strožjih ukrepov, ki so Slovenijo razdelili glede na okuženost po statističnih regijah.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-rdecih-regijah-nove-omejitve-za-preprecitev-sirjenja-koronavirusa/539297|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-16}}</ref> Regije, ki so v zadnjih štirinajstih dneh zabeležile več kot 140 okuženih na 100 tisoč prebivalcev, so se obarvale rdeče, manj okužene pa na [[Oranžna|oranžne]]. Zelenega območja v oktobru v Sloveniji ni bilo več. V rdečih regijah je bila od petka, 16. oktobra odrejena obvezna nošnja zaščitnih mask tudi na prostem, prepovedana je bila uporaba športnih objektov, zbiranja ljudi nad deset tudi zasebno, prepovedane so bile vse prireditve in verski obredi. Vlada je z odlokom od sobote, 17. oktobra, v rdečih regijah zaprla tudi vse gostinske lokale (z izjemo osebnega prevzema in dostave) in [[fitnes]] centre, prav tako je omejila delovanje frizerskih, kozmetičnih in ostalih storitvenih salonov na največ eno stranko v prostoru. Z manjšimi izjemami (služba, opravljanje [[Gospodarstvo|gospodarske]]/[[Kmetijstvo|kmetijske]] dejavnosti, koriščenje turističnih bonov ipd.) je bilo prepovedano prehajanje med rdečimi conami. Prebivalci oranžnih con so lahko prehajali prosto.<ref name=":8" /> Ob tem je bilo za območje celotne Slovenije odrejeno izobraževanje na daljavo, za vse učence višje stopnje osnovne šole in dijake, prav tako je na ta način dela prešla večina terciarnih izobraževalnih ustanov.<ref>{{Navedi splet|title=Pouk na daljavo mnoge presenetil, zmešnjava tudi, od katerega razreda dalje|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/pouk-na-daljavo-presenetil-vse-solska-ministrica-molci-360057|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-10-15|accessdate=2020-10-16|language=sl-si|first=N.|last=Č}}</ref> Na področju športa je 20. oktobra z odlokom regulirala nekatere aktivnosti: ''"Odlok začasno dovoljuje športno gibalno dejavnost in proces športne vadbe športnikom z nazivom olimpijskega, svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda ter poklicnim športnikom, starejšim od 15 let, ki so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu, pristojnemu za šport. Prav tako je športna gibalna dejavnost dovoljena, če so udeleženci člani istega gospodinjstva, pri individualnih športih ter pri športih z največ 6 udeleženci, če je pri vadbi mogoče neprekinjeno vzdrževati najmanj 3 metre medsebojne razdalje."''<ref>{{Navedi splet|title=Začasne omejitve pri izvajanju športne dejavnosti ter pri ponudbi in prodaji blaga in storitev potrošnikom {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-20-zacasne-omejitve-pri-izvajanju-sportne-dejavnosti-ter-pri-ponudbi-in-prodaji-blaga-in-storitev-potrosnikom/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-10-21|language=sl}}</ref> Na večerni dopisni seji, 18. oktobra 2020, je vlada sprejela odločitev o 30 dnevni epidemiji za vso državo z začetkom v ponedeljek, 19. oktobra 2020.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/razglasena-epidemija-za-30-dni-ukrepi-veljajo-kot-do-zdaj/539489|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-19}}</ref> Z uvedbo epidemije so pravila ostala enaka, kot so bila sprejeta 14. oktobra. Od 20. oktobra je bila uvedena še policijska ura, torej prepoved gibanja na prostem med 21. uro in 6. uro naslednjega dne.<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/od-polnoci-prepoved-prehajanja-med-regijami-in-gibanja-v-nocnem-casu-med-21-in-6-uro/539584|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi ukrepi: omejitev gibanja ponoči in zbiranje na največ šest ljudi #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/minister-hojs-o-novih-vladnih-ukrepih-vzivo-536919|website=siol.net|accessdate=2020-10-19|language=sl}}</ref> Ob tem so bili prepovedani tudi vsi shodi in prireditve.<ref name=":10" /> 20. oktobra je bilo prvič odkritih več kot tisoč okužb, natančneje 1503, testirali pa so 5891 oseb.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-torek-potrdili-1503-nove-okuzbe-8-bolnikov-umrlo-lejko-zupanceva-cas-je-da-stopimo-skupaj/539779|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-21}}</ref> Od sobote, 24. oktobra 2020 je vlada za teden dni zaprla tudi frizerske in kozmetične salone, izobraževalne ustanove, dijaški in študentski domovi (razen za izjeme), trgovske centre (razen živilskih trgovin, trgovin s hrano za živali in gradbenim materialom), vozni red javnega prometa pa bo potekal po počitniškem razporedu. Od ponedeljka 24. oktobra so zaprli tudi vrtce, ki pa so kljub vsemu sprejeli otroke tistih staršev, ki ne morejo zagotoviti varstva.<ref>{{Navedi splet|title=Javno življenje v Sloveniji se spet ustavlja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/javno-zivljenje-v-sloveniji-se-spet-ustavlja/|website=www.delo.si|accessdate=2020-10-24|language=sl-si}}</ref> 25. oktobra 2020 je predsednik vlade Janez Janša sporočil, da bo od torka, 27. oktobra 2020 zopet uvedena omejitev gibanja na občine.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Novi odlok o začasni delni omejitvi gibanja in zbiranja prepoveduje gibanje med občinami {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-25-novi-odlok-o-zacasni-delni-omejitvi-gibanja-in-zbiranja-prepoveduje-gibanje-med-obcinami/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Od torka dalje omejitev gibanja na občine|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/jansa-od-torka-dalje-omejitev-gibanja-na-obcine/540236|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vladni odloki: omejitev gibanja na občine in nova pravila pri nošenju mask #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/vladni-odloki-omejitev-gibanja-na-obcine-nova-pravila-pri-nosenju-mask-537451|website=siol.net|accessdate=2020-10-26|language=sl}}</ref> Ob tem je vlada predvidela tudi trinajst izjem za prehod.<ref name=":11" /> S ponedeljkom, 3. novembra 2020, je večina ukrepov ostala v veljavi za teden dni, vlada je dovolila le nekatere gradbene in vzdrževalne storitve in odprla [[Knjižnica|knjižnice]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Protikoronski ukrepi bodo podaljšani za teden dni {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-30-predsednik-vlade-janez-jansa-protikoronski-ukrepi-bodo-podaljsani-za-teden-dni/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-11-03|language=sl}}</ref> Za osnovnošolce so za en teden podaljšali jesenske počitnice, srednje šole in fakultete pa so nadaljevale delo na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title='Podaljšanje jesenskih počitnic ne pomeni, da bo podaljšano tudi šolsko leto'|url=https://www.24ur.com/novice/korona/kacin-potrdil-jesenske-pocitnice-bodo-podaljsali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-03|language=sl}}</ref> S petkom, 13. novembra, je vlada prepovedala vsakršno druženje z izjemo družin in članov istega gospodinjstva. 16. je sledila ustavitev javnega življenja; prenehal je delovati [[javni promet]], skrčile so se izjeme za prehajanje [[Državna meja|meja]], zaprle so se trgovine z ne nujnim blagom, šolanje se je nadaljevalo na daljavo.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/novi-ukrepi-v-veljavi-ustavljen-javni-promet-zaprte-nenujne-trgovine-in-storitve/542419|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-16}}</ref> Dovoljeni so ostali prevozi s [[taksi]]ji, prevoz sodelavcev in delavski [[avtobus]]i.<ref name=":16" /> S 23. novembrom je začelo veljati testiranje zdravstvenih delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-470-potrjenih-okuzb-na-novi-koronavirus-in-45-umrlih/543176|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-23}}</ref> Ministrica za šolstvo [[Simona Kustec]] je 26. novembra izdala sklep, ki v šolskem letu 2020/2021 uvaja samo eno ocenjevalno obdobje, namesto siceršnjih dveh.<ref>{{Navedi splet|title=Letos v šolah le eno ocenjevalno obdobje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/letos-v-solah-le-eno-ocenjevalno-obdobje/543623|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-27|language=sl}}</ref> 13. decembra 2020 je vlada po posvetu na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] začasno sprostila neke ukrepe. Po celi državi je pod strogimi pogoji za en teden (do vključno 23. decembra) dovolila obratovanje frizerskih salonov, čistilnic, avtopralnic in [[Cvetličarstvo|cvetličarn]], po počitniškem voznem redu se je sprostil tudi javni promet. V štirih slovenskih regijah z boljšo epidemiološko sliko ([[Gorenjska statistična regija|Gorenjska]], [[Osrednjeslovenska statistična regija|Osrednjeslovenska]], [[Goriška statistična regija|Goriška]], [[Obalno - kraška statistična regija|Obalno-kraška]]) so dodatno dovoljene tudi trgovine z oblačili in obutvijo (pomerjanje še vedno prepovedano), avtosaloni ter športne trgovine, prav tako je znotraj teh regij dovoljeno prehajanje občin, a le z nameščeno aplikacijo [[14. vlada Republike Slovenije#OstaniZdrav|#OstaniZdrav]]. Če nekdo, ki bi želel preiti občino aplikacije ne bo imel, ne bo kaznovan, ampak le napoten nazaj v lastno občino.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-ponedeljek-neuradno-1524-okuzb-v-veljavi-zacasna-sprostitev-nekaterih-ukrepov/545707|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada izdala Odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-12-14-vlada-izdala-odlok-o-omejitvah-in-nacinu-izvajanja-javnega-prevoza-potnikov-na-ozemlju-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-12-15|language=sl}}</ref> Nekaj dni prej je vlada odločila, da so za zaščito dihal sprejemljive le zaščitne maske, ne pa tudi šali in rute.<ref>{{Navedi splet|title=Po novem so obvezne zaščitne maske, šal ali ruta ni več dovolj|url=https://www.24ur.com/novice/korona/tudi-na-prostem-obvezne-zascitne-maske-sal-ali-ruta-nista-vec-dovolj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-15|language=sl}}</ref> Vlada je napovedala delno sprostitev ukrepov tudi v času praznikov; od 12. ure 24. decembra do 20. ure 25. decembra je možen prehod občin in regij ter druženje šestih oseb iz največ dveh gospodinjstev, otrok do 15 let se v kvoto ne šteje. Enaka pravila bodo veljala tudi od 12. ure 31. decembra 2020 do 20. ure 1. januarja 2021. Predsednik vlade Janša je ob tem pozval, naj se tisti, ki bodo za praznike izkoristili možnost obiskov, potem za sedem dni preventivno samoizolirajo.<ref>{{Navedi splet|title=V četrtek nova poostritev ukrepov, prazniki brez omejitev na občine|url=https://www.24ur.com/novice/korona/frizerski-in-kozmeticni-saloni-cistilnce-in-prodajalne-z-oblacili-se-zapirajo-v-cetrtek.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-22|language=sl}}</ref> 22. decembra se je v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Maribor]]u, [[Celje|Celju]], [[Kranj]]u, [[Velenje|Velenju]], [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Koper|Kopru]], [[Murska Sobota|Murski Soboti]], [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in na [[Ptuj]]u začelo testiranje s hitrimi antigenskimi testi, katerih rezultati so vidni v petnajstih minutah. Na testiranje se ni bilo potrebno prijaviti, bilo je zaznati veliko povpraševanje, zaradi česar so morali v Ljubljani odpreti dodatno enoto.<ref>{{Navedi splet|title=Za hitro testiranje veliko zanimanja, pred mobilnimi enotami vrste|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/za-hitro-testiranje-veliko-zanimanja-pred-mobilnimi-enotami-vrste/546503|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-22|language=sl}}</ref> Z uvedbo hitrih testov se je tudi število dnevnih testiranj opazno povzpelo. 26. decembra je v Slovenijo iz belgijske tovarne [[Pfizer]] prispelo prvih 9750 odmerkov cepiva podjetij [[BioNTech]] in Pfizer. Sprejel in pregledal jih je NIJZ ter jih uskladiščil v [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]].<ref name=":27">{{Navedi splet|title=COVID-19 Sledilnik|url=https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats|website=covid-19.sledilnik.org|accessdate=2021-01-07|language=en}}</ref> Cepljenja so se začela že naslednje jutro ob 8.30 uri.<ref>{{Navedi splet|title=Med prvimi cepljen nadškof Kramberger; Janša: Začela se je zadnja tretjina spopada z epidemijo|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/med-prvimi-cepljen-nadskof-kramberger-jansa-zacela-se-je-zadnja-tretjina-spopada-z-epidemijo/547027|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-27|language=sl}}</ref> [[Slika:Coronavirus graffiti on the wall (51079401102).jpg|thumb|right|250px|Grafit v [[Maribor]]u]] 5. januarja je vlada odprla šole in zavode s prilagojenim programom.<ref>{{Navedi splet|title=Vrata odprli šole in zavodi s prilagojenim programom|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vrata-odprli-sole-in-zavodi-s-prilagojenim-programom/547889|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-24|language=sl}}</ref> 13. januarja 2021 je vlada za 18. januar napovedala podaljšanje epidemije za 60 dni.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada s 17. januarjem podaljšuje epidemijo za 60 dni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-s-17-januarjem-podaljsuje-epidemijo-za-60-dni/548770|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-13|language=sl}}</ref> 18. decembra je [[Jelko Kacin]] zapustil mesto vladnega govorca, vlada ga je imenovala na mesto državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, kje je zadolžen za koordinacijo množičnega cepljenja.<ref>{{Navedi splet|title=Kacin ne bo več govorec vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/kacin-ne-bo-vec-govorec-postal-je-drzavni-sekretar-pri-jansi-543499|website=siol.net|accessdate=2021-01-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Jelko Kacin kot državni sekretar k Janezu Janši|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/jelko-kacin-kot-drzavni-sekretar-h-janezu-jansi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-18|language=sl-si}}</ref> S 25. januarjem so se ponovno odprle šole za učence prve triade, ob tem je bilo uvedeno obvezno testiranje za [[učitelj]]e. 23. januarja so v Sloveniji odkrili prvi primer novega seva koronavirusa.<ref name="rtvslo.si">{{Navedi splet|title=Prvi uradno potrjen primer angleškega seva koronavirusa v Sloveniji. Ta teden novi ukrepi.|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/prvi-uradno-potrjen-primer-angleskega-seva-koronavirusa-v-sloveniji-ta-teden-novi-ukrepi/550035|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-24|language=sl}}</ref> Na seji, 3. februarja 2021, je vlada ukinila odločanje o ukrepih po posameznih regijah in odločitve prenesla na celotno državo. Z 8. februarjem je bilo doseženo sedem dnevno povprečje okužb pod 1000, s čimer je država izpolnila pogoje za prehod v oranžno fazo.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Sedemdnevno povprečje padlo pod 1000 okužb, med šolniki več lažno pozitivnih|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/sedemdnevno-povprecje-padlo-pod-1000-okuzb-med-solniki-vec-lazno-pozitivnih/551795|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-09|language=sl}}</ref> 26. februarja je zdravstveni minister sporočil, da je bil v Sloveniji potrjen prvi primer južnoafriškega seva koronavirusa.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=V Sloveniji potrdili primer južnoafriške različice novega koronavirusa|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-sloveniji-potrdili-primer-juznoafriske-razlicice-novega-koronavirusa/570927|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-26|language=sl}}</ref> Okužbo so odkrili pri državljanu iz mariborske regije, ki se je vrnil iz [[Afrika|Afrike]].<ref name=":33" /> Zaradi več dvomov v tujini in ustavitvi cepjlenja, je tudi Slovenija 15. marca 2021 ustavila cepljenje s cepivom [[AstraZeneca]].<ref>{{Navedi splet|title=Potrjeno: Tudi pri nas ustavljamo cepljenje|url=https://zurnal24.si/zdravje/v-zivo-minister-pred-kamere-bomo-ustavili-cepljenje-363456|website=zurnal24.si|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref> Po ponovni potrditvi varne uporabe, je država s tem cepivom nadaljevala cepljenje 19. marca 2021, ko se je z AstroZeneco cepil tudi državni vrh.<ref>{{Navedi splet|title=Z AstraZeneco že cepljeni Pahor, Janša, Zorčič in Kovšca|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/z-astrazeneco-ze-cepljeni-pahor-jansa-zorcic-in-kovsca/573521|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=S cepivom AstraZenece cepili štiri predsednike #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/cepljenje-z-astrazeneco-se-nadaljuje-cepil-se-bo-tudi-drzavni-vrh-548259|website=siol.net|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref> === Tretji val === Tekom meseca marca se je število okužb začelo ponovno povečevati, delno tudi zaradi širjenja bolj nalezljivih novih sevov virusa. Vlada in strokovnjaki so zato začeli govoriti o tretjem valu, zaradi katerega je bilo med 1. in 11. aprilom 2021 odrejeno popolno zaprtje države. Zaprtje države se je začelo z odlokom Vlade o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-0932/odlok-o-dolocitvi-pogojev-vstopa-v-republiko-slovenijo-zaradi-zajezitve-in-obvladovanja-nalezljive-bolezni-covid-19|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-04-04}}</ref>, s katerim je omejila gibanje, vstop ter izstop iz države. Odlok je na pobudo Roka Bana in družbe Bas Production, [[Matic Kocjančič|Matica Kocjančiča]] ter [[Aleš Zalar|Aleša Zalarja]] bil s sklepom [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] delno zadržan v 11. členu.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zadržalo določbo odloka, ki omejuje potovanja v rdeče države|url=https://www.24ur.com/novice/korona/ustavno-sodisce-zadrzalo-dolocbo-ki-omejuje-potovanja-v-rdece-drzave.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-04}}</ref> Pouk se je nato nadaljeval na daljavo, zaprle so se številne nenujne trgovine in športna ter kulturna dejavnost, v [[Gospodarstvo|gospodarstvu]] se je spodbujala odreditev dela na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada odločila, da se od 1. do 12. aprila država zapira|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/27579/vlada-odlocila-da-se-od-1-do-12-aprila-drzava-zapira.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-04-09|language=sl}}</ref> Z vstopom v poletni čas je vlada trajanje nočne omejitve gibanja skrajšala na sedem ur, in sicer med 22. in 5. uro.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/strozji-rezim-na-meji-krajsa-policijska-ura-in-spremenjena-strategija-cepljenja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-09}}</ref> Vlada je 9. aprila sporočila, da se z 12. aprilom ponovno odpirajo šole in nekatere dejavnosti, prav tako je bil prilagojen vladni semafor sproščanja ukrepov, ki je sproščanja določenih segmentov zastavil pri višjih številkah okuženih oz. hospitaliziranih.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=V ponedeljek nazaj v šole, policijska ura se ukinja, gostinske terase zaprte|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-ponedeljek-nazaj-v-sole-policijska-ura-se-ukinja-gostinske-terase-zaprte/576055|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-09|language=sl}}</ref> Prav tako je vlada ukinila nočno omejitev gibanja.<ref name=":4" /> S prehodom večine države v oranžno fazo, je vlada 21. aprila 2021 sprostila gostinsko strežbo na terasah, v rumenih regijah tudi v notranjosti lokalov. S potrdilom o prebolelosti, cepljenosti ali negativnem testu gostov so bile omogočene tudi turistične namestitve, sproščene so bile še zadnje izobraževalne ustanove in [[kateheza]]. Pri fakultetah je vlada podala predlog, da se pouk izvaja po hibridnem modelu, kjer del študentov predavanja spremlja v živo na fakulteti, del pa na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/korona/prihodnji-teden-se-odpirajo-vrata-vseh-izobrazevalnih-ustanov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-23}}</ref> Omogočene so bile tudi prireditve do deset ljudi, gledališke in kinematografske predstave ter ostale kulturne prireditve.<ref>{{Navedi splet|title=Znova dovoljen obisk gledališč, kinematografov in kulturnih prireditev|url=https://www.rtvslo.si/kultura/znova-dovoljen-obisk-gledalisc-kinematografov-in-kulturnih-prireditev/577726|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-23|language=sl}}</ref> Po tem, ko je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zadržalo sklep o prepovedi protestov zaradi epidemije, je vlada dovolila proteste do 100 ljudi, čez nekaj dni pa je bila številka ponovno znižana na deset.<ref>{{Navedi splet|title=Hojs: Na shodih od ponedeljka do 100 ljudi. Za 27. april, torej na dan upora, že napovedan množični protest|url=https://www.vecer.com/slovenija/protestniki-za-nocoj-napovedujejo-otvoritev-kolesarske-sezone-za-blizajoci-se-praznik-pa-mnozicni-protest-10240475|website=www.vecer.com|date=2021-04-16|accessdate=2021-04-23|language=sl-si}}</ref> Vlada je na seji 12. maja 2021 ugotovila izpolnjene pogoje za prehod države v rumeno fazo epidemije. S tem se je sprostila strežba tudi v notranjosti lokalov, in sicer med 5. in 22. uro. Ob tem morajo uporabniki imeti dokazilo o cepljenosti, prebolevnosti ali negativnem testu. Enaki pogoji so bili uvedeni tudi za obisk kulturnih in športnih dogodkov, pri čemer je lahko zasedenost prostorov do 50 %, če gre za dogodek stoječe narave pa mora biti zagotovljenih 10 m<sup>2</sup> na obiskovalca. Zbira se lahko do 50 oseb. Prav tako je bilo sproščeno vračanje v šole in na fakultete.<ref>{{Navedi splet|title=Vrnitev vseh dijakov in študentov, zbiranje do 50 ljudi in gostinstvo do 22. ure|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrnitev-vseh-dijakov-in-studentov-zbiranje-do-50-ljudi-in-gostinstvo-do-22-ure/579861|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-13|language=sl}}</ref> === Kasnejše dogajanje === [[Slika:Pocepili ste ovce, ostali smo volkovi 1.jpg|sličica|''Pocepili ste ovce, ostali smo volkovi'': transparent na protestu proti pogoju PCT in drugim vladnim ukrepom 29. 9. 2021 v Ljubljani]] Do poletja je število okužb v Sloveniji močno upadlo, avgusta pa so številke začele naraščati. Šolsko leto se je začelo po modelu B. 23. avgusta 2021 je vlada odpravila brezplačno testiranje, ki je bilo od takrat naprej (razen za redke izjeme) plačljivo.<ref>{{Navedi splet|title=Hitri testi plačljivi od 23. avgusta, nekaj je izjem, najvišja cena za test 12 evrov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/hitri-testi-placljivi-od-23-avgusta-nekaj-je-izjem-najvisja-cena-za-test-12-evrov/588176|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-21|language=sl}}</ref> S 15. septembrom 2021 je v veljavo vstopil pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), kot obveza za večino družbenega življenja.<ref>{{Navedi splet|title=Kje vse je po novem obvezen pogoj PCT|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kje-vse-je-po-novem-obvezen-pogoj-pct/594024|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-09-21|language=sl}}</ref> Pogoja ni bilo potrebno izpolnjevati le za obisk bolnišnice v nujnih primerih ali za nakupe v živilski trgovini (če ta ni v nakupovalnem centru), prav tako pogoj ni bil obvezen za otroke do 15. leta starosti (sprva je bila meja postavljena na 12 let, a bila zaradi šolajočih prestavljena na 15 let). Izpolnjevanje pogoja je bilo potrebno izkazovati pri vhodih, in sicer z ustreznim potrdilom oz. enotno evropsko aplikacijo. Z uvedbo obveznega pogoja je v Sloveniji močno naraslo število cepljenj, rast okužb se je začela upočasnjevati.<ref>{{Navedi splet|title=Pogoj PCT deluje, naraščanje epidemije se upočasnjuje|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6148bbb0089f2/pogoj-pct-deluje-narascanje-epidemije-se-upocasnjuje|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-09-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorji globe za neizpolnjevanje PCT-pogoja še niso izrekli|url=https://www.24ur.com/novice/svet/na-terenu-okoli-1500-inspektorjev-globe-za-neizpolnjevanje-pct-pogoja-se-niso-izrekli.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-09-21|language=sl}}</ref> V oktobru je začelo število novih okužb ponovno naraščati, rekord je doživelo 3. novembra, ko je bilo zabeleženih 4511 novih okužb.<ref>{{Navedi splet|title=Izjemen porast okužb, vse več hospitaliziranih|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/novice/izjemen-porast-okuzb-vse-vec-hospitaliziranih/599902|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-06|language=sl}}</ref> Vlada je v petek, 5. septembra po seji s strokovno skupino omejila delovanje gostinskih lokalov, ki so lahko stregli le med 5. in 22. uro, in sicer le sedeče goste. Zaprle so se diskoteke, v veljavo je vstopila prepoved praznovanj, porok in druženj, razen za člane istega gospodinjstva ali ožje družinske člane. Javne prireditve so bile dovoljene le v notranjih prostorih, a z obveznim razmikom enega sedeža. Poleg spoštovanja pogoja PCT (ki se je znova razširil na starejše od 12. let) je vlada uvedla obvezno identifikacijo z osebnim dokumentom. Prej dovoljene maske iz blaga so postale neprimerne, dovoljene pa so bile kirurške in FFP2 maske. Trgovine so morale zagotavljati po deset kvadratnih metrov na obiskovalca in na vhodih označiti, koliko obiskovalcev lahko sprejmejo. Ukrepi so v veljavo vstopili s ponedeljkom, 8. novembra 2021.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Poklukar: Pri preverjanju PCT-ja bo treba predložiti tudi osebni dokument, hitri testi brezplačni|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/poklukar-pri-preverjanju-pct-ja-bo-treba-predloziti-tudi-osebni-dokument-hitri-testi-brezplacni/599982|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-06|language=sl}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Vlada sprejela nove ukrepe za zamejitev širjenja covida-19 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-11-06-vlada-sprejela-nove-ukrepe-za-zamejitev-sirjenja-covida-19/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-11-06|language=sl}}</ref> Necepljeni učenci in dijaki so s 15. novembrom morali samotestiranje opravljati trikrat tedensko, vlada pa jim je zagotovila 15 brezplačnih testov mesečno.<ref name=":5" /><ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Od 15. novembra bo samotestiranje v šolah obvezno|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/od-15-novembra-bo-samotestiranje-v-solah-obvezno/600135|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-06|language=sl}}</ref> 14. decembra 2021 so v Sloveniji potrdili prvi primer različice omikron.<ref>{{Navedi splet|title=Omikron tudi v Sloveniji, minister napovedal omejitev potrdila na 270 dni po osnovni shemi cepljenja|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/omikron-tudi-v-sloveniji-minister-napovedal-omejitev-potrdila-na-270-dni-po-osnovni-shemi-cepljenja/604915|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji potrdili štiri primere okužbe z omikronom #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/prvi-primer-omikrona-potrdili-v-ljubljani-vzivo-568288|website=siol.net|accessdate=2021-12-14|language=sl}}</ref> === Krizni štab RS === Vlada je ustanovila ''Krizni štab Republike Slovenije za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19''<ref>[https://www.gov.si/novice/2020-03-14-spremenjeno-diagnosticiranje-za-realnejse-nacrtovanje-ukrepov-za-obvladovanje-epidemije/ Spremenjeno diagnosticiranje za realnejše načrtovanje ukrepov za obvladovanje epidemije] Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 14.3.2020</ref>. Štabu predseduje predsednik vlade Janez Janša, v njem so vsi člani vlade in operativnih služb katerim svetujejo podporne skupine, njegov sekretar je [[Andrej Rupnik]], vodja strokovne skupine znotraj kriznega štaba je infektologinja prof. dr. [[Bojana Beović]], koordinator laboratorijske skupine je dr. [[Miroslav Petrovec]]. Med drugim so v štabu sodelujejo tudi poveljnik Civilne zaščite RS [[Srečko Šestan]] in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije [[Zdenka Čebašek-Travnik]], v širši sestavi pa tudi predstavniki drugih področij, npr. guverner Banke Slovenije [[Boštjan Vasle]]. Štab velja za neformalno skupino, vse odločitve štaba formalno sprejme vlada. Štab se je prvič sestal 14. marca, za uradnega govorca kriznega štaba je bil imenovan [[Jelko Kacin]]. === Protikoronski paketi (PKP) === ''Glavni članek:'' [[Protikoronski paketi (PKP)]] Vlada RS je z namenom soočanja z izzivi in posledicmi epidemije v državi sprejela vrsto zakonskih svežnjev (paketov ukrepov za omilitev posledic epidemije). Do pričetka marca 2021 je bilo sprejetih 8 takšnih paketov. === Aplikacija #OstaniZdrav === Za nadzor okužb je vlada priredila nemško [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacijo]] za sledenje okužbam, ki uporabnikom sporoči, če so bili v stiku z okuženo osebo. [[Aplikacija (računalništvo)|Aplikacijo]] so poimenovali #OstaniZdrav, na voljo pa je bila od 17. avgusta 2020, za uporabnike [[iOS]] operacijskega sistema pa od konca avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Aplikacija #OstaniZdrav pomaga reševati življenja, a z njo želijo tudi protestirati proti vladi|url=https://www.domovina.je/aplikacija-ostanizdrav-pomaga-resevati-zivljenja-a-z-njo-zelijo-tudi-protestirati-proti-vladi/|website=Domovina|date=2020-08-18|accessdate=2020-08-22|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Minister za javno upravo]] [[Boštjan Koritnik]], ki je bdel nad razvojem aplikacije, je dejal, da bo uporaba aplikacije prostovoljna, glede na razvoj trenda okužb pa se lahko vlada odloči tudi za obvezno uporabo. V dveh dneh si je aplikacijo na svoj pametni telefon namestilo okoli 20.000 uporabnikov.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Število uporabnikov aplikacije #OstaniZdrav hitro raste|url=https://siol.net/digisvet/novice/stevilo-uporabnikov-aplikacije-ostanizdrav-hitro-raste-532385|website=siol.net|accessdate=2020-08-22|language=sl}}</ref> Uvedba aplikacije je, predvsem v opozicijskih vrstah, sprožila pomisleke glede varovanja zasebnosti in osebnih podatkov.<ref name=":1" /> Aplikaciji so voditelji nekaterih opozicijskih strank nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=Promocija neodgovornosti: Kljub enormnemu porastu okužb Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek nočejo uporabljati aplikacije Ostani zdrav in se s tem celo javno hvalijo! - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/promocija-neodgovornosti-kljub-enormnemu-porastu-okuzb-marjan-sarec-tanja-fajon-luka-mesec-in-alenka-bratusek-nocejo-uporabljati-aplikacije-ostani-zdrav-in-se-s-tem-celo-javno-hvalijo.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-11-07|language=sl-si|first=Nina Žoher /|last=Nova24tv}}</ref> S šestim protikoronskim paketom je vlada uredila povezljivost aplikacije #OstaniZdrav s tovrstnimi aplikacijami članic [[Evropska unija|Evropske unije]].<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Šesti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (#PKP6) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/odpravljanje-posledic-epidemije/sesti-paket-ukrepov-za-omilitev-posledic-epidemije-pkp6/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-11-15|language=sl}}</ref> == Družba == === Nezaželena in lažna obvestila o testiranjih === Nekateri državljani so v času testiranj prek telefonskega sporočila ali spletne pošte prejeli obvestilo o rezultatih testiranja, čeprav se niso testirali. Vzrok za mnoga neželena SMS obvestila o negativnih rezultatih testiranja so bile administrativne napake pri beleženju kontaktnih podatkov testirancev, do katerih je prihajalo zaradi obremenjenosti osebja, zastarelosti računalniških sistemov in števila pri postopku udeleženega osebja. V primeru pozitivnega rezultata e testiranec prejel telefonski klic, SMS sporočila o negativnem rezultatu pa so bila opremljena z obvestilom, da naj pošiljatelja v primeru napake pomotni naslovnik obvesti.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preverili smo: Lažna obvestila o izvidih testiranj?|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/preverili-smo-lazna-obvestila-o-izvidih-testiranj/539388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-03|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Vse pasti obveščanja o izvidih testa na covid-19|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/vse-pasti-obvescanja-o-izvidih-testa-na-covid-19-823008|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-03-03|language=sl}}</ref> Nekateri državljani so prejeli tudi lažna SMS sporočila, v katerih se je pošiljatelj izdajal za [[Nacionalni inštitut za javno zdravje]] in prejemnike nagovarjal, naj na sporočilo odgovorijo.<ref name=":2" /> Nekateri prejemniki takšnih obvestil so svojo izkušnjo delili na socialnih omrežjih.<ref name=":0" /> Zaradi nepoenotenega pristopa izvajalcev k obveščanju testirancev je novembra 2020 vladna strokovna skupina načrtovala usklajevanje načina obveščanja testirancev.<ref name=":2" /> === Javno mnenje === ==== Cepljenje ==== Glede na izsledke javnomnenjske raziskave, ki jo je na vzorcu 527 državljanov med 13. in 15. novembrom izvedel Valicon, se je cepiti zagotovo namenilo 16 % anketirancev, verjetno 28 % anketirancev, verjetno se ne bi cepilo 31 % anketirancev, 25 % anketirancev pa se zagotovo ne bi cepilo. Cepljenju so bili najbolj naklonjeni starejši, najmanj pa mlajši. Tisti, ki so se nameravali cepiti, so za razloge označili: odgovornost do skupnosti (50 %), željo po lastni zaščiti pred okužbo (45 %), varstvo bližnjih s faktorji tveganja za hud poteg (32 %), preprečevanje preobremenjevanja zdravstvenega sistema (26 %), zaradi nasvetov stroke (26 %), visoke starosti (22 %), kronične bolezni (20 %), večjega tveganja za okužbo zaradi osebnih okoliščin (18 %), strah pred nedostopnostjo ustrezne zdravstvene oskrbe v primeru komplikacij (15 %), slabo imunost (6 %), slično stališče bližnjih (6 %) in drugo (0,2 %). Tisti, ki se niso nameravali cepiti, so kot razloge označili: začasno nezaupanje v novo cepivo (61 %), stranske učinke (41%), prepričanje o neučinkovitosti cepljenja zaradi mutacije virusa (30 %), demografsko nerizičnost (24 %), splošno nevarnost cepiv (23 %), relativno varnost COVID-19 (21 %), uporabo vitaminskih pripravkov za krepitev imunosti (17 %), zdrav življenjski slog oz. močen imunski sistem (17 %), da je "koronavirus [...] izmišljotina farmacevtske industrije (15 %), splošno neučinkovitost cepiv/cepljenja (14 %), rabo naravnih pripravkov za krepitev imunosti (12 %), odklonilno stališče bližnjih do cepljenja (6 %), kontraindikacije (5 %), strah pred okužbo s SARS-CoV-2 ob obisku zdravnika (2 %) in drugo (4 %).<ref>{{Navedi splet|title=Več kot polovica prebivalcev se ne namerava cepiti, ko bo cepivo na voljo. –|url=https://www.valicon.net/sl/2020/11/vec-kot-polovica-prebivalcev-se-ne-namerava-cepiti-ko-bo-cepivo-na-voljo/|website=www.valicon.net|accessdate=2021-03-17}}</ref> Po podatkih raziskave (objavljeno v drugi polovici marca 2021), ki jo je na vzorcu 713 anketirancev izvedla Mediana, se je zagotovo nameravalo cepiti 45 % vprašanih, 32,7 % se cepiti ni nameravala, skoraj 13 % jih je bilo še neodločenih, 8,8 % pa se jih je že cepilo. Uspešnost cepljenja v Sloveniji je 38,1 % vprašanih ocenilo kot niti uspešno niti neuspešno, prek 35 % vprašanih kot neuspešno, petina pa kot upešno. Med tistimi, ki so cepljenje smatrali za neuspešno jih je za to 32,7 % krivilo vlado, 21 % neprimerno preverjenost cepiv, 11,2 % nezadostno proizvodnjo cepiv, 8 % pomankanje zaupanja v cepljenje, Evropsko komisijo pa 3,3 % vprašanih.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Cepiti se namerava 45 odstotkov ljudi, skoraj devet odstotkov vprašanih že cepljenih|url=https://www.24ur.com/novice/korona/cepiti-se-namerava-45-odstotkov-ljudi-skoraj-devet-odstotkov-vprasanih-ze-cepljenih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-09|language=sl}}</ref> ==== Cepiva ==== Glede na izsledke javnomnenjske raziskave, ki jo je na vzorcu 506 državljanov med 4. in 7. marcem 2021 izvedel Valicon, slovenska javnost najbolj zaupa cepivu Pfizer/BioNTech, nato cepivu Johnson & Johnson/Jassen, nato pa (približno enako) cepivom Moderna in AstraZeneca. Raziskava je bila izvedena pred preventivno ukinitvijo cepljenja z cepivom AstraZenece v številnih evropskih državah zaradi poročil o motnjah strjevanja krvi po cepljenju.<ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji najbolj zaupamo cepivu Pfizerja in BioNTecha|url=https://www.mladina.si/205911/v-sloveniji-najbolj-zaupamo-cepivu-pfizerja-in-biontecha/|website=Mladina.si|accessdate=2021-03-17}}</ref> Po podatkih raziskave (objavljeno v drugi polovici marca 2021), ki jo je na vzorcu 713 anketirancev izvedla Mediana, se bi s cepivom AstraZeneca (kljub začasni prekinitve zaradi skrbi o varnosti) cepilo 60,5 % vprašanih.<ref name=":3" /> ==== Ukrepi vlade v boju s pandemijo ==== Po izsledkih raziskave Eurobarometer, izvedene februarja 2022, je bilo z vladnim odzivom na pandemijo zadovoljnih 32&nbsp;% in nezadovoljnih 67&nbsp;% Slovencev, kar je Slovenijo uvrstilo na predzadnje mesto med državami Evropske unije.<ref>{{navedi novice |title=Vlada s pandemijo zavozila |date=13. april 2022 |url= |work=[[Nedeljski dnevnik]]}}</ref> == Javnozdravstveni podatki == === Metodologija testiranja === V Sloveniji se testira le tiste bolnike, ki kažejo hujše znake okužbe in zato potrebujejo [[Hospitalizacija|hospitalizacijo]]. Izjema so zdravstveni delavci in oskrbovanci v domovih za starejše.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Koronavirus/Definicija_za_prijavo_in_spremljanje_novega_koronavirusa_16_3_2020_USKLAJENO-_poslano-Beovic.docx|title=Definicija za prijavo in spremljanje novega koronavirusa (.docx)|date=16.3.2020|accessdate=21.3.2020|website=Ministrstvo za zdravje|publisher=|last=|first=}}</ref> To pomeni, da uradno število potrjenih primerov ne kaže dejanske slike. Minister za zdravje [[Tomaž Gantar]] je ocenil, da je dejanskih okužb vsaj petkrat več od uradno potrjenih,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/gantar-vsak-bi-se-moral-obnasati-kot-da-je-okuzen/517483|title=Gantar: Vsak bi se moral obnašati, kot da je okužen|date=17.3.2020|accessdate=21.3.2020|website=MMC RTV Slovenija|publisher=|last=|first=}}</ref> medtem ko dr. [[Andrej Trampuž]] in dr. [[Alojz Ihan]] trdita, da je ocena podcenjena. Študije kažejo, da je le deset odstotkov primerov okužbe takšnih, da potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Ob upoštevanju hitrosti širjenja okužbe in časovnim zamikom simptomov bi morali uradno število potrjenih okužb pomnožiti s sto. To pomeni, da je ob 300 potrjenih primerih v resnici okuženih 30.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://podcrto.si/ocena-koliko-ljudi-je-v-sloveniji-danes-okuzenih-s-koronavirusom/?fbclid=IwAR3KlbY9EO_2luUrBKWe1X1M2wShMdfcoOTIbAXiXzvd_8nUbzNiil_LvCI|title=Ocena: koliko ljudi je v Sloveniji danes okuženih s koronavirusom|date=20.3.2020|accessdate=21.3.2020|website=Pod Črto|publisher=|last=|first=}}</ref> === Statistični podatki === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan=3|Število primerov na dan ! rowspan="3" | ! rowspan="2" |% smrti med<br>potrjenimi primeri |- ! Povprečje skupaj !! 14-dnevno povprečje !! 5-dnevno povprečje |- | 15,73 || 0,79 || 1,20 |7,30 % |} {{2019–20 coronavirus pandemic data/Slovenia medical cases}} {{Graph:Chart |width=1000 |colors=#00e33d,#00c5e3,#000fe3,#c20000 |showValues= |xAxisTitle=Datum |xAxisAngle=-40 |type=rect |x= 4. mar, 5. mar, 6. mar, 7. mar, 8. mar, 9. mar, 10. mar, 11. mar, 12. mar, 13. mar, 14. mar, 15. mar, 16. mar, 17. mar, 18. mar, 19. mar, 20. mar, 21. mar, 22. mar, 23. mar, 24. mar, 25. mar, 26. mar, 27. mar, 28. mar, 29. mar, 30. mar, 31. mar, 1. apr, 2. apr, 3. apr, 4. apr, 5. apr, 6. apr, 7. apr, 8. apr, 9. apr, 10. apr, 11. apr, 12. apr, 13. apr, 14. apr, 15. apr, 16. apr, 17. apr, 18. apr, 19. apr, 20. apr, 21. apr, 22. apr, 23. apr, 24. apr, 25. apr, 26. apr, 27. apr, 28. apr, 29. apr, 30. apr, 1. maj, 2. maj, 3. maj, 4. maj, 5. maj, 6. maj, 7. maj, 8. maj, 9. maj, 10. maj, 11. maj, 12. maj, 13. maj, 14. maj, 15. maj, 16. maj, 17. maj, 18. maj, 19. maj, 20. maj, 21. maj, 22. maj, 23. maj, 24. maj, 25. maj, 26. maj, 27. maj, 28. maj, 29. maj, 30. maj, 31. maj, 1. jun, 2. jun, 3. jun, 4. jun, 5. jun, 6. jun, 7. jun, 8. jun, 9. jun, 10. jun, 11. jun |yAxisTitle=Novi primeri |legend= |y1= 1, 5, 2, 4, 4, 9, 9, 23, 32, 52, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , |y1Title=Potrjenih novih primerov na dan (metodologija 1) |y2= , , , , , , , , , , 40, 38, 34, 22, 11, 33, 22, 42, 31, 28, , , , , , , , , , , , |y2Title=Potrjenih novih primerov na dan (metodologija 2) |y3= , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , 38, 48, 34, 70, 52, 46, 26, 46, 39, 56, 37, 43, 20, 24, 35, 36, 33, 36, 28, 17, 7, 8, 28, 21, 36, 13, 13, 5, 9, 9, 13, 7, 15, 7, 6, 6, 10, 11, 5, 5, 0, 0, 6, 3, 1, 1, 4, 3, 3, 1, 2, 1, 1, 0, 1, 0, 1, 1, 0, 0, 0, 0, 1, 0, 2, 2, 0, 0, 0, 0, 2, 2, 0, 2, 5, 1, 0, 1, 2, 0, |y3Title=Potrjenih novih primerov na dan (metodologija 3) |y4= 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 1, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 1, 1, 1, 1, 1, 3, 1, 1, 2, 2, 1, 0, 4, 2, 6, 2, 6, 4, 3, 2, 5, 3, 2, 1, 5, 0, 5, 4, 4, 3, 0, 2, 0, 2, 1, 1, 1, 3, 3, 2, 2, 1, 2, 1, 1, 1, 0, 1, 1, 1, 0, 0, 1, 0, 0, 0, 1, 0, 0, 0, 1, 0, 0, 1, 0, 1, 0, 0, 0, 0, 0, 1, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, |y4Title=Novih smrti na dan |yGrid= |xGrid= }} {{Graph:Chart |type=line |linewidth=1 |showSymbols=1 |width=1000 |colors=#00d19d, #c20000 |showValues= |xAxisTitle=Datum |xAxisAngle=-40 |x= 4. mar, 5. mar, 6. mar, 7. mar, 8. mar, 9. mar, 10. mar, 11. mar, 12. mar, 13. mar, 14. mar, 15. mar, 16. mar, 17. mar, 18. mar, 19. mar, 20. mar, 21. mar, 22. mar, 23. mar, 24. mar, 25. mar, 26. mar, 27. mar, 28. mar, 29. mar, 30. mar, 31. mar, 1. apr, 2. apr, 3. apr, 4. apr, 5. apr, 6. apr, 7. apr, 8. apr, 9. apr, 10. apr, 11. apr, 12. apr, 13. apr, 14. apr, 15. apr, 16. apr, 17. apr, 18. apr, 19. apr, 20. apr, 21. apr, 22. apr, 23. apr, 24. apr, 25. apr, 26. apr, 27. apr, 28. apr, 29. apr, 30. apr, 1. maj, 2. maj, 3. maj, 4. maj, 5. maj, 6. maj, 7. maj, 8. maj, 9. maj, 10. maj, 11. maj, 12. maj, 13. maj, 14. maj, 15. maj, 16. maj, 17. maj, 18. maj, 19. maj, 20. maj, 21. maj, 22. maj, 23. maj, 24. maj, 25. maj, 26. maj, 27. maj, 28. maj, 29. maj, 30. maj, 31. maj, 1. jun, 2. jun, 3. jun, 4. jun, 5. jun, 6. jun, 7. jun, 8. jun, 9. jun, 10. jun, 11. jun |yAxisTitle=Št. primerov |legend=Legenda |y1= 1, 6, 8, 12, 16, 25, 34, 57, 89, 141, 181, 219, 253, 275, 286, 319, 341, 383, 414, 442, 480, 528, 562, 632, 684, 730, 756, 802, 841, 897, 934, 977, 997, 1021, 1055, 1091, 1125, 1161, 1188, 1205, 1212, 1220, 1248, 1269, 1305, 1318, 1331, 1336, 1345, 1354, 1367, 1374, 1389, 1396, 1402, 1408, 1418, 1429, 1434, 1439, 1439, 1439, 1445, 1448, 1449, 1450, 1454, 1457, 1460, 1461, 1463, 1464, 1465, 1465, 1466, 1466, 1467, 1468, 1468, 1468, 1468, 1468, 1469, 1469, 1471, 1473, 1473, 1473, 1473, 1473, 1475, 1477, 1477, 1479, 1484, 1485, 1485, 1486, 1488, 1488, |y1Title=Skupaj potrjenih primerov |y2= 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 9, 9, 11, 13, 15, 16, 16, 20, 22, 28, 30, 35, 36, 43, 45, 50, 53, 55, 56, 61, 61, 66, 70, 74, 77, 77, 79, 79, 80, 81, 82, 83, 86, 89, 91, 93, 94, 96, 97, 98, 99, 99, 100, 101, 102, 102, 102, 103, 103, 103, 103, 104, 104, 104, 104, 105, 105, 105, 106, 106, 107, 107, 107, 107, 107, 107, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, |y2Title=Smrti skupaj |yGrid= |xGrid= }} {{Graph:Chart |type=line |linewidth=1 |showSymbols=1 |width=1000 |colors=#c20000 |showValues= |xAxisTitle=Datum |xAxisAngle=-40 |x= . mar, 5. mar, 6. mar, 7. mar, 8. mar, 9. mar, 10. mar, 11. mar, 12. mar, 13. mar, 14. mar, 15. mar, 16. mar, 17. mar, 18. mar, 19. mar, 20. mar, 21. mar, 22. mar, 23. mar, 24. mar, 25. mar, 26. mar, 27. mar, 28. mar, 29. mar, 30. mar, 31. mar, 1. apr, 2. apr, 3. apr, 4. apr, 5. apr, 6. apr, 7. apr, 8. apr, 9. apr, 10. apr, 11. apr, 12. apr, 13. apr, 14. apr, 15. apr, 16. apr, 17. apr, 18. apr, 19. apr, 20. apr, 21. apr, 22. apr, 23. apr, 24. apr, 25. apr, 26. apr, 27. apr, 28. apr, 29. apr, 30. apr, 1. maj, 2. maj, 3. maj, 4. maj, 5. maj, 6. maj, 7. maj, 8. maj, 9. maj, 10. maj, 11. maj, 12. maj, 13. maj, 14. maj, 15. maj, 16. maj, 17. maj, 18. maj, 19. maj, 20. maj, 21. maj, 22. maj, 23. maj, 24. maj, 25. maj, 26. maj, 27. maj, 28. maj, 29. maj, 30. maj, 31. maj, 1. jun, 2. jun, 3. jun, 4. jun, 5. jun, 6. jun, 7. jun, 8. jun, 9. jun, 10. jun, 11. jun |yAxisTitle=Št. smrti |legend=Legenda |y1= 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 9, 9, 11, 13, 15, 16, 16, 20, 22, 28, 30, 36, 40, 43, 45, 50, 53, 55, 56, 61, 61, 66, 70, 74, 77, 77, 79, 79, 80, 81, 82, 83, 86, 89, 91, 93, 94, 96, 97, 98, 99, 99, 100, 101, 102, 102, 102, 103, 103, 103, 103, 104, 104, 104, 104, 105, 105, 105, 106, 106, 107, 107, 107, 107, 107, 107, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, 108, |y1Title=Skupaj smrti |yGrid= |xGrid= }} ==== Število okužb <small>(od druge razglasitve epidemije)</small> ==== <!-- Če dodajaš v tabelo, prosim posodbi tudi graf --> {{Image frame |caption=Število okužb in testov v oktobru |content = {{Graph:Chart |align=left |width=400 |height=150 |type=line |yAxisMin=-1 |colors=OrangeRed, GreenYellow |showSymbols= |xGrid= |yGrid= |y1=794,1503,1663,1656,1963,1675,1115,1499,2605,2488,1798,1796,1342 |y2=4326,5891,6215,6745,7025,5776,3682,5756,7471,7202,6368,6710,4807 |x=19,20,21,22,23,24,25,26,27,28,29,30,31 }} |below= {{legend|OrangeRed|Število pozitvnih testov}} {{legend|GreenYellow|Število testiranih}} }} {| class="wikitable" |+Oktober 2020 !Dan !19. !20. !21. !22. !23. !24. !25. !26. !27. !28. !29. !30. !31. |- !Novih okužb |<small>794</small> |<small>1503</small> |<small>1663</small> |<small>1656</small> |<small>1963</small> |<small>1675</small> |<small>1115</small> |<small>1499</small> |<small>2605</small> |<small>2488</small> |<small>1798</small> |<small>1796</small> |<small>1342</small> |- !Št. testiranj |<small>4326</small> |<small>5891</small> |<small>6215</small> |<small>6745</small> |<small>7025</small> |<small>5776</small> |<small>3682</small> |<small>5756</small> |<small>7471</small> |<small>7202</small> |<small>6368</small> |<small>6710</small> |<small>4807</small> |- !Sklic |<ref>{{Navedi splet|title=Potrdili 794 novih okužb in opravili 4326 testiranj|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/od-21-ure-zacne-veljati-prepoved-gibanja-v-nocnem-casu/|website=www.delo.si|accessdate=2020-10-22|language=sl-si}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=STA: V torek potrjene 1503 okužbe z novim koronavirusom, umrlo deset bolnikov s covidom-19|url=https://www.sta.si/2822298/v-torek-potrjene-1503-okuzbe-z-novim-koronavirusom-umrlo-deset-bolnikov-s-covidom-19|website=www.sta.si|accessdate=2020-10-22}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V sredo potrjenih 1663 okužb, umrlo devet ljudi. Vse slovenske regije rdeče.|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-sredo-potrjenih-1663-okuzb-v-bolnisnicah-357-ljudi/539908|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-22}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=UKC Ljubljana za 14 dni zaustavlja nenujne dejavnost|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-v-cetrtek-okuzbo-potrdili-pri-1-656-ljudeh-537273|website=siol.net|accessdate=2020-10-24|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V petek rekordnih 1961 okužb in 19 umrlih s covidom-19|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-petek-rekordnih-1963-okuzb-in-19-umrlih-s-covidom-19/540171|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-24}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija spreminja seznam varnih držav|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/slovenija-spreminja-seznam-varnih-drzav/540219|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-26|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Beović: "Analiza prvega vala je pokazala, da je omejitev na občine učinkovit ukrep"|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-potrjenih-1115-okuzb-umrlo-10-bolnikov/540282|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-26}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Rozman: V torek je število okužb preseglo 2200|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/rozman-v-torek-je-stevilo-okuzb-preseglo-2200/540415|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar (UKC LJ) po srečanju z Janšo: Manjka nam kadrov, manjka nam kapacitet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/novookuzenih-ze-2605-ljudi-na-intenzivni-negi-se-jih-zdravi-99/540515|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-28}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Bolnišnice iščejo prostore za dodatne postelje|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/novinarska-konferenca-trudimo-se-sprejeti-vse-bolnike-ki-potrebujejo-intenzivno-nego/540600|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-29}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant: Nakazuje se trend, da so ukrepi prijeli|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/tina-bregant-nakazuje-se-trend-da-so-ukrepi-prijeli/540729|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-30|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V domu na Petrovem Brdu okuženih 86 od 93 oskrbovancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-domu-na-petrovem-brdu-okuzenih-86-od-93-oskrbovancev/540831|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-01|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=IJS: Število hospitaliziranih naj bi doseglo vrh okoli petka, ko naj bi jih bilo približno 960|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/potrjenih-1342-okuzb-umrlo-25-bolnikov-najvec-do-zdaj/540896|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-01}}</ref> |} {| class="wikitable" |+November 2020 !Dan !1. !2. !3. !4. !5. !6. !7. !8. !9. !10. !11. !12. !13. !14. !15. !16. !17. !18. !19. !20. !21. !22. !23. !24. !25. !26. !27. !28. !29. !30. |- !Novih okužb |<small>557</small> |<small>1176</small> |<small>2027</small> |<small>1685</small> |<small>1564</small> |<small>1612</small> |<small>889</small> |<small>464</small> |<small>1084</small> |<small>2217</small> |<small>1925</small> |<small>1508</small> |<small>1731</small> |<small>920</small> |<small>501</small> |<small>1388</small> |<small>2013</small> |<small>2064</small> |<small>1546</small> |<small>1690</small> |<small>1024</small> |<small>470</small> |<small>1302</small> |<small>2226</small> |<small>1767</small> |<small>1609</small> |<small>1591</small> |<small>1106</small> |<small>428</small> |<small>1292</small> |- !Št. testiranj |<small>2244</small> |<small>4587</small> |<small>6311</small> |<small>5991</small> |<small>5895</small> |<small>6340</small> |<small>3918</small> |<small>2063</small> |<small>4457</small> |<small>7515</small> |<small>6767</small> |<small>5762</small> |<small>6675</small> |<small>3563</small> |<small>1792</small> |<small>5326</small> |<small>6813</small> |<small>6806</small> |<small>5673</small> |<small>6580</small> |<small>3432</small> |<small>1742</small> |<small>5596</small> |<small>8063</small> |<small>7391</small> |<small>6587</small> |<small>6938</small> |<small>3644</small> |<small>1880</small> |<small>5868</small> |- !Sklic |<ref>{{Navedi splet|title=Rozman: Računamo, da se krivulja epidemije počasi preveša navzdol|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-557-potrjenih-okuzb-umrlo-25-bolnikov/540972|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-02}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V UKC-ju Ljubljana do konca tedna predvidoma 50 dodatnih postelj|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/manjsi-prirast-okuzb-a-nadaljnje-polnjenje-bolnisnicnih-kapacitet/541108|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-03}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Gantar: Pogovarjamo se o hitrih testih za gospodarstvo|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-torek-2027-novih-okuzb-umrlo-29-ljudi-gantar-zdravstveni-sistem-se-je-razmeram-zelo-prilagodil/541205|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-04}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V bolnišnicah že 1023 bolnikov, vlada podaljšala ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-sredo-potrjenih-1685-okuzb-zaradi-covida-19-v-bolnisnicah-ze-1023-bolnikov/541331|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-05}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Optimistične napovedi o cepivu. "Varnost je najpomembnejša."|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/stevilo-covidnih-bolnikov-v-bolnisnicah-se-vedno-narasca-a-rast-se-umirja/541430|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-06}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V petek umrlo 34 ljudi, največ doslej; Jereb: "Pri smrtnih žrtvah še nismo dosegli vrha"|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/znova-vec-kot-cetrtina-pozitivnih-testov-ijs-vrha-se-nismo-dosegli/541559|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-07}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V soboto 889 okužb, hospitaliziranih 1125 bolnikov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-soboto-889-okuzb-hospitaliziranih-1125-bolnikov/541637|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-09|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Gantar predlaga popolno zaprtje države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-nedeljo-opravljenih-2063-testov-potrjenih-464-okuzb/541696|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-09}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Prvo cepivo bi lahko bilo dostopno v drugi polovici decembra 2020|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/hospitaliziranih-1171-bolnikov-skoraj-200-jih-potrebuje-intenzivno-nego/541815|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-10}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=O Gantarjevem predlogu glede ukrepov razpravljala koalicija, odločitev v četrtek|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-torek-potrjenih-2217-okuzb-gantar-se-kdo-dvomi-da-zaostritve-ukrepov-niso-nujne/541932|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-11}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V sredo 1925 novih primerov okužbe, umrlo 41 covidnih bolnikov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-sredo-1925-novih-primerov-okuzbe-umrlo-41-covidnih-bolnikov/542027|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-12|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Po pojavnosti okužb pomurska regija prehitela gorenjsko|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/jereb-smrtnost-zaradi-covida-19-je-vsaj-desetkrat-visja-kot-pri-gripi/542138|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-13}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Krivec (SDS) imel pozitiven izvid testa; NIJZ svari pred oglasi s "čudežnimi" kapljicami|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/beoviceva-ne-moremo-se-govoriti-o-vrhu-epidemije-nijz-svari-pred-oglasi-s-cudeznimi-kapljicami/542290|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-14}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Direktor Golnika svari pred lažnim optimizmom, trende je treba spremljati še kakšen teden ali dva|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/zarisca-ki-izstopajo-so-bovec-domzale-kamnik-ptuj-in-slovenj-gradec/542355|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-15}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada je epidemijo podaljšala še za 30 dni|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-odkrili-501-novo-okuzbo-delez-pozitivnih-je-28-odstoten/542439|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-16}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V ponedeljek potrjenih 1388 okužb, umrlo 45 bolnikov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-ponedeljek-potrjenih-1388-okuzb-umrlo-45-bolnikov/542552|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-17}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Bolnišnice bodo tedensko preventivno testirale vse zaposlene|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/neuradno-v-torek-potrjenih-2013-okuzb/542673|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-18}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Rozman: "Žalostno je, da imamo v zadnjih sedmih dneh najvišjo smrtnost v Evropi"|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/po-6806-testih-na-novi-koronavirus-potrjenih-2064-okuzb/542791|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-19}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ministrstva morajo pripraviti vse za množično prostovoljno testiranje|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/najbolj-okuzena-regija-ostaja-pomurje-kadrovske-stiske-v-bolnisnicah/542914|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-20}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V severnoprimorskih domovih za starejše umirjanje števila novih okužb|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/stevilo-umrlih-preseglo-1000-vlada-za-en-teden-podaljsala-omejitve-gibanja-in-zbiranja/543031|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-21}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Kacin: V bolnišnicah so razmere obvladane, bolj skrbijo vdori v domove za starejše|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/potrjenih-1024-okuzb-delez-pozitivnih-testov-30-odstoten-kacin-bolj-skrbijo-vdori-v-domove/543109|website=www.rtvslo.si|access-date=2020-11-22}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Gantar: V domovih za starejše do 20.000 testov na teden|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-470-potrjenih-okuzb-na-novi-koronavirus-in-45-umrlih/543176|website=www.rtvslo.si|access-date=2020-11-23}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Vladi bodo predlagali podaljšanje ukrepov. UKC Maribor že prenapolnjen, v ljubljanskem rekord.|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/kacin-stevilo-okuzb-se-se-vedno-znizuje-prepocasi/543292|website=www.rtvslo.si|access-date=2020-11-24}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj se okužbe širijo na delovnih mestih. Vlada snuje načrt sproščanja ukrepov.|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/najbolj-se-okuzbe-sirijo-na-delovnih-mestih-vlada-snuje-nacrt-sproscanja-ukrepov/543405|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-25|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Šole, neživilske trgovine, kulturne ustanove, javni promet še naprej zaprti oz. ustavljeni|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-sredo-potrjenih-1767-okuzb-z-novim-koronavirusom-umrlo-46-bolnikov/543543|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-26}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Kacin: Do sproščanja ukrepov le ob postopnem izboljševanju epidemioloških razmer|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/kacin-do-sproscanja-ukrepov-le-ob-postopnem-izboljsevanju-epidemioloskih-razmer/543679|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-27|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title="Zadnji podatki pokazali nekaj upanja; če se bo trend nadaljeval, imamo možnosti za varno odpiranje"|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/zadnji-podatki-pokazali-nekaj-upanja-ce-se-bo-trend-nadaljeval-imamo-moznosti-za-varno-odpiranje/543841|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-11-28}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Zabeležili 1106 okužb, umrlo 48 bolnikov|url=https://www.24ur.com/novice/korona/neuradno-zabelezili-1106-okuzb-delez-pozitivnih-testov-spet-visji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-29|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V nedeljo ob le 1880 testih 428 pozitivnih. Umrlo 51 bolnikov s covidom-19.|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-ob-le-1880-testih-428-pozitivnih-umrlo-51-bolnikov-s-covidom-19/543985|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-30|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V ponedeljek 1292 potrjenih okužb, umrlo 55 bolnikov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-ponedeljek-1292-potrjenih-okuzb-umrlo-55-bolnikov/544122|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-01}}</ref> |} {{Image frame |caption=Število okužb in testov v novembru |content = {{Graph:Chart |align=right |width=400 |height=150 |type=line |yAxisMin=-1 |colors=OrangeRed, GreenYellow |showSymbols= |xGrid= |yGrid= |y1= 557,1176,2027,1685,1564,1612,889,464,1084,2217,1925,1508,1731,920,501,1388,2013,2064,1546,1690,1024,470,1302,2226,1767,1609,1591,1106,428,1292 |y2=2244,4587,6311,5991,5895,6340,3918,2063,4457,7515,6767,5762,6675,3563,1792,5326,6813,6806,5673,6580,3432,1742,5596,8063,7391,6587,6938,3644,1880,5868 |x=1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16,17,18,19,20,21,22,23,24,25,26,27,28,29,30,31 }} |below= {{legend|OrangeRed|Število pozitvnih testov}} {{legend|GreenYellow|Število testiranih}} }} <!-- Če dodajaš v tabelo, prosim posodbi tudi graf --> {| class="wikitable" |+December 2020 !Dan !1. !2. !3. !4. !5. !6. !7. !8. !9. !10. !11. !12. !13. !14. !15. !16. !17. !18. !19. !20. !21. !22. !23. !24. !25. !26. !27. !28. !29. !30. !31. |- !Novih okužb |<small>2429</small> |<small>1771</small> |<small>1784</small> |<small>1636</small> |<small>1030</small> |<small>480</small> |<small>1627</small> |<small>2139</small> |<small>1830</small> |<small>1813</small> |<small>1744</small> |<small>830</small> |<small>431</small> |<small>1523</small> |<small>2107</small> |<small>1642</small> |<small>1512</small> |<small>1427</small> |<small>884</small> |<small>395</small> |<small>1474</small> |<small>2129</small> |<small>2040</small> |<small>1783</small> |<small>365</small> |<small>614</small> |<small>517</small> |<small>1957</small> |<small>2410</small> |<small>2412</small> |<small>1752</small> |- !Št. testiranj |<small>7178</small> |<small>6604</small> |<small>6853</small> |<small>6344</small> |<small>3744</small> |<small>1751</small> |<small>6158</small> |<small>7003</small> |<small>6410</small> |<small>6453</small> |<small>6127</small> |<small>2648</small> |<small>1679</small> |<small>5634</small> |<small>6579</small> |<small>6350</small> |<small>5862</small> |<small>5600</small> |<small>2646</small> |<small>1446</small> |<small>5763</small> |<small>10593</small> |<small>14098</small> |<small>12423</small> |<small>1461</small> |<small>2438</small> |<small>1976</small> |<small>10750</small> |<small>13166</small> |<small>14383</small> |<small>8914</small> |- !Sklic |<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Kmalu sprostitev nekaterih storitvenih dejavnosti, morda dela javnega prometa|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-torek-2429-potrjenih-okuzb-in-57-smrti/544241|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-02}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V sredo potrdili 1.771 okužb, 45 oseb umrlo|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-v-sredo-potrdili-1-771-okuzb-540367|website=www.siol.net/|accessdate=2020-12-03}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo: Prihodnji teden bi lahko začeli odpiranje trgovin z oblačili in obutvijo |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/potrjenih-1784-okuzb-umrlo-61-bolnikov-najvec-do-zdaj/544506|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-04}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V petek potrjenih 1.636 okužb, 47 ljudi je umrlo|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-petek-potrjenih-1-636-okuzb-47-ljudi-je-umrlo/544620|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19) {{!}} www.nijz.si|url=https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19|website=www.nijz.si|accessdate=2020-12-06}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V nedeljo potrjenih 480 okužb, Mario Fafangel zapušča vladno strokovno skupino|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-potrjenih-480-okuzb-mario-fafangel-zapusca-vladno-strokovno-skupino/544757|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Vogrin (UKC Maribor): "Drugi val je že zdaj desetkrat večji"|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vogrin-ukc-maribor-drugi-val-je-ze-zdaj-desetkrat-vecji/544887|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-08|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj okužena statistična regija je Posavje, najmanjši delež okuženih v osrednji Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/najbolj-okuzena-statisticna-regija-je-posavje-najmanjsi-delez-okuzenih-v-osrednji-sloveniji/545029|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Za zaščito nosno-ustnega predela je po novem obvezna maska, ruta ali šal ne zadostujeta več|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-sredo-6410-testiranj-in-1839-potrjenih-okuzb/545152|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-10}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V četrtek potrdili 1.813 novih okužb, umrlo 49 ljudi #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-cetrtek-potrdili-xxx-novih-okuzb-541056|website=www.siol.net|accessdate=2020-12-11}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Spet visoko število novih okužb, zaradi covid-19 že več kot dva tisoč mrtvih|url=https://siol.net/novice/slovenija/potrdili-1-744-novih-okuzb-za-covid-19-umrlo-43-bolnikov-541151|website=www.siol.net|accessdate=2020-12-12}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V soboto potrdili 830 novih okužb, umrlo 22 bolnikov s covid-19|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-soboto-potrdili-830-novih-okuzb-umrlo-22-bolnikov-s-covid-19-541205|website=www.siol.net|accessdate=2020-12-14}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V nedeljo 431 potrjenih okužb, 44 smrti s covidom-19|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-431-potrjenih-okuzb-44-smrti-s-covidom-19/545600|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-14|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani že prihodnji teden morda množično testiranje|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-v-ponedeljek-potrdili-1-524-novih-okuzb-541343|website=siol.net|accessdate=2020-12-16|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Lejko Zupančeva: Razmere se umirjajo 'mikroskopsko' počasi, osebje je utrujeno|url=https://www.24ur.com/novice/korona/maske-ob-zadostni-razdalji-na-prostem-niso-vec-obvezne-vlada-o-ukrepih-med-prazniki.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-16|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V sredo 1642 okužb, umrlo 43 bolnikov s covidom-19|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-sredo-1642-okuzb-umrlo-43-bolnikov-s-covidom-19/545973|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V četrtek 1512 okužb|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-cetrtek-1512-okuzb/546111|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-18|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Znani rezultati petkovih testov|url=https://siol.net/novice/slovenija/znani-rezultati-petkovih-testov-so-ukrepi-koncno-zaceli-prijemati-541740|website=www.siol.net|accessdate=2020-12-19|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Začetek poskusnega množičnega testiranja premaknjen na torek|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/premier-jansa-opozarja-na-zaostren-vstop-v-slovenijo-ne-odpravljajte-se-preko-meje/546322|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-20}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V nedeljo 1446 testov in 395 okužb, umrlo 26 bolnikov s covidom-19|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-1446-testov-in-395-okuzb-umrlo-26-bolnikov-s-covidom-19/546389|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-21|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V ponedeljek 1474 okužb, velik porast okuženih v sežanskem domu starejših občanov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-ponedeljek-1474-okuzb-velik-porast-okuzenih-v-sezanskem-domu-starejsih-obcanov/546526|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-22|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V torek ob 10.593 testiranjih potrjenih 2129 novih okužb|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-torek-ob-10-593-testiranjih-potrjenih-2129-novih-okuzb/546663|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V sredo potrdili 2.040 novih okužb|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-sredo-potrdili-2040-novih-okuzb-542105|website=siol.net|accessdate=2020-12-25|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V četrtek ob več kot 12.000 testih odkrili 1783 okužb, umrlo 28 bolnikov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-cetrtek-ob-vec-kot-12-000-testih-odkrili-1783-okuzb-umrlo-28-bolnikov/546895|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-25|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Fafangel: Imamo varno in učinkovito cepivo|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/fafangel-imamo-varno-in-ucinkovito-cepivo/546955|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-26|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V soboto potrdili 614 novih okužb, umrlo 33 bolnikov|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-soboto-potrdili-614-okuzb-542250 |website=www.siol.net|access-date=2020-12-27|date=2020-12-27}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=STA: V nedeljo potrdili 517 okužb s koronavirusom, umrlo 30 covidnih bolnikov|url=https://www.sta.si/2849162/v-nedeljo-potrdili-517-okuzb-s-koronavirusom-umrlo-30-covidnih-bolnikov|website=www.sta.si|accessdate=2020-12-29}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V ponedeljek skupno potrjenih 1957 okužb, umrlo 36 ljudi|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-ponedeljek-skupno-potrjenih-1957-okuzb-umrlo-36-ljudi/547221|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-29|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V torek potrdili več kot dva tisoč novih okužb. V Slovenijo prispela nova pošiljka cepiv. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/vceraj-potrdili-krepko-cez-2-tisoc-okuzb-542427|website=siol.net|accessdate=2021-01-01|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Janša: V prihodnjih tednih moramo biti zaradi prazničnih druženj pripravljeni na povečanje bolnikov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/jansa-v-prihodnjih-tednih-moramo-biti-zaradi-praznicnih-druzenj-pripravljeni-na-povecanje-bolnikov/547480|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-01|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V četrtek 8914 testiranih, 1752 okuženih in 31 umrlih|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/v-cetrtek-8914-testiranih-1752-okuzenih-in-32-umrlih/|website=Metropolitan.si|date=2021-01-01|accessdate=2021-01-01|language=sl}}</ref> |} {{Image frame |caption=Število okužb in testov v decembru |content = {{Graph:Chart |align=left |width=400 |height=150 |type=line |yAxisMin=-1 |colors=OrangeRed, GreenYellow |showSymbols= |xGrid= |yGrid= |y1=2429,1772,1784,1636,1030,480,1627,2139,1849,1813,1744,830,431,1523,2107,1642,1512,1427,844,395,1474,2129,2040,1783,365,614 |y2=7178,6704,6928,6344,3744,1751,6158,7003,6410,6453,6127,2648,1679,5634,6579,6350,5862,5600,2646,1446,5763,10593,14098,12423,1461,2438 |x=1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16,17,18,19,20,21,22,23,24,25,26,27,28,29,30,31 }} |below= {{legend|OrangeRed|Število pozitvnih testov}} {{legend|GreenYellow|Število testiranih}} }} {| class="wikitable" |+Januar 2021 !Dan !1. !2. !3. !4. !5. !6. !7. !8. !9. !10. !11. !12. !13. !14. !15. !16. !17. !18. !19. !20. !21. !22. !23. !24. !25. !26. !27. !28. !29. !30. !31. |- !Novih okužb |<small>388</small> |<small>725</small> |<small>744</small> |<small>2501</small> |<small>1177</small> |<small>2663</small> |<small>2045</small> |<small>1843</small> |<small>752</small> |<small>426</small> |<small>1860</small> |<small>2092</small> |<small>1767</small> |<small>1478</small> |<small>1523</small> |<small>569</small> |<small>293</small> |<small>1690</small> |<small>1698</small> |<small>1445</small> |<small>1439</small> |<small>1506</small> |<small>537</small> |<small>293</small> |<small>1652</small> |<small>1850</small> |<small>1516</small> |<small>1294</small> |<small>1290</small> | |<small>353</small> |- !Št. testiranj |<small>1591</small> |<small>2694</small> |<small>2671</small> |<small>23497</small> |<small>22194</small> |<small>18280</small> |<small>14718</small> |<small>13069</small> |<small>5161</small> |<small>2200</small> |<small>13967</small> |<small>11943</small> |<small>11494</small> |<small>11218</small> |<small>10553</small> |<small>3067</small> |<small>1769</small> |<small>14010</small> |<small>11308</small> |<small>11599</small> |<small>11149</small> |<small>11950</small> |<small>2975</small> |<small>2734</small> |<small>35092</small> |<small>15946</small> |<small>13597</small> |<small>12033</small> |<small>12793</small> | |<small>4684</small> |- !Sklic |<ref>{{Navedi splet|title=Na Obrežju kolone vozil tudi zaradi hitrih testov: do večera so jih opravili 700, večina negativnih|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/na-obrezju-kolone-vozil-tudi-zaradi-hitrih-testov-do-vecera-so-jih-opravili-700-vecina-negativnih/547620|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-02|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/stevilke/statisticni-pregled-koronavirusa-v-sloveniji/517212|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-04|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V nedeljo potrjenih skupno 744 okužb, prispelo novih 16.575 odmerkov cepiva|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-potrjenih-skupno-744-okuzb-prispelo-novih-16-575-odmerkov-cepiva/547764|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-04|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V ponedeljek potrdili 2.501 okužbo, delež pozitivnih še vedno visok|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-ponedeljek-potrdili-2-501-okuzbo-delez-pozitivnih-se-vedno-visok/547898|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-05|language=sl}}</ref> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27"/> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref>{{Navedi splet|title=Carotta: "Podatki o številu hospitalizacij kažejo, da se nikamor ne premaknemo"|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/carotta-podatki-o-stevilu-hospitalizacij-kazejo-da-se-nikamor-ne-premaknemo/548912|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-14|language=sl}}</ref> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name="rtvslo.si"/> |<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ne vemo še, ali se bo pouk v šolah jutri zares začel|url=https://www.24ur.com/novice/korona/koronaslovenija_2.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-25|language=sl}}</ref> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |<ref>{{Navedi splet|title=Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/stevilke/statisticni-pregled-koronavirusa-v-sloveniji/517212|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-29|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Kljub počasnemu umirjanju epidemije opozorila, da je prezgodaj za omilitev ukrepov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/kljub-pocasnemu-umirjanju-epidemije-opozorila-da-je-prezgodaj-za-omilitev-ukrepov/550820|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-31|language=sl}}</ref> |<ref name=":27" /> |<ref name=":27" /> |} {| class="wikitable" |+Februar 2021 !Dan !1. !2. !3. !4. !5. !6. !7. !8. !9. !10. !11. !12. !13. !14. !15. !16. !17. !18. !19. !20. !21. !22. !23. !24. !25. !26. !27. !28. |- !Novih okužb |<small>1619</small> |<small>1560</small> |<small>1267</small> |<small>959</small> |<small>990</small> |<small>498</small> |<small>304</small> |<small>357</small> |<small>1439</small> |<small>1385</small> |<small>1055</small> |<small>1005</small> |<small>329</small> |<small>224</small> |<small>740</small> |<small>1097</small> |<small>872</small> |<small>910</small> |<small>956</small> |<small>416</small> |<small>247</small> |<small>899</small> |<small>1089</small> |<small>852</small> |<small>912</small> |<small>948</small> |<small>451</small> |<small>243</small> |- !Št. testiranj |<small>37299</small> |<small>15946</small> |<small>14545</small> |<small>12904</small> |<small>17264</small> |<small>5367</small> |<small>3831</small> |<small>11253</small> |<small>44504</small> |<small>26270</small> |<small>23649</small> |<small>23097</small> |<small>1848</small> |<small>1274</small> |<small>4402</small> |<small>5115</small> |<small>4271</small> |<small>4566</small> |<small>4397</small> |<small>2067</small> |<small>1428</small> |<small>4369</small> |<small>5316</small> |<small>4565</small> |<small>4484</small> |<small>4861</small> |<small>2611</small> |<small>1451</small> |- !Sklic |<ref name=":27" /> |<ref>{{Navedi splet|title=Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/stevilke/statisticni-pregled-koronavirusa-v-sloveniji/517212|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-03|language=sl}}</ref> |<ref name=":27" /> |<ref>{{Navedi splet|title=V četrtek potrjenih 959 okužb, umrlo 14 bolnikov|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-cetrtek-potrjenih-959-okuzb-umrlo-14-bolnikov/551434|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-05|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V petek skupno potrjenih 990 okužb, prispela prva pošiljka cepiva AstraZenece|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-petek-skupno-potrjenih-990-okuzb-prispela-prva-posiljka-cepiva-astrazenece/551542|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-06|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V soboto 498 okužb, 11 bolnikov umrlo|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-soboto-498-okuzb-11-bolnikov-umrlo/551632|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-07|language=sl}}</ref> |<ref name=":27" /> |<ref name="#1"/> |<ref>{{Navedi splet|title=Včeraj po 1493 testiranjiH s PCR testom okuženih 204 oseb, umrlo 19 bolnikov; Vse bliže oranžni fazi|url=https://ljnovice.si/2021/02/09/vceraj-po-1493-testiranjih-s-pcr-testom-okuzenih-204-oseb-umrlo-19-bolnikov-vse-blize-oranzni-fazi/|date=2021-02-09|accessdate=2021-02-12|first=LJUBLJANSKE NOVICE-slovenske elektronske|last=novice}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V sredo potrdili 1385 okužb z novim koronavirusom|url=https://www.24ur.com/novice/korona/v-sredo-potrdili-1385-okuzb-z-novim-koronavirusom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-12|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V četrtek skupno potrjenih 1055 okužb, število hospitaliziranih se je spustilo pod 800|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-cetrtek-skupno-potrjenih-1055-okuzb-stevilo-hospitaliziranih-se-je-spustilo-pod-800/568935|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-12|language=sl}}</ref> |<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/stevilke/statisticni-pregled-koronavirusa-v-sloveniji/517212|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref> |<ref name=":30" /> |<ref>{{Navedi splet|title=V nedeljo 1274 PCR testov, 244 okužb in 11 smrti|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-1274-pcr-testov-244-okuzb-in-11-smrti/569569|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Toliko novih primerov okužb so potrdili včeraj|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-ponedeljek-potrdili-740-novih-okuzb-s-koronavirusom-545890|website=siol.net|accessdate=2021-02-18|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=STA: V torek potrdili 1097 okužb z novim koronavirusom, umrlo 12 covidnih bolnikov|url=https://www.sta.si/2868658/v-torek-potrdili-1097-okuzb-z-novim-koronavirusom-umrlo-12-covidnih-bolnikov|website=www.sta.si|accessdate=2021-02-18}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Mikrobiološki inštitut: Angleška različica se širi tudi pri nas|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/mikrobioloski-institut-angleska-razlicica-se-siri-tudi-pri-nas/569963|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-18|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V četrtek potrjenih 910 okužb, umrlo sedem ljudi s covidom-19|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-cetrtek-potrjenih-910-okuzb-umrlo-sedem-ljudi-s-covidom-19/570082|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-19|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V petek 956 okužb, delež pozitivnih testov 21,7-odstoten|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-petek-956-okuzb-delez-pozitivnih-testov-21-7-odstoten/570231|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-20|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V soboto 416 okužb, umrlo sedem ljudi|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-soboto-416-okuzb-umrlo-sedem-ljudi/570302|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-21|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V nedeljo potrjenih 247 okužb ob 1428 opravljenih testih|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-potrjenih-247-okuzb-ob-1428-opravljenih-testih/570365|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-22|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Med prednostnimi skupinami za cepljenje vsi, za katere je zdaj obvezno periodično testiranje|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/jansa-med-prednostnimi-skupinami-za-cepljenje-vsi-za-katere-je-zdaj-obvezno-periodicno-testiranje/570499|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V torek 1089 okužb ob 5316 PCR-testih|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-torek-1089-okuzb-ob-5316-pcr-testih/570626|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V sredo 852 okužb ob 4565 opravljenih PCR-testih, sedem covidnih bolnikov umrlo|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-sredo-852-okuzb-ob-4565-opravljenih-pcr-testih-sedem-covidnih-bolnikov-umrlo/570775|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Koronavirus: objavljene najnovejše številke za Slovenijo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-cetrtek-odkrili-912-novih-primerov-okuzbe-546698|website=siol.net|accessdate=2021-02-26|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=STA: V petek potrdili 948 okužb z novim koronavirusom, umrlo 13 covidnih bolnikov|url=https://www.sta.si/2872733/v-petek-potrdili-948-okuzb-z-novim-koronavirusom-umrlo-13-covidnih-bolnikov|website=www.sta.si|accessdate=2021-02-28}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=Jutri v šole vsi šolarji in dijaki 4. letnikov, kmalu tudi preostali?|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/jutri-v-sole-vsi-solarji-in-dijaki-4-letnikov-kmalu-tudi-preostali/571148|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V nedeljo 243 okužb ob 1451 opravljenih testih|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-nedeljo-243-okuzb-ob-1451-opravljenih-testih/571230|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-01|language=sl}}</ref> |} {| class="wikitable" |+Marec 2021 !Dan !1. !2. !3. !4. |- !Novih okužb |<small>729</small> |<small>1209</small> |<small>1019</small> |<small>881</small> |- !Št. testiranj |<small>4487</small> |<small>6.212</small> |<small>5822</small> |<small>5435</small> |- !Sklic |<ref>{{Navedi splet|title=V novi strategiji cepljenja 61 cepilnih centrov, pogodba za še 349 tisoč odmerkov cepiva Pfizerja|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-novi-strategiji-cepljenja-61-cepilnih-centrov-pogodba-za-se-349-tisoc-odmerkov-cepiva-pfizerja/571355|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-02|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V torek potrjenih 1209 okužb, umrlo 11 bolnikov s covidom-19|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-torek-potrjenih-1209-okuzb-umrlo-11-bolnikov-s-covidom-19/571519|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-03|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V sredo potrjenih 1019 okužb, umrli štirje bolniki s covidom-19|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sredo-potrjenih-1019-okuzb-umrli-stirje-bolniki-s-covidom-19/571639|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-04|language=sl}}</ref> |<ref>{{Navedi splet|title=V četrtek potrjenih 881 okužb, umrli štirje covidni bolniki|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-cetrtek-potrjenih-881-okuzb-umrli-stirje-covidni-bolniki/571801|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-05|language=sl}}</ref> |} {| class="wikitable sortable" |+ Število potrjenih primerov COVID-19 po statistični regiji bivanja do vključno 26. 4. 2020<ref name="nijz-dnevno"/> !Regija !Primerov |- |Gorenjska |83 |- |Goriška |22 |- |JV Slovenija |146 |- |Koroška |49 |- |Obalno-kraška |24 |- |Osrednjeslovenska |409 |- |Podravska |119 |- |Pomurska |166 |- |Posavska |13 |- |Primorsko-Notranjska |31 |- |Savinjska |295 |- |Zasavska |33 |- |Tujina |12 |} == Glej tudi == * [[Seznam pomembnejših smrti zaradi pandemije koronavirusne bolezni 2019–20]] * [[COVID-19]] * [[SARS-CoV-2]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|COVID-19 pandemic in Slovenia}} * [http://covid-19.sledilnik.org/#/stats Sledilnik] * [http://www.gov.si/teme/koronavirus Epidemija COVID-19], Vlada Republike Slovenije. * [http://www.sta.si/v-srediscu/koronavirus2020 Koronavirus v Sloveniji : Zadnje novice in ključne informacije o epidemiji], [[Slovenska tiskovna agencija]]. * [https://covid19.biolab.si/ Nacionalna raziskava o razširjenosti COVID-19] [[Kategorija:2020 v Sloveniji]] [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] [[Kategorija:Koronavirusna bolezen 2019]] [[Kategorija:Zdravstvo v Sloveniji]] 577v4b5f0ef94y0pjaw70iu5wh60lfe Rado Riha 0 475800 5727022 5726779 2022-08-03T16:23:57Z Referatprednostno 211364 slovnični popravek wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. == Znanstveno delo == Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, [[Epistemologija|epistemologijo]], psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Freud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Rihova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture. Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}</ref> Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.<ref name=":0" /> == Življenjepis == Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992). Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Osemdeseta o osemdesetih.|last=Mendiževec|first=Aleš|publisher=Moderna galerija|year=2017|isbn=978-961-206-124-1|page=53-70|cobiss=289220608|editor-last=Piškur|editor-first=Bojana|publication-place=Ljubljana|chapter=a-TRAKTOR}}</ref> Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture. Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]]. V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] v Ljubljani. Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}</ref> == Zasebno življenje == Rado Riha se je rodil leta 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]]. == Dela == === Raziskovalni program === * Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025) === Raziskovalni projekti === * Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017) * Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013) * Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014) * SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017) * BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015) === Knjige === * Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982. * Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek). * Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), <nowiki>ISBN 86-7347-049-8</nowiki>. * Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia & Kant, 1993, <nowiki>ISBN 3-85132-039-5</nowiki>. * Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, <nowiki>ISBN 978-961-254-408-9</nowiki>. * Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, <nowiki>ISBN 978-3-85132-901-8</nowiki>. == Viri == === Viri v slovenščini === * ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=1&code1=cmn&code2=auto&search_term=riha%20radivoj</nowiki> >. * ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ</nowiki>>. * ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v</nowiki>>. * ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: <<nowiki>http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/</nowiki>>. * KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00. * SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Riha, Rado}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] fbm01rfreg604y85h60cptnbu0c5nnb 5727028 5727022 2022-08-03T16:45:23Z Referatprednostno 211364 /* Življenjepis */ manjše dopolnitve besedila in dodatni viri wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. == Znanstveno delo == Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, [[Epistemologija|epistemologijo]], psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. V svojem delu opozarja na pomen filozofije v družbi.<ref>{{Navedi revijo|last=Krečič|first=Jela|date=12.6.2006|title=Vulgoekonomizem razbija znanstveni porcelan. Pogovor s filozofom Radom Riho|magazine=Delo|page=8}}</ref> Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Freud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Intenzivno se je ukvarjal s filozofijo Immanuela Kanta in je tudi prevedel nekatera Kantova temeljna dela, med drugim ''Utemeljitev metafizike nravi, Kritiko praktičnega uma'' in ''Kritiko razsodne moči''. Rihova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov na temo kreativne prakse arhitekture. Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}</ref> Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Sodeloval je tudi pri izdaji in zborniku Kantovih del z naslovom ''Immanuel Kant,'' ''Zgodovinsko–političnih spisi''.<ref name=":0" /> == Življenjepis == Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992). Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Osemdeseta o osemdesetih.|last=Mendiževec|first=Aleš|publisher=Moderna galerija|year=2017|isbn=978-961-206-124-1|page=53-70|cobiss=289220608|editor-last=Piškur|editor-first=Bojana|publication-place=Ljubljana|chapter=a-TRAKTOR}}</ref> Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture. Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]]. V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] v Ljubljani. Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Riha|first=Rado|date=2.7.2021|title=Ali smo se za to borili?|magazine=Mladina|page=27}}</ref> == Zasebno življenje == Rado Riha se je rodil leta 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Munchnu. V Munchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]]. == Dela == === Raziskovalni program === * Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025) === Raziskovalni projekti === * Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017) * Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013) * Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014) * SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017) * BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015) === Knjige === * Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982. * Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek). * Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), <nowiki>ISBN 86-7347-049-8</nowiki>. * Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia & Kant, 1993, <nowiki>ISBN 3-85132-039-5</nowiki>. * Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, <nowiki>ISBN 978-961-254-408-9</nowiki>. * Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, <nowiki>ISBN 978-3-85132-901-8</nowiki>. == Viri == === Viri v slovenščini === * ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=1&code1=cmn&code2=auto&search_term=riha%20radivoj</nowiki> >. * ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ</nowiki>>. * ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v</nowiki>>. * ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: <<nowiki>http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/</nowiki>>. * KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00. * SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Riha, Rado}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] 5eq3ogej9q0u1ko65803kjsbnw2sk1j Grand Theft Auto V 0 479527 5727109 5726765 2022-08-03T18:51:43Z Florentina Veršič 146476 Dodan nov preveden odstavek. wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Grand Theft Auto V | image = Grand Theft Auto V.png | developer = [[Rockstar North]]{{efn|Pri projektu so pomagali [[Rockstar San Diego]], [[Rockstar Leeds]], [[Rockstar Toronto]], [[Rockstar New England]] in [[Rockstar London]].<ref>{{cite video game |title=Grand Theft Auto V |developer=[[Rockstar North]] |publisher=[[Rockstar Games]] |date=17. september 2013 |platform=[[PlayStation 3]] and [[Xbox 360]] |level=Credits}}</ref>}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = {{Unbulleted list|[[Leslie Benzies]]|Imran Sarwar}} | designer = {{Unbulleted list|Leslie Benzies|Imran Sarwar}} | programmer = Adam Fowler | artist = Aaron Garbut | writer = {{Unbulleted list|[[Dan Houser]]|Rupert Humphries|Michael Unsworth}} | composer = {{Unbulleted list|[[Tangerine Dream]]|[[Woody Jackson]]|[[The Alchemist (glasbebik)|The Alchemist]]|[[Oh No (glasbenik)|Oh No]]}} | series = ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'' | engine = [[Rockstar Advanced Game Engine|RAGE]] | platforms = {{Unbulleted list|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=17. september 2013|'''PS3''', '''Xbox 360'''|17. september 2013|'''PS4''', '''Xbox One'''|18. november 2014|'''Microsoft Windows'''|14. april 2015|'''PS5''', '''Xbox Series X/S'''|Q3/Q4 2021}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Grand Theft Auto V''''' (okrajšava '''''GTA V''''' oz. '''''GTA 5''''') je akcijsko-pustolovska igra iz leta [[2013]], ki jo je razvil [[Rockstar North]] in izdal [[Rockstar Games]]. Gre za sedmo izdaje glavne igre iz serije ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'', prvo po ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (''GTA IV'') iz leta 2008, skupno pa za petnajsto igro v seriji. Zgodba te enoigralske igre se odvija v izmišljeni državi San Andreas, ki temelji na južni [[Kalifornija|Kaliforniji]], v središču pa so trije protagonisti - bančni ropar Michael De Santa, ulični gangster Franklin Clinton in preprodajalec mamil Trevor Philips. Prikazuje njihove poskuse ropov pod pritiskom skorumpirane vladne agencije in močnih kriminalcev. Koncept odprtega sveta igralcem omogoča prosto gibanje po podeželju San Andreasa in izmišljenega mesta Los Santos, ki temelji na [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Igra se lahko igra v prvoosebnem ali tretjeosebnem načinu, igralec pa se lahko premika peš ali z vozilom. Igralec ima na voljo tri protagoniste in med njimi preklaplja tako med misijami kot izven njih. Zgodba se odvija po določenem zaporedju ropov, številne misije pa vključujejo tudi streljanje in vožnje. Ko igralec stori kaznivo dejanje, postane iskan s strani organov pregona. ''[[Grand Theft Auto Online]]'' je spletni način igre za več igralcev (sodeluje lahko do 30 igralcev), ki so med seboj v stiku v obliki različnih sodelovanj in tekmovanj. Razvoj igre se je pričel približno v času izida igre ''GTA IV'', v njem pa je sodelovalo veliko Rockstarjevih studiev po vsem svetu. Razvojna ekipa je navdih črpala tudi iz številnih svojih prejšnjih projektov, kot sta ''[[Red Dead Redemption]]'' in ''[[Max Payne 3]]'', zato je zasnovala igro, ki se vrti okoli treh glavnih protagonistov, kar je predstavljalo inovacijo v samem jedru strukture glede na predhodnike. Velik del razvojnega dela je predstavljalo ustvarjanje odprtega sveta, zato je več članov ekipe izvedlo terenske raziskave po Kaliforniji, da bi posneli posnetke za oblikovalsko ekipo. Zvočni posnetki igre vsebujejo izvirno glasbo, ki jo je ustvarila ekipa producentov, ki je sodelovala več let. Igra je izšla septembra 2013 za [[PlayStation 3]] in [[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]], novembra 2014 za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], aprila 2015 za [[Microsoft Windows|Windows]], marca 2022 pa za [[PlayStation 5]] in [[Xbox Series X/S]]. Obširno pričakovana in tržena igra je podrla prodajne rekorde v panogi in postala najhitreje prodajan izdelek za zabavo v zgodovini, saj so že prvi dan ustvarjalci z njo zaslužili 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa so že presegli milijardo dolarjev. Prejela je več pohval kritikov, pohvale pa so bile namenjene zasnovi z več protagonisti, odprtemu svetu, predstavitvi in izkušnji igranja. Hkrati pa je povzročila tudi polemike v zvezi s prikazovanjem nasilja in odnosa do žensk. Velja za eno najpomembnejših iger za sedmo in osmo generacijo igralnih konzol in spada med najboljše videoigre, ob koncu leta pa je prejela številne nagrade, vključno z nagradami za igro leta, ki jih je podelilo veči igralnih publikacij. Gre za drugo najbolje prodajano videoigro vseh časov z več kot 165 milijoni prodanih izvodov, od aprila 2018 pa velja za enega najuspešnejših izdelkov za zabavo vseh časov s približno 6 milijardami dolarjev prihodkov po vsem svetu. == Igranje == GTA V je akcijsko-pustolovska igra,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/9/4819272/grand-theft-auto-5-smashes-7-guinness-world-records|title=Grand Theft Auto 5 smashes 7 Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Polygon|last=Pitcher|first=Jenna}}</ref> ki se igra bodisi iz tretjeosebne<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/five-ways-you-can-make-grand-theft-auto-v-more-immersiv-1373584582|title=Five Ways You Can Make Grand Theft Auto V More Immersive|date=24. 9. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hamilton|first=Kirk}}</ref> ali prvoosebne perspektive.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/11/04/grand-theft-auto-v-a-new-perspective|title=Grand Theft Auto 5: A New Perspective|date=4. 11. 2014|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Igralci opravljajo misije - linearne scenarije z zastavljenimi cilji - za napredovanje skozi zgodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/12/grand-theft-auto-5-reinventing-the-open-world-rulebook|title=Grand Theft Auto V: Reinventing the Open-World Rulebook|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}</ref> Izven časa misij se lahko prosto sprehajajo po odprtem svetu. Ta je sestavljen iz podeželja San Andreasa, vključno z izmišljenim okrožjem Blaine in izmišljenim mestom Los Santos, ki je po površini precej večje od prizorišč prejšnjih iger iz serije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/377702/gta-v-world-is-bigger-than-red-dead-redemption-san-andreas-and-gta-4-combined/|title=GTA V world 'is bigger than Red Dead Redemption, San Andreas and GTA 4 combined|date=8. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Hussain|first=Tamoor}}</ref> Svet je mogoče v celoti raziskati že takoj na začetku igre, napredovanje v zgodbi pa odklene več vsebin.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/13/grand-theft-auto-5s-unseen-mastermind|title=Grand Theft Auto 5’s Unseen Mastermind|date=13. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo strelno orožje, eksplozive ali pa ga napadejo od blizu. Lahko tudi tečejo, skačejo, plavajo ali uporabljajo vozila za premikanje po svetu. Kot prilagoditev velikosti zemljevida so uvedli nove vrste vozil, ki jih v predhodni igri ''GTA IV'' ni bilo, med drugim [[zrakoplov s fiksnimi krili]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2012/nov/12/grand-theft-auto-v-preview-gta-5|title=Grand Theft Auto V preview: the inside story|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}</ref> V boju proti sovražnikom se lahko kot pomoč uporabljata tudi samodejno merjenje in sistem kritja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/video-game-previews/10033217/Grand-Theft-Auto-V-preview.html|title=Grand Theft Auto V preview|date=2. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Če se igralci poškodujejo, se bo njihov merilnik zdravja postopoma regeneriral do polovice. Ko se ta popolnoma izprazni (in protagonist umre), se ponovno pojavi v bolnišnici.<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 13.</ref> Ko igralci zagrešijo kazniva dejanja, se lahko odzovejo organi kazenskega pregona, kar prikazuje merilnik stopnje iskanosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/may/02/gta-5-preview-grand-theft-auto|title=Grand Theft Auto 5 preview: Rockstar invites you to Los Santos|date=3. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}</ref> Raven iskanosti prikazuje število zvezdic, najvišjo stopnjo predstavlja pet zvezdic, ko se v pregon vključijo policijski helikopterji in specialne ekipe (SWAT), ki želijo igralca ubiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-mystery-of-gta-vs-six-star-wanted-level-1702882721|title=The Mystery Of GTA V's Six-Star Wanted Level|date=7. 5. 2015|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hernandez|first=Patricia}}</ref> Merilnik preide v način ohlajanja in postopno niža raven iskanja, če so igralci nekaj časa skriti pred vidnim poljem policistov, ki je prikazan na mini zemljevidu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/reviews/review-grand-theft-auto-v/|title=Review: Grand Theft Auto V|accessdate=30. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> Enoigralski način omogoča igralcu nadzor treh likov: Michaela De Sante, Trevorja Philipsa in Franklina Clintona - kriminalcev, katerih zgodbe se med seboj prepletajo med opravljanjem misij. Nekatere se opravijo le z enim od njih, v drugih nastopita dva ali vsi trije.<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 57.</ref> Zunaj misij lahko igralci poljubno preklapljajo med liki z usmerjevalnim kompasom na zaslonu, vendar postane ta funkcija na različnih točkah v zgodbi omejena. Igra lahko med misijami samodejno preklopi med liki za izpolnitev določenih ciljev. Ko lik na usmerjevalnem kompasu utripa rdeče, pomeni, da je v nevarnosti in potrebuje pomoč. Ko utripa belo, pomeni, da ima strateško prednost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/03/world-first-hands-on-with-grand-theft-auto-v|title=World's First Hands-on With Grand Theft Auto V|date=3. 9. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}</ref> Čeprav igralci opravljajo misije kot katerikoli od treh protagonistov, težje misije večjih ropov zahtevajo pomoč sokrivcev, ki jih nadzoruje umetna inteligenca. Ti liki imajo edinstvene spretnosti, kot so vdiranje v računalnike in šoferske spretnosti. Če sostorilec preživi uspešen rop, vzame del denarne nagrade<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-v-the-making-of-a-great-heist-sequence/1100-6407826/|title=Grand Theft Auto V: The Making of a Great Heist Sequence|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Gamespot|last=Petit|first=Carolyn}}</ref> in je lahko na voljo za kasnejše misije z izboljšanimi svojimi edinstvenimi veščinami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130913154010/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/the-art-of-the-heist-in-gta-v.aspx|title=The Art Of The Heist In GTA V|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> Nekateri ropi dajejo na voljo več strategij - npr. igralci lahko prikrito ukrotijo civiliste s sredstvom za onesposobitev ali pa očitno napadejo prizorišče z izvlečenim orožjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/07/09/whats-new-in-the-grand-theft-auto-v-gameplay-trailer|title=What's New in the Grand Theft Auto V Gameplay Trailer|date=9. 7. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}</ref> Vsak protagonist ima osem spretnosti, ki predstavljajo njihove sposobnosti na določenih področjih, kot sta streljanje in vožnja. Čeprav se te izboljšajo skozi igro, ima vsak lik tudi posebno privzeto spretnost (npr. Trevorjevo znanje letenja).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/403297/previews/preview-gta-v-rewrites-the-open-world-rulebook-again/|title=Preview: GTA V rewrites the open-world rulebook... again|date=3. 5. 2013|accessdate=2. 8. 2022|last=Weaver|first=Tim}}</ref> Osma posebna veščina določa učinkovitost pri izvajanju teh spretnosti in je edinstvena za vsakega od njih. Michael upočasni čas med strelskimi obračuni, Franklin upočasni čas med vožnjo, Trevor pa povzroči dvakrat več škode nasprotnikom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130911052244/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/running-and-gunning-in-grand-theft-auto-v.aspx|title=Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> Merilec na zaslonu vsakega lika se ob izvajanju sposobnosti prazni in se obnovi, ko izvajajo spretna dejanja (npr. Franklin med vožnjo drifta ali Michael strelja v glave).<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 6.</ref> Med prostim gibanjem po svetu igre se lahko igralci vključijo v specifične dejavnosti, kot sta potapljanje in [[BASE jumping]] ter obiskujejo lokacije, kot so kinematografi in striptiz klubi. Vsak protagonist ima [[pametni telefon]] za stik s prijatelji, vključevanje v dejavnosti in dostop do interneta v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/grand-theft-auto-v-everything-is-bigger-and-better/|title=Grand Theft Auto V: Everything is bigger and better|accessdate=3. 8. 2022|website=Destructoid|last=Aziz|first=Hamza}}</ref> Internet omogoča igralcem trgovanje z delnicami na borzi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-5-review/|title=Grand Theft Auto 5 review|date=28. 11. 2014|accessdate=3. 8. 2022|website=Gamesradar|last=Pearson|first=Rob}}</ref> Igralci lahko tudi kupujejo nepremičnine kot so garaže in razna podjetja, nadgrajujejo orožje in vozila v arzenalu vsakega lika ter prilagodijo svoj videz z nakupom oblek, frizur in tetovaž.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/05/02/putting-your-personal-stamp-on-grand-theft-auto-v.aspx|title=Putting Your Personal Stamp On Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> == Vsebina igre == Michael Townley, Trevor Philips in Brad Snider sodelujejo v roparskem ropu v Ludendorffu, North Yankton. Devet let pozneje Michael živi pod zaščito prič z družino v Los Santosu, pod nadimkom Michael De Santa. Po vsem mestu Franklin Clinton dela za skorumpiranega armenskega prodajalca avtomobilov in sreča Michaela, ko poskuša lažno odvzeti vozilo njegovega sina Jamesa; Michael in Franklin kasneje postaneta prijatelja. Ko Michael najde svojo ženo Amando, da spi s svojim teniškim trenerjem, on in Franklin z avtom lovita trenerja na hrib, kjer Michael v jezi uniči njegovo hišo. Lastnica se izkaže za ženo Martina Madraza, mehiškega lorda z mamili, ki zahteva odškodnino, da se izogne ​​nadaljnjemu nasilju. Michael se vrne v življenje s kaznivim dejanjem, da bi pridobil denar, pri čemer je Franklina navedel kot sostorilca. S pomočjo Michaelovega starega prijatelja Lesterja Crest-a, invalidskega hekerja, izvajajo velike načrte, da bi poplačali dolg. Trevor, ki zdaj živi v prikoličnem parku na obrobju Los Santosa, sliši po televiziji in spozna, da je bilo to Michaelovo ročno delo; Trevor je verjel, da je bil Michael ubit med njihovim roparskim ropom pred devetimi leti. Trevor preseneti Michaela in se znova združi z njim, potem ko je pride v njegov dom. Ko čas mineva, osebna življenja glavnih junakov začnejo bežati izpod nadzora. Michaelovo vse bolj zaničujoče vedenje njegovo družino spodbudi, da ga zapusti. Tudi Franklinovo vedenje spodbudi njegovo punco, da ga zapusti. Ko Michael postane filmski producent v filmskem studiu Richards Majestic, Michael pride v konflikt z Devinom Westonom, samostojnim milijarderjem tveganega kapitalista in korporativnega raiderja, ki se zaobljubi za maščevanje, potem ko je njegov poskus onemogočil studio. Franklin medtem reši svojega prijatelja Lamarja Davisa pred gangsterjem in nekdanjim prijateljem Haroldom "Stretch" Josephom, ki večkrat poskuša ubiti Lamarja, da bi se izkazal za svojega novega brata. Ob istem nepremišljenem prizadevanju Trevorja za utrditev nadzora nad različnimi črnimi trgi v okrožju Blaine ga vidi vojna proti motociklističnemu klubu The Lost outlaw, več latinskoameriškim uničajočim tolpam, tekmeci trgovcev z metri, Hillbillies, zasebnim podjetjem za varovanje Merryweather in Triad kingpin, Wei Cheng. Agenta zveznega preiskovalnega urada (FIB) Dave Norton in Steve Haines stopita v stik z Michaelom in zahtevata, da on, Franklin in Trevor opravijo vrsto operacij, da bi spodkopali rivalsko agencijo, agencijo za mednarodne zadeve (IAA). Pod Steveovim vodstvom in s pomočjo Lesterja napadejo oklepni konvoj, ki nosi sredstva namenjena za IAA, in ukradejo poskusno kemično orožje iz laboratorija, ki ga nadzira IAA.  Ker je Steve pod vse večjim nadzorom, prisili Michaela in Franklina, da iz strežnikov FIB izbrišejo kakršne koli dokaze, uporabljene proti njemu. Michael izkoristi priložnost, da izbriše podatke o svojih dejavnostih in uniči Stevetov vzvod nad njim. Sčasoma Michael, Trevor, Franklin in Lester začnejo načrtovati njihov najbolj drzen podvig doslej: oropati trgovino zlata. Michael se do tega trenutka pomiri z družino, Franklin pa s svojo punco. Vendar Trevor odkrije, da Brada niso zaprli, kot je bilo prepričano, ampak so ga ubili med ropom v Ludendorffu in pokopali v grobu, označenega za Michaela. Trevorjevi občutki izdaje povzročajo trenja v skupini in grozijo, da bodo spodkopali njihove načrte za depozitarje Unije. Steve izda izdajalca Michaela in Daveja, da sta se ujela v mehiškem obračunu med FIB, IAA in Merryweatherjem. Trevor, ki čuti, da je edini, ki ima pravico ubiti Michaela, jim priskoči na pomoč. Kljub temu, da Michaela ni odpustil, se Trevor strinja, da bo opravil plen Unije in nato z njim razdelil pot. Pristoj je uspešno zaključen, toda Franklina nato na domu obiščeta Steve in Dave, ki trdita, da ima Trevor odgovornost, in Devin, ki se želi maščevati za Michaelovo izdajo. Franklin ima tri možnosti: ubiti Trevora, ubiti Michaela ali rešiti oba v samomorilski misiji. Če se bo Franklin odločil ubiti Michaela ali Trevorja, prekine stike s človekom, ki ga prizanese, in se vrne v svoje staro življenje. Sicer pa trio zdrži napad FIB-a in Merryweather-ja, preden Michael, Franklin in Trevor ubijejo Cheng, Stretch, Steve-a in Devina. Michael, Trevor in Franklin se pomirijo, vsi trije pa nehajo sodelovati, vendar ostanejo prijatelji. == Odziv == Igra je na trgu in po pričakovanjih podrla rekord prodaje v industriji in postala najhitreje prodajani zabavni izdelek v zgodovini, v prvem dnevu je zaslužila 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa milijardo dolarjev. Rockstar North je prejel široko kritiko, s pohvalo, usmerjenim v večkratno protagonistično zasnovo, odprti svet, predstavitev in igranje. Vendar je povzročila polemike, povezane z upodobitvijo nasilja predvsem nad ženskami, zato je GTA 5 v nekaterih državah prepovedan za igranje. Šteje se med najpomembnejšimi naslovi konzole za igranje sedme in osme generacije ter med najboljšimi video igrami, kar jih je bilo doslej, in je dobil priznanja ob koncu leta, vključno z nagradami igre leta iz številnih publikacij za igre. Gre za drugo najbolje prodajano video igro vseh časov z več kot 120 milijoni odpremljenih kopij in za enega najbolj finančno uspešnih razvedrilnih izdelkov vseh časov z okoli 6 milijardami dolarjev svetovnega prihodka. ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{Sklici|2}} == Viri == * {{cite book |last1=Bogenn |first1=Tim |last2=Barba |first2=Rick |date=2013 |title=Grand Theft Auto V Signature Series Strategy Guide |publisher=[[BradyGames]] |isbn=9780744014679 }} * {{cite journal |last=Bertz |first=Matt |title=Go Big Or Go Home |publisher=United States: [[GameStop]] |journal=[[Game Informer]] |issue=236 |date=December 2012 |pages=72–95 }} * {{cite magazine |title=Play: Economies of scale |publisher=[[Future plc]] |magazine=[[Edge (magazine)|Edge]] |issue=259 |date=November 2013 |pages=85–88 |url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |ref={{harvid|Edge|2013}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20130919065641/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |archive-date=19 September 2013 |url-status=dead}} == Zunanje povezave == <!-- =================== {{No more links}} ============================ | PLEASE BE CAUTIOUS IN ADDING MORE LINKS TO THIS ARTICLE. Wikipedia | | is not a collection of links nor should it be used for advertising. | | Excessive or inappropriate links WILL BE DELETED. | | See [[Wikipedia:External links]] & [[Wikipedia:Spam]] for details. | | If there are already plentiful links, please propose additions or | | replacements on this article's discussion page, or submit your link | | to the relevant category at the Open Directory Project (dmoz.org) | | and link back to that category using the {{dmoz}} template. | ======================= {{No more links}} ========================== --> {{Wikiquote}} * {{Official website}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Akcijske videoigre]] [[Kategorija:Pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2013]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 3]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 5]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za Xbox 360]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] [[Kategorija:Grand Theft Auto]] h2fyubu8isq7u4esl7o29e4t6sp752o Predloga:Kurentovanje 10 490801 5727077 5449576 2022-08-03T18:27:06Z Yerpo 8417 slog wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Kurentovanje | title = [[Kurentovanje]] | listclass = hlist | group1 = Kurentovanje | list1 = * [[1. Kurentovanje (1960)|1960]] * [[2. Kurentovanje (1961)|1961]] * [[3. Kurentovanje (1962)|1962]] * [[4. Kurentovanje (1963)|1963]] * 1964 * 1965 * 1966 * 1968 * 1969 * 1970 * 1971 * 1972 * 1973 * 1974 * 1975 * 1976 * 1977 * 1978 * 1979 * 1980 * 1981 * 1982 * 1983 * 1984 * 1985 * [[26. Kurentovanje (1986)|1986]] * 1987 * 1988 * 1989 * 1990 * 1991 * 1992 * 1993 * [[34. Kurentovanje (1994)|1994]] * 1995 * 1996 * 1997 * 1998 * 1999 * 2000 * 2001 * 2002 * 2003 * 2004 * 2005 * 2006 * 2007 * 2008 * 2009 * 2010 * 2011 * 2012 * 2013 * 2014 * 2015 * 2016 * 2017 * 2018 * 2019 * [[60. Kurentovanje (2020)|2020]] * [[61. Kurentovanje (2021)|2021]] | group2 = Odpovedano | list2 = * [[Kurentovanje 1967 (odpovedano)|1967]] <small>(močno deževje)</small> | group3 = Etnografske maske | list3 = * Kurent (korant) * Kopjaši * Orači * Rusa * Medved * Piceki * Vile * Rusa }}<noinclude> [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> 3zikz6csliv65jyefdbi2692i0timse The best of Ceca (turneja) 0 501627 5726983 5726715 2022-08-03T12:10:58Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 33 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Open air koncert* |150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Open air koncert* |300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pasha club |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{cite web|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{cite web|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |{{n/a}} |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Koncert na prostem |{{n/a}} |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |{{n/a}} |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |{{n/a}} |- |24. september 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |15. oktober 2022 |[[Augsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |5. november 2022 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |26. november 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]] 972jkdwdmb529ubdhbauiblrucwq5gn 5727261 5726983 2022-08-04T08:24:58Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 33 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Open air koncert* |150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Open air koncert* |300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pasha club |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{cite web|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{cite web|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Koncert na prostem |{{n/a}} |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |{{n/a}} |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |{{n/a}} |- |24. september 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |15. oktober 2022 |[[Augsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |5. november 2022 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |26. november 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]] h3te2cl89qpsg1rsi5zpdcxv9yiacge 5727311 5727261 2022-08-04T10:41:05Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 33 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Open air koncert* |150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Open air koncert* |300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pasha club |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{cite web|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{cite web|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Koncert na prostem |{{n/a}} |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |{{n/a}} |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |{{n/a}} |- |24. september 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |15. oktober 2022 |[[Augsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |5. november 2022 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |26. november 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]] 6jcd17uec9xsub81f4ki67a8km861xt Strop Sikstinske kapele 0 505914 5727248 5673389 2022-08-04T07:43:02Z Polonica 96398 /* Nadaljni dogodki */ pravopisni popravek wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file = Cappella sistina, volta 00.jpg | image_size = 205px | title = Strop Sikstinske kapele | artist = [[Michelangelo Buonarroti]] | year = [[1508]]-[[1512]] | type = [[freska]] | height_metric = 13 | width_metric = 36 | metric_unit = m | city = [[Vatikan]] | museum = [[Sikstinska kapela]], [[Vatikanski muzeji]] }} '''Strop Sikstinske kapele''' vsebuje zelo znan cikel [[freska|fresk]] [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela Buonarrotija]], narejen v letih 1508-1512 in velja za eno absolutnih in najpomembnejših mojstrovin zahodne umetnosti. Naročil ga je [[papež Julij II.]], za umetnika pa je bil to izjemen izziv, ki poleg tega, da slikarstva ni občutil kot umetnost, ki mu je bila bolj všeč (vedno se je razglašal za kiparja), v rekordnem času dokončal kompleksno dekoracijo skoraj 500 m² in skoraj sam.<ref name=":0">Adriano Marinazzo, 2013, ''Ipotesi su un disegno michelangiolesco del foglio XIII, 175v, dell’Archivio Buonarroti'', Commentari d'arte, št. 52-53 [https://www.academia.edu/19527167/SISTINE_CEILING_Ipotesi_su_un_disegno_michelangiolesco_del_foglio_XIII_175v_dell_Archivio_Buonarroti_A_Hypothesis_Regarding_a_Drawing_by_Michelangelo_from_Folio_XIII_175v_of_the_Buonarroti_Archive_in_Commentari_darte_52_53_]</ref> Ciklus fresk je ikonološko zaključil ''Zgodbe o Jezusu in Mojzesu'', ki jih je naredila skupina slikarjev (med njimi [[Sandro Botticelli]], [[Domenico Ghirlandaio]], [[Perugino]], [[Luca Signorelli]] in [[Cosimo Rosselli]]) v letih 1481-1482, v času [[papež Sikst IV.|Siksta IV.]] Pravzaprav je Michelangelo na oboku naslikal zgodbe o človeštvu ''ante legem'', torej preden je Bog Mojzesu poslal plošče z [[Deset Božjih zapovedi|desetimi božjimi zapovedmi]]. == Zgodovina == === Projekti Julija II. === Spomladi 1506 je imel Michelangelo senzacionalen razhod s papežem Julijem II., ob prekinitvi grandioznega projekta za [[Grobnica papeža Julija II.|papeževo grobnico]], projekt ki mu je umetnik namenil vso energijo in pričakovanja. Julij II., ki mu je morda svetoval arhitekt [[Donato Bramante]], ki ni skrival svojega rivalstva z Michelangelom, je pravzaprav prišel do zaključka, da je skrb za lasten pokop slab znak. Verjetno je ob tej priložnosti papež, ambiciozna osebnost in ljubitelj umetnosti v funkciji politike<ref name="G20">Alvarez Gonzáles, cit., pag. 20.</ref>, že imel v mislih še eno veličastno delo, ki bi ga bilo treba zaupati florentinskemu umetniku in sicer poslikavo oboka Sikstinske kapele, ki jo je z zvezdnatim nebom že freskiral Piermatteo d'Amelia, v času sorodnika in predhodnika Siksta IV. Dejansko je maja 1504 grozeča razpoka v stropu povzročila, da je bila kapela več mesecev neuporabna, kjer so potekala najpomembnejša in slovesna praznovanja papeškega dvora. Toda Michelangelo, ki je novi predlog najprej prezrl, je takoj, ko je izvedel za prekinitev dela na nagrobnem spomeniku, ki so ga povzročile spletke med dvornimi umetniki, v naglici (18. aprila 1506) pobegnil iz Rima in se zatekel v Firence, kjer je ostal skoraj eno leto, kljub večkratnim klicem papeža. Papež je poslal tri kratke besede v Signorio v Firencah in nenehno vztrajanje gonfalonijera Pier Soderinija ("Ne želimo, da bi se vojskovali s papežem in ogrozili našo državo"), in Michelangelo je končno razmislil o spravi, in izkoristil priložnost papeževega obiska v Bologno (1507), da bi sodeloval v vojaški kampanji proti Bentivogliju.<ref name=B95>Baldini, cit., pag. 95</ref> === Naročilo === [[File:Cappella sistina, ricostruzione dell'interno prima degli interventi di Michelangelo, stampa del XIX secolo.jpg|thumb|left|Rekonstrukcija videza Sikstinske kapele pred Michelangelovimi posegi, grafika 19. stoletja]] [[File:Adriano Marinazzo Michelangelo first drawing Sistine Ceiling.jpg|thumb|Primerjava med Michelangelovo skico arhitekturnega profila Sikstinskega oboka (Buonarrotijev arhiv, XIII, 175v) in spodnjim pogledom na obok.[https://wm.academia.edu/adrianomarinazzo Adriano Marinazzo] (2013).]] Michelangelo je moral novi projekt poznati vsaj od leta 1506, ko je prejel pismo florentinskega mizarja in mojstra graditelja Piera di Jacopa Rossellija (z dne 10. maja), v katerem so mu povedali o večerji, ki je bila nekaj dni prej v [[Apostolska palača|Apostolski palači]]. Ob tej priložnosti bi papež Julij II. Bramanteju in drugim gostom razkril svoj namen, da Michelangelu zaupa prebarvanje oboka Sikstinske kapele, vendar se je arhitekt iz Urbina odzval tako, da je vzbudil dvom o resničnih sposobnostih Florentinu, slabo usposobljenem v freskah. Rosselli je nato skočil v obrambo rojaka Michelangela, ga nato opozoril in mu priporočil, naj sprejme naročilo. Pismo, ki zanika govorice, da je bil sam Bramante tisti, ki je papežu predlagal projekt za Michelangela, ker ga je poskušal diskreditirati (potrdili so ga Michelangelovi biografi), priča, da je dejansko obstajalo rivalstvo med umetniki papeškega dvora, ki v iskanju papeževe naklonjenosti niso želeli zamuditi priložnosti, da bi se obogatili z velikimi projekti, ki so si med seboj konkurirali, saj razpoložljivost sredstev, čeprav je bila velika, ni bila neskončna.<ref name="G146">Alvarez Gonzáles, cit., pag. 126.</ref> Poleg tega si iz pisma lahko predstavljamo dvome in težave, ki jih je imel Michelangelo, ko se je lotil dela, ki mu ni bilo všeč, saj ni bil ravno navajen fresko tehnike: med vajeništvom jo je res dobro opazoval v delavnici Ghirlandaioja (okoli 1487-1488), vendar tega ni prakticiral že leta, saj se je imel v celoti za kiparja in ne za slikarja. Na koncu pa se je Michelangelo kot ambiciozen človek odločil sprejeti naročilo in spoznal priložnost, da dokaže svojo sposobnost premagovanja omejitev, z neposrednim spopadom z velikimi florentinskimi mojstri, s katerimi se je izobraževal (začenši pri Ghirlandaiou).<ref name="G24">Alvarez Gonzáles, cit., pag. 24.</ref> Zdi se, da vsi namigi potrjujejo tezo, da je umetnik delo sprejel ne tako nejevoljno, kot so si zamislili njegovi biografi (Condivi in Vasari), motivirani bolj z nameni samoobrambe, ki jih je narekoval sam Michelangelo, predvsem pa se je želel znebiti obtožb in polemike v zvezi z zamudami pri nastanku nagrobnika Julija II., pa tudi v podporo njegovemu lastnemu mitu kot umetniku, ki je sposoben zmagati proti največjim težavam.<ref name="G147">Alvarez Gonzáles, cit., pag. 147.</ref> Naloga je bila v Rimu formalizirana med marcem in aprilom 1508, Michelangelo pa je v zapisku z dne 10. maja istega leta zapisal, da je za podjetje pridobil začetni predujem v višini petsto dukatov, »za katerega delam danes«: zagotovo so bile pripravljalne risbe, saj so bili potrebni pomočniki za operativno fazo zahtevani šele jeseni.<ref name="C88">Camesasca, cit., pag. 88.</ref> === Opredelitev predmeta === [[File:Michelangelo, schizzo del primo progetto della volta della sistina, british museum.jpg|thumb|upright=1.4|List Britanskega muzeja z risbo apostola in prvim projektom za partituro oboka]] [[File:Michelangelo, primo progetto per la sistina.jpg|thumb|upright=1.4|Detroitski list s prvim zapisom za trezor Sikstinske kapele]] Začetni projekt je vključeval upodobitev dvanajstih apostolov na obočnih kapah na katerih sloni obok (kjer so danes sedeži prerokinj), medtem ko bi bili na osrednjih poljih geometrijski okraski. Michelangelo je o tem projektu govoril pozneje, v pismu iz leta 1523 Gianu Francescu Fattucciju.<ref>[http://www.memofonte.it/home/ricerca/singolo_23.php?id=591&page=30& Archivio Buonarroti, V, n. 39: Lettera di Michelangelo a Giovan Francesco Fattucci.]</ref> Ostajata dve pripravljalni risbi, ena v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]] in ena v [[Detroit]]u: prva prikazuje dvanajst apostolov, ustoličenih v nišah na kapitelih, kjer so bili potem naslikani preroki; druga<ref>[http://www.dia.org/object-info/7f4c9820-23db-437e-98ae-043e3d0adc99.aspx?position=4 Progetto di Michelangelo] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150222224058/http://www.dia.org/object-info/7f4c9820-23db-437e-98ae-043e3d0adc99.aspx?position=4 |data=22 febbraio 2015 }}</ref> prikazuje študijo za niše, ki so bile prek oboka povezane s sistemom okrasnih elementov (ovali in nagnjene figure v dejanju držanja okvirjev), ki bi simulirali prečne loke; med slednjimi so bili veliki pravokotniki z osmerokotnimi okvirji.<ref name="D89">De Vecchi, cit., pag. 89.</ref> Nezadovoljen (»papežu sem povedal, da bi apostole delal sam, zdelo se mi je, da sem reven [...], ker so bili tudi oni revni«), je umetnik lahko razširil ikonografski program, kakor mu je bilo všeč, tako da pripoveduje zgodbo o človeštvu ''ante legem'' in se tako neprestano postavlja s temami fresk na stenah.<ref name="D90">De Vecchi, cit., pag. 90.</ref> Kompleksni ikonografski projekt je bil vsekakor razvit s sodelovanjem in naročnikovimi svetovalci in teologi papeškega dvora, med katerimi sta bila morda kardinal in frančiškanski teolog Marco Vigerio ter visoko kultivirani generalni vikar avguštincev Egidio da Viterbo. Šlo je za izdelavo prve sheme, s poudarkom na motivu lokov in večjim prostorom, rezerviranim za kvadratke, ki so jih označili (brez osmerokotnih okvirjev), v katere so bile nato postavljene Zgodbe. Namesto statičnih kerubinov, ki držijo plakete, so nato razvili bolj dinamične ''Ignudi''. Preroki, sibile, ignudi, prekrivni registri: na koncu je prišlo do ponovnega pojavljanja idej in motivov iz prvega projekta za grobnico Julija II.. Michelangelo se je izognil poti iluzionističnih utrinkov, ki so jih že prehodili [[Melozzo da Forlì]], [[Andrea Mantegna]] in [[Donato Bramante]] in tistih, ki so bili staromodni, ter iskal kontaminacijo med obema sistemoma. Konec koncev je velikost kapele onemogočila izbiro privilegiranega zornega kota, na katerem bi bilo mogoče umeriti prilagojene poglede, tako da je moral Michelangelo le izslediti figure, kot bi bile čelne, pred očmi gledalca, s pomočjo ukrivljene oblike oboka.<ref name="D91">De Vecchi, cit., pag. 91.</ref> To je ustvarilo popolno strukturno enotnost in jasno artikulacijo delov, zahvaljujoč poslikani arhitekturi in dimenzijskim, kretničnim in ritmičnim odnosom med liki, zlasti tistimi, ki niso vključeni v pripovedne prizore (Ignudi in Veggenti). === Začetna stopnja === Prve mesece so zasedle pripravljalne risbe (skice in [[karton]]i), gradnja odra in priprava površin za freske, za katere je poskrbel mojster Piero Rosselli, že avtor prej omenjenega pisma z dne 10. maja 1506. Dela so se 10. junija 1508 že začela, saj je papeški mojster obredov Paris de Grassis zapisal, kako je liturgične obrede v kapeli motil prah, ki ga je povzročilo delo v zgornjem delu kapele.<ref name="D88">De Vecchi, cit., pag. 88.</ref> 27. julija je bil Rosselli v celoti plačan. Da bi dosegel strop, je Michelangelo potreboval oder, ki je omogočal tudi hkratno izvajanje verskih in obrednih dejavnosti v kapeli. Prvi oder je zasnoval njegov tekmec Bramante, ki je zasnoval poseben oder, obešen v zraku s pomočjo vrvi. Michelangelo, ki v svojih pismih in zapisih biografov ne pogreša priložnosti za diskreditacijo in dvom o umetniških sposobnostih svojih tekmecev (Bramante in Rafael na prvem mestu), je ocenil, da je struktura popolnoma neustrezna, saj bi pustila luknje v stropu in z roko popolnoma popravil oder. [[File:Michelangelo painting God.JPG|thumb|Na straneh soneta se je Michelangelo naslikal v položaju, v katerem je slikal obok (Casa Buonarroti, Firence)]] Tako je sam obnovil leseni oder. Michelangelov oder, ki ga je tako pohvalil Vasari, je pravzaprav temeljil na prilagoditvi sistema, ki je že bil uporabljen za izdelavo obokov: šest parov nosilcev je podpiralo "stopničasto" viseče ogrodje, ki visi na nosilcih iz lukenj v stenah, zgornji del, v bližini oken, ki so omogočala delo na različnih površinah zdaj v vodoravnem, zdaj navpičnem, zdaj prečnem položaju.<ref name=D16>De Vecchi, cit., pag. 16.</ref> Condivi je polemično opozoril, da je bil Michelangelov primer »vzrok, da je Bramanteju odprl oči in se naučil graditi oder; ki mu je potem pri gradnji sv. Petra zelo koristil.«<ref>Cit. in Alvarez Gonzáles, pag. 147.</ref> V praksi je Michelangelo s to strukturo rešil problem višine in gibljivosti, ne pa tudi udobja: sam je bil priča, ko se je upodobil pri slikanju oboka, poleg pesmi v verzih, ki je bila »prevedena« v sodobno italijanščino in se glasi: ''Sono teso come un arco. '' ''Mi è già venuto il gozzo, '' ''il ventre me lo sento in gola, i, lombi mi sono entrati nella pancia, '' ''non vedo dove metto i piedi'' ''e il pennello mi gocciola sul viso.''<ref>Alberto Angela, ''Viaggio nella Cappella Sistina'', Rizzoli, 2013, str. 76</ref> Med koncem avgusta in začetkom septembra 1508 je Michelangelo poslal po vrsto pomočnikov v Firence, vključno s svojimi prijatelji Francescom Granaccijem, Giulianom Bugiardinijem, Aristotile da Sangallo in drugimi, katerih imena se srečajo le ob tej priložnosti, in jih je navedel Vasari: to so pripomočki iz florentinskih delavnic Ghirlandaia ali Cosima Rossellija. Po mnenju zgodovinarja iz Arezza je imel Michelangelo z njimi nesoglasja, ker je bil nezadovoljen z njihovo službo in jih je nenadoma odpustil. V resnici se zdi, da če je neki Jacopo di Sandro januarja 1509 razburjen odšel iz Rima, so drugi odšli pozneje, na primer Jacopo di Lazzaro, znan kot l'Indaco Vecchio, medtem ko se iz dopisov in iz Michelangelovih spominov zdi, da je ostal Aristotile da Sangallo praktično v arhitekturi in perspektivi. Poleg tega je umetnik z nekaterimi, na primer Bugiardinijem in Granaccijem, ohranil dobre odnose tudi pozneje, kar je nepredstavljivo, če bi Vasarijevo poročilo o »izgonu« bilo resnično.<ref>De Vecchi, cit., pag. 117.</ref> Stilistične študije so ugotovile prisotnost sodelovalnih posegov vsaj do januarja 1511, nato pa se zdi, da je umetnik nadaljeval sam.<ref name=D9>De Vecchi, cit., pag. 9.</ref> Vsekakor so delali v popolni podrejenosti Michelangelu, brez svobode delovanja glede prizorov, ki jih je treba predstaviti, z zelo podrobnimi kartoni, ki sledijo. <ref name=D118>De Vecchi, cit., pag. 118.</ref> Že iz prizorov ''Izvirnega greha in izgona iz raja'' ter stvarjenja Eve je mogoče opaziti drastično zmanjšanje števila dni (z dvanajst / trinajst na štiri) in ''Ignudi'', namesto po osrednjih prizorih, začeli barvati prvi: so jasni znaki drastičnega zmanjšanja pomoči. Takrat je bilo treba florentinsko pomoč zavrniti, pri čemer so se prepustili drugim, ki so se posvečali skromnejšim nalogam, kot so priprava barv in ometov. Delo, ki je samo po sebi izčrpavajoče, je poslabšalo umetnikovo značilno nezadovoljstvo s samim seboj, zamude pri izplačilu plač in stalne prošnje za pomoč družinskih članov.<ref name="C84">Camesasca, cit., pag. 84.</ref> Prve stopnje dekoracije so otežile tudi tehnične težave, povezane s pojavom plesni, ki sta jih omenila Condivi in Vasari in dokazala ob obnovi: v praksi je Michelangelo uporabil preveč vodno apneno in pozzolansko malto, namesto običajne z apnom in peskom. Da bi odpravil težavo, je moral Michelangelo odstraniti omet in začeti znova, vendar z uporabo nove mešanice, ki jo je ustvaril eden od njegovih pomočnikov, Jacopo l'Indaco, na predlog [[Antonio da Sangallo starejši|Antonia da Sangalla]], ki se je sušil počasneje, vendar se je bolje držal.<ref name=D93>De Vecchi, cit., pag. 93.</ref> Občutek, da se je podal v podjetje, v katerem ni bil dovolj izkušen, in začetne težave so umetnika pripeljale do globokega nezadovoljstva, ki ga je izrazil v pismu očetu z dne 27. januarja 1509: »To je težava dela, in spet ne bo moj poklic. In vendar zapravljam čas brez soka. Bog mi pomagaj.«<ref>Cit. in De Vecchi, pag. 94.</ref> Če je dejstvo, da je umetnik moral delati v ležečem položaju, morda le legenda, so morali biti zagotovo njegovi delovni pogoji zelo težki: slaba svetloba, ki je prihajala skozi okna in oder, se je povečala zaradi negotove in ne ravno homogenega prižiganja sveč in svetilk; glavo je bilo treba nagibati, kar je povzročilo »veliko nelagodje<ref name=V>Vasari, 1568</ref>, tako da Michelangelo, ko je šel dol, »ni mogel brati ali gledati risb, razen navzgor, kar je trajalo več mesecev.« === Delno odkrivanje === [[File:Michelangelo libyan.jpg|thumb|Študija za upodobitev ''Sibille Libice'']] Odri so morali pokriti le polovico kapele, zato so jih morali po zaključku del v začetnem delu razstaviti in v drugi polovici obnoviti. Ob tej priložnosti je bilo opravljeno prvo opazovanje rezultata. Michelangelova pisma med letoma 1509 in 1510 nakazujejo skorajšnjo razkritje cikla z delnim zaključkom od vrat "do sredine oboka", zato se nanašajo na zadnje zgodbe Geneze po vrstnem redu branja, s tremi zgodbami o Noetu. Avgust 1510 je zaznamoval tudi obdobje gospodarskih težav za papeško blagajno, nadlegovanje zaradi papeževe vojaške akcije proti Francozom: septembra je Michelangelo očetu pisal, kako je papež daleč in nikomur ni prepustil ukazov ali mu plačal polovice storitev, niti mu dal avans za drugi del. Nekaj tednov kasneje je Michelangelo odšel v Bologno iskat papeža in se tja vrnil tudi decembra, ne da bi dobil tisto, kar je iskal. Šele junija 1511 se je papež vrnil v Rim in dal oder odstraniti, da bi videl rezultat. V dnevniku obrednega mojstra Paride Grassi je zapisano, da je med 14. in 15. avgustom 1511, praznikom Marijinega vnebovzetja (ki mu je posvečena kapela), papež odšel v Sikstino, »da bi si ogledal na novo odkrite slike«. Dogodek je bil dragocen za Michelangela, ki je lahko videl obok od spodaj kot celoto in brez odra. Zavedajoč se, da je imel preveč gneče prizorov likov ne velikega obsega, komaj berljivih s trinajstih metrov, ki ločujejo strop od tal, je premislil svoj slog za naslednje freske: v ''Izvirnem grehu in izgonu iz zemeljskega raja'' in pri ustvarjanju Eve je upodobitev postala bolj gola, z večjimi in masivnejšimi telesi, preprostimi, a zgovornimi kretnjami, ki so dodatno poudarjale veličino in bistvo slik ter redko omenjale sklicevanje na okoliško pokrajino. Na splošno pa slogovne razlike niso opazne, dejansko gledano od spodaj, obok ima popolnoma enoten videz, ki ga daje tudi uporaba ene same nasilne barvne sheme, ki jo je razkrila obnovitev, dokončana leta 1994. Zdi se jasno, da je moralo slikanje oboka zaradi oblike odra potekati od stene vrat do oltarja in obravnavati eno obočno polo naenkrat: poleg osrednje plošče je Michelangelo naslikal sorodne Preroke, Gole, kjer so prisotni, in relativne pendantive in lunete. Zdi se, da je hipoteza Charlesa de Tolnaya, po kateri je slednji prišel v zadnjem letu s posebnim odrom, zastarela.<ref name=D14>De Vecchi, cit., pag. 14.</ref> === Zaključek del === [[File:Michelangelo, ignudo 15.jpg|thumb|Goli]] »To delo je bilo in resnično je svetilka naše umetnosti, ki je umetniški umetnosti dala toliko koristi in svetlobe, da je bilo dovolj, da je osvetlila svet, toliko sto let v temi.« (Giorgio Vasari, Le vite de' più eccellenti pittori, scultori e architettori, Vita di Michelagnolo Buonarruoti fiorentino, pittore, scultore et architetto, 1568.) V zadnjem letu je bil Julij II. vse bolj nestrpen, kar je Michelangela prisililo k frenetičnemu tempu, da je približal zaključek. Zadnje freske kažejo bolj jedrnat slog in z nekaj poenostavljenimi podrobnostmi, a nič manj učinkovite. Oktobra 1512 je Michelangelo pisal očetu, da je »končal kapelo, ki sem jo poslikal: papež je zelo zadovoljen in druge stvari mi ne uspejo, kot sem ocenil; krivi čase, ki so zelo v nasprotju z našo umetnostjo.«<ref>[http://www.memofonte.it/home/ricerca/singolo_23.php?id=104&page=6& Lettera del 30 settembre 1512], cit. in De Vecchi, pag. 88.</ref> Tudi iz dnevnika De Grassis izvemo, da so na predvečer vseh svetih leta 1512, 31. oktobra, freske slovesno odkrili in kapelico ponovno odprli. Ob opazovanju fresk sta se umetnik in naročnik odločila, da ju dokončata z dodatkom suhih zaključkov (za draperije in druge podrobnosti) in pozlato, ki pa nikoli nista bili narejeni zaradi okorne sestave odra ali ker nista bili nujno potrebni. Vasari poroča o izmenjavi besed na to temo med papežem Julijem in Michelangelom: »Papež, ko je videl Michelagela, mu je pogosto rekel: ''Naj bo kapela obogatena z barvami in zlatom, ker je revna''. Michelagnolo je z domačnostjo odgovoril: ''Sveti oče, takrat ljudje niso nosili zlata, slikani pa nikoli niso bili preveč bogati, ampak sveti možje, ker so zapravili bogastvo''«. Konec koncev bi lahko rekli, da je bil težak izziv popolnoma uspešen in presegel vsa pričakovanja. Sodbe o rezultatu so bile takoj navdušene. Vasari je pohvalil naravnost pri razporeditvi človeških figur, perspektivno virtuoznost, duhovno intenzivnost, okretnost risbe. Vsi umetniki, prisotni v Rimu, so si ogledali neverjetno delo Michelangela. Med temi [[Raffaello Santi|Rafael]], ki se je odločil upodobiti Michelangela (s svojim lastnim slogom) v liku Heraklita med filozofi v ospredju ''[[Atenska šola|Atenske šole]]'', Perin del Vaga, Pontormo, Rosso Fiorentino, Domenico Beccafumi. Vendar tudi kritike značaja niso zamujale, precej pred kritikami, naslovljenimi na sodbo, zlasti v času "[[Batavi|batavskega]]" [[Papež Hadrijan VI.|papeža Hadrijana VI.]], ki, kot se spominja Vasari, »se je že začelo [...] (morda posnemati papeže iz prej omenjenih časov), zaradi tega, ker bi rad vrgel kapelo božanskega Michelagela na tla, češ da je preveč golih. In zaničeval vse dobre slike in kipe, ter jih imenoval lascivnost sveta ter sramotne in gnusne stvari.«<ref>Vasari, ''[[:s:Le vite de' più eccellenti pittori, scultori e architettori (1568)/Antonio da San Gallo|Vita di Antonio da San Gallo, architettore fiorentino]]'', 1568.</ref> === Nadaljnji dogodki === [[File:Gardenbeforeandafter.jpg|thumb|upright=1.6| Sestavljena podoba ''Izvirnega greha in izgona iz raja'', ki prikazuje razliko med obnovo in po njej.]] Leta 1534 se je Michelangelo vrnil na delo v Sikstinsko kapelo z drugim kolosalnim podvigom, ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednjo sodbo]]'', ki zaseda celotno steno za oltarjem. Za njeno ustvarjanje sta bili žrtvovani dve zgodbi iz 15. stoletja, Peruginovo ''Vnebovzetje'' in dve luneti Michelangela.<ref name=C90>Camesasca, cit., pag. 90.</ref> Leta 1543 je bil ustanovljen uradni "čistilnik" sikstinskih fresk, leta 1565 pa so po nekaj poležavanju zabeležili prve restavratorske posege. Ponovno so bili posegi v letih 1625, 1710, 1903-1905 in 1935-1936. Ob enem od teh del, najverjetneje leta 1710, se je na oboku razmazal lak na osnovi živalskega lepila, ki je kmalu na koncu resno zameglil celoten cikel, ki je bil ogrožen tudi zaradi vdora vode, dima sveč in drugih vzrokov. Sčasoma je na ocene Michelangelove kakovosti "velikega kolorista"<ref>Montégut, 1870</ref> vplivala umazanija, kar je privedlo do govora o "marmorni monotoniji", ki jo je prevzelo kiparstvo, in "mračnem" umetniku. V resnici, kot je pokazala restavracija, dokončana leta 1994, so barve kristalne in vesele, z impresivnim napredkom v primerjavi z najboljšimi slikarji [[Manierizem|manierizma]]. == Opis == [[File:Sistine Chapel ceiling diagramA1.PNG|thumb|500px|Shema oboka Sikstinske kapele]] Michelangelo je okrasil celoten zgornji register sten s šestnajstimi lunetami (od katerih sta bili dve uničeni, da bi naredili prostor za ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednjo sodbo]]'', v letih 1537–1541), ki uokvirjajo loke oken in so nad nizom portretov prvih papežev v nišah (delo freskantov iz 15. stoletja), na samih straneh oken. Kar zadeva sam obok, je sestavljen predvsem iz osmih obočnih kap nad lunetami glavnih strani in štirih na vogalih, na lunetah krajših strani in na okončinah na daljših straneh. Obočne kape in lunete predstavljajo štirideset generacij Kristusovih prednikov, vzetih iz [[Evangelij po Mateju|evangelija po Mateju]]. Na straneh obočnih kap so prestoli prerokov (preroki in sibile) v lažni arhitekturni postavitvi, ki vključuje podnožja z enobarvnimi kerubini-kariatidami in v trikotnih prostorih ob straneh pari bronastih aktov; v spodnjem delu obočnih kap, pod hipotetično podlago, na kateri počivajo prestoli, so [[putto|putti]], ki držijo plošče z njihovimi imeni: so na ukrivljenih površinah, ki se končajo ob straneh lunet. Osrednji trak oboka je končno napolnjen z devetimi ''Zgodbami iz Geneze'', uokvirjenimi z nadaljevanjem arhitekturnih členov ob straneh prestolov, na katerih sedijo mladi "goli" ljudje, ki držijo vence s hrastovimi listi, kar je aluzija na družino papeža [[Della Rovere]]. Da bi povečali raznolikost upodobitve, so osrednje plošče spremenljive velikosti: prizori, ki zasedajo celoten prostor med stebri, se izmenjujejo z manjšimi ploščami, uokvirjenimi z enobarvnimi bronastimi medaljoni z zgodbami iz Stare zaveze, proti katerim so goli. Vsak manjši kvadrat je tako obdan z dvema paroma aktov in dvema medaljonoma. Različni elementi so nenehno povezani v kompleksnim arhitekturnim ozadjem, ki razkriva Michelangelove nedvomne sposobnosti tudi na arhitekturnem področju, ki se je v zadnjih desetletjih njegovega delovanja namenilo razkriti v celoti.<ref name=G25>Alvarez Gonzáles, cit., pag. 25.</ref> Ugotovljeno je bilo, da če bi bila arhitektura oboka dejansko zgrajena, bi bila izjemno štrleča in grozeča, še posebej v primerjavi z okraski iz 15. stoletja spodaj, ki so namenjeni izključno prebijanju zidu navzven. Ogromna Michelangelova konstrukcija tako dobi učinek titanske teže, ki pa je naložena na vitke poslikane pilastre osnovnih registrov, ki bremenijo gledalca, ki grozi, da bo padel, v imenu napete in popolne slikovne predstave, v kateri ima človek nezavedni občutek nevarnosti za nadčloveško entiteto pri prizadevanjih. Za jasno branje vsakega elementa je bila zelo koristna uporaba briljantne palete, bogate z mavričnimi barvami, ki olajšajo razlikovanje vseh podrobnosti, tudi na veliki razdalji.<ref name=C91>Camesasca, cit., pag. 91.</ref> === Splošna tema === [[File:Michelangelo, Creation of the Sun, Moon, and Plants 01.jpg|thumb|upright=1.5|''Ustvarjanje zvezd in rastlin'']] [[File:God2-Sistine Chapel.png|thumb|upright=1.5|''[[Stvarjenje Adama]]'']] Splošna tema fresk na oboku je skrivnost Božjega stvarstva, ki doseže vrhunec pri uresničitvi človeka po njegovi podobi in podobnosti. S Kristusovim učlovečenjem je poleg odrešenja človeštva izvirnega greha dosežena popolna in končna izpolnitev božanskega stvarstva, ki človeka še bolj dvigne k Bogu. V tem smislu se Michelangelovo praznovanje lepote golega človeškega telesa zdi jasnejše. Poleg tega obok prikazuje skladnost med Staro in Novo zavezo, kjer prva predstavlja drugo, in napoved Kristusovega prihoda v hebrejščini (s [[prerok]]i) in pogani (s [[sibila]]mi). Michelangelo je s slikanjem ''Zgodb iz Geneze'' obrnil kronološki vrstni red dogodkov: začel je z ''Noetovo pijanostjo'', da je prišlo do upodobitve Vrhovnega bitja. Pri tem je sledil filozofsko-teološki poti, ki sega v [[neoplatonizem]], za katerega vzpon duše v božansko izhaja iz judovskega in krščanskega nauka. Giulio Carlo Argan poroča besede učenjaka Charlesa de Tolnaya: »Božansko se najprej prikaže kot skica v nepopolni obliki človeka, zaprtega v telesu (Noe), nato pa postopoma prevzame vse bolj popolno obliko, dokler ne postane kozmično bitje [.. .]. Na svetopisemski pomen svojega dela je hotel nadgraditi nov pomen, platonsko razlago [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]].«<ref>Giulio Carlo Argan,''Storia dell'arte italiana'', 1979, Sansoni, Firenze, vol.3, p. 55-56.</ref> === Zgodbe o Genezi === Devet osrednjih plošč prikazuje Zgodbe iz Geneze, razporejene po kronološkem vrstnem redu od oltarne stene. Izbor epizod je morda navdihnilo (po E. Steinmannu) dvanajst »prerokb«, ki jih je zbor velike kapele prepeval na veliko soboto. *Ločitev svetlobe od teme (1. Mojzesova {{bibl|1 Mz 1,1-5}}) *Ustvarjanje zvezd in rastlin (1. Mojzesova {{bibl|1 Mz 1,11-19}}) *Ločitev zemlje od voda (1. Mojzesova {{bibl|1 Mz 1,9-10}}) *Stvarjenje Adama (1. Mojzesova {{bibl|1 Mz 1,26-27}}) *Stvarjenje Eve (1. Mojzesova {{bibl|1 Mz 2,18-25 }}) *Izvirni greh in izgon iz zemeljskega raja (1. Mojzesova {{bibl|1 Mz 3,1-13,22-24}}) *Noetova žrtev (1. Mojzesova {{bibl|1 Mz 8,15-20}}) *Vesoljni potop (1. Mojzesova {{bibl|1 Mz 6,5-8,20 }}) *Noetova pijanost (1. Mojzesova {{bibl|1 Mz 9,20-27 }}) Brati jih je treba tudi kot prefiguracijo Nove zaveze, kar nakazuje prisotnost prerokov: na primer ''Nojeva pijanost'' predslika ''Kristus se posmehuje'', ''Potop'', ''Krst'', ''Žrtev Noetovega trpljenja'' in tako naprej do ''Ločitev svetlobe od teme'', ki simbolizira ''Poslednjo sodbo''. === Preroki in Sibile === [[File:Michelangelo jonah.jpg|thumb|''[[Prerok Jona (Michelangelo)|Jona]]'']] *Zaharija *Joel *Delfska Sibila *Sibila iz Eritreje *Izaija *Ezekiel *Kumajska Sibila *Perzijska Sibila *Daniel *Jeremija *Libijska Sibila *Jonah === Zgodbe iz Stare zaveze === [[File:Judith und Holofernes (Michelangelo).jpg|thumb|Judita s Hlofernovo glavo]] V kotnih obočnih kapah so štirje svetopisemski prizori, ki se nanašajo na več čudežnih dogodkov v korist izbranega ljudstva: *Judita in Holofern ({{bibl|Jdt 13,1-10 }}) *David in Golijat ({{bibl|1 Sam 17,1-54 }}) *Hamanova kazen ({{bibl| EstG 7,1-10 }}) *Bronasta kača ({{bibl|4 Mz 21,1-9 }}) === Kristusovi predniki === [[File:Michelangelo - Sistine Chapel - Mattan and Eleazar - Detail Eleazar.jpg|thumb|Mattan]] Kristusove prednike najdemo ob šestnajstih lunetah (dve uničeni, torej zdaj štirinajst) in osmih obočnih kapah. Predstavljajo štirideset generacij pred Jezusom po seznamu evangelija po Mateju in simbolizirajo upanje in pričakovanje učlovečenja in odrešenja brez božanske razsvetlitve prerokov. ==== Lunete ==== *Eleazar in Mattan *Jakob in Jožef *Azor in Sadoc *Ahim in Eliud *Jozija, Jekonija in Salatiel *Zorobabele, Abiud in Eliacim *Ezekija, Manaseh in Amon *Ozija, Joatam in Ahaz *Asaf, Josafat in Joram *Roboam in Abija *Jese, David in Solomon *Salmòn, Booz in Obed *Naason *Aminadab *Abraham, Izak, Jakob, Juda (izgubljeno) *Fares, Esrom in Aram (izgubljeno) ==== Obočne kape ==== [[File:Michelangelo, antenati di cristo, 06.jpg|thumb|Obočna kapa z Asafom, Josafatom in Joramom]] *Zorobabele, Abiud in Eliacim *Jozijo, Jekonija in Salatiel *Ozijo, Joatam in Ahaz *Ezekija, Manase in Amon *Roboamo in Abia *Asaf, Josafat in Joram *Salmòn, Booz in Obed *Jese, David in Salomon === Goli === [[File:Michelangelo, ignudo 02.jpg|thumb|Goli]] Dvajset ''golih'' obkroža manjše plošče Zgodb. Njihov viden položaj, čeprav je vsebovan v poslikani arhitekturni zgradbi, presega preprosto vlogo okrasnih figur, še toliko bolj heraldično funkcijo, ki jo je označil Vasari (drži vence s hrastovimi listi, ki namigujejo na grb Della Rovere). Namesto tega se pojavljajo kot angelske figure v smislu vmesnih figur »med ljudmi in božanstvom« (Charles de Tolnay). Imajo tudi tisto lepoto, ki je po renesančnih teorijah, kot je znameniti ''Oratio de hominis dignitate'' Giovannija Pica della Mirandole, združena z vzvišenostjo duhovnih sposobnosti in postavlja človeka na vrh stvarstva, narejenega »po ''podobi in podobnosti'' od Boga«.<ref>De Vecchi, cit., pag. 163.</ref> === Drugo === Dekoracijo oboka dopolnjujejo nekateri manjši predmeti, ki so kljub svoji sekundarni naravi delo rok mojstra ali pa so v primeru, da se je zatekel k učencem v prvi fazi cikla, vsekakor njegovo oblikovanje. Med temi polnilnimi temami so medaljoni s svetopisemskimi zgodbami, podprti z golimi, bronasti akti, ki zapolnjujejo trikotne prostore med obočnimi kapami in glavnimi ploščami, putti-kariatide, suitroni prerokov in putti, ki držijo plošče, pod vsakim prerokom ali sibilo (razen pod Jonahom in pod prerokom Zaccario, kjer je grb Della Rovere). == Slog == Delno odkrivanje cikla na sredini je Michelangelu omogočilo, da si ogleda svoje delo od spodaj, zato se je odločil, da bo povečal obseg figur, z manj gneče, a učinkovitejšimi prizori od spodaj, bolj golimi nastavitvami, bolj zgovornimi kretnjami, manj globinami ravnin.<ref name=DVC201>De Vecchi-Cerchiari, cit., pag. 201.</ref> Ko se je vrnil k delu, je energija in "grozljivost" figur izjemno poudarjena, od mogočne veličine ''Stvarjenja Adama'' do vrtinčnih gibov prvih treh prizorov stvarjenja, v katerih se kot edini protagonist pojavlja Bog Oče. Tudi figure prerokov in sibil se s približevanjem oltarju postopoma povečujejo v proporcih in psihološkem patosu, vse do vedeževalskega jeze velikega Jone. Na splošno pa slogovne razlike niso opazne, zahvaljujoč kromatični poenotenosti celotnega cikla, postavljenega v jasne in svetle tone, saj je jih je zadnja restavracija ponovno odkrila. Pravzaprav je predvsem barva tista, ki opredeljuje in oblikuje oblike z mavričnimi učinki, različnimi stopnjami redčenja in z različnimi stopnjami končnosti (od popolne finosti stvari v ospredju do nepreglednega odtenka za tiste zadaj), raje kot uporaba senčil temne sence. == Obnova == Glavne plošče stropa so bile zaradi dolgoletne uporabe sveč tako zadimljene, da so bile njihove barve precej utišane. [51] Po predhodnih preskusih leta 1979 je bil strop obnovljen med letoma 1980 in 1992.<ref name="gardners9th">{{cite book |last1=De La Croix |first1=Horst |last2=Tansey |first2=Richard G. |last3=Kirkpatrick |first3=Diane |title=Gardner's Art Through the Ages |year=1991 |publisher=Harcourt Brace Jovanovich |isbn=0155037692 |pages=655–657 |edition=9th |url=https://archive.org/details/gardnersartthrou00gard |url-access=registration }}</ref> Prva stopnja obnove, delo na Michelangelovih lunetah, je bila izvedena oktobra 1984. Dela so se nato nadaljevala na stropu, zaključena decembra 1989, od tam pa do Poslednje sodbe. Obnovo je 8. aprila 1994 razkril [[papež Janez Pavel II.]]<ref name=PJPII>{{cite web|url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/homilies/1994/documents/hf_jp-ii_hom_19940408_restauri-sistina_en.html|title=Homily of His Holiness John Paul II, 8 April 1994|last=John Paul II| year=1994|work=Homily preached at the mass of to celebrate the unveiling of the restorations of Michelangelo's frescoes in the Sistine Chapel|publisher=Vatican Publishing House |access-date=6 April 2009}}</ref> Restavracija je odstranila filter umazanije, da so slike razkrile barve, ki so bližje slikam v času njihove dokončanja. [108] Zdaj se zdi, da strop prikazuje dnevne prizore in pomladno vzdušje s svetlimi nasičenimi barvami. Obnova je naletela na pohvale in kritike. Kritiki trdijo, da je bilo veliko Michelangelovih izvirnih del - zlasti pendantivi, poudarki in sence ter druge podrobnosti, ki so naslikale ''al secco'' - izgubljeno pri odstranjevanju različnih akrecij. Obnova stenskih fresk Botticellija, Domenica Ghirlandaia, Perugina in drugih je bila predstavljena 11. decembra 1999.<ref name="PH&C">Pietrangeli 1994{{Page needed|date=March 2020}}</ref> Restavratorsko skupino so sestavljali Gianluigi Colalucci, Maurizio Rossi, Piergiorgio Bonetti, Bruno Baratti in drugi. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Sistine Chapel ceiling}} * [http://mv.vatican.va/3_EN/pages/CSN/CSN_Volta.html Vatican Museum] ** [http://www.museivaticani.va/content/museivaticani/en/collezioni/musei/cappella-sistina/tour-virtuale.html 3-D interior view] * [http://beckydaroff.com/arthistory/scc/ Visual/Interactive Tour of the Sistine Chapel Ceiling and upper walls, with identifications and detail images] * [http://smarthistory.khanacademy.org/sistine-chapel-ceiling.html Michelangelo's Ceiling of the Sistine Chapel], Smarthistory video (22:03) * [http://www.michelangelomodels.com Models of wax and clay used by Michelangelo in making his sculpture and paintings] * [https://www.michelangelo.org/sistine-chapel-ceiling.jsp Sistine Chapel Panoramas View] * [http://issuu.com/akenpapers/docs/sistine The Sistine Ceiling and the Holy Spirit] [[Kategorija:Sikstinska kapela]] [[Kategorija:Slike 15. stoletja]] [[Kategorija:Dela Michelangela]] 9bgxltonu8d5qxanghk2mrb0kaiuvin Přemyslidi 0 505927 5727318 5701545 2022-08-04T10:54:26Z Octopus 13285 /* Viri in opombe */ kategorija wikitext text/x-wiki {{Royal house||surname=Přemyslidi|coat of arms=[[File:COA Premyslid.svg|200px]]|country={{Flagicon image|Banner of Přemyslid family.svg}} [[Vojvodina Češka]]<br />{{Flagicon image|Royal banner of the Kingdom of Bohemia (colorful).svg}} [[Kraljevina Češka]]<br />{{Flagicon image|Banner of the Margraviate of Moravia.svg}} [[Mejna grofija Moravska]]<br />[[File:Ecu parti d'argent et de gueules.svg|14px]] [[Vojvodina Troppau]]|titles=*[[Lista vladarjev Češke|Vojvode in kralji Češke]] ([[češčina]]: Český král) *[[Kralj Poljske]] *[[Kralj Ogrske]] *Vojvoda [[Olomouc]]a *Vojvoda [[Brno|Brna]] *Vojvoda [[Znojmo|Znojma]] *Vojvoda [[Vojvodina Troppau|Opave]] *Vojvoda [[Vojvodina Racibórz|Racibórz]]a *Vojvoda [[Vojvodina Münsterberg|Münsterberg]]a *Vojvoda [[Vojvodna Krnov|Krnov]]a *Mejni grof [[Moravska|Moravske]] *Deželni gospod [[Vojvodina Avstrija|Avstrije]] *Deželni gospod [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] *Vojvoda [[Vojvodina Koroška|Koroške]] *Deželni gospod [[Kranjska krajina|Kranjske]]|founder=[[Bořivoj I., Vojvoda Češke|Bořivoj I.]]|mythical founder=[[Přemysl Orač]]|final ruler=[[Venčeslav III. Češki]]|founding year=867|dissolution=1306 (kraljevska linija) <br /> 1521 (Opavska linija)|ethnicity=[[Čehi|Čeh]]|cadet branches=Po starostnem redu:<br> *Bretislavci **Konradini: ***Znojmovci (1035-1191) ***Brnjani (1035-1200) **Olomoučani (1045-1227) **Děpoltijci (1123-1247) **Opavski (1255-1521)}} '''Přemysloviči''' ali '''rodbina Přemyslidov''' ( {{Jezik-cs|Přemyslovci}}, {{Jezik-de|Premysliden}}, {{Jezik-pl|Przemyślidzi}}) je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v [[Vojvodina Češka|vojvodini Češki]] in pozneje v Češki Kraljevini ter v Moravski mejni grofoviji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih [[Poljska|Poljske]] (vključno s [[Šlezija|Šlezijo]] ), [[Madžarska|Madžarske]] in [[Avstrija|Avstrije]]. == Nastanek in razvoj rodbine Přemyslidov == Izvor rodbine sega v 9. stoletje,<ref name="Přemyslid Dynasty">{{Navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|title=Přemyslid Dynasty|publisher=Czech Republic Government|accessdate=2013-06-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180612142003/http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|archivedate=2018-06-12}}</ref> ko so Přemyslidi vladali majhnemu ozemlju okoli [[Praga|Prage]], naseljenim s češkim plemenom zahodnih Slovanov. Postopoma so se razširili in osvojili regijo [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], ki je bila v Češki kotlini, kjer ni bila ogrožena s širitvijo [[Frankovsko cesarstvo|frankovskega cesarstva]]. Prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Přemyslid je bil Bořivoj I. (867).<ref name="Přemyslid Dynasty" /> V naslednjem stoletju so Přemyslidi vladali tudi Šleziji in ustanovili mesto [[Vroclav]] (''Wroclaw'', nemško: ''Breslau''), ki izhaja iz imena češkega vojvode Vratislava I., očeta [[Sveti Venceslav|svetega Venceslava]]. Pod vladavino kneza Boleslava I. Okrutnega (935) in njegovega sina Boleslava II. Pobožnega (972) so Přemyslidi vladali na ozemlju, ki se je raztezalo do današnje [[Belorusija|Belorusije]].<ref name="Přemyslid Dynasty" /> Rodbina je v tem času nadzorovala pomembne trgovske poti. Češke dežele in Praga so bile pomembno trgovsko središče, kjer so se naselili trgovci iz vse Evrope, vključno s številnimi Judi, kot leta 965 navaja špansko-judovski trgovec in popotnik Ibrahim ibn Ya'qub . Zapisal je: »Praga je mesto iz kamna, najbogatejše od vseh držav severno od Alp.« Po njihovem vzponu pa se je v družinskih bojih začela njihova moč zmanjševati in leta 1002 je poljski vojvoda [[Boleslav I. Poljski|Boleslav Pogumni]] zasedel Prago.<ref name="Přemyslid Dynasty">{{Navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|title=Přemyslid Dynasty|publisher=Czech Republic Government|accessdate=2013-06-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180612142003/http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|archivedate=2018-06-12}}</ref> Boleslav III., sin Boleslava II., je pobegnil iz Češke; sledila so desetletja zmede in anarhije. Upad se je končal z vladavino princa Bretislava I., vnuka Boleslava II., ki je nasprotno oropal Poljsko, vključno z mesti [[Krakov]] in Gniezno (1038), kjer je pridobil relikvije [[Adalbert Praški|sv. Adalberta]]. Prizadeval si je za ustanovitev praške nadškofije in kraljevega naslova. Njegov sin in naslednik Vratislav II. je leta 1085 postal prvi češki kralj. Vratislavov sin Sobeslav I. je v bitki pri Chlumecu leta 1126 uničil cesarsko vojsko kralja [[Lotar Supplinburški|Lotarja III.]] To je omogočilo nadaljnjo krepitev Češke, vrhunec pa je bil v času vladavine Vratislavovega vnuka, kralja Vladislava II. (1158). Vladislav II. je ustanovil številne samostane in zgradil prvi kamniti most čez [[Vltava|reko Vltavo]], enega prvih v srednji in severni Evropi. Notranji boji so znova prinesli upad Přemyslidov. Številni voditelji iz reodbine so se zamenjali na češkem prestolu, kar je privedlo do njihovega propadanja. Končno je Otokar I. ob svojem vzponu na prestol začel vrsto sprememb, ki so Češko spravile iz krize, in začetek obdobja razcveta,<ref name="Přemyslid Dynasty">{{Navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|title=Přemyslid Dynasty|publisher=Czech Republic Government|accessdate=2013-06-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180612142003/http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|archivedate=2018-06-12}}</ref> ki je trajalo skoraj 220 let. == Na vrhuncu njihove moči == [[Slika:Premyslovci_premyslovci.jpg|levo|sličica| Zadnji trije kralji Přemyslidi po upodobitvi iz ''Chronicon Aulae regiae'' : [[Otokar II. Přemysl|Přemysl Otokar II.]] (ena krona - Češka), Venceslv II. (dve kroni - Češka in Poljska) in Venceslav III. (tri krone - Madžarska, Češka in Poljska)]] [[Slika:WaclawII.jpg|levo|sličica| ''Češki kralj Venceslav II. kot poljski kralj'', romantična risba [[Jan Matejko|Jana Matejka]] (1892)]] Otokar I. je leta 1198 postal tretji češki kralj, vendar je bil prvi češki kralj, ki je pridobil dedni kraljevski naslov. S tem se je začela znatna rast dinastične moči Přemyslidov. Tudi na Češkem je prišlo do velikega razvoja mest in obrti. V drugi polovici 13. stoletja so bili Přemyslidi ena najmočnejših dinastij v Srednji Evropi.<ref name="EB Premysl">{{Navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/474931/house-of-Premysl|title=House of Přemysl|publisher=Encyclopædia Britannica|accessdate=2013-06-26}}</ref> Kralj [[Otokar II. Přemysl]], sin Vaclava I., si je zaradi vojaške moči in bogastva prislužil vzdevek "Železni in zlati kralj".<ref name="Přemyslid Dynasty">{{Navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|title=Přemyslid Dynasty|publisher=Czech Republic Government|accessdate=2013-06-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180612142003/http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|archivedate=2018-06-12}}</ref> Po več zmagovitih vojnah z Ogrskim kraljestvom je pridobil [[Avstrija|Avstrijo]], [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in [[Kranjska|Kranjsko]] ter razširil češko ozemlje do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Kralj Otokar II. si je prizadeval za krono [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Njegove ambicije so začele spopad s [[Habsburžani]], ki je bila do takrat sestavljena iz malo znanih grofov, ki so bolj ustrezali interesom nemških plemiških hiš kot mogočni kralj Otokar. Habsburški predstavnik [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf]] je bil izvoljen za svetega rimskega kralja. V [[Bitka na Moravskem polju|bitki pri Marchfeldu]] (1278) se je Otokar spopadel s cesarsko in madžarsko vojsko, v kateri je umrl.<ref name="Přemyslid Dynasty">{{Navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|title=Přemyslid Dynasty|publisher=Czech Republic Government|accessdate=2013-06-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180612142003/http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|archivedate=2018-06-12}}</ref> Habsburžani so takrat pridobili Avstrijo in jo obdržali do 20. stoletja. Otokarjev sin, kralj Venceslav II., je imel komaj sedem let, ko je prišel na češki prestol. Sčasoma si je po zaslugi spretne diplomacije pridobil poljsko krono zase in krono Madžarske za svojega sina.<ref name="Přemyslid Dynasty">{{Navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|title=Přemyslid Dynasty|publisher=Czech Republic Government|accessdate=2013-06-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180612142003/http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|archivedate=2018-06-12}}</ref> Venceslav II. je združil obsežen imperij, ki se je raztezal od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] do [[Donava|reke Donave]] in ustanovil številna mesta, med njimi [[Plzen|Plzeň]] leta 1295. Češka je med njegovim vladanjem postala bogata država, zahvaljujoč bogatemu rudniku srebra v [[Kutna Gora|Kutni Gori]].<ref name="Přemyslid Dynasty" /> Uvedel je srebrni praški groš,<ref name="Přemyslid Dynasty" /> ki je bil stoletja pomembna denarna enota v Evropi, ter načrtoval izgradnjo prve univerze v Srednji Evropi. Moč in bogastvo Kraljevine Češke sta ji prinesla veliko spoštovanje, pa tudi sovražnost drugih evropskih kraljevskih družin. Dinastija je začela propadati po prezgodnji smrti Vaclava II. (1305) in umoru njegovega edinega sina, Venceslava III. leta 1306, s čimer se je njihova vladavina končala.<ref name="Přemyslid Dynasty">{{Navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|title=Přemyslid Dynasty|publisher=Czech Republic Government|accessdate=2013-06-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180612142003/http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|archivedate=2018-06-12}}</ref> <ref name="EB Premysl">{{Navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/474931/house-of-Premysl|title=House of Přemysl|publisher=Encyclopædia Britannica|accessdate=2013-06-26}}</ref> Po drugi strani pa se je dinastija nadaljevala in leta 1355 je bil v Rimu za svetega rimskega cesarja [[Karel IV. Luksemburški|okronan češki kralj Karel IV.]], vnuk Venceslava II. == Legendarni vladarji == Ime dinastije, po Kozmi v njegovi ''Kroniki Boemorum'' (1119), prihaja iz legendarnega ustanovitelja, Přemysl, moža vojvodinje [[Libuša|Libuše]] . <ref>Peter Demetz. ''Prague in Black and Gold: Scenes from the Life of a European City''. Hill and Wang, 1997. p. 3. {{ISBN|978-0-8090-1609-9}}</ref> * Přemysl in [[Libuša|Libuše]] * Nezamysl * Mnata * Vojen * Vnislav * Křesomysl * Neklan * Hostivít == Vojvode Češke == Prvi zgodovinski Přemyslid je bil vojvoda Bořivoj I., ki ga je leta 874 krstil [[Sveti Ciril in Metod|sveti Metod]]. Leta 895 je Češka postala neodvisna od [[Velikomoravska|Velike Moravske]]. Med letoma 1003 in 1004 je Češko nadziral [[Boleslav I. Poljski|Boleslav Pogumni]], vojvoda [[Poljska|Poljske]] iz dinastije Piastov, vnuk Boleslava I. Krutega . Leta 1085 sta bila vojvoda Vratislav II. in leta 1158 vojvoda Vladislav II. okronana za češkega kralja kot osebna nagrada od Svetorimskega cesarja . Naslov pa ni bil deden. * Bořivoj I. (ok.870–889) * Spytihněv I. (895–915) * Vratislav I. (915–921) * [[Sveti Venceslav]] ([[Sveti Venceslav|Venceslav I., Češki vojvoda]]) (921–935) * Boleslav I. Kruti (935–972) * Boleslav II. Pobožni (972–999) * Boleslav III. Rdečelasi (999–1002) * Vladivoj (1002–1003) * [[Boleslav I. Poljski|Boleslav IV.]] (1003–1004) * Jaromír (1004–1012) * Ulrik (1012–1033) * Jaromír (1033–1034) * Ulrik (1034) * Bretislav I. (1035–1055) * Spytihněv II. (1055–1061) * Vratislav II. (1061–1092), '''kralj''' (1085–1092) kot Vratislav I. * Konrad I. Brnski (1092) * Bretislav II. (1092–1100) * Bořivoj II. (1101–1107) * Svatopluk (1107–1109) * Vladislav I. (1109–1117) * Bořivoj II. (1117–1120) * Vladislav I. (1120–1125) * Sobeslav I. (1125–1140) * Vladislav II. (1140–1172), '''kralj''' (1158–1172) kot Vladislav I. * Friderik (1172–1173) * Sobeslav II. (1173–1178) * Friderik (1178–1189) * Konrad II. Oton (1189–1191) * Venceslav II. (1191–1192) * [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] (1192–1193) * Henrik Bretislav (1193–1197) * Vladislav Henrik (1197) * [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] (1197–1198) == Češki kralji == [[Slika:Duernkrut3.jpg|desno|sličica|161x161_pik| Največji obseg kraljestva pod Otokarjem II. cca. 1276]] Češka je bila edina kneževina v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu,]] ki je bila pred [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] povzdignjena v status kraljevine. Razlog za to je bila moč: takoj, ko je Češka premagala svoje državljanske spore, je češki vojvoda postal glavni zaveznik vsakega kandidata za cesarski prestol. Cesar bi tako lahko uporabil češke sile, da bi kaznoval vse upornike, ki so bili češki sosedi, preprosto z napadom na njihove dežele. To dokazuje svetorimski cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], ki je imenoval češkega kneza Vratislava II. leta 1085 za prvega češkega kralja Vratislava I. Na ta ugledni položaj je bil dvignjen nedolgo po tem, ko je njegov oče Bretislav po več letih državljanskih spopadov pomirival Češko. Kraljevina je bila sporna, ko se je češki notranji konflikt povečali. Popravilo pa se je, potem ko je položaj cesarja v Nemčiji oslabel. Leta 1198 je vojvoda Otokar I. spet pridobil naziv kralja Češke kot zaveznik [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]]. Ta naslov je ponovno potrdil [[Oton IV. Nemški|Oton IV.,]] cesar svetorimskega cesarstva in kasneje [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.,]] Zlata bula cesarja Svetega rimskega cesarstva (1212). * [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] (Přemysl Otakar I.) (1198–1230) * [[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] (Václav I.) (1230–1253) * [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. (Přemysl Otakar II.)]] (1253–1278) * Venčeslav II. (Václav II.) (1278–1305) * Venčeslav III. (Václav III.) (1305–1306) == Kralji Češke, Poljske in Madžarske, vladarji Avstrije == [[Slika:WenceslausIImap-en.png|sličica|152x152_pik|Ozemlje pod nadzorom Přemyslidov, c. 1301:{{Legenda|#EEAA88|Češka kraljevina}}]] Češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]] je v letih 1269-1276 prvi v zgodovini skupaj vladal deželam današnje Avstrije (razen [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]] in [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburga]] ). Ustanovil je tudi [[Hofburg|palačo Hofburg]] na Dunaju. Leta 1300 je bil kralj Vaclav II. okronan za poljskega kralja . Pred tem je imel od leta 1291 naslov "visoki vojvoda Poljske ( vojvoda Krakovski )" in je postal njen gospodar po smrti Przemysla II. Poljskega leta 1296. * Vaclav II. (1300–1305) * Vaclav III. (1305–1306), tudi madžarski kralj (1301–1305) kot Ladislav V. Kraljevska linija se je končala leta 1306 s smrtjo kralja Vaclava III . Češki prestol je pripadel Luksemburžanom, poljski prestol pa se je vrnil Piastom. == Vojvode Opave, Krnova, Ratibora in Münsterberga == Leta 1269 je Nikolaj, nezakonski sin kralja Otokarja II, ki ga je papež [[Papež Aleksander IV.|Aleksander IV.]] legitimiral leta 1260, postal vojvoda Opavski. Leta 1337 je njegov sin Nikolaj II. podedoval vojvodino Ratibor. Njegovi štirje sinovi so si razdelili vojvodino Opavo (vojvodino Ratibor je podedoval le najstarejši Janez). Tako se je začela delitev nekoč enotne dežele med potomci Nikolaja II. Leta 1443 je Opavski vojvoda Viljem pridobil vojvodino Münsterberg, ki so jo Přemyslidi imeli do leta 1456. Ta linija Opavskih Přemyslidov se je končala leta 1521 s smrtjo Valentina, vojvode Ratiborja. == Družinsko drevo == [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/7c/Premyslid_Dynasty_Family_Tree.jpg Družinsko drevo čeških vojvod in kraljev Češke] [[File:Premyslid_Dynasty_Family_Tree.jpg|sredina|617x617_pik|Družinsko drevo Premyslidov]] Bořivoj I. + Sveta Ludmila * Spytihněv I. * Vratislav I. ** Sveti Václav I. ** Boleslav I. Kruti *** Boleslav II. Pobožni **** Boleslav III. Rdečelasi **** Jaromír evnuh **** Umrl dojenček Václav **** Oldřich ***** Břetislav I. Ahiles (vojvoda Češke in Moravske, prej vojvoda Moravske - Bretislav) ****** Spytihněv II. ****** Vratislav II. ******* Břetislav II. ******* Judita Češka, mati [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]] ******* Bořivoj II. ******* Vladislav I. ******** Vladislav II. ********* Bedřich ********* Ottokar I. ********** Vaclav I. *********** Ottokar II zlati in železni ************ Vaclav II. ************* Vaclav III. d. 1306 kot zadnji moški član kraljeve dinastije Přemyslid ************* Ana Češka (1290–1313) ************* Elizabeta Češka (1292–1330) zadnja članica kraljeve dinastije Přemyslid *********** Nikolaj I. Opavski je začel družino opavskih vojvod; umrl leta 1521 ********** Moravski Vladislav II. (Otonski) ********** Danska kraljica Dagmar, mati Valdemarja Mladega ********* Vladislav III. Henrik ******** Henrik ********* Břetislav III. Henrik (Henrik Bretislav) ******* Soběslav I. ******** Soběslav II. kmečki ******** Vaclav II. ****** Jaromír Škof ****** Konrád I. iz Brna in Znojma (Konradin) ******* Konrád iz Brna (Konradin, prej vojvoda [[Moravska|Moravske]] ) ******* Litolt iz Znojma (Konradin, prejšnji vojvoda [[Moravska|Moravske]] ) ******** Oldřich Brnski (Kobradec, vojvoda Moravske, del Brna) ******** Konrád iz Znojma (Konradian, prej vojvoda [[Moravska|Moravske]] ) ********* Konrád II. Ota iz Brna in Znojma (Konradin) ****** Oton iz Olomouca ******* Oton II. Črni ******* Svatopluk *** Mlada (opatinja) *** Dobrava m. Mieszko I. Poljski, predniki piast linije na [[Poljska|Poljskem]], ki vključuje Boleslava III. zgoraj *** Strachkvas Kristjan * [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], [[cesar]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Češki kralj ** [[Vaclav IV. Češki|Vaclav]], [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemški]] [[kralj]] in Češki kralj ** [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]], [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemški]] kralj, [[cesar]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Ogrska|ogrski]] kralj in kralj Češke *** Elizabeta Luksemburška, [[Ogrska|ogrska]], [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemška]] in Češka kraljica **** [[Ladislav Posmrtni]] kralj [[Ogrska|Ogrske]] in Češke, nadvojvoda Avstrije **** Elizabeta Avstrijska, kraljica Poljske ***** [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagielonski]] Češki in Ogrski kralj ****** [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik II. Ogrski]] ogrsko-hrvaški in češki kralj ****** Ana, Princesa in kraljica Češke in Ogrske + [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., Sveto-rimski cesar]], Češki in Ogrski kralj ******* [[Maksimilijan II. Habsburški]] Češki in Ogrski kralj ******** [[Rudolf II. Habsburški]] Češki in Ogrski kralj ******** [[Matija Habsburški|Matija, Sveto-rimski cesar]], Češki in Ogrski kralj ******** [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] Češki in Ogrski kralj ********* [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ********** [[Ferdinand IV. Habsburški|Ferdinand IV.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ********** [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj *********** [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj *********** [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ************ [[Marija Terezija|Marija Terezija]] Sveto-rimska cesarica, Češka in Ogrska kraljica ************* [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ************* [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ************** [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] Sveto-rimski cesar (do 1805), Češki in Ogrski kralj *************** [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand V.]] Avstrijski cesar, Ogrski kralj **************** [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Avstrijski cesar, Ogrski kralj ****************** [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] (1916-1918) zadnji Avstrijski cesar, Ogrski kralj == Viri in opombe == {{opombe}} [[Kategorija:Přemyslidi]] [[Kategorija:Evropske dinastije]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] n8zuw096a30dfjqf42s1zk5oa4965lp Predloga:Siri 10 508555 5727045 5725006 2022-08-03T17:23:11Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Siri | title = Siri | image = [[Slika:Emojione 1F9C0.svg|50px|right|]] | basestyle = background:gold | listclass = hlist | group1 = Delitev sirov | list1 = *[[mehki sir]] *[[poltrdi sir]] *[[trdi sir]] *[[zelo trdi sir]] | group2 = Angleški siri | list2 = * [[čedar]] *[[Stilton (sir)|stilton]] | group3 = Francoski siri | list3 = *[[Brie|brie]] * [[Comtè|comtè]] *[[kamamber]] * [[rokfor]] | group4 = Italijanski siri | list4 = *[[Bel Paese (sir)|bel paese]] *[[bra (sir)|bra]] *[[Gorgonzola (sir)|gorgonzola]] *[[maskarpone]] *[[Montasio|montasio]] *[[mocarela]] *[[Parmigiano Reggiano|parmezan]] *[[Pekorino|pekorino]] *[[rikota]] | group5 = Nizozemski siri | list5 = *[[edamski sir|edamec]] *[[Gavda|gauda]] * [[Leerdamec|leerdamec]] *[[Maasdamec|maasdamec]] |group6 = Slovenski siri |list6 = *[[Bovški sir|bovški sir]] *[[istrski ovčji sir]] *[[kraški ovčji sir]] *[[Mohant|mohant]] *[[nanoški sir]] *[[tolminc]] *[[trnič]] |group7 = Švicarski siri |list7 = *[[Ementalski sir|ementalec]] *[[grojer]] *[[zbrinc]] *[[Tete de Moine|tete de moine]] | group8 = Druge vrste sirov | list8 = *[[blatacke zlato]] * [[Feta|feta]] *[[Kačkavalj|kačkavalj]] *[[kajmak]] *[[paški sir]] *[[Skuta (mlečni izdelek)|skuta]] *[[sveži sir]] *[[skyr]] *[[Sulguni|sulguni]] *[[topljeni sir]] *[[Trapist (sir)|trapist]] *[[zrnasta skuta]] | group9 = Tradicionalne jedi iz sirov | list9 = * ''[[fondi]]'' * ''[[frika]]'' * ''[[raclette]]'' |below = {{category-inline|Siri}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> hiy2h8z5khhwlg62j7wtpvlofspa5x5 Predloga:Istra 10 510300 5727164 5717352 2022-08-03T20:55:46Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Istra | title = Istra | image = [[Slika:Istrien.jpg|70px|right|]] | basestyle = background:lightblue | listclass = hlist | group1 = Zgodovinski članki | list1 = * [[Histri]] * [[Istra]] * [[Nezakcij]] * [[Rižanski zbor]] * [[Glagolica]] * [[Bitka pri Piranu]] * [[Bitka pri Savudriji]] * [[Porečanka]] * [[Labinska republika]] * [[Zgodovina Istre]] | group2 = Upravno-regionalne enote (zgodovinske in sedanje) | list2 = * [[Mejna grofija Istra]] * [[Pazinska grofija]] * [[Avstrijska mejna grofija Istra]] * [[Avstrijsko primorje]] * [[Istrska županija]] | group3 = Večja naselja | list3 = * [[Buje, Istra|Buje]] * [[Buzet]] * [[Izola]] * [[Koper]] * [[Labin]] * [[Lucija, Piran|Lucija]] * [[Motovun]] * [[Pazin]] * [[Piran]] * [[Poreč]] * [[Pulj|Pula]] * [[Rovinj]] * [[Umag]] | group4 = Slovenska Istra (občine) | list4 = * [[Občina Ankaran|Ankaran]] * [[Mestna občina Koper|Koper]] * [[Občina Izola|Izola]] * [[Občina Piran|Piran]] |group5 = Hrvaški del Istre - Istrska županija | list5 = * [[Hum, Buzet|Hum]] * [[Istarske toplice|Istarske toplice]] * [[Novigrad, Istra|Novigrad]] * [[Pičen|Pičen]] * [[Roč, Buzet|Roč]] * [[Višnjan]] |group6 = Hrvaški del Istre - Primorsko-goranska županija | list6 = * [[Ika, Opatija|Ika]] * [[Lovran]] * [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]] |group7 = Italijanski del Istre (občine) |list7 = * [[Dolina, Trst|Dolina]] * [[Milje, Italija|Milje]] |group8 = Zgodovinski spomeniki |list8 = * [[Cerkev svete Marije na Škriljinah|Beram]] * [[Evfrazijeva bazilika]] * [[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Hrastovlje]] * [[Puljska arena]] | group9 = Naravne znamenitosti | list9 = * [[Brioni]] * [[Limski kanal]] * [[Pazinska jama]] * [[Sečoveljske soline]] | group10 = Arhitektura v Istri | list10 = * [[Benečanka]] * [[Hiška|Kažun]] * [[Pretorska palača]] * [[Suhozid]] * [[Kanal svetega Jerneja]] * [[Tonina hiša]] | group11 = Tehnična dediščina | list11 = * [[Istrski topo]] * [[Batana]] | group12 = Otoki | list12 = * [[Crveni Otok (Sveti Andrija)]] * [[Mali Brion]] * [[Maškin]] * [[Sveti Andrija (Puljski zaliv)|Sveti Andrija]] * [[Uljanik (otok)|Uljanik]] * [[Veruda]] * [[Veliki Brion]] | group13 = Istrska kuhinja | list13 = * [[Bakala]] *[[Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre|Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre]] * [[Fritule]] * [[Hroštule]] * [[Polenta]] * [[Istrski fuži]] * [[Istrski ovčji sir]] |below = {{category-inline|Istra}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 02lenj6l778hyh0gisbc0oek1qcajeb 5727165 5727164 2022-08-03T20:59:23Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Istra | title = Istra | image = [[Slika:Istrien.jpg|70px|right|]] | basestyle = background:lightblue | listclass = hlist | group1 = Zgodovinski članki | list1 = * [[Histri]] * [[Istra]] * [[Nezakcij]] * [[Rižanski zbor]] * [[Glagolica]] * [[Bitka pri Piranu]] * [[Bitka pri Savudriji]] * [[Porečanka]] * [[Labinska republika]] * [[Zgodovina Istre]] | group2 = Upravno-regionalne enote (zgodovinske in sedanje) | list2 = * [[Mejna grofija Istra]] * [[Pazinska grofija]] * [[Avstrijska mejna grofija Istra]] * [[Avstrijsko primorje]] * [[Istrska županija]] | group3 = Večja naselja | list3 = * [[Buje, Istra|Buje]] * [[Buzet]] * [[Izola]] * [[Koper]] * [[Labin]] * [[Lucija, Piran|Lucija]] * [[Motovun]] * [[Pazin]] * [[Piran]] * [[Poreč]] * [[Pulj|Pula]] * [[Rovinj]] * [[Umag]] | group4 = Slovenska Istra (občine) | list4 = * [[Občina Ankaran|Ankaran]] * [[Mestna občina Koper|Koper]] * [[Občina Izola|Izola]] * [[Občina Piran|Piran]] |group5 = Hrvaški del Istre - Istrska županija | list5 = * [[Hum, Buzet|Hum]] * [[Istarske toplice|Istarske toplice]] * [[Novigrad, Istra|Novigrad]] * [[Pičen|Pičen]] * [[Roč, Buzet|Roč]] * [[Višnjan]] |group6 = Hrvaški del Istre - Primorsko-goranska županija | list6 = * [[Ika, Opatija|Ika]] * [[Lovran]] * [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]] |group7 = Italijanski del Istre (občine) |list7 = * [[Dolina, Trst|Dolina]] * [[Milje, Italija|Milje]] |group8 = Zgodovinski spomeniki |list8 = * [[Cerkev svete Marije na Škriljinah|Beram]] * [[Evfrazijeva bazilika]] * [[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Hrastovlje]] * [[Puljska arena]] | group9 = Avtohtone živali | list9 = * [[Istrska pramenka]] | group10= Naravne znamenitosti | list10 = * [[Brioni]] * [[Limski kanal]] * [[Pazinska jama]] * [[Sečoveljske soline]] | group11 = Arhitektura v Istri | list11 = * [[Benečanka]] * [[Hiška|Kažun]] * [[Pretorska palača]] * [[Suhozid]] * [[Kanal svetega Jerneja]] * [[Tonina hiša]] | group12 = Tehnična dediščina | list12 = * [[Istrski topo]] * [[Batana]] | group13 = Otoki | list13 = * [[Crveni Otok (Sveti Andrija)]] * [[Mali Brion]] * [[Maškin]] * [[Sveti Andrija (Puljski zaliv)|Sveti Andrija]] * [[Uljanik (otok)|Uljanik]] * [[Veruda]] * [[Veliki Brion]] | group14 = Istrska kuhinja | list14 = * [[Bakala]] *[[Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre|Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre]] * [[Fritule]] * [[Hroštule]] * [[Polenta]] * [[Istrski fuži]] * [[Istrski ovčji sir]] |below = {{category-inline|Istra}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> n1f8h7xmmk1j22lpoa4vu90phqrvt1m 5727280 5727165 2022-08-04T09:12:55Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Istra | title = Istra | image = [[Slika:Istrien.jpg|70px|right|]] | basestyle = background:lightblue | listclass = hlist | group1 = Zgodovinski članki | list1 = * [[Histri]] * [[Istra]] * [[Nezakcij]] * [[Rižanski zbor]] * [[Glagolica]] * [[Bitka pri Piranu]] * [[Bitka pri Savudriji]] * [[Porečanka]] * [[Labinska republika]] * [[Zgodovina Istre]] | group2 = Upravno-regionalne enote (zgodovinske in sedanje) | list2 = * [[Mejna grofija Istra]] * [[Pazinska grofija]] * [[Avstrijska mejna grofija Istra]] * [[Avstrijsko primorje]] * [[Istrska županija]] | group3 = Večja naselja | list3 = * [[Buje, Istra|Buje]] * [[Buzet]] * [[Izola]] * [[Koper]] * [[Labin]] * [[Lucija, Piran|Lucija]] * [[Motovun]] * [[Pazin]] * [[Piran]] * [[Poreč]] * [[Pulj|Pula]] * [[Rovinj]] * [[Umag]] | group4 = Slovenska Istra (občine) | list4 = * [[Občina Ankaran|Ankaran]] * [[Mestna občina Koper|Koper]] * [[Občina Izola|Izola]] * [[Občina Piran|Piran]] |group5 = Hrvaški del Istre - Istrska županija | list5 = * [[Hum, Buzet|Hum]] * [[Istarske toplice|Istarske toplice]] * [[Novigrad, Istra|Novigrad]] * [[Pičen|Pičen]] * [[Roč, Buzet|Roč]] * [[Višnjan]] |group6 = Hrvaški del Istre - Primorsko-goranska županija | list6 = * [[Ika, Opatija|Ika]] * [[Lovran]] * [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]] |group7 = Italijanski del Istre (občine) |list7 = * [[Dolina, Trst|Dolina]] * [[Milje, Italija|Milje]] |group8 = Zgodovinski spomeniki |list8 = * [[Cerkev svete Marije na Škriljinah|Beram]] * [[Evfrazijeva bazilika]] * [[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Hrastovlje]] * [[Puljska arena]] | group9 = Avtohtone živali | list9 = * [[Istrska pramenka]] * [[Boškarin|boškarin]] | group10= Naravne znamenitosti | list10 = * [[Brioni]] * [[Limski kanal]] * [[Pazinska jama]] * [[Sečoveljske soline]] | group11 = Arhitektura v Istri | list11 = * [[Benečanka]] * [[Hiška|Kažun]] * [[Pretorska palača]] * [[Suhozid]] * [[Kanal svetega Jerneja]] * [[Tonina hiša]] | group12 = Tehnična dediščina | list12 = * [[Istrski topo]] * [[Batana]] | group13 = Otoki | list13 = * [[Crveni Otok (Sveti Andrija)]] * [[Mali Brion]] * [[Maškin]] * [[Sveti Andrija (Puljski zaliv)|Sveti Andrija]] * [[Uljanik (otok)|Uljanik]] * [[Veruda]] * [[Veliki Brion]] | group14 = Istrska kuhinja | list14 = * [[Bakala]] *[[Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre|Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre]] * [[Fritule]] * [[Hroštule]] * [[Polenta]] * [[Istrski fuži]] * [[Istrski ovčji sir]] |below = {{category-inline|Istra}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> gisd2r2h4w3ikz8qlbev7ibd2o8t8v5 5727281 5727280 2022-08-04T09:13:37Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Istra | title = Istra | image = [[Slika:Istrien.jpg|70px|right|]] | basestyle = background:lightblue | listclass = hlist | group1 = Zgodovinski članki | list1 = * [[Histri]] * [[Istra]] * [[Nezakcij]] * [[Rižanski zbor]] * [[Glagolica]] * [[Bitka pri Piranu]] * [[Bitka pri Savudriji]] * [[Porečanka]] * [[Labinska republika]] * [[Zgodovina Istre]] | group2 = Upravno-regionalne enote (zgodovinske in sedanje) | list2 = * [[Mejna grofija Istra]] * [[Pazinska grofija]] * [[Avstrijska mejna grofija Istra]] * [[Avstrijsko primorje]] * [[Istrska županija]] | group3 = Večja naselja | list3 = * [[Buje, Istra|Buje]] * [[Buzet]] * [[Izola]] * [[Koper]] * [[Labin]] * [[Lucija, Piran|Lucija]] * [[Motovun]] * [[Pazin]] * [[Piran]] * [[Poreč]] * [[Pulj|Pula]] * [[Rovinj]] * [[Umag]] | group4 = Slovenska Istra (občine) | list4 = * [[Občina Ankaran|Ankaran]] * [[Mestna občina Koper|Koper]] * [[Občina Izola|Izola]] * [[Občina Piran|Piran]] |group5 = Hrvaški del Istre - Istrska županija | list5 = * [[Hum, Buzet|Hum]] * [[Istarske toplice|Istarske toplice]] * [[Novigrad, Istra|Novigrad]] * [[Pičen|Pičen]] * [[Roč, Buzet|Roč]] * [[Višnjan]] |group6 = Hrvaški del Istre - Primorsko-goranska županija | list6 = * [[Ika, Opatija|Ika]] * [[Lovran]] * [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]] |group7 = Italijanski del Istre (občine) |list7 = * [[Dolina, Trst|Dolina]] * [[Milje, Italija|Milje]] |group8 = Zgodovinski spomeniki |list8 = * [[Cerkev svete Marije na Škriljinah|Beram]] * [[Evfrazijeva bazilika]] * [[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Hrastovlje]] * [[Puljska arena]] | group9 = Avtohtone živali | list9 = * [[Istrska pramenka]] * [[Boškarin|Boškarin]] | group10= Naravne znamenitosti | list10 = * [[Brioni]] * [[Limski kanal]] * [[Pazinska jama]] * [[Sečoveljske soline]] | group11 = Arhitektura v Istri | list11 = * [[Benečanka]] * [[Hiška|Kažun]] * [[Pretorska palača]] * [[Suhozid]] * [[Kanal svetega Jerneja]] * [[Tonina hiša]] | group12 = Tehnična dediščina | list12 = * [[Istrski topo]] * [[Batana]] | group13 = Otoki | list13 = * [[Crveni Otok (Sveti Andrija)]] * [[Mali Brion]] * [[Maškin]] * [[Sveti Andrija (Puljski zaliv)|Sveti Andrija]] * [[Uljanik (otok)|Uljanik]] * [[Veruda]] * [[Veliki Brion]] | group14 = Istrska kuhinja | list14 = * [[Bakala]] *[[Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre|Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre]] * [[Fritule]] * [[Hroštule]] * [[Polenta]] * [[Istrski fuži]] * [[Istrski ovčji sir]] |below = {{category-inline|Istra}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> riz8fhlhoicdqla06cdtbgydchilfo9 RollJet 0 511254 5727247 5651585 2022-08-04T07:41:28Z Polonica 96398 Pravopisni popravek wikitext text/x-wiki [[Slika:RollJet torba in skiro.jpg|alt=RollJet|sličica|RollJet - Torba & Skiro]] '''RollJet''' je skiro s torbo slovenskega izumitelja Tomaža Hama. Pri izdelovanju naj bi glavno vodilo bila razbremenitev otroških [[Hrbtenica|hrbtenic]] pred pretežkimi šolskimi torbami, aktivna vožnja v šolo in posledično preprečitev slabe drže ter zdrav razvoj otrok.<ref>{{Navedi splet|url=https://kamzmulcem.si/nazaj-v-solo-tokrat-zabavno-in-brez-nepotrebne-teze/|title=Kam z mulcem|date=22. avgust 2021|accessdate=14. januar 2022|website=Nazaj v šolo: Tokrat zabavno in brez nepotrebne teže|publisher=Kam z mulcem}}</ref> RollJet izdeluje podjetje Ham d.o.o., ki proizvaja tudi patentirane ergonomske pisarniške [[Stol (pohištvo)|stole]] SpinaliS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.radio1.si/82617/rolljet-nepogresljiv-zivljenjski-sopotnik-ki-hkrati-skrbi-za-zdravje-hrbtenice|title=Radio 1|date=15. december 2021|accessdate=14. januar 2022|website=RollJet - nepogrešljiv življenjski sopotnik, ki hkrati skrbi za zdravje hrbtenice|publisher=Infonet media, d.d.}}</ref> RollJet je v celoti izdelan v [[Slovenija|Sloveniji]]. Njegov razvoj poteka že od leta 2011. Vsebuje 127 sestavnih delov, med njimi je 57 razvitih posebej za RollJet. Prav tako je [[Trajnostni razvoj|trajnostni]] produkt, saj se 95% sestavnih delov lahko [[Recikliranje|reciklira]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lokalno.si/2021/12/23/256586/aktualno/RollJet_najlazja_torba_je_na_skiroju/|title=Lokalno.si|date=23. december 2021|accessdate=14. januar 2022|website=RollJet - najlažja torba je na skiroju|publisher=Dolenjski list}}</ref> Z leti je pridobil številna priznanja in patente, med njimi patent za skiro s torbo in mehanizem za pripenjanje torbe. Znamka RollJet je zaščitena v številnih evropskih državah, med drugim tudi v ZDA. Leta 2015 je v dobrodelni akciji [[Radio 1|Radia 1]], voditelj Miha Deželak z RollJet-om prevozil pot z Goričkega v Piran.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.radio1.si/39896/dezelak-junak-je-zakljucil-turnejo-z-gorickega-v-piran|title=Radio 1|date=29. maj 2015|accessdate=14. januar 2022|website=Deželak = Junak je zaključil turnejo z Goričkega v Piran!|publisher=Infonet media, d.d.}}</ref> == Viri == [[Kategorija:Vozila na človeški pogon]] ec18usyr49h7azw1359t4r7i9ddnflz Vzhodna ukrajinska ofenziva 0 514135 5727285 5721358 2022-08-04T09:54:50Z CommonsDelinker 5156 [[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Flag_of_the_Rusich_Company.svg z [[:commons:Image:Flag_of_the_DSHRG_Rusich.svg|Flag_of_the_DSHRG_Rusich.svg]] wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Vzhodna ukrajinska ofenziva | partof = [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] | image = {{multiple image |border=infobox |perrow=2/2/2 |total_width=300 |image1= Russian bombing of Mariupol (3to4).jpg |alt1= |image2=Mariupol Drama Theatre Destroyed 2 (3to4).jpg |alt2= |image3=Battle of Avdiivka (4to3).jpg |alt3= |image4=Russian shelling of Donetsk aftermath, c. March 2022 01 (3to4).jpg |alt4= |image5=Окупанти вдарили «Точкою-У» по залізничному вокзалу Краматорська 03 (3to4).jpg |alt5= |image6=Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (2).jpg |alt6=}} | caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj iz leve: {{flatlist| * [[Obleganje Mariupola|Bombardiranje Mariupola]] * [[Zračni napad na mariupolsko gledališče|Uničeno]] [[Akademsko regionalno dramsko gledališče Doneck|gledališče]] v Mariupolu * Posledice raketnega napada na Doneck * Ruski tank uničen v bližini [[Mariupol]]a * Posledice [[Napad na železniško postajo v Kramatorsku|raketnega napada na Kramatorsk]] * Ostanki cerkve po njenem uničenju med drugo [[Bitka za Avdijevko|bitko za Avdijevko]] }} | date = 24. februar 2022 – danes<br />({{age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022}}) | place = [[Vzhodna Ukrajina]] ([[Donecka oblast]], [[Luganska oblast]], [[Harkovksa oblast]]) | status = V teku * Ruske, LLR in DLR sile zavzamejo [[Starobilsk]],<ref name="Focus Luhansk 13 March">{{cite news |last=Miroshnychenko |first=Stanislav |date=13 March 2022 |title="В окупантів мало добрих новин". Що відбувається у Сєвєродонецьку та Луганську |trans-title="The occupiers have had little good news". What is happening in Sievierodonetsk and Luhansk |url=https://focus.ua/uk/voennye-novosti/509143-chto-proishodit-v-severodonecke-i-luganske |language=uk |work=Focus |location= |access-date=}}</ref> [[Ščastja|Ščastjo]],<ref>{{cite magazine |last=Yaffa |first=Joshua |date=12 March 2022 |title=What the Russian Invasion Has Done to Ukraine |url=https://www.newyorker.com/magazine/2022/03/21/what-the-russian-invasion-has-done-to-ukraine |magazine=The New Yorker |location= |access-date=12 March 2022}}</ref> [[Svatove]],<ref>{{cite news |title=Ukrainians of occupied towns protest against Russian invaders, undermining "liberator" narrative |url=https://euromaidanpress.com/2022/03/09/unarmed-ukrainian-locals-of-occupied-towns-protest-against-russian-invaders/ |access-date=11 March 2022 |work=[[Euromaidan Press]] |date=9 March 2022}}</ref> [[Volnovaha|Volnovaho]],<ref>{{cite news|url=https://www.euronews.com/2022/03/12/heavy-fighting-leaves-much-of-volnovakha-in-ruins|title=Heavy fighting leaves much of Volnovakha in ruins|agency=Associated Press|publisher=Euronews|date=March 12, 2022|accessdate=March 13, 2022|archive-date=March 13, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313173034/https://www.euronews.com/2022/03/12/heavy-fighting-leaves-much-of-volnovakha-in-ruins|url-status=live}}</ref> [[Izjum]],<ref>{{Cite web|url=https://mil.in.ua/uk/news/rosiyany-kontrolyuyut-izyum-genshtab-zsu/|title=Росіяни контролюють Ізюм – Генштаб ЗСУ}}</ref> [[Kremina|Kremino]],<ref>{{Cite news | url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-forces-seize-city-kreminna-east-ukraine-regional-governor-says-2022-04-19/ | title=Regional governor says Russian forces have seized east Ukrainian city of Kreminna | newspaper=Reuters | date=19 April 2022 }}</ref> [[Popasna|Popasno]],<ref>{{Cite news |last=Reuters |date=2022-05-08 |title=Ukraine troops retreat from Popasna, Luhansk governor confirms |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/chechnyas-kadyrov-says-his-soldiers-control-popasna-ukraine-disagrees-2022-05-08/ |access-date=2022-05-08 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508115351/https://www.reuters.com/world/europe/chechnyas-kadyrov-says-his-soldiers-control-popasna-ukraine-disagrees-2022-05-08/ |url-status=live }}</ref> [[Rubižne]],<ref>{{cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|title=Ukrainian forces lose foothold in eastern town|work=CNN|date=13 May 2022|access-date=17 May 2022|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513185139/https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|url-status=live}}</ref> [[Mariupol]],<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|first1=Valerie|last1=Hopkins|first2=Ivan|last2=Nechepurenko|first3=Marc|last3=Santora|newspaper=The New York Times |date=16 May 2022|access-date=17 May 2022|archive-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|url-status=live}}</ref> [[Svitlodarsk]],<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61546571|title=Ukraine latest news: Shelling constant in Severodonetsk as Russian forces advance|website=BBC News|access-date=1 June 2022|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025115/https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61546571|url-status=live}}</ref> [[Liman, Ukrajina|Liman]],<ref>{{cite web |title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 26 |date=26 May 2022 |url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-26 |publisher=[[Institute for the Study of War]] |access-date=26 May 2022 |archive-date=28 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220528172032/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-26 |url-status=live }}</ref> [[Svjatogirsk]],<ref>{{Cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-14-22/h_94ddfb838c30d67ad29e68beba0b4ce3|title=Mayor of captured Ukrainian town switches sides|first1=Kathleen|last1=Magramo|first2=Jack|last2=Guy|first3=Laura|last3=Smith-Spark|date=14 June 2022|website=CNN}}</ref> [[Girske]],<ref>[https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-loses-key-district-south-lysychansk-russian-forces-official-2022-06-24/ https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-loses-key-district-south-lysychansk-russian-forces-official-2022-06-24/]</ref> [[Zolote]],<ref>[https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-politics-donetsk-0537bf3613c45dc9aec283752ccf9ca6 Ukrainian army to leave battered city to avoid encirclement]</ref> [[Severodoneck]],<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61920708|title=Ukraine war: Kyiv orders forces to withdraw from Severodonetsk|website=BBC News|date=24 June 2022}}</ref> [[Privilja|Priviljo]],<ref name="ISW 2022-07-02">{{cite web |last2=Stepanenko |first2=Kateryna |last3=Barros |first3=George |last1=Hird |first1=Karolina |date=1 July 2022 |title=Russian Offensive Campaign Assessment, July 1 |url=https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-july-1 |publisher=Institute for the Study of War |access-date=1 July 2022}}</ref> [[Novodružesk]]<ref name="ISW 2022-07-02"/> in [[Lisičansk]].<ref name="ISW2July">{{Cite web |last=Stepanenko |first=Kateryna |last2=Hird |first2=Karolina |last3=Kagan |first3=Frederick W. |date=2 July 2022 |title=Russian Offensive Campaign Assessment, July 2 |url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-july-2 |access-date=2 July 2022 |publisher=[[Institute for the Study of War]]}}</ref> | territory = Ruske sile in proruski seperatisti dne 3. julija nadzorujejo celotno Lugansko oblast<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|title=Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion|author=The Visual Journalism Team, BBC|work=[[BBC News]]|date=4 July 2022|access-date=10 July 2022}}</ref> in dne 5. julija približno polovico Donecke oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-turns-focus-to-ukraine-s-donetsk-province/6645495.html|title=Russia turns focus to Ukraine's Donetsk province|work=Voice of America News|date=5 July 2022|access-date=10 July 2022}}</ref> | combatant1 = {{flag|Rusija}}<br />{{flag|Donetsk People's Republic|name=Donecka LR}}<br />{{flag|Luhansk People's Republic|name=Luganska LR}} | combatant2 = {{flag|Ukrajina}} | commander1 = | commander2 = | units1 = Glej [[#Ruski in proruski seperatisti|bojni red bitke]] | units2 = Glej [[#Ukrajina|bojni red bitke]] | strength1 = 38.000+ vojakov (konec marca)<ref name="gears up">{{cite news|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/2022/04/11/ukraine-russia-invasion-live-updates/9535346002/|title=As Russia gears up for bloodier phase of war, reports indicate a chemical weapon was used in Mariupol: Live Ukraine updates|author1=John Bacon|author2=Tom Vanden Brook|author3=Jorge L. Ortiz|author4=Celina Tebor|work=USA Today|date=12 April 2022|accessdate=12 April 2022|archive-date=12 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412212351/https://www.usatoday.com/story/news/politics/2022/04/11/ukraine-russia-invasion-live-updates/9535346002/|url-status=live}}</ref><ref name="planning large assault">{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/11/russia-planning-large-assault-in-eastern-ukraine|title=Kyiv warns Russia planning large assault in eastern Ukraine|author=|work=Al-Jazeera News|date=11 April 2022|accessdate=12 April 2022|archive-date=12 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412191421/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/11/russia-planning-large-assault-in-eastern-ukraine|url-status=live}}</ref><ref name="auto10">{{cite news |date=21 March 2022 |title=Hundreds of thousands face catastrophe in Mariupol |newspaper=[[The Economist]] |url=https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol |url-status=live |url-access=subscription |access-date=21 March 2022 |quote=Ukrainian forces in Mariupol are vastly outnumbered, with 3,500 soldiers facing 14,000 invaders, around a tenth of the total estimated Russian force in the country. |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324031525/https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol }}</ref><br />50.000–62.000 vojakov (začetek aprila)<ref>{{cite web|title=Russia has begun 'Battle for Donbas' in Ukraine's east: Zelenskyy|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russia-has-begun-battle-for-donbas-in-ukraines-east-zelenskyy|date=19 April 2022|access-date=20 April 2022|publisher=Al Jazeera|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419044742/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russia-has-begun-battle-for-donbas-in-ukraines-east-zelenskyy|url-status=live}}</ref><br />10.000–20.000 plačancev (po poročanju evroskih voditeljev, začetek aprila)<ref name="Guardian mercenaries">{{cite web|title=Russia deploys up to 20,000 mercenaries in battle for Ukraine's Donbas region|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/19/russia-deployed-20000-mercenaries-ukraine-donbas-region|date=19 April 2022|access-date=20 April 2022|work=The Guardian|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419180949/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/19/russia-deployed-20000-mercenaries-ukraine-donbas-region|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russia is deploying up to 20,000 Syrian, Libyan, and Wagner Group mercenaries in the Donbas, European official says|url=https://www.businessinsider.com/russia-using-20000-mercenaries-including-libyans-syrians-official-says-2022-4|date=19 April 2022|access-date=21 April 2022|publisher=Insider|archive-date=20 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420071240/https://www.businessinsider.com/russia-using-20000-mercenaries-including-libyans-syrians-official-says-2022-4|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Russia pours in more troops and presses attack in the east|author1=Adam Schrek|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-world-news-europe-61ac8636ddb2d75a6df4605492889d7b|date=19 April 2022|access-date=21 April 2022|work=Associated Press|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419134618/https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-world-news-europe-61ac8636ddb2d75a6df4605492889d7b|url-status=live}}</ref><br />300–500 sirskih in libijskih plačancev (po poročanju [[Inštitut za proučevanje vojne|ISW-ja]], začetek aprila)<ref name="isw 20 April" /> | strength2 = 125.000 vojakov (v [[Vzhodna Ukrajina|Vzhodni Ukrajini]])<ref name="not 2014">{{cite web|url=https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/2022-not-2014-what-holds-back-russia-ukraine|title=2022 is not 2014: What holds back Russia from Ukraine|author=Alexei Muraviev|website=Lowly Institute|publisher=The Interpreter|date=21 January 2022|accessdate=12 April 2022|archive-date=21 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220121024957/https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/2022-not-2014-what-holds-back-russia-ukraine|url-status=live}}</ref><br>40.000–50.000 (po začetku [[Bitka za Donbas (2022)|Bitke za Donbas]])<ref>{{cite web|title=Ukraine war: Russia bombards cities as eastern offensive begins|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61145578|date=19 April 2022|access-date=20 April 2022|publisher=BBC News|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419010115/https://www.bbc.com/news/world-europe-61145578|url-status=live}}</ref> | casualties1 = | casualties2 = | casualties3 = | campaignbox = }}'''Vzhodna ukrajinska ofenziva''' je stalno [[vojskovališče]] v okviru [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]] v v [[Donecka oblast|Donecki]], [[Luganska oblast|Luganski]] (skupaj [[Donbas]]) in [[Harkovska oblast|Harkovski oblasti]].<ref>{{Cite news|last1=Schwirtz|first1=Michael|last2=Tavernise|first2=Sabrina|date=24 February 2022|title=In Ukraine, Blasts Before Dawn, Outrage — Then Panic.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/02/24/world/europe/eastern-ukraine-scenes-russia.html|access-date=27 February 2022|issn=0362-4331|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227032716/https://www.nytimes.com/2022/02/24/world/europe/eastern-ukraine-scenes-russia.html|url-status=live}}</ref> Invazija je stopnjevanje oziroma zaostrovanje [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]], ki od leta 2014 poteka med Ukrajino in proruskimi separatisti.<ref>{{cite web|title=battle-of-ilovaisk|url=https://www.uawarexplained.com/uk/battle-of-ilovaisk/?version=sixty-minutes|access-date=2022-03-29|website=UaWarExplained.com|language=en|archive-date=1 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220601064335/https://www.uawarexplained.com/uk/battle-of-ilovaisk/?version=sixty-minutes|url-status=live}}</ref> [[Bitka za Donbas (2022)|Bitka za Donbas]] je eden glavnih delov te ofenzive in velja za drugo strateško fazo ruske invazije.<ref>{{cite web|title=Ukraine conflict: Russia begins Donbas offensive|url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/ukraine-conflict-russia-begins-donbas-offensive|access-date=2022-04-29|website=Janes.com|language=en|archive-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220424205428/https://www.janes.com/defence-news/news-detail/ukraine-conflict-russia-begins-donbas-offensive|url-status=live}}</ref> Do 3. julija so Rusija, DLR in LLR zavzele mesta [[Mariupol]],<ref>{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|first1=Valerie|last1=Hopkins|first2=Ivan|last2=Nechepurenko|first3=Marc|last3=Santora|newspaper=The New York Times|date=16 May 2022|access-date=17 May 2022|archive-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|url-status=live}}</ref> [[Severodoneck]],<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-61920708|title=Ukraine war: Kyiv orders forces to withdraw from Severodonetsk|website=BBC News|date=24 June 2022}}</ref> [[Lisičansk]],<ref name="ISW2July">{{Cite web |last=Stepanenko |first=Kateryna |last2=Hird |first2=Karolina |last3=Kagan |first3=Frederick W. |date=2 July 2022 |title=Russian Offensive Campaign Assessment, July 2 |url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-july-2 |access-date=2 July 2022 |publisher=[[Institute for the Study of War]]}}</ref> [[Rubižne]],<ref>{{cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|title=Ukrainian forces lose foothold in eastern town|work=CNN|date=13 May 2022|access-date=17 May 2022|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513185139/https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|url-status=live}}</ref> [[Izjum]]<ref>{{Cite web|url=https://mil.in.ua/uk/news/rosiyany-kontrolyuyut-izyum-genshtab-zsu/|title=Росіяни контролюють Ізюм – Генштаб ЗСУ}}</ref> ter številna manjša mesta. == Pregled == Vse od vojne v Donbasu, ki je leta 2014 potekala med ukrajinskimi silami in rusko-podprtimi [[Separatizem|separatisti]] iz [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] stalno med obema stranema potekajo manjši spopadi. 24. februarja 2022 so ruske sile in njihovi separatistični zavezniki sprožili ofenzivni napad vzdolž linij v Donbasu.<ref>{{cite web|date=2021-06-29|title=Conflict in Ukraine's Donbas: A Visual Explainer|url=https://www.crisisgroup.org/content/conflict-ukraines-donbas-visual-explainer|access-date=2022-05-18|website=Crisis Group|language=en|archive-date=18 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220518174626/https://www.crisisgroup.org/content/conflict-ukraines-donbas-visual-explainer|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=2022-03-29|title=russian-invasion|url=https://www.uawarexplained.com/russian-invasion/?version=sixty-minutes|access-date=2022-03-29|website=UaWarExplained.com|language=en|archive-date=1 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220601064335/https://www.uawarexplained.com/russian-invasion/?version=sixty-minutes|url-status=live}}</ref> Boji so potekali tudi v Severodonecku in [[Avdijevka|Avdijevki]]. Pri [[Obleganje Mariupola|obleganju Mariupola]] so ruske sile s [[Krim (polotok)|Krima]] podpirale neregularne enote iz [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]].<ref name="unianberdyansk">{{cite web|title=Российская военная техника заняла территорию бывшего аэропорта "Бердянск" – горсовет|url=https://www.unian.net/war/rossiyskaya-voennaya-tehnika-zanyala-territoriyu-byvshego-aeroporta-berdyansk-gorsovet-novosti-donbassa-11719648.html|access-date=26 February 2022|website=www.unian.net|language=ru|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226195413/https://www.unian.net/war/rossiyskaya-voennaya-tehnika-zanyala-territoriyu-byvshego-aeroporta-berdyansk-gorsovet-novosti-donbassa-11719648.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite tweet|number=1497605510887100420|user=nexta_tv|title=The tanks of the occupiers have circled #Berdyansk and are heading towards #Mariupol. https://t.co/jwsIoORzH0|author=NEXTA|author-link=Nexta|date=26 February 2022|access-date=28 February 2022|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227062037/https://twitter.com/nexta_tv/status/1497605510887100420|archive-date=27 February 2022|url-status=live}}</ref> 18. aprila so ukrajinske in ruske oblasti naznanile začetek [[Bitka za Donbas (2022)|bitke za Donbas]], obsežnega napada za zavzetje celotne Luganske in Donecke oblasti.<ref>{{cite web|title='Battle for Donbas begins' with explosions along all front lines|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russia-has-begun-battle-for-donbas-in-ukraines-east-zelenskyy|access-date=2022-04-29|website=www.aljazeera.com|language=en|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419044742/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russia-has-begun-battle-for-donbas-in-ukraines-east-zelenskyy|url-status=live}}</ref> 3. julija so ruske in proruske sile prevzele nadzor nad celotno Lugansko oblastjo.{{citation needed|date=July 2022}} == Bojni red bitke == === Ruski in proruski seperatisti === ; {{flagicon image|Banner_of_the_Armed_Forces_of_the_Russian_Federation_(obverse).svg}} [[Oborožene sile Rusije]] * {{flagicon image|Flag of the Russian Federation Ground Forces.svg}} [[Kopenske sile Ruske federacije]] ** [[1. gardna tankovska armada]]<ref name="isw 26 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 26|date=26 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-26|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=27 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220427002554/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-26|url-status=live}}</ref> *** [[4. gardna tankovska divizija]] **** [[423. gardni motorizirani strelski polk Jampolski|423. motorizirirani strelski polk]]<ref name="isw 9 April">{{cite web|url=https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 9|publisher=[[Institute for the Study of War]]|date=9 April 2022|access-date=10 April 2022|archive-date=10 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410223715/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|url-status=live}}</ref> **** [[13. gardni tankovski polk|13. tankovski polkt]]<ref name="isw 9 April" /> **** [[144m gardna motorizirana strelska divizija|144. gardna motorizirana strelska divizija]] ** [[2. gardna tankovska armada]] <ref name="isw 25 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 25|date=25 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-25|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=6 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220506175216/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-25|url-status=live}}</ref> *** 30. ločena motorizirana pehotna brigada<ref name="isw 25 April" /> ** [[5. kombinirana armada]]<ref name="isw 3 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 3|date=3 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-3|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022}}</ref> *** [[150. strelska divizija]]<ref name="isw 7 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 7|date=7 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-7|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508232425/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-7|url-status=live}}</ref> **** 68. tankovski polk<ref name="isw 7 May" /> ** [[6. kombinirana armada]]<ref name="isw 26 April" /> *** 138. ločena mehanizirana brigada<ref name="isw 10 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 10|date=10 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-10|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=11 May 2022|archive-date=11 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511001039/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-10|url-status=live}}</ref> ** [[8. gardna kombinirana armada]]<ref name="isw 3 May" /> *** [[150. strelska divizija]]<ref>{{Cite news|date=15 March 2022|title=Fourth Russian general killed in fighting, Ukraine says|agency=Associated Press|via=The Washington Times|url=https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316030526/https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|url-status=live}}</ref> ** [[20. gardna kombinirana armada]]<ref name="isw 26 April" /> *** [[3. motorizirana strelska divizija]]<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/sites/default/files/DraftUkraineCoTMarch23%2C2022.png|title=Assessed control of terrain in Ukraine and main Russian maneuver axes as of March 23, 2022, 3:00 pm ET|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323235313/https://www.understandingwar.org/sites/default/files/DraftUkraineCoTMarch23%2C2022.png|archive-date=23 March 2022}}</ref><ref name="isw 20 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 20|date=20 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=22 April 2022|archive-date=20 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420225829/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|url-status=live}}</ref> ** [[35. kombinirana armada]]<ref name="isw 23 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|date=23 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=23 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220423231130/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|url-status=live}}</ref> *** [[1. gardna tankovska armada]]<ref name="isw 23 April" /> *** [[68. armadni korpus (Rusija)|68. armadni korpus]]<ref name="isw 23 April" /> *** [[64. gardna motorizirana strelska brigada]]<ref name="isw 23 April" /> ** [[41. kombinirana armada]]<ref name="isw 20 April" /> *** [[74. ločena gardna motorizirana strelska brigada]]<ref name="nyt 15 May">{{cite news|title=Growing evidence of a military disaster on the Donets pierces a pro-Russian bubble|url=https://www.nytimes.com/2022/05/15/world/europe/pro-russian-war-bloggers-kremlin.html|first1=Anton|last1=Troianovski|first2=Marc|last2=Santora|work=New York Times|date=15 May 2022|access-date=16 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220516030015/https://www.nytimes.com/2022/05/15/world/europe/pro-russian-war-bloggers-kremlin.html|archive-date=16 May 2022}}</ref> ** [[Ruski inženirski vojaki|45. inženirski polk]] ** [[58. kombinirana armada]]<ref name="isw 3 May" /> ** [[90. gardna tankovska divizija (2016–danes)|90. gardna tankovska divizija]]<ref name="isw 20 April" /> ** 232. raketna artilerijska brigada<ref name="isw 20 April" /> ** 4. tankovska divizija<ref name="isw 5 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 5|date=5 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-campaign-assessment-may-5|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508113806/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-campaign-assessment-may-5|url-status=live}}</ref> ** 71. motorizirani strelski polk<ref name="isw 7 May" /> ** Osrednja skupina sil<ref>{{cite web|title=Russia deploys its only Terminator company to Sievierodonetsk - British intelligence|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3489187-russia-deploys-its-only-terminator-company-to-sievierodonetsk-british-intelligence.html|publisher=Ukrinform|date=22 May 2022|access-date=28 May 2022|archive-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220528111420/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3489187-russia-deploys-its-only-terminator-company-to-sievierodonetsk-british-intelligence.html|url-status=live}}</ref> * {{flagicon image|Flag of the Russian Air Force.svg}} [[Vojno letalstvo Rusije]] * [[Ruske zračnodesantne sile]]<ref name="isw 29 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 29|date=29 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-29|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=3 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220503201050/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-29|url-status=live}}</ref> ** [[76. gardna zračna jurišna divizija]]<ref name="isw 30 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 30|date=30 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-30|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=2 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220502143555/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-30|url-status=live}}</ref> ** 106. zračnodesantna divizija<ref name="isw 5 May" /> * {{navy|Russia}} ** [[Ruska mornariška pehota]]<ref name="isw 26 April" /> *** [[810. gardna mornariška pehotna brigada]]<ref>{{cite web|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|website=[[Institute for the Study of War]]|access-date=19 March 2022|language=English|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|url-status=live}}</ref> ** [[Črnomorska flota|Črnomorksa flota]]<ref name="bbc_60802572">{{cite news|title=Russia confirms senior naval officer killed in Mariupol|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60802572?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=623754da980bea49f4b7d7aa%26Russia%20confirms%20senior%20naval%20officer%20killed%20in%20Mariupol%262022-03-20T17%3A12%3A34.995Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:cf3aecdb-2f00-44c4-ad14-9126d4fe86e2&pinned_post_asset_id=623754da980bea49f4b7d7aa&pinned_post_type=share|access-date=20 March 2022|work=BBC News|date=20 March 2022|language=en-gb|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320231449/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60802572?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=623754da980bea49f4b7d7aa%26Russia%20confirms%20senior%20naval%20officer%20killed%20in%20Mariupol%262022-03-20T17%3A12%3A34.995Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:cf3aecdb-2f00-44c4-ad14-9126d4fe86e2&pinned_post_asset_id=623754da980bea49f4b7d7aa&pinned_post_type=share|url-status=live}}</ref> ** [[Baltska flota]]<ref name="isw 26 April" /> *** [[11. armadni korpus (Ruska federacija)|11. armadni korpus]]<ref name="isw 23 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 23|date=23 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526152819/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|url-status=live}}</ref> ** [[Severna flota]]<ref name="isw 26 April" /> ** [[Pacifiška flota (Rusija)|Pacifiška flota]]<ref name="isw 3 May" /> * [[Logistična podpora ruskih oboroženih sil]] ** [[Ruske želežniške sile]] *** 29. ločena želežniška brigada<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 27|date=27 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-27|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=28 May 2022|archive-date=28 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220528212630/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-27|url-status=live}}</ref> ; [[Slika:Emblem_of_the_GRU.svg|22x22_pik]] [[GRU]] * [[Slika:Spetsnaz_emblem.svg|20x20_pik]] [[Specnaz GRU]]<ref>{{Cite news|last=Grylls|first=George|title=A dozen elite Russian soldiers have been killed by Ukrainians in fight for Mariupol|newspaper=[[The Times]]|language=en|url=https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|access-date=2022-05-11|issn=0140-0460|archive-date=29 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329203905/https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|url-status=live}}</ref> ** [[3. gardna brigada Specnaza]]<ref>{{cite web|url=https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/|title=Russian Invasion Of Ukraine: The Battle Of Mariupol, Or A Ukrainian Stalingrad|publisher=Warsaw Institute|date=15 March 2022|accessdate=7 May 2022|archive-date=17 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220317215503/https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/|url-status=live}}</ref> ; {{flagicon image|Flag of National Guard of the Russian Federation.svg}} [[Nacionalna garda Rusije]] * {{flagdeco|Chechnya}} [[Kadiroviti]] ** Severni bataljon<ref name="mendick1">{{cite web|title=Devastated Mariupol teeters on the brink, but Ukrainian troops refuse to abandon the fallen|url=https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html|work=Yahoo News|date=28 March 2022|first=Robert|last=Mendick|access-date=19 April 2022|archive-date=28 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328211736/https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html|url-status=live}}</ref> ; {{flagicon|Donetsk People's Republic}} [[Separatistične sile vojne v Donbasu#Struktura|Oborožene sile DLR]] * 1. armadni korpus<ref name="isw 3 May" /> ** [[Republikanska garda (Donecka ljudska republika)|Republikanska garda]] *** Brigada Pjatnaška<ref>{{Cite web|date=6 April 2022|title=Volunteers from South Ossetia and Abkhazia perish in Donbass|url=https://www.eng.kavkaz-uzel.eu/articles/58726/|access-date=6 April 2022}}</ref> ** [[Špartanski bataljon]]<ref name="zhoga">{{cite web|date=5 March 2022|title=Leader of so-called "Donetsk People's Republic" killed in action near Volnovakha|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/5/7328594/|access-date=2022-03-06|website=[[Ukrayinska Pravda]]|language=en|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306075530/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/5/7328594/|url-status=live}}</ref> ** [[Somalski bataljon]]<ref name="yahoo symbol">{{cite news|title=A soldier wearing Nazi imagery was given a medal by a Russia-backed separatist republic for killing Ukrainian 'nationalists'|url=https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html|author=Matthew Loh|work=Yahoo|date=6 April 2022|access-date=11 April 2022|archive-date=11 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411212920/https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html|url-status=live}}</ref> ** [[Vostoški bataljon (Donbas)|Vostoški bataljon]]<ref name="vostokbattalion">{{cite news|url=https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|title=Александр Ходаковский: Мы в Мариуполь две недели вгрызаемся. А тут приехали чеченцы - красивые, бородатые — чуть колонной на город не пошли|first=Dmitry|last=Steshin|newspaper=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=15 March 2022|language=ru|access-date=21 April 2022|archive-date=14 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414041837/https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|url-status=live}}</ref> ; {{flagicon|Luhansk People's Republic}} [[Separatistične sile vojne v Donbasu|Milica Luganske ljudske republike]]<ref name="isw 3 May" /> * 2. armadni korpus ** [[Prizraška brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.ansa.it/english/news/general_news/2022/04/01/italian-killed-fighting-for-pro-russia-militia-in-donbass_2afee91e-14a7-499d-a36f-ddd0dc4081e6.html|title=Italian killed fighting for pro-Russia militia in Donbass|publisher=ANSA|date=1 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-date=1 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401091404/https://www.ansa.it/english/news/general_news/2022/04/01/italian-killed-fighting-for-pro-russia-militia-in-donbass_2afee91e-14a7-499d-a36f-ddd0dc4081e6.html|url-status=live}}</ref> ** Kozaški bataljoni<ref name="Kishchik">{{cite web|title=На Луганщині ЗСУ ліквідували відомого ватажка "ЛНР"|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/04/19/7340742/|website=[[Ukrayinska Pravda]]|date=19 April 2022|access-date=20 April 2022|archive-date=19 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419173859/https://www.pravda.com.ua/news/2022/04/19/7340742/|url-status=live}}</ref> ; [[Skupina Wagner]]<ref name="isw 20 April" /> * {{flagicon image|Flag of the DSHRG Rusich.svg}} [[Enota Rusič|Četa Rusič]]<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/rusichs-neo-nazi-mercenaries-head-for-kharkiv-prjndp9rl|title=Rusich's neo-Nazi mercenaries head for Kharkiv|last1=Ball|first1=Tom|access-date=13 May 2022|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513065921/https://www.thetimes.co.uk/article/rusichs-neo-nazi-mercenaries-head-for-kharkiv-prjndp9rl|url-status=live}}</ref> === Ukrajina === ; {{flagicon image|Ensign_of_the_Ukrainian_Armed_Forces.svg}} [[Oborožene sile Ukrajine]] * {{flagicon image|Ensign of the Ukrainian Ground Forces.svg}} [[Kopenske sile Ukrajine]] ** [[4. tankovska brigada (Ukrajina)|4. tankovska brigada]]<ref name="axe">{{cite web|title=T-72s To The Rescue? Ukraine's 5th Tank Brigade Could Roll Into Battle Any Day Now.|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/04/20/ukraines-5th-tank-brigade-could-roll-into-battle-any-day-now/?sh=76b26815197e|author=David Axe|work=Forbes|date=20 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=22 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220422124509/https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/04/20/ukraines-5th-tank-brigade-could-roll-into-battle-any-day-now/?sh=76b26815197e|url-status=live}}</ref> ** [[10. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|10. gorska jurišna brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|website=www.ukrinform.net|access-date=28 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|url-status=live}}</ref> ** [[17. tankovska brigada (Ukrajina)|17. tankovska brigada]]<ref name="axe" /> ** [[53. mehanizirana brigada (Ukrajina)|53. mehanizirana brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.newsweek.com/russian-soldier-down-after-ukrainian-fire-hits-troop-video-1701884|title=Russian Soldier Down After Ukrainian Fire Hits Troop on Video|publisher=Newsweek|date=28 April 2022|access-date=10 May 2022|archive-date=11 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511135757/https://www.newsweek.com/russian-soldier-down-after-ukrainian-fire-hits-troop-video-1701884|url-status=live}}</ref> ** [[56. motorizirana brigada (Ukrajina)|56. motorizirana brigada]]<ref>{{cite web|url=https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|title=In Mariupol, a war of images to prove who controls the city|date=30 March 2022|website=The Observers - France 24|access-date=22 April 2022|archive-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331074025/https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|url-status=live}}</ref> ** [[128. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|128. gorska jurišna brigada]]<ref>{{cite web|title=Ukrainian army forces enemy to retreat from Kreminna in Luhansk region|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3451178-ukrainian-army-forces-enemy-to-retreat-from-kreminna-in-luhansk-region.html|access-date=2022-04-08|website=www.ukrinform.net|language=en|archive-date=7 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407110859/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3451178-ukrainian-army-forces-enemy-to-retreat-from-kreminna-in-luhansk-region.html|url-status=live}}</ref> ** [[Gruzijska legija (Ukrajina)|Gruzijska legija]]<ref>{{cite web|title=Texas paratrooper and Iraq veteran reveals his reasons for protecting Ukraine|url=https://english.nv.ua/nation/texas-paratrooper-and-iraq-veteran-reveals-his-reasons-for-protecting-ukraine-50234883.html|work=NV|date=18 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418150727/https://english.nv.ua/nation/texas-paratrooper-and-iraq-veteran-reveals-his-reasons-for-protecting-ukraine-50234883.html|url-status=live}}</ref> ** [[Bataljon Šejha Mansurja]]{{efn|Initially participated in the [[Siege of Mariupol|battle of Mariupol]] but eventually left to fight in the [[Battle of Kyiv (2022)|battle of Kyiv]].<ref name="mansur1">{{cite news|url=https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|title=Брат по зброї. Командир чеченських добровольців, який воює за Україну, розповідає про свої три війни з Росією|first=Iryna|last=Krikunenko|newspaper=NV|date=7 April 2022|language=uk|access-date=14 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508222322/https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|url-status=live}}</ref><ref name="mansur2">{{cite news|url=https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|title=Кадыров объявил награду 1 млн долларов за информацию о чеченских боевиках в Мариуполе|first=Evgeny|last=Gribchatov|newspaper=[[Moskovskij Komsomolets]]|date=26 April 2022|language=ru|access-date=14 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508222326/https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|url-status=live}}</ref>}}<ref name="mansur1" /><ref name="mansur2" /> * {{flagicon image|Flag of the Ukrainian Air Assault Forces.svg}} [[Ukrajinske zračne jurišne sile]] ** [[80. zračna jurišna brigada (Ukrajina)|80. zračna jurišna brigada]]<ref>{{cite web|last=Carbonaro|first=Giulia|date=2022-05-12|title=Ukrainian soldier reveals how he secretly blew up Russian bridge|url=https://www.newsweek.com/ukrainian-soldier-reveals-how-he-secretly-blew-russian-bridge-1706083|access-date=2022-05-17|website=Newsweek|language=en|archive-date=30 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220530035537/https://www.newsweek.com/ukrainian-soldier-reveals-how-he-secretly-blew-russian-bridge-1706083|url-status=live}}</ref> ** [[81. zračnomobilska brigada (Ukrajina)|81. zračnomobilska brigada]]<ref>{{cite web|date=2022-05-01|title=Exhausted Ukrainian soldiers return from eastern front|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220501-exhausted-ukrainian-soldiers-return-from-eastern-front|access-date=2022-05-11|website=France 24|language=en|archive-date=1 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220501173943/https://www.france24.com/en/live-news/20220501-exhausted-ukrainian-soldiers-return-from-eastern-front|url-status=live}}</ref> * {{navy|Ukraine}} ** [[Ukrajinska mornariška pehota]]<ref name="36th">{{cite web|last=Henley|first=Jon|date=13 April 2022|title=More than 1,000 Ukraine marines have surrendered in Mariupol, says Russia|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/13/more-than-1000-ukraine-marines-have-surrendered-in-mariupol-says-russia|url-status=live|access-date=7 May 2022|website=[[The Guardian]]|archive-date=22 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220422165319/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/13/more-than-1000-ukraine-marines-have-surrendered-in-mariupol-says-russia}}</ref> *** [[36. ločena mornariška brigada]]<ref name="36th" /> * [[Ukrajinsko vojno letalstvo]]<ref name="isw 15 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 15|date=15 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-15|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526001642/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-15|url-status=live}}</ref> * [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]]<ref>{{cite news|last1=Adler|first1=Nils|last2=King|first2=Laura|title='Everything that needs to be done': Ukraine citizen soldiers prepare for Russia threat|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia|newspaper=Los Angeles Times|access-date=21 March 2022|language=English|date=28 January 2022|quote=Its defenders — both the regular Ukraine army and the irregular forces mustering for battle|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323192706/https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia|url-status=live}}</ref> ** 227. harkovski teritorialni obrambni bataljon<ref name="isw 10 May" /> ** [[Mednarodna legija teritorialne obrambe Ukrajine]] *** [[Kastuś Kalinoŭski Battalion|Bataljon Kastuša Kalinovskega]] (Beloruski kontingent)<ref>{{cite web|title=Hundreds of volunteers from Belarus fight in Ukraine against Russia|url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220418_05/|author=David Axe|work=NHK World-Japan|date=18 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=17 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417234719/https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20220418_05/|url-status=live}}</ref> *** [[Legija svobode Rusije]]<ref>{{cite web|url=https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/russische-soldaten-gegen-putin-im-donbass-kaempfen-in-moskau-feuer-legen-li.225863|title=Russische Soldaten gegen Putin: im Donbass kämpfen, in Moskau Feuer legen|work=Berliner Zeitung|date=4 May 2022|access-date=30 May 2022|archive-date=30 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220530185919/https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/russische-soldaten-gegen-putin-im-donbass-kaempfen-in-moskau-feuer-legen-li.225863|url-status=live}}</ref> [[Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve]] * [[Nacionalna garda Ukrajine]] ** {{ill|12. operativna brigada|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}}<ref name="bateman">{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|title=Ukraine: The critical fight for 'heart of this war' Mariupol|author=Tom Bateman|work=BBC News|date=13 April 2022|quote="I want to separately address those heroes who are having a very hard time. Those who defend Mariupol. A marine battalion of the 36th marine brigade, Azov special operations detachment, 12th operational brigade of the National Guard of Ukraine. Subdivisions of the State Border Guard Service. Volunteers of the "Right Sector". The 555th military hospital and National Police employees."|accessdate=27 April 2022|archive-date=13 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413034824/https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|url-status=live}}</ref> ** {{ill|23. ločena brigada za varstvo javnega reda|ru|23-я отдельная бригада охраны общественного порядка (Украина)|uk|23-тя окрема бригада охорони громадського порядку (Україна)}}<ref name="apukhtin">{{cite news|url=https://armyinform.com.ua/2022/04/02/dmytro-apuhtin-geroyichno-zagynuv-oboronyayuchy-mariupol/|title=Дмитро Апухтін героїчно загинув, обороняючи Маріуполь|first=Serhiy|last=Kovalenko|newspaper=ArmyInform|date=2 April 2022|language=uk}}</ref> ** [[Bataljon Azov|Odred za posebne operacije Azov]]<ref name="dw-20220316">{{cite news|url=https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|title=The Azov Battalion: Extremists defending Mariupol|last=Goncharenko|first=Roman|newspaper=Deutsche Welle|date=16 March 2022|access-date=19 March 2022|quote=The city of Mariupol, which has a population of 500,000, is primarily being defended by the Azov Battalion.|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323163813/https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|url-status=live}}</ref> ** [[Donbaški bataljon]]<ref>{{cite web|title=Russian war's 'Phase 2': How Ukraine troops adapt, giving little ground|date=4 May 2022|url=https://www.csmonitor.com/World/Europe/2022/0504/Russian-war-s-Phase-2-How-Ukraine-troops-adapt-giving-little-ground|author=Scott Peterson|work=CS Monitor|access-date=20 May 2022|archive-date=20 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220520094010/https://www.csmonitor.com/World/Europe/2022/0504/Russian-war-s-Phase-2-How-Ukraine-troops-adapt-giving-little-ground|url-status=live}}</ref> * [[Patruljna policija za posebne naloge]] ** [[Sički bataljon]]<ref>{{cite web|title=Families mourn fallen defenders of Ukraine|date=2 May 2022|url=https://kyivindependent.com/national/families-mourn-fallen-defenders-of-ukraine/|author=Daria Shulzhenko|publisher=Kyiv Independent|access-date=20 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526152507/https://kyivindependent.com/national/families-mourn-fallen-defenders-of-ukraine/|url-status=live}}</ref> * [[Nacionalna policija Ukrajine]]<ref name="bateman" /> * [[Ukrajinska mejna straža]]<ref name="bateman" /> {{Flagicon image|Flag of Right Sector.svg}} [[Desni sektor]]<ref name="bateman" /> * [[Ukrajinski prostovoljni korpus]]<ref name="buries">{{cite web|title=Ukraine buries its war dead|url=https://www.reuters.com/news/picture/ukraine-buries-its-war-dead-idUSRTS76SE9|work=Reuters|date=20 April 2022|access-date=23 April 2022|archive-date=20 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420214444/https://www.reuters.com/news/picture/ukraine-buries-its-war-dead-idUSRTS76SE9|url-status=live}}</ref> ** 2. ločeni bataljon<ref name="buries" /> [[Neregularna vojska|Neregularni civilni prostovoljci (milica)]] * Ukrajinski gverilci<ref>{{cite web|url=https://foreignpolicy.com/2022/04/01/ukraine-russia-war-guerrilla-partisans-civilian-militia/|title=Russians Likely to Encounter Growing Guerrilla Warfare in Ukraine|author=Alexander J. Motyl|publisher=Foreign Policy|date=12 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-date=1 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401095911/https://foreignpolicy.com/2022/04/01/ukraine-russia-war-guerrilla-partisans-civilian-militia/|url-status=live}}</ref><ref name="isw 24 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 24|date=24 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220424213208/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|url-status=live}}</ref> == Ofenziva == === Februar === ==== 25. februar ==== 25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale iz [[Doneška ljudska republika|Ljudske republike Doneck]] (DPR) proti [[Mariupol|Mariupolu]]. Z ukrajinskimi silami so se spopadli v Pavilopilu.<ref>{{Navedi splet|title=Battle ongoing near Mariupol – mayor|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|accessdate=27 February 2022|website=www.ukrinform.net|language=en|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225110919/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html}}</ref> Čeprav so Ukrajinci zmagali in pri tem uničili vsaj 20 ruskih tankov,<ref>{{Navedi splet|last=Richárd|first=Jabronka|date=25 February 2022|title=Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret|url=https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|accessdate=27 February 2022|website=Ellenszél|language=hu|archivedate=26 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220226011052/https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/}}</ref> je ruska mornarica zvečer začela z amfibijskim napadom iz [[Azovsko morje|Azovskega morja]] 70 kilometrov od Mariupola.<ref>{{Navedi splet|last=CNN|first=By <a href="/profiles/aditi-sandal">Aditi Sangal</a>, <a href="/profiles/adrienne-vogt">Adrienne Vogt</a>, Amy Woodyatt, Rob Picheta, Ed Upright, <a href="/profiles/jessie-yeung">Jessie Yeung</a>, Adam Renton, Melissa Macaya and <a href="/profiles/meg-wagner">Meg Wagner</a>|date=25 February 2022|title="Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|accessdate=27 February 2022|website=CNN|language=en|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225220827/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|accessdate=27 February 2022|website=The Maritime Executive|language=en|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225220846/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol}}</ref> V [[Starobilsk|Starobilsku]] naj bi ukrajinske oborožene sile v [[Bitka za Starobilsk|bitki pri Starobilsku]] uničile skupino ruskih vojakov, ki so poskušali prečkati reko [[Ajdar]].<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Війна в Україні: біля Старобільська українські військові розбили колону ворожої техніки {{!}} Новини на Gazeta.ua|url=https://gazeta.ua/articles/np/_bilya-starobilska-ukrayinski-vijskovi-rozbili-kolonu-vorozhoyi-tehniki/1072523|accessdate=27 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225093156/https://gazeta.ua/articles/np/_bilya-starobilska-ukrayinski-vijskovi-rozbili-kolonu-vorozhoyi-tehniki/1072523|archivedate=25 February 2022}}</ref> ==== 26. februar ==== Starobilsk je bil po poročanjih zaradi ruskega topništva močno poškodovan,<ref>{{Navedi splet|last=SERVICE|first=STATE EMERGENCY|title=A view shows destroyed buildings after shelling in the town of Starobilsk in the Luhansk region|url=https://denvergazette.com/news/nation-world/a-view-shows-destroyed-buildings-after-shelling-in-the-town-of-starobilsk-in-the-luhansk/image_0cf46c31-9da2-5bb1-aa11-b658868b4bf3.html|accessdate=3 March 2022|website=Denver Gazette|language=en|archivedate=28 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220228053107/https://denvergazette.com/news/nation-world/a-view-shows-destroyed-buildings-after-shelling-in-the-town-of-starobilsk-in-the-luhansk/image_0cf46c31-9da2-5bb1-aa11-b658868b4bf3.html}}</ref> ruske sile pa so nadaljevale s celodnevnim artilerijskim bombardiranjem Mariupola.<ref>{{Cite news|date=26 February 2022|title=Russia orders troops to hasten their advance as Mariupol remains under heavy shelling|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|access-date=27 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227102555/https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|url-status=live}}</ref> ==== 27. februar ==== 27. februarja zjutraj so poročali, da je ruska tankovska kolona iz DPR hitro napredovala proti Mariupolu, vendar so napad preprečile ukrajinske sile. Zajetih je bilo 6 ruskih vojakov.<ref>{{Navedi splet|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|accessdate=28 February 2022|website=www.ukrinform.net|language=en|archivedate=27 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html}}</ref> Guverner Luganske oblasti, Sergij Hajdaj, je izjavil, da so Lugansko Stanico in Ščastijo zavzele ruske sile, ki so med obstreljevanjem praktično uničile naselja. Uničenja Volnovahe jih je obtožil tudi guverner doneške oblasti, Pavlo Kirilenko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rbc.ua/ukr/news/stanitsa-luganskaya-schaste-volnovaha-okazalis-1645985725.html|title=Станиця Луганська, Щастя і Волноваха опинилися на межі гуманітарної катастрофи|website=RBC Ukraine|date=27 February 2022|accessdate=28 February 2022|language=Ukrainian|archivedate=27 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220227184232/https://www.rbc.ua/ukr/news/stanitsa-luganskaya-schaste-volnovaha-okazalis-1645985725.html}}</ref> === Marec === ==== 1. marec ==== {{see also|Gorlivška ofenziva}} Ukrajinske sile so 1. marca začele [[Gorlivška ofenziva|protiofenzivo]] proti [[Gorlivka|Gorlivki]], ki je od konca leta 2014 pod nadzorom DLR.<ref>{{cite web|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/805456.html|title=First in 7 days of war Ukrainian units go on offensive advancing to Horlivka – Arestovych|work=[[Interfax Ukraine]]|date=2 March 2022|access-date=2 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=2 March 2022|title=Ukrainian Military Begin To Seize Initiative From Russian Invaders – General Staff|url=https://ukranews.com/en/news/838237-ukrainian-military-begin-to-seize-initiative-from-russian-invaders-general-staff|access-date=2 March 2022|website=ukranews.com}}</ref> ==== 2. marec ==== [[Slika:Ukrainian_civilians_are_evacuated_from_Volnovakha_in_the_Donetsk_region.jpg|thumbtime=0:04|sličica|Evakuacija ukrajinskih civilistov iz Volnovahe v regiji Doneck]]Velik ruski konvoj z več kot 60 vozili je 2. marca vstopil v Starobilsk, vendar so ga domači protestniki zaustavili pri napredovanju.<ref>{{Navedi splet|last=Суспільне|date=2 March 2022|title=Російські танки зайшли у Старобільськ, їх зупиняють місцеві жителі|url=https://suspilne.media/212928-rosijski-tanki-zajsli-u-starobilsk-ih-zupinaut-miscevi-ziteli/?|accessdate=3 March 2022|website=Суспільне {{!}} Новини|language=uk|archivedate=2 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220302171907/https://suspilne.media/212928-rosijski-tanki-zajsli-u-starobilsk-ih-zupinaut-miscevi-ziteli/}}</ref> [[Vrhovna rada]] je medtem sporočila, da je ob ruskem obstreljevanju Izjuma umrlo osem ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis/russian-troops-enter-strategic-ukrainian-port-of-kherson-idUKKBN2L002I|title=Russian troops enter strategic Ukrainian port of Kherson|website=Reuters|date=2 March 2022|accessdate=3 March 2022|archivedate=3 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303230937/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis/russian-troops-enter-strategic-ukrainian-port-of-kherson-idUKKBN2L002I}}</ref> Tekom dneva so ruske sile vstopile v mesto [[Balaklija]].<ref name=":0b">{{Cite web|title=Балаклія: на територію громади зайшли російські війська - міський голова|url=https://www.unn.com.ua/uk/news/1966175-balakliya-na-teritoriyu-gromadi-zayshli-rosiyski-viyska-miskiy-golova|access-date=2 March 2022|author=Tony Tumanova|work=Ukrainian National News|language=uk}}</ref> Doneck, ki je bil pod nadzorom separatistov, je bil že več dni obstreljevan. V nekaterih soseskah ni bilo elektrike, na ulicah pa so bili zažgani avtomobili.<ref>{{cite news|title=Донецк после обстрела|url=https://www.bbc.com/russian/media-60569427|publisher=BBC|access-date=4 April 2022|archive-date=4 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220404060735/https://www.bbc.com/russian/media-60569427|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradnik [[Oleksij Arestovič]] je izjavil, da so ukrajinske sile prvič med vojno prešle v ofenzivo in napredovale proti [[Gorlivka|Gorlivki]].<ref>{{cite web|date=2 March 2022|title=First in 7 days of war Ukrainian units go on offensive advancing to Horlivka – Arestovych|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/805456.html|access-date=2 March 2022|website=[[Interfax Ukraine]]|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302190129/https://en.interfax.com.ua/news/general/805456.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=2 March 2022|title=Ukrainian Military Begin To Seize Initiative From Russian Invaders – General Staff|url=https://ukranews.com/en/news/838237-ukrainian-military-begin-to-seize-initiative-from-russian-invaders-general-staff|access-date=2 March 2022|website=ukranews_com|language=en|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303152649/https://ukranews.com/en/news/838237-ukrainian-military-begin-to-seize-initiative-from-russian-invaders-general-staff|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Ukrainian authorities have no data on the participation of Belarusian troops in the fighting against Ukraine|url=https://belsat.eu/en/news/02-03-2022-no-confirmation-of-belarusian-troops-fighting-against-ukraine/|access-date=3 March 2022|website=belsat.eu|language=en|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304201610/https://belsat.eu/en/news/02-03-2022-no-confirmation-of-belarusian-troops-fighting-against-ukraine/|url-status=live}}</ref> [[Igor Ždanov]] je pozneje trdil, da so se pojavila »poročila«, da so ukrajinske sile zavzele del mesta. Po ukrajinskih poročilih naj bi 95. zračna jurišna brigada Ukrajine mesto začela napadati že prejšnji dan. Ukrajinska vojska se je namestila na obrobju mesta.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 2|url=https://www.criticalthreats.org/analysis/russian-offensive-campaign-assessment-march-2|access-date=3 March 2022|website=Critical Threats|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306142241/https://www.criticalthreats.org/analysis/russian-offensive-campaign-assessment-march-2|url-status=live}}</ref> [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol.jpg|sličica|Med ruskim [[Obleganje Mariupola|bombardiranjem v Mariupolu]] je zagorel [[Epicentr K]].]] ==== 3. marec ==== Ukrajinske oblasti so 3. marca sporočile, da je bilo v ruskem obstreljevanju v zadnjih 24 urah ubitih 34 civilistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-34-civilians-killed-kharkiv-region-no-water-or-power-mariupol-city-2022-03-03/|title=Ukraine says 34 civilians killed in Kharkiv region, no water or power in Mariupol city|website=Reuters|date=3 March 2022|accessdate=3 March 2022|archivedate=3 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220303230929/https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-34-civilians-killed-kharkiv-region-no-water-or-power-mariupol-city-2022-03-03/}}</ref> Ruske sile so čez dan vstopile v [[Svatove]], vendar so jih ustavili protesti domačinov.<ref>{{cite news|url=https://tsn.ua/ato/svatove-ce-ukrayina-miscevi-zhiteli-na-luganschini-prognali-rosiyskih-okupantiv-video-1996450.html|title=СВАТОВЕ - ЦЕ УКРАЇНА: МІСЦЕВІ ЖИТЕЛІ НА ЛУГАНЩИНІ ПРОГНАЛИ РОСІЙСЬКИХ ОКУПАНТІВ (ВІДЕО)|work=TSN|date=March 3, 2022|accessdate=March 8, 2022|language=Ukrainian}}</ref> Domačini so vojake pozneje prepričali, naj se umaknejo iz mesta.<ref>{{cite news|url=https://www.minutouno.com/mundo/ucrania/civiles-nos-impidieron-el-avance-tanques-rusos-n5384760|title=Civiles ucranianos impidieron el avance de tanques rusos|work=MinutoUno.com|date=March 3, 2022|accessdate=March 8, 2022|language=Spanish}}</ref> Sile Luganske ljudske republike in ruske enote so medtem čez dan zavzele Novoajdar.<ref>{{cite news|url=https://blitz.bg/svyat/voyskite-na-vsu-izostavyat-tekhnikata-ruskite-sili-prevzekha-novoaydar-video_news871675.html|title=Войските на ВСУ изоставят техниката: Руските сили превзеха Новоайдар ВИДЕО|work=Blitz|date=March 3, 2022|accessdate=March 12, 2022|language=Bulgarian|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303015320/https://blitz.bg/svyat/voyskite-na-vsu-izostavyat-tekhnikata-ruskite-sili-prevzekha-novoaydar-video_news871675.html|url-status=live}}</ref> ==== 5. marec ==== {{See also|Bitka za Volnovaho}} V Volnovahi je bila razglašena prekinitev ognja, da bi omogočili evakuacijo civilistov, vendar je bila pozneje ukinjena, saj so ukrajinski uradniki za to krivili rusko obstreljevanje, ki se je nadaljevalo med postopkom evakuacije. Dodali so, da je mesto še vedno lahko zapustilo približno 400 civilistov. Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] pa je za kršitev sporazuma o prekinitvi ognja obtožil ukrajinske sile.<ref>{{cite news|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-resumes-evacuation-attempts-as-russia-presses-offensive-11646564330|title=Ukraine Resumes Evacuation Attempts as Russia Presses Offensive|author1=Yaroslav Trofimov|author2=Alan Cullison|work=The Wall Street Journal|date=March 6, 2022|accessdate=March 6, 2022}}</ref> ==== 6. marec ==== [[Slika:Встреча_подразделений_ВС_РФ_и_ЛНР_в_Новоайдаре_007.png|sličica|Sestanek ruskih enot in enot DLR v Novojadarju, marec 2022]] Tudi drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola je bil preprečen, pri čemer sta obe strani krivili druga drugo.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-invasion-second-attempt-to-evacuate-mariupol-to-begin-as-temporary-ceasefire-announced-12559009|title=Ukraine invasion: Mariupol evacuation halted again as Russia 'regroups forces'|work=Sky News|date=March 6, 2022|accessdate=March 6, 2022}}</ref> Hajdaj je navedel, da so spopadi potekali na obrobju [[Lisičansk|Lisičanska]], [[Severodoneck|Severodonecka]] in [[Rubižna|Rubižne]], medtem ko sta bila [[Popasna]] in [[Girksa|Girske]] nenehno obstreljevana. Dodal je, da so ukrajinske sile izgubile nadzor nad kraji [[Svatove]], [[Starobilsk]] in [[Novopskov]], vendar v njih ni bilo večje prisotnosti ruske vojske.<ref>{{cite web|url=https://www.unian.ua/war/boji-bilya-troh-mist-stalo-vidomo-de-na-luganshchini-duzhe-garyache-novini-donbasu-11731171.html|title=Бої біля трьох міст: стало відомо, де на Луганщині дуже "гаряче"|author=Ivan Boyko|work=Ukrainian Independent Information Agency|date=March 6, 2022|accessdate=March 8, 2022|language=Ukrainian}}</ref> ==== 8. marec ==== Ukrajinski uradniki so navedli, da je bilo v obstreljevanju Severodonecka čez dan ubitih 10 civilistov, osem pa ranjenih.<ref name=":2">{{cite news|url=https://www.wsj.com/articles/russia-presses-offensive-as-ukrainians-try-to-evacuate-11646819525|title=Russian Airstrike Hits Maternity Hospital in Ukrainian City of Mariupol|author=Alan Cullison|work=[[The Wall Street Journal]]|date=9 March 2022|accessdate=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309155941/https://www.wsj.com/articles/russia-presses-offensive-as-ukrainians-try-to-evacuate-11646819525|url-status=live}}</ref> ==== 9. marec ==== [[Vojno letalstvo Rusije|Rusko letalstvo]] je okoli 17. ure [[Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|bombardiralo stavbo porodnišnice in otroške bolnišnice]] v Mariupolu, pri čemer so bili ubiti trije civilisti, 17 pa ranjenih.<ref name=":2" /> ==== 10. marec ==== Ukrajinsko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da ukrajinske sile odbijajo ruske napade na območjih Donecka, Slobožanskega in dela Tavrija.<ref>{{cite news|url=https://assamtribune.com/international/russian-troops-lose-combat-capacity-in-some-areas-ukraine-1358765|title=Russian troops lose combat capacity in some areas: Ukraine|agency=Indo-Asian News Service|work=The Assam Tribune|date=10 March 2022|accessdate=11 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310082014/https://assamtribune.com/international/russian-troops-lose-combat-capacity-in-some-areas-ukraine-1358765|url-status=live}}</ref> ==== 11. marec ==== {{See also|Bitka za Volnovaho}} Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile DLR zavzele Volnovaho.<ref>{{Cite news|work=Reuters|date=2022-03-11|title=Russian-backed separatists capture Ukraine's Volnovakha – RIA|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-backed-separatists-capture-ukraines-volnovakha-ria-2022-03-11/|access-date=2022-03-11|archive-date=11 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311085733/https://www.reuters.com/world/europe/russian-backed-separatists-capture-ukraines-volnovakha-ria-2022-03-11/|url-status=live}}</ref> Trdilo je tudi, da so napredovali za 6 km in še okrepili obleganje Mariupola. Na videoposnetkih, ki so bili pozneje objavljeni na družbenih omrežjih, je bilo videti ruske sile v številnih soseskah Volnovahe.<ref>{{Cite news|author=Tim Lister|date=2022-03-11|title=Evidence indicates Volnovakha in eastern Ukraine has fallen to Russian-backed forces|work=CNN|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-11-22/h_4d42be46e5f7137415357edad4f81f0a|access-date=2022-03-11|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314033706/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-11-22/h_4d42be46e5f7137415357edad4f81f0a|url-status=live}}</ref> Hajdaj je medtem izjavil, da so ruske sile zasedle 70 % Luganske oblasti.<ref>{{Cite news|author=Denys Karlovskyy|date=11 March 2022|title=Russian troops occupied 70% of the territory of Luhansk region – Head of Luhansk Oblast|work=Ukrayinska Pravda|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/12/7330543/|access-date=15 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315141801/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/12/7330543/|url-status=live}}</ref> ==== 12. marec ==== Agencija [[Associated Press]] je neodvisno potrdila, da so Volnovaho zavzeli proruski separatisti in da je bil velik del mesta v spopadih uničen.<ref>{{cite news|url=https://www.euronews.com/2022/03/12/heavy-fighting-leaves-much-of-volnovakha-in-ruins|title=Heavy fighting leaves much of Volnovakha in ruins|agency=Associated Press|publisher=Euronews|date=12 March 2022|accessdate=13 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313173034/https://www.euronews.com/2022/03/12/heavy-fighting-leaves-much-of-volnovakha-in-ruins|url-status=live}}</ref> Istega dne so ukrajinske sile potrdile smrt polkovnika Valerija Hudza, poveljnika ukrajinske 24. mehanizirane brigade, ki se je borila na fronti v Lugansku.<ref name="ValeryHudz">{{cite news|url=https://hromadske.radio/news/2022/03/13/na-luhanshchyni-zahynuv-polkovnyk-zsu-valeriy-hudz|title=На Луганщині загинув полковник ЗСУ Валерій Гудзь|publisher=Hromadske Radio|date=13 March 2022|accessdate=14 March 2022|language=Ukrainian|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313104200/https://hromadske.radio/news/2022/03/13/na-luhanshchyni-zahynuv-polkovnyk-zsu-valeriy-hudz|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so Rusijo obtožili, da je ponoči uporabila [[strelivo z belim fosforjem]] v mestu [[Popasna]] v Donecki oblasto. Na jugu regije je bil okoli 22. ure bombardiran samostan [[Svjatogirska lavra|Svjatogirsk lavra]], pri čemer je bilo ranjenih 30 ljudi, samostan pa je bil poškodovan.<ref>{{cite news|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/03/13/moscow-accused-of-phosporous-gas-attacks-in-donbas-a76899|title=Strike in Donbas Wounds 30, Russia Accused of Chemical Attacks|work=Agence France-Presse|publisher=The Moscow Times|date=13 March 2022|accessdate=13 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313165128/https://www.themoscowtimes.com/2022/03/13/moscow-accused-of-phosporous-gas-attacks-in-donbas-a76899|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-13-22/h_e1905e260badeb635420976a05d72825|title=Russian airstrike damages historic Ukrainian monastery|author1=Alex Stambaugh|author2=Lizzy Yee|work=CNN|date=13 March 2022|accessdate=14 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313104709/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-13-22/h_e1905e260badeb635420976a05d72825|url-status=live}}</ref> [[Pavlo Kirilenko]], guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so naselja Nikolske, Manguš in Urzuf zasedle ruske enote. Dodal je, da so vsa mesta v regiji, razen Volnovaha, pod nadzorom ukrajinskih sil.<ref>{{cite web|url=https://www.0342.ua/news/3348769/vorog-cerez-fejki-provokue-paniku|title=Ворог через фейки провокує паніку|author=Lilia Olenuk|work=0342.ua|date=12 March 2012|accessdate=15 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315161736/https://www.0342.ua/news/3348769/vorog-cerez-fejki-provokue-paniku|url-status=live}}</ref> ==== 13. marec ==== [[Slika:Bombing_of_buildings_in_Sievierodonetsk_by_Russian_troops.jpg|sličica|Goreče stavbe v Severodonecku po ruskem obstreljevanju, 13. marec]] Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile zavzele naselja Nikolske, Blagodatne, Volodimirevka in Pavlevka v Donecki oblasti.<ref>{{cite news|url=https://www.rbc.ru/politics/13/03/2022/622d9e449a79477d879c78f0|title=Минобороны сообщило об освобождении заложников в монастыре под Мариуполем|work=[[RBC Group]]|date=14 March 2022|accessdate=15 March 2022|language=ru|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314135448/https://www.rbc.ru/politics/13/03/2022/622d9e449a79477d879c78f0|url-status=live}}</ref> Trdila je tudi, da je osvobodila približno 300 civilistov, ki jih je bataljon Ajdar zadrževal kot talce v samostanu v kraju Nikolske.<ref>{{cite news|url=https://www.jpost.com/international/article-701133|title=Ukraine accuses Russia of using phosphorus bombs – ombudsman|author=Aaron Reich|agency=[[Reuters]]|work=[[The Jerusalem Post]]|date=14 March 2022|accessdate=15 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315004929/https://www.jpost.com/international/article-701133|url-status=live}}</ref> Ukrajinska vojska je sporočila, da so ruske sile čez dan zavzele naselja Staromlinevka, Jevgenevka, Pavlevka in Jegorevka.<ref>{{cite news|url=https://24tv.ua/vorog-okupuvav-staromlinivku-yevgenivku-pavlivku-yegorivku-genshtab_n1904027/|title=Ворог окупував Старомлинівку, Євгенівку, Павлівку та Єгорівку, – Генштаб|work=Channel 24|date=13 March 2022|accessdate=16 March 2022|language=uk|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316100442/https://24tv.ua/vorog-okupuvav-staromlinivku-yevgenivku-pavlivku-yegorivku-genshtab_n1904027|url-status=live}}</ref> ==== 14. marec ==== Doneck je bil tarča raketnega napada.<ref name="MSN1">{{cite web|url=https://www.dnaindia.com/world/report-ukraine-russia-war-day-20-russia-says-23-dead-in-missile-attack-on-donetsk-jaishankar-statement-in-parliament-2939941|title=Russia claims 23 dead in missile attack on Donetsk, S Jaishankar to give statement on war in Parliament today|date=15 March 2022|work=DNA India|access-date=4 April 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315031949/https://www.dnaindia.com/world/report-ukraine-russia-war-day-20-russia-says-23-dead-in-missile-attack-on-donetsk-jaishankar-statement-in-parliament-2939941|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://24tv.ua/rosiya-zaradi-feyku-pro-obstril-donetska-vbila-desyatki-lyudey_n1905380|title=Росія заради фейку про обстріл Донецька вбила десятки людей|language=Ukrainian|date=14 March 2022|access-date=4 April 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314141040/https://24tv.ua/rosiya-zaradi-feyku-pro-obstril-donetska-vbila-desyatki-lyudey_n1905380|url-status=live}}</ref> Vodja Donecke ljudske republike [[Denis Pušilin]] je izjavil, da so sestrelili ukrajinsko letalo [[OTR-21 Točka|Točka-U]], ki je bilo izstreljeno na mesto Doneck, vendar je del rakete padel na središče mesta in ubil več civilistov. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo ubitih 23 civilistov, še 28 pa ranjenih. Vendar je ukrajinska vojska zanikala, da bi izvedla napad, in izjavila, da je šlo »nedvomno za rusko raketo ali drugo strelivo«,<ref>{{Cite news|title=Russia says 23 dead in missile attack on Donetsk|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-missile-debris-kill-16-in-donetsk-separatists|date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|work=[[Al Jazeera]]|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314131029/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-missile-debris-kill-16-in-donetsk-separatists|url-status=live}}</ref> kar so potrdili tudi preiskovalci iz odprtih virov ([[Conflict Intelligence Team]]).<ref>{{cite web|last=Karlovsky|first=Denys|date=2022-03-15|title=The missile strike on the centre of Donetsk was carried out from the territory of the Russian Federation – Conflict Intelligence Team|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/15/7331707/|access-date=2022-03-18|website=Ukrayinska Pravda|language=en|archive-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318141103/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/15/7331707/|url-status=live}}</ref> Ukrajinske sile so kasneje sporočile, da so ruske enote 336. gardne mornariške pehotne brigade in 11. gardne letalske jurišne brigade ob 17. uri poskušale napredovati v Donecku, vendar so jih odbile, pri čemer je bilo ubitih do 100 vojakov, šest njihovih vozil pa je bilo uničenih.<ref>{{cite news|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/14/7331359/|title=На Донецькому напрямку ЗСУ відбили наступ: знищено до сотні окупантів|author=Katerina Tischenko|work=Ukrayinska Pravda|date=14 March 2022|accessdate=14 March 2022|language=uk|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314194327/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/14/7331359/|url-status=live}}</ref> ==== 15. marec ==== Hajdaj je navedel, da so bili štirje civilisti ubiti zaradi obstreljevanja ruskih sil, ki so zadele bolnišnico, ustanovo za otroke z okvaro vida in tri šole v [[Rubižne|Rubižnem]].<ref>{{Cite news|last=Balachuk|first=Iryna|date=15 March 2022|title=Russia's shelling of hospital, residential care facility, and 3 schools in Rubizhne: 4 killed|work=Ukrayinska Pravda|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/15/7331465/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315092932/https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/03/15/7331465/|archive-date=15 March 2022|accessdate=15 March 2022}}</ref> ==== 20. marec ==== Ruski uradniki so potrdili, da je bil v Mariupolu ubit namestnik poveljnika [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] [[Andrej Palij]].<ref name="bbc_60802572" /> [[Slika:Разрешенный_дом_в_Донецке.jpg|desno|sličica|Stavba, poškodovana med obstreljevanjem v Donecku]] ==== 22. marec ==== Vodja LPR Leonid Pašečnik je trdil, da je »skoraj 80 % ozemlja« Luganske oblasti okupiranega in da »Popasnaja, Lisičansk, Rubižno, Severodoneck in Kremenaja še niso osvobojene«. Poudaril je, da so razmere na bojiščih »stabilno napete« in da si enote Ljudske milice LPR prizadevajo za nadzor nad krajema Popasnaja in Rubižne.<ref>{{cite news|title=Глава ЛНР заявил об освобождении от украинских военных порядка 80% территории республики|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14142001|access-date=2022-03-23|agency=TASS|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324151018/https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14142001|url-status=live}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da so sile Ljudske republike Doneck zavzele Marinko.<ref>{{cite news|title=Российские военные взяли под контроль населенный пункт Урожайное|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/14141689|access-date=2022-03-23|agency=TASS|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324151019/https://tass.ru/armiya-i-opk/14141689|url-status=live}}</ref> ==== 25. marec ==== Rusko obrambno ministrstvo je 25. marca sporočilo, da je Rusija pripravljena začeti drugo fazo vojaških operacij, s katerimi želi zavzeti večja ukrajinska mesta v vzhodni Ukrajini. O tem je poročal Reuters: »Ruske tiskovne agencije so citirale obrambno ministrstvo, ki je sporočilo, da separatisti, ki jih podpira Rusija, zdaj nadzorujejo 93 % ukrajinskeLuganske in 54 % Donecke oblasti – dveh območij, ki skupaj tvorita Donbas.«<ref name="YF1">{{cite web|url=https://finance.yahoo.com/news/russia-says-first-phase-ukraine-134534902.html|work=Reuters via Yahoo Finance|title=Russia says first phase of Ukraine operation mostly complete, focus now on Donbass|date=25 March 2022|access-date=25 March 2022|archive-date=25 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325135703/https://finance.yahoo.com/news/russia-says-first-phase-ukraine-134534902.html|url-status=live}}</ref> ==== 28. marec ==== Ljudska republika Lugansk je trdila, da je zavzela vasi Ivanevka in Novosadove.<ref>{{cite web|title=[ Luhansk Front ] Luhansk PR Forces captures Ivanivka and Novosadove|url=https://defensepoliticsasia.com/luhansk-front-luhansk-pr-forces-captures-ivanivka-and-novosadove/|access-date=25 April 2022|publisher=Defense Politics Asia|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425071142/https://defensepoliticsasia.com/luhansk-front-luhansk-pr-forces-captures-ivanivka-and-novosadove/|language=en}}</ref> ==== 29. marec ==== 29. marca pozno zvečer so lokalni uradniki poročali o vrsti eksplozij pred ruskim mestom [[Belgorod]], ki leži blizu meje z Ukrajino. Po poročanju ruske agencije TASS je izstrelek z ukrajinske strani zadel začasno rusko vojaško taborišče in ranil najmanj štiri ljudi.<ref>{{cite news|title=Shell hits military camp in Russia, most likely from Ukrainian side – Tass|url=https://www.reuters.com/world/europe/explosions-heard-outside-russian-city-close-ukraine-border-governor-2022-03-29/|access-date=30 March 2022|work=Reuters|date=29 March 2022|language=en|archive-date=30 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220330224925/https://www.reuters.com/world/europe/explosions-heard-outside-russian-city-close-ukraine-border-governor-2022-03-29/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Ukraine morning briefing: Ukraine reportedly shells ammo depot in Russia as Kyiv attacked despite vow|date=30 March 2022|url=https://www.devonlive.com/news/uk-world-news/ukraine-morning-briefing-ukraine-reportedly-6879236|publisher=DevonLive|access-date=30 March 2022|archive-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331195832/https://www.devonlive.com/news/uk-world-news/ukraine-morning-briefing-ukraine-reportedly-6879236|url-status=live}}</ref> === Bitka za Donbas (april–danes) === {{main|Bitka za Donbas (2022)}} {{further|Obleganje Mariupola|Bitka za Rubižne|Bitka za Severodoneck (2022)|Bitka za Avijevko (2022)|Bitka za Harkov (2022)}}{{see also|Ruska okupacija Harkovske oblasti|Ruska okupacija Donecke oblasti}} [[Slika:Russian_drone_shot_down_by_National_Guard_of_Ukraine,_23_April_2022.jpg|desno|sličica|Rusko brezpilotno letalo [[Orlan-10]], ki ga je ukrajinska nacionalna garda sestrelila v Luganski oblasti, april 2022]] ==== April ==== Ko je Rusija opustila [[Kijevska ofenziva (2022)|ofenzivo za zavzetje Kijeva]], je svojo pozornost usmerila v vzhodno in južno Ukrajino. Ruska vojska je začela premeščati enote iz severne Ukrajine na vzhod, vendar se je izkazalo, da je veliko teh enot zaradi velikih izgub skoraj neučinkovitih. Kljub temu je Rusija še vedno zbrala več deset tisoč vojakov in razglasila, da želi v celoti zavzeti Doneck in Lugansk.<ref name="11 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|title=RUSSIAN OFFENSIVE CAMPAIGN ASSESSMENT, APRIL 11|author1=Mason Clark|author2=Karolina Hird|author3=George Barros|publisher=Institute for the Study of War|date=11 April 2022|accessdate=12 April 2022|archive-date=12 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412012732/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|url-status=live}}</ref><ref name="isw 12 April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-12|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 12|publisher=[[Institute for the Study of War]]|date=12 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413043638/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-12|archive-date=2022-04-13}}</ref> Izjum ji je uspelo zavarovati 1. aprila, čeprav so se v naslednjih dneh v okolici naselja nadaljevali hudi spopadi.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-1|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 1|publisher=[[Institute for the Study of War]]|date=1 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220516042101/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-1|archive-date=2022-05-16}}</ref> Rusija in proruski separatisti so še naprej oblegali Mariupol, pri čemer so dosegli le majhen napredek. Vendar je ruskim enotam 10. aprila uspelo razdeliti ukrajinske postojanke v Mariupolu na dva ali tri dele.<ref name="isw 10 April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 10|publisher=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|access-date=13 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517162409/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|archive-date=2022-05-17}}</ref> Hkrati si je Rusija osredotočeno prizadevala osvojiti strateško pomembna mesta Severodoneck, Popasno in Rubižne. Od 10. aprila dalje je večkrat napadla te kraje.<ref name="11 April assessment" /><ref name="isw 10 April" /><ref name="isw 12 April" /> Rusija je v teh napadih le malo napredovala,<ref name="isw 12 April" /> Ukrajina pa je 11. aprila trdila, da je povzročila hud poraz ruski {{ill|60. samostojna motorizirana pehotna brigada|lt=60. samostojni motorizirani pehotni brigadi|ru|60-я отдельная мотострелковая бригада|uk|60-та окрема мотострілецька бригада (РФ)|v=sup}}.<ref name="11 April assessment" /> Da bi podprla operacije, usmerjene proti Severodonecku, Popasni in Rubižnem, je Rusija izvedla prodor južno od Izjuma proti Barvinkovemu in Slovjansku. Ukrajina se je odzvala s preusmeritvijo več enot, da bi zadržala Ruse pri Izjumu. Istočasno je Rusija napadla okolico Harkova, da bi ukrotila lokalne ukrajinske sile.<ref name="isw 10 April" /><ref name="11 April assessment" /><ref name="isw 12 April" /> Rusija je do 12. aprila dosegla le omejene pridobitve pri Izjumu, vendar je še naprej prihajalo več ruskih sil, da bi okrepile ofenzivo.<ref name="isw 12 April" /> 13. aprila so poročali, da poskuša Rusija zbrati dovolj veliko silo, da bi številčno presegla ukrajinske vojake v vzhodni Ukrajini za petkrat, da bi končno dosegla odločilno zmago v Donbasu.<ref name="five to one">{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/vladimir-putin-bids-outnumber-ukraine-troops-donbas-region-wtnzws0ks|title=Putin bids to outnumber Ukrainian troops five to one in the Donbas region|author=Larisa Brown|work=The Times|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414025421/https://www.thetimes.co.uk/article/vladimir-putin-bids-outnumber-ukraine-troops-donbas-region-wtnzws0ks|archive-date=2022-04-14}}</ref> 16. aprila je Rusija opozorila preostale branilce Mariupola, naj se predajo; Ukrajinci so zahtevo ignorirali.<ref>{{cite web|date=16 April 2022|title=Russia offers Mariupol defence a surrender window|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61124291|access-date=17 April 2022|website=[[BBC]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417015231/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61124291|archive-date=2022-04-17}}</ref><ref>{{cite web|date=17 April 2022|title=Russia-Ukraine war: Russian deadline for Mariupol defenders to 'surrender or die' passes|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/17/russia-ukraine-war-russian-deadline-for-mariupol-defenders-to-surrender-or-die-passes-live|access-date=17 April 2022|website=The Guardian|archive-date=17 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417051237/https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/17/russia-ukraine-war-russian-deadline-for-mariupol-defenders-to-surrender-or-die-passes-live|url-status=live}}</ref> V Harkovu je bilo mesto močnejše obstreljevano, pri čemer je umrlo pet ljudi, 13 pa jih je bilo ranjenih. BBC je poročal, da so vasi in mesta v vzhodni Ukrajini prizadeli številni zračni napadi.<ref>{{cite web|date=18 April 2022|title=Russia bombards cities across Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61136997|access-date=18 April 2022|website=BBC|archive-date=17 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417230523/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61136997|url-status=live}}</ref> Ruske sile so nadaljevale z lokalnimi napadi in preizkušale ukrajinsko obrambo.<ref>{{cite web|title=RUSSIAN OFFENSIVE CAMPAIGN ASSESSMENT, APRIL 17|date=17 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=18 April 2022|archive-date=17 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220417200604/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|url-status=live}}</ref> Medtem je Ukrajina sprožila protinapade in ponovno zavzela več manjših mest in vasi blizu Harkova in Izjuma.<ref name="isw 18 April">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 18|date=18 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-18|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=22 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418232103/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-18|url-status=live}}</ref> Po navedbah ukrajinskih uradnikov je Rusija 18. aprila 2022 začela novo ofenzivo v Donbasu vzdolž 480 km dolge fronte, pri čemer so rakete in topništvo po navedbah ruskih uradnikov zadele 1260 vojaških ciljev.<ref>{{cite web|url=https://www.nbcnews.com/news/world/live-blog/russia-ukraine-war-live-updates-strikes-lviv-west-mariupol-surrender-rcna24764|title=Russia-Ukraine war live updates: Russia begins new offensive in Donbas region|website=[[NBC News]]|date=18 April 2022|access-date=18 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418074939/https://www.nbcnews.com/news/world/live-blog/russia-ukraine-war-live-updates-strikes-lviv-west-mariupol-surrender-rcna24764|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/18/russian-offensive-in-eastern-ukraine-has-begun-kyiv-says-liveblog|title=Russia-Ukraine live news: Russia's eastern offensive has begun|website=[[Al Jazeera]]|date=18 April 2022|access-date=18 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418202226/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/18/russian-offensive-in-eastern-ukraine-has-begun-kyiv-says-liveblog|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://nypost.com/2022/04/18/ukraine-war-russia-begins-donbas-offensive/|title=Russia begins Donbas offensive in eastern Ukraine|newspaper=[[New York Post]]|last=Simko-Bednarski|first=Evan|date=18 April 2022|access-date=18 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418204928/https://nypost.com/2022/04/18/ukraine-war-russia-begins-donbas-offensive/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-sees-signs-russia-is-starting-new-eastern-offensive-2022-04-18/|title=Ukraine says it sees signs Russia is starting new eastern offensive|website=[[Reuters]]|date=18 April 2022|access-date=18 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418170230/https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-sees-signs-russia-is-starting-new-eastern-offensive-2022-04-18/|url-status=live}}</ref> Ruski poveljnik [[Rustam Minekajev]] je kasneje trdil, da je cilj te ponovne ofenzive ne le zasesti Donbas, ampak tudi zavarovati južno Ukrajino, da bi Rusija lahko vzpostavila kopensko povezavo s [[Pridnestrje|Pridnestrjem]].<ref>{{cite news|url=https://www.dw.com/en/russia-eyes-route-to-trans-dniester-what-do-we-know/a-61559127|title=Russia eyes route to Trans-Dniester: What do we know?|first=Dmytro|last=Hubenko|newspaper=Deutsche Welle|date=22 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=27 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220427005207/https://www.dw.com/en/russia-eyes-route-to-trans-dniester-what-do-we-know/a-61559127|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/22/russia-says-it-plans-to-seize-donbas-southern-ukraine|title=Russia plans to seize Donbas, southern Ukraine: Military official|publisher=Al Jazeera|date=22 April 2022|access-date=22 April 2022|archive-date=26 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220426223729/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/22/russia-says-it-plans-to-seize-donbas-southern-ukraine|url-status=live}}</ref> Začetno rusko bombardiranje je bilo osredotočeno na Rubižne, Popasno in Marinko.<ref name="isw 18 April" /> Istega dne so poročali, da so ruske enote in enote LLR vstopile v mesto Kremina in ga zavzele po nekajurnih spopadih z ukrajinsko vojsko.<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3460421-russian-invaders-take-control-of-kreminna-in-luhansk-region-haidai.html|title=Russian invaders take control of Kreminna in Luhansk region – Haidai|website=ukrinform.net|date=18 April 2022|access-date=19 April 2022|archive-date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418083007/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3460421-russian-invaders-take-control-of-kreminna-in-luhansk-region-haidai.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russian-forces-seize-eastern-ukraines-kreminna-governor-says|title=Russian forces seize Kreminna in eastern Ukraine, says governor|work=Aljazeera|date=19 April 2022|access-date=19 April 2022|archive-date=26 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220426161107/https://www.aljazeera.com/news/2022/4/19/russian-forces-seize-eastern-ukraines-kreminna-governor-says|url-status=live}}</ref> V tej bitki je bil ubit poveljnik LLR Mihajl Kiščik.<ref name="Kishchik" /> V naslednjih dneh je Rusija pridobila malo ozemlja kljub napadom po vsej fronti. Ob močnem ukrajinskem odporu so ruske in separatistične sile uspele napredovati v dele Rubižnega, Popasne in Severodonecka. Nekatera poročila so tudi nakazovala, da boji v Kremini še vedno potekajo.<ref name="isw 20 April" /><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 21|date=21 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-21|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=22 April 2022|archive-date=25 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425135948/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-21|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 19|date=19 April 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-19|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=22 April 2022|archive-date=26 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220426110245/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-19|url-status=live}}</ref> Do 23. aprila naj bi ukrajinski protinapadi dodatno zaustavili rusko napredovanje.<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|title=Ukrainian counterattacks slowing Russian offensive in east|work=Associated Press|date=23 April 2022|access-date=23 April 2022|archive-date=27 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220427025133/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|url-status=live}}</ref> V naslednjih dneh je Rusija nadaljevala s poskusi preboja ukrajinske obrambe, verjetno, da z namenom obkrožitve območja Izjum-Doneck. Boji so bili osredotočeni na Severodoneck, Rubižno, Popasno, Marinko, Harkov in Izjum.<ref name="isw 23 April" /><ref name="isw 24 April" /><ref name="isw 26 April" /><ref name="isw 29 April" /> Rusija, LLR in DLLR so dosegle omejene uspehe in zavzele številne vasi ter mesta Popivka, Pisčane, Žitlivka in Kremina.<ref name="isw 24 April" /><ref name="isw 26 April" /> Vendar je bil njihov splošni napredek počasen in je zastal na večini območij frontne črte. Ukrajina je izvajala tudi vse več protinapadov na Izjum in Harkov ter postopoma izgnala ruske sile iz številnih naselij.<ref name="isw 25 April" /><ref name="isw 29 April" /><ref name="isw 30 April" /> 30. aprila je Ukrajina sprožila obsežno protiofenzivo na Harkov in v naslednjih dneh ponovno zavzela predmestje mesta in več drugih mest.<ref name="isw 30 April" /><ref name="Trofimov">{{cite news|url=https://www.wsj.com/articles/ukraine-retakes-villages-near-kharkiv-easing-pressure-on-battered-city-11651669856|title=Ukraine Retakes Villages Near Kharkiv, Easing Pressure on Battered City|author=Yaroslav Trofimov|work=WSJ|date=4 May 2022|access-date=9 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508143958/https://www.wsj.com/articles/ukraine-retakes-villages-near-kharkiv-easing-pressure-on-battered-city-11651669856|url-status=live}}</ref><ref name="isw 3 May" /><ref name="isw 5 May" /><ref name="isw 2 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 2|date=2 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-2|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022|archive-date=6 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220506052211/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-2|url-status=live}}</ref> [[Slika:War_in_Luhansk_Oblast_(2022-05-02)_01.jpg|levo|sličica|Zgradbe v Severodonecku, uničene zaradi ruskega artilerijskega obstreljevanja, maj 2022]] ==== Maj–Julij ==== [[Slika:Выход_боевиков_из_Азовстали_001.png|sličica|Ukrajinske enote se predajo po padcu Azovstala v Mariupolu, 19. maj 2022]] [[Slika:Робоча_поїздка_Президента_України_до_Запорізької_області_та_на_Донбас_43.jpg|sličica|Predsednik Volodimir Zelenski na obisku pri 24. mehanizirani brigadi na vzhodni fronti, blizu Bahmuta in Lisičanska, 5. junij 2022]] [[Slika:War_in_Luhansk_Oblast_(2022-06-14)_01.jpg|sličica|Goreče zgradbe v Luganski oblasti po ruskem obstreljevanju, 13. junij 2022]] Do 4. maja so bile ruske sile potisnjene nazaj na tolikšno razdaljo, da večina njihove artilerije ni mogla več udariti po Harkovu.<ref name="Trofimov" /> Medtem so ruske sile in sile DLR/LLR nadaljevale neuspešne poskuse preboja ukrajinske obrambe pri Izjumu in na fronti Doneck-Lugansk.<ref name="isw 2 May" /><ref name="isw 3 May" /><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 1|date=1 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-1|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=9 May 2022|archive-date=4 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220504153239/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-1|url-status=live}}</ref> Na tej točki je raziskovalna organizacija ''Inštitut za preučevanje vojskovanja'' nadaljevanje ruskih ofenzivnih operacij opisala kot »neučinkovito«.<ref name="isw 5 May" /> 7. maja so ruske sile uničile več mostov, da bi upočasnile ukrajinsko protiofenzivo pri Harkovu. Istega dne so Rusija in separatistične enote zavzele tudi Popasno, čeprav so bili drugi napadi še naprej neuspešni.<ref name="isw 7 May" /> Po zavzetju Popasne je Rusija poskušala obkoliti Severodoneck.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 8|date=8 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-8|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=11 May 2022|archive-date=11 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511125601/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-8|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 9|date=9 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-9|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=11 May 2022|archive-date=10 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220510205607/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-9|url-status=live}}</ref> 10. maja je Ukrajina dosegla nadaljnje večje uspehe pri Harkovu, s čimer je Rusijo prisilila, da prerazporedi sile s frontne črte pri Izjumu proti severu.<ref name="isw 10 May" /> Poleg tega je ukrajinska artilerija uničila celotno rusko bataljonsko taktično skupino, ki je poskušala prečkati reko v bitki pri [[Bitka pri Severskem Donecu|Severskem Donecu]].<ref name="nyt 15 May" /> Medtem sta Rusija in DLR poskušali utrditi svojo okupacijo v vzhodni Ukrajini s političnimi in gospodarskimi sredstvi, verjetno v poskusu vključitve teh območij v obstoječe separatistične republike ali ustanovitve novih.<ref>{{cite web|title=Ukraine Invasion Update 25|date=5 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/ukraine-invasion-update-25|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=8 May 2022|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508042826/https://www.understandingwar.org/backgrounder/ukraine-invasion-update-25|url-status=live}}</ref> Na drugi strani so ukrajinski civilisti začeli organizirati odporniška gibanja.<ref name="isw 24 April" /> Ko so ukrajinske sile ponovno zavzele ozemlje okoli Harkova, so lokalni civilni sodelavci pobegnili v Rusijo.<ref name="Trofimov" /> 12. maja so ruske sile zavzele Rubižne in bližnje mesto Voevodivka.<ref>{{cite web|title=Ukrainian forces lose foothold in eastern town|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|date=2022-05-13|access-date=2022-05-17|website=CNN|language=en|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513185139/https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-13-22/h_67faa3f08da188441de767341e390737|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 12|date=12 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022|archive-date=13 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513183528/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|url-status=live}}</ref> Težki boji so nato potekali pri vasi Dovgenke južno od Izjuma, medtem ko je Rusija nadaljevala s poskusi obkolitve Severodonecka. V slednji operaciji se je Rusija začela osredotočati na prekinitev dostopa ukrajinskih sil do avtoceste pri Bahmutu.<ref name="isw 15 May" /><ref name="isw 16 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 16|date=16 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-16|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022|archive-date=21 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220521132904/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-16|url-status=live}}</ref> 15. maja so ukrajinske sile dosegle mejo pri Harkovu, medtem ko so nadaljevale potiskanje ruskih enot in enot LLR.<ref name="isw 16 May" /> Naslednji dan je bilo obleganje Mariupola uradno zaključeno, saj se je ukrajinsko vojaško osebje v mestnem Azovstalu strinjalo, da se bo postopoma evakuiralo in predalo ruskim silam.<ref name="isw 16 May" /><ref>{{Cite news|last1=Hopkins|first1=Valerie|last2=Nechepurenko|first2=Ivan|last3=Santora|first3=Marc|date=2022-05-16|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|access-date=2022-05-17|issn=0362-4331|archive-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|url-status=live}}</ref> Poleg tega so poročali, da so nemiri – vključno z javnimi protesti – naraščali med proruskimi kolaboranti in separatisti v vzhodni Ukrajini, saj so obtoževali ruske sile korupcije, nesposobnosti in prisilnih mobilizacij.<ref name="isw 16 May" /> V naslednjih dneh je Rusija le malo ali nič napredovala na Izjumski fronti, vendar je zavzela nekaj ozemlja okoli Popasne in Severodonecka. Kljub počasnemu napredovanju proruskih sil je Severodonecku in Lisičansku vse bolj grozilo, da bosta obkrožena.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 19|date=19 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-19|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=20 May 2022|archive-date=21 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220521115225/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-19|url-status=live}}</ref> Rusija je okrepila tudi zračne in artilerijske napade na ukrajinske položaje okoli Izjuma, da bi se morda pripravila na ponovne napade.<ref name="isw 23 May" /><ref name="isw 22 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 22|date=22 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-22|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526152818/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-22|url-status=live}}</ref> Na severni fronti so Rusija in separatistične sile ponovno zavzele nekaj vasi in utrdile svoje položaje, da bi ustavile ukrajinsko protiofenzivo.<ref name="isw 22 May" /><ref name="isw 23 May" /> 23. maja so ruske sile prevzele nadzor nad Limanom in napadle Avdijevko.<ref name="isw 23 May" /> Raziskovalci in vojaški blogerji so trdili, da je bila nova osredotočenost na Liman posledica tega, da je Rusija zmanjšala svoje ozemeljske cilje, da bi dosegla manjšo obkolitev, potem ko ji ni uspelo prebiti ukrajinske obrambe na zahodu.<ref name="isw 24 May">{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 24|date=24 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-24|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526001639/https://understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-24|url-status=live}}</ref> 24. maja so ruske sile napadle iz Pospasne z namenom, da bi odrezale dostop do Bahmuta, Lisičanska in Severodonecka ter pridobile nekaj ozemlja. Ukrajinske sile so se nadzorovano umaknile jugozahodno od Pospasne, da bi okrepile svoj obrambni položaj pri Bahmutu. Rusija je nato zavzela Svitlodarsk.<ref name="isw 24 May" /><ref name="WarsawInstitute">{{cite web|url=https://warsawinstitute.org/russian-cutoffs-european-countries-face-gas-conundrum-2/|title=Russian Troops Want To Cut Off Ukrainians By Donets River|date=24 May 2022|first=Grzegorz|last=Kuczyński|access-date=24 May 2022|archive-date=26 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526145349/https://warsawinstitute.org/russian-cutoffs-european-countries-face-gas-conundrum-2/|url-status=live}}</ref> Ukrajinski obrambni svetovalec Jurij Sak je dejal, da so »trenutno najbolj pereča potreba po tako imenovanih večcevnih raketnih sistemih, MLRS, ker imajo daljši domet ognja od tega, kar imamo trenutno, in nam bodo omogočili, popraviti neravnovesje v artileriji na vzhodu in seveda bo to spremenilo igro.«<ref>{{cite web|title=Heavy weapons would be game changer - Ukraine adviser|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260|date=2022-05-30|website=BBC|language=en|access-date=30 May 2022|archive-date=30 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220530101744/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260|url-status=live}}</ref> 31. maja so ZDA objavile paket vojaške pomoči, ki je vključeval [[M142 HIMARS|natančne raketne sisteme z dosegom 80 km]].<ref>{{Cite news|last1=Mason|first1=Jeff|last2=Holland|first2=Steve|date=2022-06-01|title=Biden agrees to provide Ukraine with longer range missiles|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/biden-closing-new-weapons-package-ukraine-2022-05-31/|access-date=2022-06-01}}</ref> Po hudi enomesečni bitki, ki je uničila velik del mesta, so ruske sile in sile LLR 25. junija zavzele Severodoneck ob reki [[Donec|Severski Donec]].<ref>{{cite web|url=https://rus.azattyq.org/a/31915438.html|title=Российские военные заявили о полном контроле над Северодонецком|work=Radio Free Europe|language=ru|date=26 June 2022|quote=The summary of the General Staff of the Armed Forces of Ukraine on the evening of June 25 says, among other things, that after the withdrawal of Ukrainian units, Russian troops are fixed in the areas of the settlements of Severodonetsk, Sirotino, Voronovo and Borovskoye.}}</ref> Istega dne se je začela [[bitka za Lisičansk]]. 2. julija se je bitka pri Lisičansku končala z rusko zmago, naslednji dan pa so ruske sile LLR razglasile popoln nadzor nad celotno Lugansko oblastjo.<ref>{{cite news|url=https://www.dailyindependent.com/region/russia-claims-control-of-pivotal-eastern-ukrainian-province/article_f487bcf7-e5ba-522a-8a45-49e7585e7569.html|date=3 July 2022|access-date=4 July 2022|work=Daily Independent|title=Russia claims control of pivotal eastern Ukrainian province}}</ref> 4. julija je ''The Guardian'' poročal, da bodo ruske invazijske enote po padcu Luganske oblati nadaljevale z invazijo na sosednjo Donecko oblast in napadle mesti [[Slovjansk]] in [[Bahmut]].<ref>{{Cite web|date=2022-07-04|title=Putin declares victory in Luhansk after fall of Lysychansk|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jul/04/ukraine-donetsk-next-russian-target-after-capture-of-luhansk-says-governor|access-date=2022-07-08|website=the Guardian|language=en}}</ref> 9. julija je [[Raketni napad na Časiv Jar|ruski raketni napad na dve stanovanjski stavbi v kraju Časiv Jar]] ubil več kot 48 ljudi.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/rocket-attack-collapses-apartment-block-ukraines-donbas-killing-six-2022-07-10/|title=Russian rockets hit apartment block, killing at least 15|access-date=10 July 2022|archive-date=10 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220710204159/https://www.reuters.com/world/europe/rocket-attack-collapses-apartment-block-ukraines-donbas-killing-six-2022-07-10/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[Kijevska ofenziva (2022)]] * [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]] * [[Južna ukrajinska ofenziva]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{reflist|colwidth=30em}}{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Bitke Rusije]] [[Kategorija:Bitke Ukrajine]] [[Kategorija:Bitke leta 2022]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] fq47gtoyqd74szvaxlmxfpimq9a6eim Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 0 517891 5727218 5726908 2022-08-04T06:14:26Z 84.39.213.7 /* Morebitni */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | |Boris Vene |Boris Vene ima neprecenljive izkušnje na področju integralne obravnave človeka, ki zajema celostno zdravje, osebno rast, svobodno ustvarjalnost, s poudarkom na kriznem managementu vseh zajemajočih življenjskih okoliščin: osebnih, poklicnih in poslovnih. Je avtor več knjižnih uspešnic, odličen predavatelj, osebni motivator in uspešen poslovnež, ki se odlikuje z njim lastnim sočutjem ter poudarjeno skrbjo za sočloveka in naravo. | | |18. julij 2022 | |} === Morebitni === Med možnimi neuati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] aa76h4sb2fuikku38rmjdhsmv7pouj9 5727220 5727218 2022-08-04T06:19:00Z 84.39.213.7 /* Uradni */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | |Boris Vene |Boris Vene ima neprecenljive izkušnje na področju integralne obravnave človeka, ki zajema celostno zdravje, osebno rast, svobodno, ustvarjalnost, s poudarkom na kriznem managementu vseh zajemajočih življenjskih okoliščin: osebnih, poklicnih in poslovnih. Je avtor več knjižnih uspešnic, odličen predavatelj, osebni motivator in uspešen poslovnež, ki se odlikuje z njim lastnim sočutjem ter poudarjeno skrbjo za sočloveka in naravo. Več na povezavi: https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/ | | |18. julij 2022 | |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] nv7zibht1enarv5s95xl4euh50crayh 5727221 5727220 2022-08-04T06:24:29Z 84.39.213.7 /* Uradni */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | |Boris Vene |Boris Vene ima neprecenljive izkušnje na področju integralne obravnave človeka, ki zajema celostno zdravje, osebno rast, svobodno, ustvarjalnost, s poudarkom na kriznem managementu vseh zajemajočih življenjskih okoliščin: osebnih, poklicnih in poslovnih. Je avtor več knjižnih uspešnic, odličen predavatelj, osebni motivator in uspešen poslovnež, ki se odlikuje z njim lastnim sočutjem ter poudarjeno skrbjo za sočloveka in naravo. Več na povezavi: https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/ |<nowiki>https://www.zdravadruzba.si/</nowiki>'''predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba'''-je-boris-vene/ | |18. julij 2022 | |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] hv7kkd4v013c36z1wb80fnlw2k1d2v7 5727222 5727221 2022-08-04T06:25:42Z 84.39.213.7 /* Uradni */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | |Boris Vene |Boris Vene ima neprecenljive izkušnje na področju integralne obravnave človeka, ki zajema celostno zdravje, osebno rast, svobodno, ustvarjalnost, s poudarkom na kriznem managementu vseh zajemajočih življenjskih okoliščin: osebnih, poklicnih in poslovnih. Je avtor več knjižnih uspešnic, odličen predavatelj, osebni motivator in uspešen poslovnež, ki se odlikuje z njim lastnim sočutjem ter poudarjeno skrbjo za sočloveka in naravo. Več na povezavi: https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/ |Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba | |Ponedeljek, 18. julij 2022 | |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] rpmmernu12vckl43l34p9chonmlnmng 5727223 5727222 2022-08-04T06:28:07Z 84.39.213.7 /* Volilni sistem */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | |Boris Vene |Boris Vene ima neprecenljive izkušnje na področju integralne obravnave človeka, ki zajema celostno zdravje, osebno rast, svobodo, ustvarjalnost, s poudarkom na kriznem managementu vseh zajemajočih življenjskih okoliščin: osebnih, poklicnih in poslovnih. Je avtor več knjižnih uspešnic, odličen predavatelj, osebni motivator in uspešen poslovnež, ki se odlikuje z njim lastnim sočutjem ter poudarjeno skrbjo za sočloveka in naravo. Več na povezavi: https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/ |Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba | |Ponedeljek, 18. julij 2022 | |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] lh0u8y7iyiz6k1ephns65f2waguk9ia 5727257 5727223 2022-08-04T08:20:16Z VidicK01 193275 /* Uradni */ Boris Vene, nestrankarska lista gibanja Zdrava družba wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | Boris Vene | pisatelj, predavatelj, uspešen poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|Nestrankarska ljudska lista gibanja [[Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] ijlhs3vw1t1umx6vlko5oydnq5nsmdt 5727262 5727257 2022-08-04T08:28:02Z VidicK01 193275 /* Uradni */ Ludvik Poljanec, Stara pravda - stranka prava wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | pisatelj, predavatelj, uspešen poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|Nestrankarska ljudska lista gibanja [[Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | colspan=2 align=center|Stara pravda - Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] b9sadcwshxwq1d531ucgp4gav8xb67p 5727263 5727262 2022-08-04T08:29:54Z VidicK01 193275 /* Uradni */ Ludvik Poljanec - opis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | pisatelj, predavatelj, uspešen poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|Nestrankarska ljudska lista gibanja [[Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda - Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] k1w9qjaoefs34dmq47gogyzsii028x9 5727264 5727263 2022-08-04T08:30:45Z GeographieMan 179499 rv wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | pisatelj, predavatelj, uspešen poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|Nestrankarska ljudska lista gibanja [[Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda - Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] rknh9wvssbvx26pcafaz0hd8dy13wp4 5727265 5727264 2022-08-04T08:32:33Z VidicK01 193275 /* Uradni */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]] ter neoantropozof Leo Trojar. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | pisatelj, predavatelj, uspešen poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda - Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] s3779cbc5psysqhp49p4yxdug5mg4m1 5727266 5727265 2022-08-04T08:33:27Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ uradne napovedi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar in predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | pisatelj, predavatelj, uspešen poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda - Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] 4095j2m8ryagno3g6rbsen6guxaun3j 5727269 5727266 2022-08-04T08:42:14Z MZaplotnik 13263 --uspešen (npov) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene in predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''. Odločitev naj bi sprejeli do 15. julija.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] ci5lc707oqsggrgtizwr5c17wnn2alv 5727275 5727269 2022-08-04T09:01:56Z MZaplotnik 13263 ažuriranje pri SD wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene in predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec. V avgustu jo nameravata še napovedati kolumnist Aleš Ernecl ter nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] g6f95pd07epa0ljwj7lt24iooomk83e Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon 0 520059 5727233 5724858 2022-08-04T06:54:48Z Pv21 142817 NYC wikitext text/x-wiki [[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg in Laibach 06.06.2022 (52130996806).jpg|sličica|[[Alexander Schallenberg]] in Tanja Fajon (junij 2022)]] '''Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon''' je kronološki seznam srečanj in obiskov [[Tanja Fajon|Tanje Fajon]], ministrice za zunanje zadeve v času [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]]. Zajeta so uradna srečanja s predstavniki tujih držav in organizacij, veleposlaniki niso všteti. == Srečanja v Sloveniji == {| class="wikitable" ! width="8%" |Datum ! width="8%" |Kraj ! width="28%" |Gostje ! width="18%" |Gostitelj v Sloveniji ! width="35%" |Opombe ! width="3%" |Sklic |- ! colspan="6" | ==== <big>2022</big> ==== |- |6. junij |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve |{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Tanja Fajon]], ministrica za zunanje zadeve |Obisk avstrijskega zunanjega ministra v Sloveniji. Z ministrico Fajon sta govorila o dvostranskih zadevah, vojni v Ukrajini in evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Schallenberga sta sprejela tudi premier Golob in predsednik republike Pahor. |<ref>{{Navedi splet|title=Minister za zunanje zadeve dr. Logar na srečanju z madžarskim zunanjim ministrom Szijjártóm o ukrepih pri soočanju s pandemijo koronavirusa in sodelovanju pri zagotavljanju transportnih koridorjev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-03-16-minister-za-zunanje-zadeve-dr-logar-na-srecanju-z-madzarskim-zunanjim-ministrom-szijjartom-o-ukrepih-pri-soocanju-s-pandemijo-koronavirusa-in-sodelovanju-pri-zagotavljanju-transportnih-koridorjev/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-30|language=sl}}</ref> |- |7. junij |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Olena Kondratjuk]], podpredsednica ukrajinske [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]] |{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Urška Klakočar Zupančič]], predsednica državnega zbora |Sprejem ob obisku podpredsednice ukrajinskega parlamenta. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon s podpredsednico ukrajinske Vrhovne rade Kondratiuk o evropski perspektivi Ukrajine {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-07-ministrica-fajon-s-podpredsednico-ukrajinske-vrhovne-rade-kondratiuk-o-evropski-perspektivi-ukrajine/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> |- |14. junij |[[Ljubljana]] |{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Jean Asselborn]], zunanji minister Luksemburga |{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Tanja Fajon]], ministrica za zunanje zadeve |Obisk zunanjega ministra Velikega vojvodstva Luksemburg v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon z luksemburškim zunanjim ministrom Asselbornom o krepitvi sodelovanja med državami jedrne Evrope {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-14-ministrica-fajon-z-luksemburskim-zunanjim-ministrom-asselbornom-o-krepitvi-sodelovanja-med-drzavami-jedrne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-14|language=sl}}</ref> |} == Uradni, delovni in drugi obiski v tujini == {| class="wikitable" ! width="8%" |Datum ! width="11%" |Država !Kraj !Gostitelj in ostali državniki ! width="35%" |Opombe ! width="3%" |Sklic |- ! colspan="6" | ==== <big>2022</big> ==== |- |10. junij |{{zastava|Grčija}} |[[Solun]] |{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Nikos Dendias]], zunanji minister Grčije '''Bilateralna srečanja ob robu''' {{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Olta Xhaçka]], zunanja ministrica Albanije<br>{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Ranko Krivokapić]], zunanji minister Črne gore<br>{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Bujar Osmani]], zunanji minister Severne Makedonije<br>{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Nikola Selaković]], zunanji minister Srbije |Zunanja ministrica Tanja Fajon se je s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] v Solunu udeležila Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi. Ob robu se je srečala z zunanjimi ministri Albanije, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije. |<ref>{{Navedi splet|title=Zunanja ministrica Fajon na prvi službeni poti v tujino zagotovila nadaljnjo slovensko podporo širitvi EU {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-10-zunanja-ministrica-fajon-na-prvi-sluzbeni-poti-v-tujino-zagotovila-nadaljnjo-slovensko-podporo-siritvi-eu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-12|language=sl}}</ref> |- |20.–21. junij |{{zastava|Evropska unija}} |[[Luksemburg]] |{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Josep Borrell]], visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko {{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Catherine Colonna]], zunanja ministrica Francije |Prva udeležba zunanje ministrice Tanje Fajon na rednem zasedanju. Osrednje teme zasedanja so bile ruska agresija na Ukrajino in njene posledice na prehransko varnost, Egipt in Rog Afrike. Pred zasedanjem Sveta EU so se ministri na povabilo Italije in Finske neformalno srečali s predsednikom Mednarodnega obora [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Petrom Maurerjem. Ob robu zasedanja se je Fajonova bilateralno sestala tudi s francosko kolegico. |<ref>{{Navedi splet|title=Svet EU za zunanje zadeve o ruski agresiji na Ukrajino in slovenskem predlogu glede dodelitve statusa EU kandidatke za Bosno in Hercegovino {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-20-svet-eu-za-zunanje-zadeve-o-ruski-agresiji-na-ukrajino-in-slovenskem-predlogu-glede-dodelitve-statusa-eu-kandidatke-za-bosno-in-hercegovino/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve o razmerah v Ukrajini in prihodnosti Evrope {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-21-ministrica-fajon-na-zasedanju-sveta-eu-za-splosne-zadeve-o-razmerah-v-ukrajini-in-prihodnosti-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-25|language=sl}}</ref> |- |28.–30. junij |{{zastava|NATO}}{{zastava|Španija}} |[[Madrid]] |{{flagicon|NATO|variant=|size=}} [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar zveze NATO {{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Filip VI. Španski|Filip VI]]., španski kralj '''Dvostranska srečanja ob robu''' {{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]], zunanja ministrica Islandije {{flagicon|Danska|variant=|size=}} [[Jeppe Kofod]], zunanji minister Danske {{flagicon|Jordanija|variant=|size=}} [[Ajman Safadi]], zunanji minister Jordanije {{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Jan Lipavský]], zunanji minister Češke {{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Anniken Scharning Huitfeldt]], zunanja ministrica Norveške {{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} [[Ilio Darčiašvili]], zunanji minister Gruzije |Zunanja minsitrica Tanja Fajon se je kot članica delegacije premierja Roberta Goloba udeležila zasedanja zveze NATO. Sodelovala je tudi na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov članic Nata ter v razpravi ministric za zunanje zadeve in obrambo na temo žensk, miru in varnosti (WPS). Opravila je tudi več dvostranskih srečanj. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na vrhu Nata o sodelovanju zavezništva s partnerji ter vlogi žensk pri miru in varnosti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-30-ministrica-fajon-na-vrhu-nata-o-sodelovanju-zaveznistva-s-partnerji-ter-vlogi-zensk-pri-miru-in-varnosti/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> |- |1. julij |{{zastava|Nemčija}} |[[Berlin]] |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Annalena Baerbock]], zunanja ministrica Nemčije |Ministrica Tanja Fajon se je mudila na obisku v Zvezni republiki Nemčiji, kjer jo je sprejela zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ministrici sta med drugim podpisali Skupni akcijski načrt med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo za obdobje 2022-2024. Fajonova se je tekom obiska sestala tudi s predstavniki Zveznega združenja nemške industrije. |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi dvostranski obisk ministrice Fajon v Berlinu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-01-prvi-dvostranski-obisk-ministrice-fajon-v-berlinu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> |- |6. julij |{{zastava|Hrvaška}} |[[Zagreb]] |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Gordan Grlić Radman]], zunanji minister Hrvaške {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]]. predsednik Hrvaške {{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Andrej Plenković]], predsednik vlade Hrvaške |Obisk zunanje ministrice Fajonove na Hrvaškem, kjer jo je sprejel tamkajšnji zunanji minister, ločeno sestala pa se je tudi s predsednikoma republike in vlade. Ministrica je obiskala tudi prostore veleposlaništva v Zagrebu in se srečala s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na prvem obisku v Zagrebu o krepitvi dobrososedskih odnosov {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-06-ministrica-fajon-na-prvem-obisku-v-zagrebu-o-krepitvi-dobrososedskih-odnosov/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po obisku v Zagrebu: Hrvaška ima v Sloveniji prijateljico in zaveznico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-obisku-v-zagrebu-hrvaska-ima-v-sloveniji-prijateljico-in-zaveznico/633364|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- |12.-13. julij |{{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]]. [[Budimpešta]] |{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Péter Szijjártó|Peter Szijjárto]], zunanji minister Madžarske {{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve {{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Jan Lipavský]], zunanji minister Češke {{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Ivan Korčok]], zunanji minister Slovaške |Ministrica Tanja Fajon se je prvič udeležila srečanja pobude Central 5, ki jo je gostil madžarski zunanji minister [[Péter Szijjártó|Szijjárto]]. Dan pred srečanjem se je Fajonova v Monoštru sestala s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Udeležili so se ga zagovornica slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu [[Erika Köleš-Kiss]], predsednik Državne slovenske samouprave [[Karel Holec]] in [[Andrea Kovacs]], predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministri skupine C5 na pobudo ministrice Fajon podpisali pismo v podporo širitvi EU na Zahodni Balkan {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-13-ministri-skupine-c5-na-pobudo-ministrice-fajon-podpisali-pismo-v-podporo-siritvi-eu-na-zahodni-balkan/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na srečanju s predstavniki Slovencev v Porabju pozdravila solidarnost in zagon skupnosti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-12-ministrica-fajon-na-srecanju-s-predstavniki-slovencev-v-porabju-pozdravila-solidarnost-in-zagon-skupnosti/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-14|language=sl}}</ref> |- |27. julij |{{zastava|Ukrajina}} |[[Kijev]] |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Dmitro Kuleba]], zunanji minister Ukrajine {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Denis Šmigal]], predsednik vlade Ukrajine {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Vitali Kličko]], župan Kijeva {{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Sergij Civkač]], direktor ukrajinske agencije za investicije |Zunanja ministrica se je mudila na obisku v Ukrajini, v času [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije nanjo]]. Na 10-urnem obisku je zagotovila nadaljnjo slovensko podporo in pomoč Ukrajini, tako pri soočanju s katastrofalnimi posledicami ruske agresije kot tudi pri premagovanju ovir na poti EU integracij. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na obisku v Kijevu o nadaljnji podpori in pomoči Ukrajini {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-27-ministrica-fajon-na-obisku-v-kijevu-o-nadaljnji-podpori-in-pomoci-ukrajini/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Ukrajina pričakuje politično pomoč Slovenije tudi v prihodnje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-ukrajina-pricakuje-politicno-pomoc-slovenije-tudi-v-prihodnje/635573|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-28|language=sl}}</ref> |- |1.-2. avgust |{{zastava|OZN}} |[[New York]] |{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres|Antonio Guterres]], generalni sekretar OZN '''Srečanja ob robu'''{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} [[Hadja Lahbib]], zunanja ministrica Belgije {{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Antony Blinken]], državni sekretar ZDA{{flagicon|Argentina|variant=|size=}} [[Santiago Cafiero]], zunanji minister Argentine {{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Ignazio Cassis]], predsednik Švice |Ministrica se je v New Yorku udeležila otvoritvenega zasedanja Desete pregledne konference pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, prav tako se je udeležila zasedanja Stockholmske pobude za jedrsko razoroževanje. Ob tem je opravila več dvostranskih srečanj ob robu, mdr. z ameriškim državnim sekretarjem. |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na 10. pregledni Konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-08-01-ministrica-fajon-na-10-pregledni-konferenci-pogodbenic-pogodbe-o-nesirjenju-jedrskega-orozja/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na zasedanju Stockholmske pobude za jedrsko razoroževanje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-08-02-ministrica-fajon-na-zasedanju-stockholmske-pobude-za-jedrsko-razorozevanje/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |} == Galerija == <gallery> Slika:Προεδρία ΥΠΕΞ Ν. Δένδια στην Υπουργική Σύνοδο Διαδικασίας Συνεργασίας Νοτιοανατολικής Ευρώπης-SEECP- Συνάντηση με ΥΠΕΞ Σλοβενίας.jpg|alt=|Tanja Fajon in grški zunanji minister (junij 2022) Slika:Vrh NATO (52183781786).jpg|alt=|Vrh zveze NATO v Madridu (junij 2022) </gallery> == Glej tudi == * [[Pobuda Central 5]] * [[Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja]] * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja|Seznam obiskov zunanjega ministra Anžeta Logarja]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/ Stran Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije] [[Kategorija:Tanja Fajon]] [[Kategorija:Seznami državniških obiskov|Fajon, Tanja]] [[Kategorija:Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije]] tegsj5esf2tifdkubqhccr9rnv0uwo3 We Didn't Start the Fire 0 521021 5727226 5716670 2022-08-04T06:39:42Z Yerpo 8417 /* 1955 */ ups wikitext text/x-wiki {{Infobox song | name = We Didn't Start the Fire | cover = WeDidntStarttheFire.jpg | alt = | type = | artist = [[Billy Joel|Billyja Joela]] | album = [[Storm Front (album)|Storm Front]] | B-side = House of Blue Light | released = 27. september 1989 | recorded = julij 1989 | studio = | venue = | genre = [[pop rock]]<ref name="Best2004">{{cite book|author=Curwen Best|title=Culture @ the Cutting Edge: Tracking Caribbean Popular Music|url=https://books.google.com/books?id=XyyqqOQjhnUC&pg=PA138|year=2004|publisher=University of the West Indies Press|isbn=978-976-640-124-5|page=138}}</ref> | length = 4:49 (z albuma) <br>4:29 (singl) | label = [[Columbia Records|Columbia]] | writer = Billy Joel | producer = {{hlist|Mick Jones|Billy Joel}} | prev_title = [[Baby Grand]] | prev_year = 1987 | next_title = [[Leningrad (pesem)|Leningrad]] | next_year = 1989 | misc = {{External music video|{{YouTube|eFTLKWw542g|"We Didn't Start the Fire"}}}} }} »'''We Didn't Start the Fire'''« (dobesedno angleško: »Mi nismo zanetili ognja«) je skladba, ki jo je napisal in izvedel ameriški glasbenik [[Billy Joel]]. Izšla je kot [[glasbeni singl|singl]] 27. septembra 1989 pri založbi [[Columbia Records]], 17. oktobra istega leta pa še na njegovem [[glasbeni album|albumu]] ''[[Storm Front (album)|Storm Front]]''. V njej avtor v pretežno kronološkem vrstnem redu naniza omembe 118 pomembnejših političnih, kulturnih, znanstvenih in športnih dogodkov med letoma 1949, ko se je rodil, in 1989. Spevna skladba je bila nominirana za nagrado [[grammy]] za posnetek leta in je postala tretji Joelov singl, ki je osvojil vrh ameriške lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]],<ref>{{navedi revijo |url=https://www.billboard.com/artist/billy-joel/chart-history/rkt/|title=Billy Joel Chart History (Rock Digital Song Sales)|magazine=[[Billboard]]|access-date=2022-07-07}}</ref> prav tako je album ''Storm Front'' prišel na vrh ameriške lestvice kot Joelov tretji tak album. Čeprav je avtor kasneje povedal, da mu melodija ni zares všeč, ostaja ena od njegovih največjih uspešnic in je še v 21. stoletju v uporabi v raznih televizijskih oddajah, [[oglas]]ih in komičnih produkcijah, navdihnila pa je tudi številne pop-kulturne [[parodija|parodije]]. == Ozadje nastanka == Billy Joel je zasnoval skladbo kmalu po 40. rojstnem dnevu. Zamisel zanjo je dobil, ko se je med studijskim ustvarjanjem zapletel v pogovor z 21-letnim prijateljem [[Sean Lennon|Seana Lennona]]. Ta je izjavil, da je grozno biti star 21 let, in Joel je pritrdil: »Ja, spominjam se, ko sem bil star 21 let – zdel se mi je grozen čas, imeli smo [[Vietnamska vojna|Vietnam]], in, saj veš, težave z drogo, težave s človekovimi pravicami in vse se je zdelo grozno.« Sogovornik mu je odvrnil, da je bilo to drugače, da je odraščal v petdesetih in »vsi vedo, da se v petdesetih ni nič dogajalo«. Joel ga je presenečeno vprašal, če še ni nikoli slišal za [[korejska vojna|korejsko vojno]] ali [[Sueška vojna|sueško krizo]]; kasneje je povedal, da sta mu ta dva pojma z naslovnic služila kot ogrodje za pesem.<ref>{{cite magazine |last = Nadboy |first = Arie |title = I am the Edu-Tainer |magazine = Island Ear |date = marec 1996 }}, citirano po {{cite book |last=Bordowitz |first=Hank |title=Billy Joel: The Life & Times of an Angry Young Man |publisher=Billboard Books |year=2006 |pages=169 |url=http://books.google.com/books?id=kgY9C3bfshMC&q=fire |isbn=978-0-8230-8248-3}}.</ref> Kasneje je melodijo označil za grozno, kot zvok zobozdravniškega svedra.<ref>{{cite AV media | people=Horn, David (Director) | date=1993 | title=Billy Joel: Shades of Grey | medium=film | location=New York | publisher=Thirteen/WNET and Maritime Music}}</ref> Na vprašanje, če je namerno popisal [[hladna vojna|hladno vojno]], je odgovoril, da je le po naključju [[Razpad Sovjetske zveze|Sovjetska zveza razpadla]] kmalu po izidu pesmi, kar je dalo svojevrstno simetrijo obdobju med njegovim rojstvom leta 1949, ki je sovpadalo z detonacijo prve sovjetske jedrske bombe in začetkom hladne vojne, ter 1989, ko se je odločil za pisanje.<ref name="oxford1994">Billy Joel Q&A: Tell Us About 'We Didn't Start The Fire?' University of Oxford, May 5, 1994 – https://www.youtube.com/watch?v=Dx3T8pbDcms</ref> == Omenjeni zgodovinski dogodki == Kljub hitremu tempu besedila, kjer je vsak dogodek ali osebnost omenjen le z nekaj besedami, je pomen jasen. Dogodki so našteti v vrstnem redu, v katerem so omenjeni v skladbi, ki je skoraj povsem kronološki, in z avtorjevimi besedami.<ref name="LyricsatBJ">{{cite web |last = Joel |first = Billy |author-link = Billy Joel |title = Lyrics: We Didn't Start the Fire |work = Billy Joel |url = http://www.billyjoel.com/music/storm-front/we-didnt-start-fire |access-date = 2009-08-24}}</ref> V vsakem [[verz]]u je naštetih nekaj, med verzi pa so refren in nekateri drugi poetični elementi. Prepletanje kontekstov – zabava, mednarodni odnosi, šport – daje pregled ameriške kulture tega časa. === 1940. leta === ==== 1948 ==== * '''[[Harry Truman]]''' zmaga na predsedniških volitvah v ZDA po delnem mandatu predsednika zaradi smrti predhodnika [[Franklin D. Roosevelt|Franklina D. Roosevelta]]. * '''[[Doris Day]]''' debitira v filmu ''[[Romance on the High Seas]]''. ==== 1949 ==== * [[Ljudska republika Kitajska|Rdeča Kitajska]] ('''Red China''') je ustanovljena z razglasom [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] po zmagi v [[kitajska državljanska vojna|kitajski državljanski vojni]]. * '''[[Johnnie Ray]]''': pionir [[rokenrol]]a podpiše svojo prvo pogodbo z [[Okeh Records]]. * '''''[[South Pacific (muzikal)|South Pacific]]''''', večkrat nagrajeni muzikal, doživi premiero na [[Broadway theatre|Broadwayu]]. * '''[[Walter Winchell]]''', vplivni radijski in časopisni novinar, uperi ost proti [[komunizem|komunizmu]] kot glavni grožnji Ameriki. * '''[[Joe DiMaggio]]''' podpiše rekordno pogodbo v vrednosti 100.000 [[Ameriški dolar|USD]] z ekipo [[New York Yankees]]. === 1950. leta === ==== 1950 ==== * '''[[Joseph McCarthy|Joe McCarthy]]''', [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senator]], pritegne pozornost ameriške javnosti z govorom na Lincolnov dan, začetek dobe [[McCarthyizem|McCarthyizma]]. * '''[[Richard Nixon]]''' je prvič izvoljen za ameriškega senatorja. * '''[[Studebaker]]''', znani ameriški proizvajalec avtomobilov, zaide v finančne težave. * [[Televizija]] ('''television''') postane splošno razširjena v Evropi in Severni Ameriki. * [[Severna Koreja]] ('''North Korea''') vdre v [[Južna Koreja|Južno Korejo]] ('''South Korea'''), prične se [[korejska vojna]]. * '''[[Marilyn Monroe]]''' se pojavi v petih filmih, med njimi ''[[Asfaltna džungla]]'' in ''[[Vse o Evi]]''. ==== 1951 ==== * [[Julius in Ethel Rosenberg|zakonca Rosenberg]] ('''Rosenbergs''') sta obsojena vohunjenja. * [[Vodikova bomba]] ('''H-Bomb'''): Združene države Amerike začnejo z razvojem termonuklearnega jedrskega orožja. * [[Sugar Ray Robinson|'''Sugar Ray''' Robinson]], boksarski šampijon, premaga [[Jake LaMotta|Jakea LaMotto]] v »masakru na valentinovo«. * '''[[Panmunjom]]''', obmejna vasica v Koreji, prizorišče mirovnih pogajanj med vojskujočima se stranema v korejski vojni. * [[Marlon Brando|Marlon '''Brando''']] je nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za svojo vlogo v filmu ''[[Tramvaj Poželenje]]''. * '''''[[The King and I]]''''', muzikal produkcijskega podjetja [[Rodgers and Hammerstein]], doživi premiero na [[Broadway theatre|Broadwayju]]. * ''[[Varuh v rži]]'' ('''''The Catcher in the Rye'''''), kontroverzni roman [[J. D. Salinger]]ja, je prvič izdan. ==== 1952 ==== * [[Dwight D. Eisenhower|Dwight D. '''Eisenhower''']] prepričljivo zmaga na ameriških predsedniških volitvah. * [[cepivo proti otroški ohromelosti|cepivo]] ('''vaccine''') proti [[otroška ohromelost|otroški ohromelosti]] je dokončano po zaslugi [[Jonas Salk|Jonasa Salka]]. * Anglija ima novo kraljico ('''England's got a new queen'''): princesa Elizabeta prevzame angleški prestol kot [[Elizabeta II. Britanska|kraljica Elizabeta II.]] * [[Rocky Marciano|Rocky '''Marciano''']] premaga [[Jersey Joe Walcott|Jerseyja Walcotta]] in postane prvak v težki kategoriji. * '''[[Liberace]]''' začne ustvarjati ''The Liberace Show''. * Na svidenje, Santayana ('''Santayana goodbye'''): umre ameriški filozof in književnik [[George Santayana]]. ==== 1953 ==== * [[Josif Stalin]] ('''Joseph Stalin'''), voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], umre. * [[Georgij Malenkov|Georgij '''Malenkov''']] nasledi Stalina za nekaj mesecev. * [[Gamal Abdel Naser|Gamal Abdel '''Naser''']] ima kot [[Mohamed Nagib|Nagibov]] minister za notranje zadeve glavno besedo v politiki nove [[egipt]]ovske države. * [[Sergej Prokofjev|Sergej '''Prokofjev''']], znani ruski skladatelj, umre. * [[Winthrop Rockefeller|Winthrop '''Rockefeller''']] gre skozi medijsko odmevno ločitev; tudi [[Nelson Rockefeller]] in [[John D. Rockefeller III.]] sta bila medijsko izpostavljena tega leta, toda Joel je pojasnil, da je mislil Winthropa kot guvernerja [[New York (zvezna država)|New Yorka]],<ref>{{cite web |url=https://play.acast.com/s/we-did-not-start-the-fire/billyjoel |title=Billy Joel |date=2021-10-14}} na 18:50 poddaje.</ref> čeprav je bil guverner med leti 1959 in 1973. * [[Roy Campanella|Roy '''Campanella''']], bejzbolski lovilec za ekipo [[Brooklyn Dodgers]], drugič prejme nagrado za najkoristnejšega igralca [[Nacionalna liga (bejzbol)|Nacionalne lige]]. * [[Varšavski pakt|komunistični blok]] ('''Communist Bloc'''): [[Volkspolizei|vzhodnonemška policija]] s podporo sovjetskih sil zatre [[Vzhodnonemška vstaja 1953|vzhodnonemško vstajo leta 1953]]. ==== 1954 ==== *'''[[Roy Cohn]]''' odstopi s položaja McCarthyjevega glavnega svetovalca. *'''[[Juan Perón]]''' je na višku moči kot [[predsednik Argentine]] pred [[Revolución Libertadora|državnim udarom]] naslednje leto. * [[Arturo Toscanini|Arturo '''Toscanini''']] je na višku dirigentske slave, s simfoničnim orkestrom NBC redno nastopa na ameriškem nacionalnem radiu. *'''[[Dacron]]''', zgodnje umetno vlakno iz istega materiala kot [[poliester]]. * [[Bitka za Dien Bien Phu]] ('''Dien Bien Phu falls'''): padec tega francosko-vietnamskega tabora v roke sil [[Việt Minh]]a vodi do ustanovitve [[Severni Vietnam|Severnega]] in [[Južni Vietnam|Južnega Vietnama]] kot ločenih držav. * '''»[[Rock Around the Clock]]«''', hit singl skupine [[Bill Haley & His Comets]]. ==== 1955 ==== * [[Albert Einstein|Albert '''Einstein''']], znameniti fizik, umre v 77. letu starosti. * '''[[James Dean]]''' zaslovi s filmoma ''[[Vzhodno od raja (film)|Vzhodno od raja]]'' in ''[[Upornik brez razloga]]'', a umre v prometni nesreči. * Brooklyn ima [[Brooklyn Dodgers|zmagovalno ekipo]] ('''Brooklyn's got a winning team'''): bejzbolska ekipa Brooklyn Dodgers osvoji svoj prvi in edini naslov prvaka [[Svetovna serija|Svetovne serije]] pred selitvijo v Los Angeles. * '''''[[Davy Crockett (miniserija)|Davy Crockett]]''''', [[The Walt Disney Company|Disneyjeva]] televizijska miniserija, je velika uspešnica. *'''[[Peter Pan]]''', pred kratkim predstavljen v Disneyjevem [[Peter Pan (film, 1953)|animiranem filmu]], tudi glavni lik odrskega muzikala z [[Mary Martin]] v glavni vlogi, ki ga predvaja [[NBC]]. *'''[[Elvis Presley]]''' podpiše pogodbo z [[RCA Records]] na poti do statusa »kralja rokenrola«. *'''[[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]]''' se odpre kot Disneyjev prvi zabaviščni park. ==== 1956 ==== * [[Brigitte Bardot|Brigitte '''Bardot''']] z nastopom v filmu ''[[In Bog je ustvaril žensko]]'' pridobi mednarodni sloves francoske »mačke«. * [[Budimpešta]] ('''Budapest''') je prizorišče [[Madžarska revolucija 1956|madžarske revolucije]]. * '''[[Alabama]]''' je prizorišče bojkota avtobusov v Montgomeryju, enega ključnih dogodkov gibanja za človekove pravice. * [[Nikita Hruščov|Nikita '''Hruščov''']] ima svoj znameniti [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|skrivni govor]], v katerem obsodi Stalinov [[kult osebnosti]]. * [[Grace Kelly|Princesa Grace Kelly]] ('''Princess Grace''') nastopi v svojem zadnjem filmu, ''[[Visoka družba]]'' in se poroči z monaškim princem [[Rainier III.|Rainierjem III.]] * '''''[[Peyton Place (roman)|Peyton Place]]''''', kontroverzni roman avtorice [[Grace Metalious]], je objavljen in postane velika uspešnica. * [[Sueška vojna|Težava v Suezu]] ('''Trouble in the Suez'''): sueška kriza se poglobi, ko [[Egipt]] nacionalizira [[Sueški prekop]]. ==== 1957 ==== * '''[[Little Rock]]''' v [[Arkansas]]u je prizorišče konflikta med guvernerjem [[Orval Faubus|Orvalom Faubusom]] in Eisenhowerjevo administracijo glede vprašanja skupine temnopoltih učencev [[Little Rock Nine]] v prej izključno belski šoli. * [[Boris Pasternak|Boris '''Pasternak''']], ruski pisatelj, objavi svoj roman ''[[Doktor Živago (roman)|Doktor Živago]]''. * '''[[Mickey Mantle]]''' je na vrhuncu svoje kariere kot slavni igralec na zunanjem polju in član zvezdniške ekipe Ameriške lige šesto leto zapored. * [[Jack Kerouac|Jack '''Kerouac''']], ameriški pisatelj, objavi svoj roman ''[[Na cesti (Jack Kerouac)|Na cesti]]'', delo, ki definira [[Beatniška generacija|beatniško generacijo]]. * '''[[Sputnik 1|Sputnik]]''' postane prvi [[umetni satelit]] in sproži [[vesoljska tekma|vesoljsko tekmo]]. * '''[[Džov Enlaj]]''', [[predsednik vlade Ljudske republike Kitajske]], preživi poskus atentata. * ''[[Most na reki Kwai]]'' (The '''''Bridge on the River Kwai''''') izide in prejme sedem [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]] za tisto leto, vključno z nagrado za najboljši film. ==== 1958 ==== * '''[[Libanon]]''' se zaplete v [[Libanonska kriza (1958)|politično in versko krizo]], ki kasneje vodi tudi do ameriške intervencije. * '''[[Charles de Gaulle]]''' je izvoljen za prvega predsednika [[Peta francoska republika|Pete francoske republike]] po alžirski krizi. * Kalifornijski bejzbol ('''California baseball''') se prične s selitvijo ekip [[Brooklyn Dodgers]] in [[New York Giants]] v Kalifornijo. * Starkweatherjev umor ('''Starkweather homicide'''): [[Charles Starkweather]] se odpravi na morilski pohod po kraju [[Lincoln, Nebraska|Lincoln]] v [[Nebraska|Nebraski]], v katerem umre 11 ljudi. * Otroci [[talidomid]]a ('''Children of Thalidomide'''): številne nosečnice, ki so med nosečnostjo jemale talidomid proti slabosti, rodijo otroke z deformacijami. ==== 1959 ==== * '''[[Buddy Holly]]''' umre v letalski nesreči z [[Ritchie Valens|Ritchiejem Valensom]] in [[The Big Bopper|Big Bopperjem]] – t. i. »[[dan, ko je umrla glasba]]«. * '''''[[Ben-Hur (film, 1959)|Ben-Hur]]''''' s [[Charlton Heston|Charltonom Hestonom]] v glavni vlogi osvoji enajst oskarjev, vključno z nagrado za najboljši film. * Vesoljske opice ('''Space Monkeys'''): dve opici postaneta prvi poskusni živali v ameriškem vesoljskem programu, ki sta preživeli izstrelitev v vesolje. * '''[[Mafija]]''': sojenje mafijskim voditeljem po policijski raciji na srečanje v mestecu [[Apalachin, New York|Apalachin]] potrdi, da gre za vsedržavno zarotniško organizacijo. * '''[[Hulahup]]''', priljubljena igrača, doseže prodajo 100 milijonov kosov. * [[Fidel Castro|Fidel '''Castro''']] pride na oblast v [[Kubanska revolucija|kubanski revoluciji]]. * [[Edsel]] ne gre ('''Edsel is a no-go'''): proizvodnja intenzivno oglaševane nove znamke avtomobilov se konča po samo treh letih zaradi slabe prodaje. === 1960. leta === ==== 1960 ==== * '''[[Lockheed U-2|U-2]]''', ameriško vohunsko letalo s pilotom [[Francis Gary Powers|Francisom G. Powersom]] na krovu je sestreljeno nad Sovjetsko zvezo, kar sproži mednarodni spor med velesilama. Pogosto zmotno mišljenje je, da gre za omembo glasbene skupine [[U2]], ki je bila ustanovljena šele leta 1976.<ref>{{cite web |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1990-01-08-vw-298-story.html |title=Hit Confuses Younger Fans: Joel |work=Los Angeles Times |date=1990-01-08}}</ref> * '''[[Syngman Rhee]]''' je prisiljen odstopiti s položaja voditelja [[Južna Koreja|Južne Koreje]], rešiti ga mora [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]]. * '''[[Payola]]''', nelegalna praksa plačevanja radiem za predvajanje skladb, je razkrita v pričevanju [[Dick Clark|Dicka Clarka]] pred ameriškim Kongresom, kar uniči kariero znanega glasbenega urednika [[Alan Freed|Alana Freeda]]. * [[John F. Kennedy|John F. '''Kennedy''']], ameriški senator iz Massachusettsa, premaga podpredsednika [[Richard Nixon|Richarda Nixona]] na ameriških predsedniških volitvah. * '''[[Chubby Checker]]''' populariza ples [[Twist (ples)|Twist]] s svojo priredbo [[The Twist (skladba)|istoimenske skladbe]]. * '''''[[Psiho (film, 1960)|Psycho]]''''', triler [[Alfred Hitchcock|Alfreda Hitchcocka]], postavi nove standarde prikaza nasilja, deviantnega vedenja in spolnosti v filmu. * [[kongoška kriza|Belgijci v Kongu]] ('''Belgians in the Congo'''): [[Belgijski Kongo]] razglasi neodvisnost od [[Belgija|Belgije]]. ==== 1961 ==== * [[Ernest Hemingway|Ernest '''Hemingway''']] stori samomor po dolgi bitki z depresijo. * [[Adolf Eichmann|Adolf '''Eichmann''']], dolgo iskani nacistični [[vojni zločin]]ec, je obsojen v Izraelu za [[zločin proti človeštvu|zločine proti človeštvu]] med drugo svetovno vojno. * ''[[Tujec v tuji deželi]]'' ('''''Stranger in a Strange Land'''''), roman ameriškega pisatelja [[Robert A. Heinlein|Roberta A. Heinleina]] z motivi spolne svobode, se izkaže za nepričakovano uspešnico. * [[Bob Dylan|Bob '''Dylan''']] (takrat še pod imenom Robert Zimmerman) podpiše pogodbo s [[Columbia Records]] po pohvali kritika Roberta Sheltona v časopisu ''[[The New York Times|New York Times]]''. * '''[[Berlin]]''': [[Zgodovina Nemčije#Razdeljena Nemčija|ločitev mesta]] na Zahodni in Vzhodni Berlin je zakoličena z izgradnjo [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]. * invazija v [[Prašičji zaliv|Prašičjem zalivu]] ('''Bay of Pigs Invasion'''), poskus državnega udara kubanskih izgnancev pod sponzorstvom ZDA, spodleti. ==== 1962 ==== * ''[[Lawrence Arabski (film)|Lawrence Arabski]]'' ('''''Lawrence of Arabia'''''), z oskarjem nagrajeni film, doživi premiero. * Britanska [[beatlemania]] ('''British Beatlemania'''): [[The Beatles]] postanejo najslavnejša rock zasedba na svetu. * [[Univerza Misisipija]] ('''Ole Miss'''): izbruhnejo izgredi podpornikov segregacije zaradi vpisa črnskega študenta [[James Meredith|Jamesa Mereditha]]. *'''[[John Glenn]]''' poleti na prvi orbitalni polet z ameriško posadko (»[[Mercury Atlas 6|Friendship 7]]«). * Liston premaga Pattersona ('''Liston beats Patterson'''): [[Sonny Liston]] z nokavtom zmaga proti redko poraženemu [[Floyd Patterson|Floydu Pattersonu]] v prvem krogu svetovnega boksarskega prvenstva težke kategorije. ==== 1963 ==== * [[Papež Pavel VI.]] ('''Pope Paul''') postane novi papež Rimskokatoliške Cerkve. * '''[[Malcolm X]]''' poda več kontroverznih izjav, med drugim »kokoši so prišle domov gnezdit« o [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]]. * seks britanskega politika ('''British politician sex'''): škandal po razkritju spolnih odnosov britanskega ministra za vojno [[John Profumo|Johna Profuma]] s starleto [[Christine Keeler]]. * JFK odpihnjen ('''JFK blown away'''): [[Lee Harvey Oswald]] izvede [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat]] na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. ==== 1965 ==== * [[Nadzor rojstev]] ('''Birth control'''): proces ''[[Griswold proti Connecticutu]]'' izzove zakon ameriške zvezne države [[Connecticut]], ki prepoveduje kontraceptike. * '''[[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minh]]''': ZDA v pripravah na operacijo Rolling Thunder nastanijo prve bojne enote v [[Južni Vietnam|Južnem Vietnamu]] za boj proti [[Severni Vietnam|Severnem Vietnamu]] pod Ho Ši Minhovim vodstvom. ==== 1968 ==== *Richard Nixon spet nazaj ('''Richard Nixon back again'''): po porazu proti Kennedyju leta 1960 je nekdanji ameriški podpredsednik Nixon izvoljen za predsednika. ==== 1969 ==== * '''[[program Apollo|Moonshot]]''': člani odprave [[Apollo 11]] postanejo prvi ljudje, ki so [[Pristanek na Luni|pristali na Luni]]. *'''[[Woodstock]]''', glasbeni festival, pritegne 400.000-glavo množico obiskovalcev in postane eden od vrhuncev kulturne preobrazbe države. === 1970. leta === ==== 1972–1975 ==== * [[Afera Watergate|Afera '''Watergate''']]: škandal po vlomu [[Republikanska stranka (ZDA)|republikancev]] v prostore Nacionalne komisije [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] v poslovni stavbi Watergate v [[Washington, D.C.|Washington]]u vodi do odstopa ameriškega predsednika Nixona. *'''[[Punk|Punk rock]]''': ustanovitev pionirjev punka [[Ramones]] in [[Sex Pistols]]. ==== 1976–1977 ==== ('''Op.''': dogodek iz leta 1976 je tu vstavljen med dogodke iz leta 1977 za boljši tok besedila) * [[Menahem Begin|Menahem '''Begin''']] postane [[predsednik vlade Izraela]] in vodi [[Sporazum v Camp Davidu|pogajanja v Camp Davidu]] s predsednikom [[Egipt]]a. * [[Ronald Reagan|Ronald '''Reagan''']], nekdanji guverner Kalifornije, se prične potegovati za položaj ameriškega predsednika (pred volitvami leta 1976; izvoljen je na naslednjih volitvah leta 1980). * '''[[Palestina (regija)|Palestina]]''': [[izraelsko-palestinski konflikt]] se zaostri zaradi ustanavljanja izraelskih naselbin na okupiranem [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]]. * Teror na letalski liniji ('''Terror on the airline'''): zgodi se več odmevnih ugrabitev potniških letal, na primer let Air France, ki je preusmerjen v Ugando, kjer dramo s talci razrešijo izraelski vojaki v [[Operacija Entebbe|operaciji Entebbe]]. ==== 1979 ==== * [[Ajatola|Ajatole]] v [[Iran]]u ('''Ayatollahs in Iran'''): [[iranska revolucija]] strmoglavi sekularnega šaha [[Mohamed Reza Pahlavi|Mohameda Rezo Pahlavija]] in vzpostavi versko oblast ajatol pod [[Ruholah Musavi Homeini|Homeinijevim]] vodstvom. * [[Sovjetsko-afganistanska vojna|Rusi v Afganistanu]] ('''Russians in Afghanistan'''): s sovjetskim vdorom v [[Afganistan]] se prične desetletni oboroženi konflikt. === 1980. leta === ==== 1981–1982 ==== * ''[[Kolo sreče (ameriški kviz)|Kolo sreče]]'' ('''''Wheel of Fortune'''''): [[Pat Sajak]] in [[Vanna White]] prevzameta vodenje ameriškega televizijskega kviza, ki se je začel leta 1975, kar povzroči močan dvig priljubljenosti. ==== 1983 ==== * '''[[Sally Ride]]''' postane prva Američanka v vesolju, na krovu vesoljskega čolnička [[Raketoplan Challenger|''Challenger'']] na misiji [[STS-7]]. * [[Metal]]ski samomor ('''Heavy metal suicide'''): starši metalcev okrivijo skladbe, kot sta »[[Suicide Solution]]« in »[[Better By You, Better Than Me]]«, za samomore njihovih otrok. * [[Trgovinski primanjkljaj|Tuji dolgovi]] ('''Foreign debts'''): vztrajni trgovinski in proračunski primanjkljaji povzročijo insolvenčnost več držav. * [[Brezdomstvo|Brezdomni]] veterani ('''Homeless vets'''): številni veterani [[Vietnamska vojna|vietnamske vojne]], med njimi vojni invalidi, se soočajo z brezdomstvom in revščino. * '''[[Aids]]''': okužba z virusom [[HIV]], ki povzroča imunsko pomanjkljivost, preraste v pandemijo. ==== 1984 ==== * '''[[Kokain#Crack|Crack]]''' postane priljubljena oblika [[kokain]]a v revnejših četrtih ameriških mest. * '''[[Bernhard Goetz|Bernie Goetz]]''' postreli štiri temnopolte mladeniče, ki naj bi ga poskušali oropati na [[Newyorška podzemna železnica|newyorški podzemni železnici]], in je kasneje oproščen umora. ==== 1988 ==== * [[plima igel|Igle na obali]] ('''Hypodermics on the shore'''): morje naplavi večjo količino nelegalno odvrženih medicinskih odpadkov na plaže [[Long Island]]a, [[New Jersey]]ja in [[Connecticut]]a. ==== 1989 ==== * Kitajska v izrednih razmerah ('''China's under martial law'''): Ljudska republika Kitajska razglasi izredne razmere in uporabi vojsko proti [[Demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989|protestnikom na Trgu nebeškega miru]]. * Rokenrolske [[vojne kole]] ('''Rock-and-roller cola wars'''): proizvajalca gaziranih pijač [[The Coca-Cola Company|Coca-Cola]] in [[PepsiCo|Pepsi]] zaženeta obsežni oglaševalski kampanji z zvezdniki [[rokenrol]]a in [[pop glasba|popa]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{YouTube|id = eFTLKWw542g |title="We Didn't Start the Fire" Music Video}}, kanal BillyJoelVEVO *[https://www.latimes.com/entertainment-arts/music/story/2019-09-26/billy-joel-we-didnt-start-the-fire-30th-anniversary " All 59 people name-dropped in Billy Joel’s ‘We Didn’t Start the Fire’: Where are they now?"], članek ''[[The Los Angeles Times]]'', 26. september 2019 {{Billy Joel}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Billy Joel]] [[Kategorija:Singli leta 1989]] 7ks9zsn8kreaco40rzulfzpae0l7fpy Sporazumevalna zmožnost 0 521900 5727018 5726627 2022-08-03T15:25:32Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Komunikacija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Chomsky je prvi, ki vpelje pojem zmožnosti in razlikovanje med zmožnostjo in performanco <ref name=":0">[[Bešter, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost - eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo. 2011, letn. 56, št. 3/4, str. 111-130.|Bešter, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost - eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. ''Jezik in slovstvo''. 2011, letn. 56, št. 3/4, str. 111-130.]]</ref>. Po njegovem je zmožnost splošna sposobnost tvorjenja neskončnega števila pravilnih povedi na podlagi končnega števila znakov in sposobnost prepoznavanja pravilnih in nepravilnih povedi. Dejanska raba zmožnosti, ki jo govorec izkaže s sporazumevalnimi dejanji, pa je performanca<ref name=":0" /> <ref name=":1">[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQ8Y1ZKQ/a95a1e03-6115-424e-9422-8837f2c370d8/PDF. Pirih Svetina, Nataša, Ferbežar, Ina. Slovenščine tujejezičnih govorcev. ''Jezik in slovstvo'', letn. 50, št. 6, str. 3–15.]</ref>. Pojma zmožnosti in performance ustrezata de Sausserjevima langue (jezik v smislu socialne norme) in parole (govorno dejanje v smislu individualne manifestacije norme) <ref>[https://web.archive.org/web/20100728203833/http:/lingo.stanford.edu/sag/L204/Miller.pdf Miller, G. A. (1975). Some comments on competence and performance. Developmental Psycholinguistics and Communication Disorders, letn. 263, št. 1, str. 201–204.]</ref>. Pojem sporazumevalne zmožnosti vpelje Hymes<ref>[http://wwwhomes.uni-bielefeld.de/sgramley/Hymes-1.pdf Hymes, D. (1972). On communicative comptence. Pride, J. B., in Holmes, J. (ur.): Sociolinguistics. Harmondsworth: Penguin Books.]</ref>, z njim pa nadgrati pojem idealne zmožnosti, ki izhaja iz homogene jezikovne skupnosti. Hymes sporazumevalno zmožnost opredeli kot zmožnost posameznikov, da se sporazumevajo v skladu s spreminjajočimi situacijskimi in normativnimi pogoji psihične, socialne in jezikovne narave<ref name=":0" />. Slovnična pravilnost je manj pomembna od primernosti glede na sporazumevalno okolje in kontekst<ref name=":2">[https://www.researchgate.net/profile/Merrill-Swain/publication/31260438_Theoretical_Bases_of_Communicative_Approaches_to_Second_Language_Teaching_and_Testing/links/0c960516b1dadad753000000/Theoretical-Bases-of-Communicative-Approaches-to-Second-Language-Teaching-and-Testing.pdf Canale, M. in Swain, M. (1980). Theoretical bases of communicative approaches to second language teaching and testing. ''Applied Linguistics'' 1/1. 1–47.]</ref>. Hymesova sporazumevalna zmožnost združuje znanje jezika (znanje pravil in slovnice) in zmožnost rabe jezika v različnih situacijah, ti dve znanji pa sta predpogoj za rabo, tj. performanco<ref name=":0" />. Canale in Swain si zastavita vprašanje, ali je razlikovanje med zmožnostjo in performanco smiselno, pri tem pa kot edinega avtorja, ki je razlikovanje označil za nesmiselno, izpostavita Hallidaya<ref name=":2" />. Poleg pojma sporazumevalne zmožnosti, ki ga vpelje Hymes, avtorji predlagajo še vrsto drugih pojmov, kot so: obvladovanje jezika, obvladovanje sporazumevanja in sporazumevalna jezikovna zmožnost<ref name=":0" />. Kljub različnim poimenovanjem gre za »to, kar človek zna (ima na razpolago) za sporazumevanje (za opravljanje govornih dejanj) v raznih sporazumevalnih okoliščinah,«<ref name=":0" />. Na uspešnost posameznika v sporazumevalnih dejanjih vplivajo tri vrste dejavnikov: biološko-fizični, psihološki in socialni<ref name=":1" />. Kot pomembno lastnost uspešne performance avtorica izpostavi, da domači govorci output nedomačih govorcev prepoznajo kot ustrezen<ref name=":1" />. Pirih Svetina poudarja, da je jezikovna raba individualizirana že med domačimi govorci jezika, raznolikost pa se še toliko bolj poveča med govorci jezika kot J2<ref name=":1" />, Bešter pa tej ugotovitvi doda še zmožnost sporazumevalne zmožnosti, da se razvija preko performance in je kot taka dinamična<ref name=":0" />. Na podlagi performance sporazumevalno zmožnost vrednotimo<ref name=":0" />. == Modeli in teorije sporazumevalne zmožnosti == Canale in Swain<ref name=":2" /> teorije sporazumevalne zmožnosti kategorizirata v: '''Teorije temeljnih sporazumevalnih veščin''': Pri teh teorijah gre predvsem za govorno komunikacijo, ki omogoča govorcu sporazumevanje v večini vsakodnevnih situacij, osredotočenost je na prenosu sporočila in ne na pomenu sociokulturnih okoliščin ter ustreznosti govornega dejanja. Dve ključni potezi teh teorij sta specifikacija minimalnih sporazumevalnih veščin in  spoznanje, da učenje J2 poteka učinkoviteje, če je poudarek od samega začetka učenja in usvajanja na prenašanju sporočila in ne na slovnični pravilnosti ali sociokulturni ustreznosti<ref name=":2" />. '''Sociolingvistični pogledi na sporazumevalno zmožnost''': Ti pogledi se osredotočajo na medsebojno povezanost jezika in konteksta okolja. Canale in Swain<ref name=":2" /> izpostavita Hymesa in Hallidaya kot ključna avtorja teh pogledov. Hymes zavrne enačenje zmožnosti in slovnične zmožnosti Chomskega in poudari pomen konteksta, ki ga mora govorec pri govornem dejanju razumeti<ref name=":2" />. Hymesov model predpostavi štiri znanja oz. zmožnosti: * Slovnična zmožnost: Vedenje ali in do katere mere je govorno dejanje formalno možno. * Psiholingvistična zmožnost: Vedenje ali in do katere mere je govorno dejanje izvedljivo na podlagi razpoložljivih sredstev izvedbe. * Sociokulturna zmožnost: Vedenje ali in do katere mere je govorno dejanje v danem kontekstu ustrezno; socialni pomen govornega dejanja. * Verjetnost: Vedenje ali in do katere mere je govorno dejanje izvedeno in kakšne posledice ima (verjetnostno znanje). Govorno dejanje je lahko v dani situaciji slovnično nepravilno, neprimerno z vidika otežene percepcije in razumevanja, neprimerno v danem socialnem kontekstu ali pa nenavadno in nepričakovano, saj ga v danem kontekstu ne slišimo pogosto<ref name=":2" />. Model po Hallidayu predpostavi tri ravni sporazumevalne zmožnosti: okolje določa govorcu ustrezne '''vedenjske možnosti''' (kaj je dovoljeno narediti), vedenjske možnosti se odražajo v potencialnih pomenih (pomen, ki se za dejanjem skriva), to so '''semantične možnosti''', te pa se realizirajo v '''slovničnih možnostih''' (kaj lahko izrečemo)<ref name=":2" />. '''Integrativne teorije sporazumevalne zmožnosti''': poskušajo integrirati posameznikov govor in diskurz ter različne komponente sporazumevalne zmožnosti<ref name=":2" />. Za te teorije je značilno tudi, da govorijo o govorni, slušni, pisni in bralni zmožnosti (prav tam). Canale in Swain<ref name=":2" /> predlagata svoj model sporazumevalne zmožnosti, ki vsebuje tri zmožnosti: '''slovnično''', '''sociolingvistično''' in '''strateško'''. Pri slovnični ali lingvistični zmožnosti gre za obvladanje besedišča, slovničnih in pravopisnih pravil<ref name=":0" />. Ustreznost jezikovne rabe glede na kontekst zajema sociolingvistična zmožnost, strateška pa poznavanje jezikovnih in nejezikovnih sporazumevalnih strategij (prav tam). Canale in Swain sta prva avtorja, ki pojem sporazumevalne zmožnosti preneseta na področje učenja in testiranja tujega jezika<ref name=":1" />. Kasneje svoj prvotni model nadgradita; trem zmožnostim dodata še četrto, diskurzno zmožnost<ref name=":1" />. Bachmanov model sporazumevalne zmožnosti sestavljajo<ref name=":1" />: * Jezikovna zmožnost: vključuje jezikovno in pragmatično zmožnost. Prva se deli na slovnično in besedilno, druga pa na ilokucijsko in sociolingvistično zmožnost. * Strateška zmožnost je po Bachmanu splošna sposobnost, s katero posameznik optimalno uporabi razpoložljive sposobnosti. * Posameznikovi psihofiziološki mehanizmi: gre za nevrološke in fiziološke procese, ki sodelujejo pri recepciji in produkciji. Ferbežar je Bachmanov model priredila za potrebe standardizacije znanja slovenščine kot drugega jezika<ref name=":0" /><ref name=":1" />. == Sporazumevalna zmožnost v slovenski literaturi == Bešter<ref name=":0" /> kot prvo avtorico, ki v slovenski prostor vpelje pojem sporazumevalne zmožnosti, izpostavi Olgo Kunst Gnamuš<ref name=":3">Kunst Gnamuš, Olga, 1984: Govorno dejanje – družbeno dejanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri UEK.</ref>. V svojem Komunikacijskem modelu jezikovne vzgoje govori o sporazumevalni zmožnosti, ki po njenem temelji na dejstvu, »da lahko enako vsebino sporočimo na veliko načinov,«<ref name=":3" />. Sporazumevalna zmožnost uravnava jezikovna sredstva (to so izbirna pravila) in družbene dejavnike sporazumevanja<ref name=":3" />. Pirih Svetina<ref name=":1" /> o sporazumevalni zmožnosti piše na področju usvajanja in učenja tujega in drugega jezika. Sporazumevalno zmožnost opredeli kot: »… znanje in vedenje, ki posamezniku omogoča, da lahko ustrezno in učinkovito (receptivno in produktivno, se pravi kot poslušalec in govorec, bralec in pisec) uporablja jezik, in sposobnosti (spretnosti), da to znanje uporablja za sporazumevanje v realni situaciji – da lahko tvori in razume poljubno število besedil v različnih govornih položajih in za različne potrebe oziroma sporazumevalne namene,«<ref name=":1" />. Kranjc<ref>Kranjc, S. (1999). ''Razvoj govora predšolskih otrok''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.</ref> oporeka delitvi omenjenih avtorjev sporazumevalne zmožnosti na jezikovno in pragmatično, saj se pri tej delitvi na podredni položaj umesti sestavino, ki je po njenem mnenju nadredna. Tako predlaga delitev, pri kateri jezikovno zmožnost gradita slovnična in sporazumevalna (pragmatična) zmožnost. Pod pojmom jezikovna ali lingvistična zmožnost razume vse abstraktno jezikovno vedenje. == Viri in literatura == <references /> [[Kategorija:Komunikacija]] 5axm6rc92r7fgmdc74ulu2ajeouk6cl Oksimetazolin 0 521908 5727014 5726759 2022-08-03T15:12:18Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> α<sub>2</sub> in ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] nkqj8pxkqf9m2wq0wq9vu8ehzobv7vx 5727015 5727014 2022-08-03T15:12:55Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] aiesswdwe1k2j3pzuegyllenjw8olp4 5727017 5727015 2022-08-03T15:14:20Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] ddjfixf0qf8h9kkpwufi2vel3v7ic7p 5727103 5727017 2022-08-03T18:48:02Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] fl3pau879cypovmphj4iiuhuri21fvt 5727114 5727103 2022-08-03T18:57:15Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] sfq5hj9t30vxmu1c0hmj2ocmfrjlg0g 5727120 5727114 2022-08-03T19:03:56Z Marko3 1829 /* Klinična uporaba */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri: * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinusitis]]u, * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] tgnrx01th1209uulohd8lcwsearlrr5 5727121 5727120 2022-08-03T19:05:05Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinusitis]]u, * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] d8hdqf44n5lrtszraqz3nh4m7fgr57b 5727123 5727121 2022-08-03T19:07:05Z Marko3 1829 /* Klinična uporaba */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinusitis]]u (vnetje sluznice nosu in obnosnih votlin), * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] rzsrpc52r2kb6v2e5z620sw9cqywwzm 5727124 5727123 2022-08-03T19:07:56Z Marko3 1829 /* Klinična uporaba */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinuzitis]]u (vnetju sluznice nosu in obnosnih votlin), * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] trpxwe3kjbnhkc7bw2c3jbjhtad034h Prefekture Japonske 0 521911 5727002 5726777 2022-08-03T13:59:59Z Ljuba brank 92351 /* Po japonskem ISO */ dodano wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Prefektura<br />{{nobold|{{lang|ja|都道府県}}}}<br />''Todōfuken'' | alt_name = | map = [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|330px]] | category = Prvostopenjska upravna razdelitev enotne države | territory = [[Japonska]] | start_date = | current_number = 47 Prefektur | number_date = | population_range = 553.407 ([[Prefektura Tottori|Tottori]]) – 14.047.594 ([[Tokio]]) | area_range = 1861,7 km<sup>2</sup> ([[prefektura Kagava|Kagava]]) – 83453,6 km<sup>2</sup> ([[Hokaido]]) | government = Vlada prefekture, Centralna vlada | subdivision = sosednji: [[Japonske občine|občine]]<br /> delno: Podprefekture <br/>zgodovinsko: okraji }} [[Japonska]] je razdeljena na 47 [[prefektura|prefektur]] (都道府県, t''odōfuken'', [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države. Vključujejo 43 prefektur (県, '''''ken'''''), dve mestni prefekturi (府, '''''fu''''': Osaka in Kjoto), eno "okrožje" ali "ozemlje" (道, '''''dō''''': Hokkai-dō) in eno metropolo (都, '''''to''''': Tokio ). Leta 1868 je administracija subnacionalne vladne strukture v zgodnjem [[obdobje Meidži|obdobju Meidži]] ''Fuhanken sanchisei'' ustanovila prve prefekture (urbani ''fu'' in podeželski ''ken''), ki so nadomestile mestne in podeželske upravitelje (''bugyō'', ''daikan'' itd.) v delih države, ki jih je prej neposredno nadzoroval [[Tokugava šogunat]] in nekaj ozemelj upornikov/lojalistov šogunata, ki se niso podredili novi vladi, kot je Aizu/Vakamacu. Leta 1871 so se v prefekture preoblikovale tudi vse preostale fevdalne oblasti (''han''), tako da so prefekture razdelile vso državo. V več valovih teritorialne konsolidacije je do preloma stoletja nastalo današnjih 47 prefektur. V mnogih primerih so te povezane s starodavnimi japonskimi provincami ''ritsuryō''.<ref name="nussbaum780">Louis-Frédéric, 2002: [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA780&dq=#v=onepage&q&f=false "Provinces and prefectures"] in ''Japan encyclopedia'', p.&nbsp;780.</ref> Glavni izvršni vodja vsake prefekture je neposredno izvoljen guverner (知事, ''čiji''). Odloke in proračune sprejema enodomna skupščina (議会, ''gikai''), katere člani so izvoljeni za štiri leta. V skladu z nizom zakonov o lokalni upravi iz let 1888–1890 <ref>{{nihongo|{{ill|prefectural code|ja|府県制}}|府県制|fukensei}}, {{nihongo|{{ill|district code|ja|郡制}}|郡制|gunsei}}, {{nihongo|{{ill|City code (Japan)|ja|市制|lt=city code}}|市制|shisei}}, {{nihongo|{{ill|town and village code|ja|町村制}}|町村制|chōsonsei}}</ref> do dvajsetih let 20. stoletja je bila vsaka prefektura (takrat samo 3 -fu in 42 -ken; za Hokkai-dō in Okinawa-ken so do 20. stoletja veljali različni zakoni) v mesta (市, ši) in okrožja (郡, gun) ter vsako okrožje v mesta (町, čō/mači) in vasi (村, son/mura). Hokaido ima 14 podprefektur, ki delujejo kot generalni podprefekturni uradi (総合振興局, ''sōgō-šinkō-kjoku'', Urad za celovito promocijo) in podprefekturni uradi (振興局, ''šinkō-kjoku'', Urad za promocijo) prefekture. Nekatere druge prefekture imajo tudi podružnice, ki opravljajo prefekturne upravne funkcije zunaj glavnega mesta. [[Tokio]], [[glavno mesto]] Japonske, je združenje mestnih-prefektur; [[velemesto|metropola]], ima značilnosti tako mest kot prefektur. == Ozadje == Zahodna uporaba ''prefekture'' za označevanje teh japonskih regij izhaja iz uporabe besede ''prefeitura'', ki so jo portugalski raziskovalci in trgovci v 16. stoletju uporabljali za opisovanje [[fevd]]ov, na katere so tam naleteli. Prvotni pomen v portugalščini pa je bil bližji na ''občino'' kot na ''pokrajino''. Danes Japonska uporablja besedo ''ken'' (県), ki pomeni ''prefektura'', za identifikacijo portugalskih okrožij, medtem ko se na primer v [[Brazilija|Braziliji]] beseda ''prefeitura'' uporablja za označevanje [[mestna hiša|mestne hiše]]. Te fevde je vodil lokalni vojskovodja ali družina. Čeprav so bili fevdi že zdavnaj večkrat razstavljeni, združeni in reorganizirani ter so jim podelili zakonodajno upravljanje in nadzor, se je grobi prevod besede obdržal. Vlada Meidži je vzpostavila sedanji sistem julija 1871 z ukinitvijo sistema ''han'' (japonsko za podroćje, domena) in vzpostavitvijo sistema prefekture (廃藩置県, ''haihan-ćiken''). Čeprav je bilo sprva več kot 300 prefektur, od katerih so bile mnoge nekdanja ozemlja ''[[sistem han|han]]'', se je to število zmanjšalo na 72 v drugi polovici leta 1871 in 47 leta 1888. Zakon o lokalni avtonomiji iz leta 1947 je prefekturam dal več politične moči in uvedel prefekture guvernerji in parlamenti. Leta 2003 je premier Junichiro Koizumi predlagal, da vlada konsolidira sedanje prefekture v približno 10 regionalnih držav (tako imenovani ''dōšūsei'' - predlog za organiziranje Japonske v eno okrožje (''dō'') Hokaido in več novih držav (''šū''), ki so vsaka kombinacija več prefektur). Načrt je zahteval, da ima vsaka regija večjo avtonomijo od obstoječih prefektur. Ta postopek bi zmanjšal število podprefekturnih upravnih regij in znižal upravne stroške.<ref>Mabuchi, Masaru, [http://siteresources.worldbank.org/WBI/Resources/wbi37175.pdf "Municipal Amalgamation in Japan"], World Bank, 2001.</ref> Japonska vlada je prav tako razmišljala o načrtu za združitev več skupin prefektur, s čimer bi ustvarila subnacionalni sistem upravne delitve, sestavljen iz med devet in 13 držav, in tem državam dala več lokalne avtonomije, kot jo prefekture trenutno uživajo.<ref>[http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html "''Doshusei'' Regional System"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060926160741/http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html |date=2006-09-26 }} National Association for Research Advancement.</ref> Od avgusta 2012 je bil ta načrt opuščen. == Pooblastila == Japonska je enotna država. Osrednja vlada prenese številne funkcije (kot sta izobraževanje in policija) na prefekture in občine, vendar obdrži splošno pravico do njihovega nadzora. Čeprav izdatki lokalnih oblasti predstavljajo 70 odstotkov vseh izdatkov države, centralna država nadzoruje lokalne proračune, davčne stopnje in zadolževanje.<ref>Mochida, "Local Government Organization and Finance: Japan", in {{cite book|title=Local Governance in Industrial Countries|first=Anwar |last=Shah |year=2006 |publisher=World Bank |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/WBI/WBIPROGRAMS/PSGLP/0,,contentMDK:21215193~pagePK:64156158~piPK:64152884~theSitePK:461606~isCURL:Y,00.html}}</ref> Funkcije prefekturne vlade vključujejo organizacijo prefekturne policije, nadzorovanje šol in vzdrževanje prefekturnih šol (predvsem srednjih šol), prefekturnih bolnišnic, prefekturnih cest, nadzorovanje prefekturnih vodnih poti in regionalno urbanistično načrtovanje. Njihove odgovornosti vključujejo naloge, ki jim jih prenese nacionalna vlada, kot je vzdrževanje večine običajnih državnih cest (razen v določenih večjih mestih), prefekture pa usklajujejo in podpirajo svoje občine pri njihovih funkcijah. ''[[De facto]]'' so bile prefekture in občine pogosto manj avtonomne, kot nakazuje formalni obseg zakona o lokalni avtonomiji, ker * jih je večina močno odvisnih od financiranja centralne vlade – odvisnost, ki se je nedavno v mnogih regijah še povečala zaradi demografskega prehoda, ki močneje / zgodaj prizadene podeželje, saj ga lahko mesta delno nadomestijo z migracijo s podeželja in *na številnih področjih politik je osnovni okvir strogo določen z nacionalnimi zakoni, prefekture in občine pa so avtonomne samo znotraj tega okvira. == Tipi prefektur == Zgodovinsko gledano je v obdobju Edo Tokugava šogunat okoli devetih največjih mest na Japonskem ustanovil cone, ki so jim vladale ''bugjō'' (奉行支配地), drugod pa 302 območji, ki so jim vladale občine (郡代支配地). Ko je vlada Meidži leta 1868 začela ustvarjati prefekturni sistem, je devet območij, v katerih vlada ''bugjō'', postalo ''fu'' (府), medtem ko so območja, v katerih vladajo občine in ostala območja, v katerih vlada ''bugyo'', postala ''ken'' (県). Kasneje, leta 1871, je vlada Tokio, Osako in Kjoto označila za ''fu'', ostale ''fu'' pa je znižala na status ''ken''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1943 je Tokio postal ''to'', nova vrsta psevdoprefekture. Kljub razlikam v terminologiji je med štirimi vrstami lokalnih oblasti malo funkcionalnih razlik. Podnacionalne vlade se v japonščini včasih imenujejo ''todōfuken'' (都道府県, [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), kar je kombinacija štirih izrazov. === Fu === Prefekturi Osaka in Kjoto se imenujeta ''fu'' (府, izgovorjeno [ɸɯꜜ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜɸɯ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [kʲoꜜːto] in [ɸɯꜜ] postaneta [kʲoːtoꜜɸɯ]). Klasična kitajska pismenost, iz katere je to izpeljano, pomeni osrednje mestno območje nacionalnega pomena. Pred drugo svetovno vojno so za ''fu'' in ''ken'' veljali različni zakoni, vendar je bilo to razlikovanje po vojni odpravljeno in obe vrsti prefektur sta zdaj funkcionalno enaki. === Ken === 43 od 47 prefektur se imenuje ''ken'' (県, izgovorjeno [keꜜɴ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜkeɴ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [aꜜitɕi] in [keꜜɴ] postaneta [aitɕi̥ꜜkeɴ]). Klasična kitajska pismenka, iz katere je to izpeljano, nosi podeželsko ali provincialno konotacijo, analogna črka pa se uporablja za sklicevanje na okrožja Kitajske, okrožja Tajvana in okrožja Vietnama. === Dō === Hokaidō se imenuje ''dō'' (道, [doꜜː]) ali krožje. Ta izraz je bil prvotno uporabljen za označevanje japonskih regij, sestavljenih iz več provinc - so bile prvostopenjske upravne enote Japonske od 600-ih do 1868. (npr. regija vzhodne obale Tōkaidō in regija zahodne obale Saikaido). To je bila tudi zgodovinska uporaba oznak na Kitajskem. (V Koreji se ta zgodovinska raba uporablja še danes in se je ohranila v obdobju japonske vladavine.) ''Hokkai-dō'' (北海道, [hokkaꜜidoː]), edini preostali ''dō'' danes, ni bil eden od prvotnih sedmih ''dō'' (v predmoderni dobi je bil znan kot Ezo - japonski izraz, ki se je v zgodovini uporabljal za ozemlja severno od japonskega otoka Honšu). Njegovo trenutno ime naj bi izviralo po [[Matsuura Takeshiro|Matsuuri Takeshiro]] (1818 – 1888), zgodnjem japonskem raziskovalcu otoka. Ker Hokkaidō ni sodil v obstoječo klasifikacijo ''dō'', je bil za to ustvarjen nov ''dō''. Vlada Meidžija je Hokkaidō prvotno razvrstila kot »odposlanstvo naselbine« (開拓使, kaitakuši), kasneje pa je otok razdelila na tri prefekture (Saporo, Hakodate in Nemuro). Ti so bili leta 1886 združeni v en sam departma Hokaido (北海道庁, Hokkaido-chō) na ravni prefekture, vendar bolj organiziran po ozemlju. Leta 1947 je bil departma razpuščen in Hokaidō je postal polnopravna prefektura. Pripona ''-ken'' ni bila nikoli dodana njenemu imenu, zato je pripona ''-dō'' postala razumljena kot prefektura. Ko je bil Hokaidō vključen, je bil promet na otoku še premalo razvit, zato je bila prefektura razdeljena na več podprefektur (支庁, šičō), ki so lahko izpolnjevale upravne naloge prefekturne vlade in držale strog nadzor nad razvijajočim se otokom. Te subprefekture obstajajo še danes, čeprav imajo veliko manj moči, kot so jo imele pred in med drugo svetovno vojno. Zdaj obstajajo predvsem za urejanje papirologije in drugih birokratskih nalog. Prefektura Hokaido je tehnično gledano odvečen izraz, ker ''dō'' sam po sebi označuje prefekturo, čeprav se občasno uporablja za razlikovanje vlade od samega otoka. Vlada prefekture se imenuje ''vlada Hokkaidō'' in ne ''vlada prefekture Hokkaidō''. === To === [[Tokio]] se imenuje (都, [toꜜ]), kar se pogosto prevaja kot ''metropola''. Japonska vlada skoraj v vseh primerih prevaja Tōkyō-to (東京都, [toːkʲoꜜːto]) kot ''tokijska metropola'', vlada pa se uradno imenuje ''tokijska metropolitanska vlada''. Po kapitulaciji šogunata Edo leta 1868 je bil ustanovljen Tōkyō-fu (mestna prefektura, kot sta Kjoto in Osaka) in je obsegal nekdanje mestno območje Edo pod ''Fuhanken sanchisei''. Po ukinitvi sistema ''han'' v prvem valu prefekturnih združitev leta 1871/72 je bilo več okoliških območij (deli prefektur Urava, Kosuge, Šinagava in Hikone) združenih v Tokio in po sistemu (oštevilčenih) »velikih okrožij in majhnih okrožij« (''daiku-šōku''), je bilo razdeljeno na enajst velikih okrožij, nadalje razdeljenih na 103 majhna okrožja, od katerih je šest velikih okrožij (97 majhnih okrožij) pokrivalo nekdanje mestno območje Edo.<ref>National Archives of Japan: [http://www.archives.go.jp/exhibition/digital/henbou/contents/11.html 『明治東京全図』]</ref> Ko so bila starodavna okrožja ''ritsuryō'' leta 1878 ponovno aktivirana kot upravne enote, je bil Tokio razdeljen na 15 [urbanih] okrožij (''-ku'') in sprva šest [podeželskih] okrožij (''-gun''; devet po prenosu Tame iz Kanagave leta 1893, osem po združitev East Tame in Južni Tošime v Tojota leta 1896). Mestna in podeželska okrožja so bila, kot povsod po državi, nadalje razdeljena na urbane enote/mesta/soseske (''-čō/-mači'') in podeželske enote/vasi (''-mura/-son''). Še neinkorporirane skupnosti na otoških skupinah Izu (prej del Šizuoke) in Ogasavara (prej neposredno pod upravo ministrstva za notranje zadeve) so postale del Tokia v 19. stoletju. Ko so bile moderne občine – [od okrožja neodvisna] mesta in [podeželska] okrožja, ki vsebujejo mesta in vasi – uvedene v skladu z zakoni Jamagata-Mosse o lokalni upravi in je bila leta 1889 izvedena sočasna Velika Meidži združitev, je 15 ''-kujev'' postalo podrejenih Tokio mesto, sprva edino neodvisno mesto Tokio (''-shi''), šest podeželskih okrožij Tokia pa je bilo združenih v 85 mest in vasi.<ref>Tokyo Metropolitan Archives: [http://www.soumu.metro.tokyo.jp/01soumu/archives/0714tokyo_ku.htm 大東京35区物語～15区から23区へ～東京23区の歴史]</ref> Leta 1893 so tri četrti Tama in njihovih 91 mest in vasi postale del Tokia. Ko so se predmestja Tokia v začetku 20. stoletja hitro povečala, so se številna mesta in vasi v Tokiu z leti združila ali povečala. Leta 1932 je bilo pet popolnih okrožij z 82 mesti in vasmi združenih v Tokio in organiziranih v 20 novih okrožjih. Do leta 1940 sta bili v Tokiu še dve mesti: Hachiōji (mesto) in Tačikava (mesto). Leta 1943 je bilo mesto Tokio ukinjeno, Tōkyō-fu je postal Tōkyō-to, 35 okrajev Tokyo-shi pa je ostalo 35 okrajev Tokyo-to, vendar so podobčinski organi okrajev Tokyo-shi, ki so prej spadali neposredno pod občino, zdaj ukinjeno, spadali neposredno pod prefekturo ali zdaj »metropolitansko« oblast. Vsa druga mesta, kraji in vasi v Tokio-fu so ostala mesta, kraji in vasi v Tokio-to. Cilj reorganizacije je bil utrditi upravljanje območja okoli prestolnice z odpravo dodatne ravni oblasti v Tokiu. Prav tako se guverner ni več imenoval ''chiji'', ampak ''chōkan'' (~»vodja/šef [običajno: osrednje vladne agencije]«) kot na Hokaidoju). Osrednja vlada je želela imeti večji nadzor nad vsemi lokalnimi vladami zaradi vse slabšega položaja Japonske v drugi svetovni vojni – na primer vsi župani v državi so postali imenovani kot v dobi Meidži – in zlasti nad Tokiom zaradi možnosti izrednih razmer v metropoli. Po vojni je bila Japonska prisiljena ponovno decentralizirati Tokio v skladu s splošnimi pogoji demokratizacije, začrtanimi v [[Potsdamska deklaracija|Potsdamski deklaraciji]]. Številne posebne vladne značilnosti Tokia so v tem času izginile in okraji so v desetletjih po predaji dobivali vse bolj občinski status. Današnji posebni oddelki se administrativno skoraj ne razlikujejo od drugih občin. Povojne reforme so močno spremenile tudi zemljevid Tokia: leta 1947 je bilo 35 oddelkov reorganiziranih v 23 posebnih oddelkov, ker je veliko prebivalcev umrlo med vojno, zapustilo mesto ali pa so bili vpoklicani in se niso vrnili. V okupacijskih reformah naj bi bili posebni oddelki, vsak s svojimi izvoljenimi skupščinami (''kugikai'') in župani (''kučō''), enakovredni drugim občinam, tudi če še vedno veljajo nekatere omejitve. (Med okupacijo je na primer obstajala namenska občinska policijska agencija za 23 posebnih oddelkov/nekdanje mesto Tokio, vendar komisije za javno varnost posebnih oddelkov niso imenovale vlade posebnih oddelkov, ampak vlada celotne »metropole«. Leta 1954 so bile neodvisne občinske policijske enote na splošno ukinjene po vsej državi in prefekturna / »metropolitanska« policija v Tokiu je ponovno odgovorna za celotno prefekturo / »metropolis« in je tako kot vse prefekturne policije pod nadzorom prefekture / »metropolitanske« komisija za javno varnost, katere člane imenujeta guverner prefekture / »metropolitanskega« in skupščina. Toda kot del "obratne smeri" v 1950-ih so bile nekatere od teh novih pravic odpravljene, najbolj očiten ukrep je bila zavrnitev neposredne izvoljeni župani. Nekatere od teh omejitev so bile čez desetletja spet odpravljene. Toda šele leta 2000 so bili posebni oddelki v celoti priznani kot enote na občinski ravni. Neodvisno od teh korakov, ko je urbana rast Tokia med povojnim gospodarskim čudežem znova zajela tempo in je večina glavnega otoškega dela tokijske "metropole" postala vse bolj osrednji del metropolitanskega območja Tokia, so številne druge občine v Tokiu prenesle nekaj njihove pristojnosti metropolitanski vladi. Na primer, tokijska gasilska služba, ki je bila do leta 1960 odgovorna le za 23 posebnih oddelkov, je do danes prevzela občinske gasilske službe v skoraj celotnem Tokiu. Skupna vladna struktura za celotno metropolitansko območje Tokia (in ne samo za zahodna predmestja posebnih oddelkov, ki so del tokijske prefekture/metropole), kot so jo zagovarjali nekateri politiki, kot je nekdanji guverner Kanagave Shigefumi Matsuzawa[8], ni bila vzpostavljena. Obstoječi medprefekturni forumi za sodelovanje med lokalnimi vladami v tokijskem metropolitanskem območju so Združenje regionalnih guvernerjev Kantō (Kantō chihō chijikai) <ref>Kanagawa prefectural government: [http://www.pref.kanagawa.jp/cnt/f7700/ 関東地方知事会]</ref><ref>Saitama prefectural government: [https://www.pref.saitama.lg.jp/a0101/kanto/ 関東地方知事会]</ref> in "vrh v Šutokenu" (formalno "konferenca" izvršnih direktorjev devetih prefektur in mest", ''9 to-ken-shi shunō kaigi'').<ref>{{cite web|url=http://www.9tokenshi-syunoukaigi.jp/|title=九都県市首脳会議|website=www.9tokenshi-syunoukaigi.jp}}</ref> Vendar ti sami po zakonu o lokalni avtonomiji niso lokalni javni subjekti in funkcij nacionalne ali lokalne uprave ni mogoče neposredno prenesti nanje, za razliko od Zveze kansajskih vlad (''Kansai kōiki-rengō'')<ref>{{cite web|url=https://www.kouiki-kansai.jp/|title=ホーム-関西広域連合}}</ref>, ki jo je ustanovilo več prefekturnih vlad v regiji Kansai. Obstaja nekaj razlik v terminologiji med Tokiom in drugimi prefekturami: policija in gasilci se na primer imenujejo ''chō'' (庁) namesto ''honbu'' (本部). Toda edina funkcionalna razlika med Tōkyō-to in drugimi prefekturami je ta, da Tokio upravlja tako z oddelki kot z mesti. Danes, ker imajo posebni oddelki skoraj enako stopnjo neodvisnosti kot japonska mesta, je razlika v upravi med Tokiom in drugimi prefekturami precej majhna. V Osaki je več vidnih politikov na čelu s Tōrujem Hashimotom, takratnim županom mesta Osaka in nekdanjim guvernerjem prefekture Osaka, predlagalo načrt metropole Osaka, po katerem bi mesto Osaka in morda druga sosednja mesta nadomestili posebni oddelki, podobni Tokiu. Načrt je bil tesno poražen na referendumu leta 2015 in ponovno leta 2020.<ref>{{cite news |title=Osaka metropolis plan rejected by slim margin in 2nd referendum |url=https://english.kyodonews.net/news/2020/11/602c90c5b457-voting-begins-in-2nd-referendum-on-osaka-metropolis-plan.html |access-date=14 July 2021 |agency=Kyodo News |date=2 Nov 2020}}</ref> == Seznam prefektur == <imagemap>File:Regions_and_Prefectures_of_Japan_2.svg|550px|thumb| Japonske prefecture z obarvanimi regijami poly 421 1 549 43 569 93 492 177 412 197 382 220 366 203 358 161 408 13 413 7 [[Hokaido]] poly 382 264 388 261 411 261 415 257 420 257 421 260 421 264 422 266 426 266 431 264 433 260 439 259 445 256 431 205 409 203 387 221 372 255 [[Prefektura Aomori |Aomori]] poly 382 266 389 263 409 263 413 262 415 258 418 258 420 260 420 265 421 267 418 271 418 296 415 300 415 312 420 318 423 324 423 329 418 332 415 333 399 327 387 327 373 291 [[Prefektura Akita |Akita]] poly 455 335 446 337 443 336 434 331 425 329 425 322 420 314 417 311 417 302 419 297 419 272 422 268 428 268 432 265 435 261 440 260 446 257 454 264 467 281 470 300 466 319 [[Prefektura Ivate |Ivate]] poly 387 328 366 341 367 355 380 357 391 365 394 368 394 374 389 377 388 381 388 385 392 389 394 390 407 390 411 388 414 384 409 380 409 376 416 367 417 363 418 346 416 343 415 335 399 329 388 329 [[Prefektura Jamagata |Jamagata]] poly 417 335 424 331 433 332 444 339 454 337 462 357 440 381 431 382 425 380 419 380 415 383 411 379 411 376 418 367 420 347 418 342 417 340 416 338 [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] poly 378 357 339 372 332 387 317 441 325 449 328 447 330 444 334 447 336 447 337 445 344 444 349 436 353 435 356 437 361 445 362 446 365 446 369 442 371 436 375 432 380 433 379 430 375 425 374 416 375 411 379 409 382 409 387 405 387 396 391 391 387 387 386 379 392 372 393 372 393 368 [[Prefektura Niigata |Niigata]] poly 381 433 380 428 376 424 376 415 379 411 385 410 389 405 389 397 392 391 409 392 416 384 421 381 425 382 431 384 441 383 447 393 450 419 444 431 438 429 435 429 431 431 429 434 427 434 413 421 406 420 402 423 396 430 391 433 389 434 383 434 [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] poly 422 432 427 436 431 435 432 431 436 430 443 433 451 480 448 480 445 478 442 475 437 474 429 477 426 481 422 481 413 475 408 474 402 469 408 468 419 459 423 454 [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] poly 384 436 391 435 398 430 404 422 406 422 410 422 413 424 421 431 420 437 421 454 415 460 409 465 407 466 400 468 391 459 390 456 390 450 389 447 386 445 386 438 [[Prefektura Točigi |Točigi]] poly 409 476 414 477 420 482 426 483 430 478 438 475 442 477 446 481 449 482 451 481 453 485 442 490 440 495 440 513 423 530 417 529 413 503 413 493 412 486 411 480 [[Prefektura Čiba |Čiba]] poly 362 448 365 448 370 443 372 436 375 434 380 434 385 439 385 445 388 450 389 450 389 457 391 461 399 468 384 468 374 478 370 482 369 486 363 480 362 476 362 468 360 466 355 465 352 461 353 457 [[Prefektura Gunma |Gunma]] poly 381 493 381 489 384 488 388 488 392 490 394 491 398 491 402 490 406 490 410 488 410 483 408 476 400 469 385 469 371 483 370 487 374 491 [[Prefektura Saitama |Saitama]] poly 382 493 382 491 383 489 387 489 392 491 393 492 399 492 401 491 406 491 410 489 411 490 412 494 407 498 401 498 399 499 388 499 386 496 [[Tokio]] poly 393 500 400 500 403 499 408 499 413 510 412 518 389 521 385 520 383 517 383 512 380 510 378 510 379 507 393 507 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]] rect 423 538 457 551 [[Tokio]] rect 386 551 438 565 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]] circle 551 737 119 [[Prefektura Okinava |Okinava]] poly 352 493 364 493 367 491 368 487 373 492 381 494 384 496 387 499 392 499 392 507 378 507 377 510 376 511 369 511 366 513 364 515 364 520 362 521 359 519 351 508 351 506 343 506 343 499 352 499 [[Prefektura Jamanaši |Jamanaši]] poly 338 529 345 520 348 514 349 511 350 510 353 513 359 521 362 522 365 521 365 515 369 512 377 512 378 511 380 511 382 513 382 518 385 521 389 522 393 526 393 540 383 551 356 556 325 557 325 547 328 541 335 534 [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] poly 325 450 330 446 334 449 338 447 343 446 346 444 350 437 352 436 355 437 361 447 352 456 351 462 354 466 359 467 360 468 361 470 361 479 363 483 367 486 366 490 363 492 351 492 351 499 343 499 343 506 350 506 350 508 348 510 347 513 338 527 336 528 326 527 326 512 321 503 316 499 316 497 321 492 322 486 322 477 321 473 321 471 323 470 323 454 [[Prefektura Nagano |Nagano]] poly 294 447 316 441 324 450 322 453 322 469 320 471 301 471 297 476 296 476 293 475 291 475 290 466 287 459 287 458 290 458 291 449 [[Prefektura Tojama |Tojama]] poly 291 476 293 476 295 478 298 478 302 472 320 472 321 479 321 488 320 492 315 496 315 500 320 504 324 512 325 514 325 524 324 527 313 527 307 523 296 523 293 526 292 530 289 534 288 534 283 534 280 529 279 524 272 511 274 508 279 505 285 505 291 501 291 497 286 493 286 489 291 483 [[Prefektura Gifu |Gifu]] poly 290 535 293 530 294 526 297 524 305 524 312 528 328 528 336 529 334 533 327 540 324 547 324 557 308 561 298 552 296 542 [[Prefektura Aiči |Aiči]] poly 268 477 247 477 247 462 276 461 276 431 299 415 307 418 305 425 294 446 291 447 289 451 289 458 287 458 289 464 290 482 285 488 280 488 [[Prefektura Išikava |Išikava]] poly 267 478 280 489 285 489 285 493 289 497 289 499 289 500 285 504 278 504 272 508 270 512 261 521 257 523 253 527 247 527 243 524 243 521 256 492 [[Prefektura Fukui |Fukui]] poly 271 512 277 524 280 532 280 544 278 547 275 549 271 549 268 551 264 556 258 542 257 541 256 531 254 528 261 522 [[Prefektura Šiga |Šiga]] poly 280 533 284 535 288 535 294 542 297 555 307 568 306 577 271 606 265 604 262 600 262 598 270 591 272 586 272 564 265 557 269 552 277 550 281 544 [[Prefektura Mie |Mie]] poly 217 518 225 508 237 509 242 520 242 524 246 528 252 528 255 533 256 535 256 542 263 556 263 558 255 556 247 547 241 547 235 538 231 536 225 535 222 533 223 531 226 528 226 526 220 522 [[Prefektura Kjoto |Kjoto]] poly 242 548 246 548 252 555 252 573 253 575 239 575 243 566 244 564 243 553 [[Prefektura Osaka |Osaka]] poly 253 556 257 559 263 559 264 558 270 564 271 580 272 580 272 587 268 592 261 598 261 600 256 600 251 597 251 589 252 586 252 579 255 579 253 572 [[Prefektura Nara |Nara]] rect 222 616 253 628 [[Prefektura Osaka |Osaka]] poly 238 576 241 576 253 576 254 579 252 579 252 585 250 589 250 597 253 600 256 601 261 601 265 605 271 607 271 618 260 623 260 631 285 631 285 644 228 644 228 631 254 631 254 617 253 616 242 614 230 600 229 581 [[Prefektura Vakajama |Vakajama]] poly 198 518 202 515 215 517 219 523 224 526 224 528 221 532 222 535 226 537 231 537 235 540 237 545 240 548 242 555 242 565 230 567 227 578 223 587 216 587 214 577 222 567 221 565 200 563 197 557 197 553 195 549 197 544 204 535 204 527 [[Prefektura Hjogo |Hjogo]] poly 156 529 163 521 197 519 203 528 203 534 200 538 191 538 186 534 181 534 178 537 169 537 163 542 155 549 152 550 149 547 149 544 152 541 157 535 [[Prefektura Tottori |Tottori]] poly 154 551 157 549 169 539 172 538 178 538 182 535 185 535 190 539 199 539 194 545 194 551 197 554 197 561 200 565 185 578 167 579 162 569 159 562 156 558 155 553 [[Prefektura Okajama |Okajama]] poly 92 574 89 558 89 549 142 523 149 523 155 531 155 536 148 543 148 548 151 551 138 551 133 557 129 564 126 565 119 565 109 573 106 580 104 587 102 588 96 585 92 580 [[Prefektura Šimane |Šimane]] poly 106 582 110 574 119 566 128 566 130 564 139 552 153 552 155 554 155 558 159 564 159 566 166 579 164 582 158 582 150 589 133 596 116 592 112 590 110 585 [[Prefektura Hirošima |Hirošima]] poly 91 574 91 581 96 587 101 589 104 589 106 583 109 586 111 590 117 593 113 616 75 613 59 602 62 588 [[Prefektura Jamaguči |Jamaguči]] poly 158 582 177 582 185 579 204 582 203 587 198 591 186 594 181 595 174 600 171 596 158 592 [[Prefektura Kagava |Kagava]] poly 175 601 182 596 198 592 205 586 213 586 218 597 229 598 229 607 217 607 202 620 197 615 187 607 181 607 175 604 [[Prefektura Tokušima |Tokušima]] poly 132 658 138 653 138 650 136 647 136 644 145 636 145 629 150 625 155 616 155 614 166 608 174 605 181 608 187 608 202 622 196 635 162 635 152 662 137 667 [[Prefektura Koči |Koči]] poly 118 610 133 610 139 597 147 594 171 597 174 601 174 604 166 607 155 612 151 621 145 627 143 629 143 636 135 642 134 647 137 651 136 653 131 658 120 663 119 658 126 641 124 636 107 635 108 628 118 622 [[Prefektura Ehime |Ehime]] poly 77 624 67 608 62 605 34 619 29 634 32 636 51 636 52 638 51 641 42 651 46 657 52 652 60 650 63 648 63 637 68 632 72 631 [[Prefektura Fukuoka |Fukuoka]] poly 64 649 64 638 69 633 74 631 79 625 91 620 97 621 102 632 113 657 110 662 100 662 98 665 96 665 93 664 88 664 84 661 80 655 79 648 78 646 73 646 70 649 69 652 66 652 [[Prefektura Oita |Oita]] poly 84 663 87 665 94 665 98 666 102 663 109 663 104 681 103 688 120 688 120 700 96 700 94 735 87 737 83 731 83 723 79 719 71 713 64 702 74 698 77 693 76 683 73 679 73 676 [[Prefektura Mijazaki |Mijazaki]] poly 27 633 31 637 50 637 51 638 50 640 38 653 36 657 26 653 21 648 20 641 18 633 23 632 [[Prefektura Saga |Saga]] poly 19 641 19 648 25 654 49 662 49 673 37 678 17 679 6 671 7 641 12 638 [[Prefektura Nagasaki |Nagasaki]] poly 46 658 53 653 62 650 64 650 66 653 69 653 70 651 74 647 76 647 78 649 78 654 83 662 72 676 72 680 74 684 75 686 75 694 73 698 63 701 58 697 43 698 22 693 22 682 25 681 48 681 48 674 51 672 51 663 [[Prefektura Kumamoto |Kumamoto]] poly 13 707 43 699 57 699 62 702 70 714 81 723 82 733 80 744 64 753 39 744 35 721 12 720 [[Prefektura Kagošima |Kagošima]] </imagemap> {{clear|left}} Različni sistemi razčlenjevanja oblikujejo načine, na katere se dojemajo japonske prefekture: === Po japonskem ISO === Prefekture so pogosto združene v osem regij (Chihō). Te regije niso uradno določene, nimajo izvoljenih uradnikov, niti niso pravne osebe. Toda praksa razvrščanja prefektur glede na njihovo geografsko regijo je tradicionalna.[1] Ta vrstni red se odraža v kodiranju Japonske mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).[14] Od severa proti jugu (oštevilčenje v vrstnem redu ISO 3166-2:JP) so prefekture Japonske in z njimi povezane regije: The prefectures are also often grouped into eight regions (Chihō). Those regions are not formally specified, they do not have elected officials, nor are they corporate bodies. But the practice of ordering prefectures based on their geographic region is traditional.[1] This ordering is mirrored in Japan's International Organization for Standardization (ISO) coding.[14] From north to south (numbering in ISO 3166-2:JP order), the prefectures of Japan and their commonly associated regions are: {{div col|colwidth=10em}} * [[Hokaido]] {{ordered list|[[Hokkaido]]}} * [[Tohoku]] {{ordered list|start=2|[[prefektura Aomori|Aomori]]|[[Iwate Prefecture|Iwate]]|[[ prefektura Mijagi|Mijagi]]|[[ prefektura Akita |Akita]]|[[ prefektura Jamagata |Jamagata]]|[[ prefektura Fukušima |Fukušima]]}} * [[Kanto]] {{ordered list|start=8|[[ prefektura Ibaraki |Ibaraki]]|[[ prefektura Točigi |Točigi]]|[[ prefektura Gunma |Gunma]]|[[ prefektura Saitama |Saitama]]|[[ prefektura Čiba |Čiba]]|[[Tokio]]|[[ prefektura Kanagava |Kanagava]]}} * [[Čubu]] {{ordered list|start=15|[[ prefektura Niigata |Niigata]]|[[ prefektura Tojama|Tojama]]|[[ prefektura Išikava |Išikava]]|[[ prefektura Fukui |Fukui]]|[[ prefektura Jamanaši |Jamanaši]]|[[ prefektura Nagano |Nagano]]|[[ prefektura Gifu |Gifu]]|[[ prefektura Šizuoka |Šizuoka]]|[[ prefektura Aiči |Aiči]]}} * [[Kansai]] {{ordered list|start=24|[[ prefektura Mie |Mie]]|[[ prefektura Šiga |Šiga]]|[[ prefektura Kjoto |Kjoto]]|[[ prefektura Osaka |Osaka]]|[[ prefektura Hjogo |Hjogo]]|[[ prefektura Nara |Nara]]|[[ prefektura Vakajama |Vakajama]]}} * [[Čugoku]] {{ordered list|start=31|[[ prefektura Tottori |Tottori]]|[[ prefektura Šimane |Šimane]]|[[ prefektura Okajama |Okajama]]|[[ prefektura Hirošima |Hirošima]]|[[ prefektura Jamaguči |Jamaguči]]}} * [[Šikoku]] {{ordered list|start=36|[[ prefektura Tokušima |Tokušima]]|[[ prefektura Kagava |Kagava]]|[[ prefektura Ehime |Ehime]]|[[ prefektura Koči |Koči]]}} * [[Kjušu]] {{ordered list|start=40|[[ prefektura Fukuoka |Fukuoka]]|[[ prefektura Saga |Saga]]|[[ prefektura Nagasaki |Nagasaki]]|[[ prefektura Kumamoto |Kumamoto]]|[[ prefektura Oita |Oita]]|[[ prefektura Mijazaki |Mijazaki]]|[[ prefektura Kagošima |Kagošima]]|[[ prefektura Okinava |Okinava]]}} {{div col end}} ===Pregled=== :''Privzeti abecedni vrstni red v tej tabeli je mogoče spremeniti tako, da odraža tradicionalne japonske regije in razčlenjevanje ISO..'' {| class="wikitable sortable" |- ! [[Prefektura]] ! [[Glavno mesto]] ! Regija ! Glavni otok ! Št. prebivalcev<br>(2020) ! Površina<br>(km<sup>2</sup>)<br><ref name=":0">{{Cite web|date=October 1, 2020|title=全国都道府県市区町村別面積調 (10月1日時点) [Areas of prefectures, cities, towns and villages (October 1)]|url=https://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/backnumber/GSI-menseki20201001.pdf|url-status=live|access-date=18 March 2021|website=Geospatial Information Authority of Japan|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport, and Tourism|page=5}}</ref> ! Gostota<br>(na km<sup>2</sup>) ! Okrožje !Občine ! [[ISO 3166-2:JP|ISO]] ! Območna<br/>koda |- | {{flag|Aiči}}<br/> 愛知県 | [[Nagoja]] <br/>名古屋市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 7.542.415 | align="right" | 5173,07 | align="right" | 1458 | align="right" | 7 | align="right" | 54 | align="right" | JP-23 | align="right" | 052 |- | {{flag|Akita}}<br/>秋田県 | [[Akita (mesto) |Akita]] <br/>秋田市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 959.502 | align="right" | 11.637,52 | align="right" | 82,4 | align="right" | 6 | align="right" | 25 | align="right" | JP-05 | align="right" | 018 |- | {{flag|Aomori}}<br/>青森県 | [[Aomori]] <br/>青森市 | bgcolor=#efe979|[[ Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.237.984 | align="right" | 9645,64 | align="right" | 128,3 | align="right" | 8 | align="right" | 40 | align="right" | JP-02 | align="right" | 017 |- | [[File:Flag of Chiba Prefecture.svg|25px|Čiba]] [[Prefektura Čiba|Čiba]]<br/>千葉県 | [[Čiba, Čiba|Čiba]] <br/>千葉市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 6.28.480 | align="right" | 5157,57 | align="right" | 1218.50 | align="right" | 6 | align="right" | 54 | align="right" | JP-12 | align="right" | 043 |- | [[File:Flag of Ehime Prefecture.svg|25px|Ehime]] [[Prefektura Ehime|Ehime]]<br/>愛媛県 | [[Macujama]] <br/>松山市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 1.334.841 | align="right" | 5676,19 | align="right" | 235,2 | align="right" | 7 | align="right" | 20 | align="right" | JP-38 | align="right" | 089 |- | [[File:Flag of Fukui Prefecture.svg|25px|Fukui]] [[Prefektura Fukui|Fukui]]<br/>福井県 | [[Fukui, Fukui|Fukui]] <br/>福井市 | bgcolor=#79efd8|[[Chūbu region|Chūbu]] | [[Honšu]] | align="right" | 766.863 | align="right" | 4190.52 | align="right" | 183 | align="right" | 7 | align="right" | 17 | align="right" | JP-18 | align="right" | 077 |- | [[File:Flag of Fukuoka Prefecture.svg|25px|Fukuoka]] [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]<br/>福岡県 | [[Fukuoka]] <br/>福岡市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 5.135.214 | align="right" | 4986,51 | align="right" | 1029,80 | align="right" | 12 | align="right" | 60 | align="right" | JP-40 | align="right" | 092 |- | [[File:Flag of Fukushima Prefecture.svg|25px|Fukušima]] [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]<br/>福島県 | [[Fukušima, Fukušima|Fukušima]]<br/>福島市 | bgcolor=#efe979|[[Tōhoku region|Tōhoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.833.152 | align="right" | 13.784,14 | align="right" | 133 | align="right" | 13 | align="right" | 59 | align="right" | JP-07 | align="right" | 024 |- | [[File:Flag of Gifu Prefecture.svg|25px|Gifu]] [[Prefektura Gifu|Gifu]]<br/>岐阜県 | [[Gifu]] <br/>岐阜市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.978.742 | align="right" | 10.621,29 | align="right" | 186,3 | align="right" | 9 | align="right" | 42 | align="right" | JP-21 | align="right" | 058 |- | [[File:Flag of Gunma Prefecture.svg|25px|Gunma]] [[Prefektura Gunma|Gunma]]<br/>群馬県 | [[Maebaši]] <br/>前橋市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.939.110 | align="right" | 6362,28 | align="right" | 304,8 | align="right" | 7 | align="right" | 35 | align="right" | JP-10 | align="right" | 027 |- | [[File:Flag of Hiroshima Prefecture.svg|25px|Hirošima]] [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]<br/>広島県 | [[Hirošima]] <br/>広島市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.799.702 | align="right" | 8479,65 | align="right" | 330,2 | align="right" | 5 | align="right" | 23 | align="right" | JP-34 | align="right" | 082 |- | [[File:Flag of Hokkaido Prefecture.svg|25px|Hokaido]] [[Prefektura Hokaido|Hokaido]]<br/>北海道 | [[Saporo]] <br/>札幌市 | bgcolor=#ef7979|[[Hokaido]] | [[Hokaido]] | align="right" | 5.224.614 | align="right" | 83.424,44 | align="right" | 66,6 | align="right" | 66 | align="right" | 180 | align="right" | JP-01 | align="right" | 011–016 |- | [[File:Flag of Hyogo Prefecture.svg|25px|Hjogo]] [[Prefektura Hjogo|Hjogo]]<br/>兵庫県 | [[Kobe]] <br/>神戸市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 5.465.002 | align="right" | 8401,02 | align="right" | 650,5 | align="right" | 8 | align="right" | 41 | align="right" | JP-28 | align="right" | 073 |- | [[File:Flag of Ibaraki Prefecture.svg|25px|Ibaraki]] [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]<br/>茨城県 | [[Mito, Ibaraki|Mito]] <br/>水戸市 | bgcolor=#87ef79|[[Kantol]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.867.009 | align="right" | 6097,39 | align="right" | 470,2 | align="right" | 7 | align="right" | 44 | align="right" | JP-08 | align="right" | 029 |- | [[File:Flag of Ishikawa Prefecture.svg|25px|Išikava]] [[Prefektura Išikava|Išikava]]<br/>石川県 | [[Kanazava]] <br/>金沢市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.132.526 | align="right" | 4186,21 | align="right" | 270,5 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-17 | align="right" | 076 |- | [[File:Flag of Iwate Prefecture.svg|25px|Ivate]] [[Prefektura Ivate|Ivate]]<br/>岩手県 | [[Morioka]] <br/>盛岡市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.210.534 | align="right" | 15.275,01 | align="right" | 79,2 | align="right" | 10 | align="right" | 33 | align="right" | JP-03 | align="right" | 019 |- | [[File:Flag of Kagawa Prefecture.svg|25px|Kagava]] [[Prefektura Kagava|Kagava]]<br/>香川県 | [[Takamacu, Kagava|Takamacu]] <br/>高松市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 950.244 | align="right" | 1876,78 | align="right" | 506,3 | align="right" | 5 | align="right" | 17 | align="right" | JP-37 | align="right" | 087 |- | [[File:Flag of Kagoshima Prefecture.svg|25px|Kagošima]] [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]<br/>鹿児島県 | [[Kagošima]] <br/>鹿児島市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.588.256 | align="right" | 9187,06 | align="right" | 172,9 | align="right" | 8 | align="right" | 43 | align="right" | JP-46 | align="right" | 099 |- | [[File:Flag of Kanagawa Prefecture.svg|25px|Kanagava]] [[Prefektura Kanagava|Kanagava]]<br/>神奈川県 | [[Jokohama]] <br/>横浜市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 9.237.337 | align="right" | 2416,11 | align="right" | 3823,20 | align="right" | 6 | align="right" | 33 | align="right" | JP-14 | align="right" | 045 |- | [[File:Flag of Kochi Prefecture.svg|25px|Koči]] [[Prefektura Koči|Koči]]<br/>高知県 | [[Koči, Koči|{{hs|Kooči]] <br/>高知市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 691.527 | align="right" | 7103,63 | align="right" | 97,3 | align="right" | 6 | align="right" | 34 | align="right" | JP-39 | align="right" | 088 |- | [[File:Flag of Kumamoto Prefecture.svg|25px|Kumamoto]] [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]<br/>熊本県 | [[Kumamoto]] <br/>熊本市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.738.301 | align="right" | 7409,46 | align="right" | 234,6 | align="right" | 9 | align="right" | 45 | align="right" | JP-43 | align="right" | 096 |- | [[File:Flag of Kyoto Prefecture.svg|25px|Kjoto]] [[Prefektura Kjoto|Kjoto]]<br/>京都府 | [[Kjoto]] <br/>京都市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 2,578.087 | align="right" | 4612,20 | align="right" | 559 | align="right" | 6 | align="right" | 26 | align="right" | JP-26 | align="right" | 074 |- | [[File:Flag of Mie Prefecture.svg|25px|Mie]] [[Prefektura Mie|Mie]]<br/>三重県 | [[Cu, Mie|Cu]] <br/>津市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.770.254 | align="right" | 5774,49 | align="right" | 306,6 | align="right" | 7 | align="right" | 29 | align="right" | JP-24 | align="right" | 059 |- | [[File:Flag of Miyagi Prefecture.svg|25px|Mijagi]] [[Prefektura Mijagi|Mijagi]]<br/>宮城県 | [[Sendai]] <br/>仙台市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.301.996 | align="right" | 7282,29 | align="right" | 316,1 | align="right" | 10 | align="right" | 35 | align="right" | JP-04 | align="right" | 022 |- | [[File:Flag of Miyazaki Prefecture.svg|25px|Mijazaki]] [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]]<br/>宮崎県 | [[Mijazaki, Mijazaki|Mijazaki]] <br/>宮崎市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.069.576 | align="right" | 7735,22 | align="right" | 138,3 | align="right" | 6 | align="right" | 26 | align="right" | JP-45 | align="right" | 098 |- | [[File:Flag of Nagano Prefecture.svg|25px|Nagano]] [[Prefektura Nagano|Nagano]]<br/>長野県 | [[Nagano, Nagano|Nagano]] <br/>長野市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.048.011 | align="right" | 13.561,56 | align="right" | 151 | align="right" | 14 | align="right" | 77 | align="right" | JP-20 | align="right" | 026 |- | [[File:Flag of Nagasaki Prefecture.svg|25px|Nagasaki]] [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]<br/>長崎県 | [[Nagasaki]] <br/>長崎市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.312.317 | align="right" | 4130,98 | align="right" | 317,7 | align="right" | 4 | align="right" | 21 | align="right" | JP-42 | align="right" | 095 |- | [[File:Flag of Nara Prefecture.svg|25px|Nara]] [[Prefektura Nara|Nara]]<br/>奈良県 | [[Nara, Nara|Nara]] <br/>奈良市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.324.473 | align="right" | 3690,94 | align="right" | 358,8 | align="right" | 7 | align="right" | 39 | align="right" | JP-29 | align="right" | 074 |- | [[File:Flag of Niigata Prefecture.svg|25px|Niigata]] [[Prefektura Niigata|Niigata]]<br/>新潟県 | [[Niigata, Niigata|Niigata]] <br/>新潟市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.201.272 | align="right" | 12.583,96 | align="right" | 174,9 | align="right" | 9 | align="right" | 30 | align="right" | JP-15 | align="right" | 025 |- | [[File:Flag of Oita Prefecture.svg|25px|Oita]] [[Prefektura Oita|Oita]]<br/>大分県 | [[Oita, Oita|{{hs|Oita}}Oita]] <br/>大分市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.123.852 | align="right" | 6340,76 | align="right" | 177,2 | align="right" | 3 | align="right" | 18 | align="right" | JP-44 | align="right" | 097 |- | [[File:Flag of Okayama Prefecture.svg|25px|Okajama]] [[Prefektura Okajama|Okajama]]<br/>岡山県 | [[Okajama]] <br/>岡山市 |bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.888.432 | align="right" | 7114,33 | align="right" | 265,4 | align="right" | 10 | align="right" | 27 | align="right" | JP-33 | align="right" | 086 |- | [[File:Flag of Okinawa Prefecture.svg|25px|Okinava]] [[Prefektura Okinava|Okinava]]<br/>沖縄県 | [[Naha]] <br/>那覇市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Otočje Rjukju]] | align="right" | 1.467.480 | align="right" | 2282,59 | align="right" | 642,9 | align="right" | 5 | align="right" | 41 | align="right" | JP-47 | align="right" | 098 |- | [[File:Flag of Osaka Prefecture.svg|25px|Osaka]] [[Prefektura Osaka|Osaka]]<br/>大阪府 | [[Osaka|Osaka]] <br/>大阪市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 8.837.685 | align="right" | 1905,32 | align="right" | 4638,40 | align="right" | 5 | align="right" | 43 | align="right" | JP-27 | align="right" | 06x |- | [[File:Flag of Saga Prefecture.svg|25px|Saga]] [[Prefektura Saga|Saga]]<br/>佐賀県 | [[Saga, Saga|Saga]] <br/>佐賀市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 811.442 | align="right" | 2440,69 | align="right" | 332,5 | align="right" | 6 | align="right" | 20 | align="right" | JP-41 | align="right" | 095 |- | [[File:Flag of Saitama Prefecture.svg|25px|Saitama]] [[Prefektura Saitama|Saitama]]<br/>埼玉県 | [[Saitama, Saitama|Saitama]] <br/>さいたま市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 7.344.765 | align="right" | 3797,75 | align="right" | 1.934 | align="right" | 8 | align="right" | 63 | align="right" | JP-11 | align="right" | 048 |- | [[File:Flag of Shiga Prefecture.svg|25px|Šiga]] [[Prefektura Šiga|Šiga]]<br/>滋賀県 | [[Ocu, Šiga|Otsu]] <br/>大津市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.413.610 | align="right" | 4017,38 | align="right" | 351,9 | align="right" | 3 | align="right" | 19 | align="right" | JP-25 | align="right" | 077 |- | [[File:Flag of Shimane Prefecture.svg|25px|Šimane]] [[Prefektura Šimane|Šimane]]<br/>島根県 | [[Macue, Šimane|Macue]] <br/>松江市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 671.126 | align="right" | 6707,89 | align="right" | 100,1 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-32 | align="right" | 085 |- | [[File:Flag of Shizuoka Prefecture.svg|25px|Šizuoka]] [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]<br/>静岡県 | [[Šizuoka (mesto)|Šizuoka]] <br/>静岡市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 3,633.202 | align="right" | 7777,35 | align="right" | 467,2 | align="right" | 5 | align="right" | 35 | align="right" | JP-22 | align="right" | 054 |- | [[File:Flag of Tochigi Prefecture.svg|25px|Točigi]] [[Prefektura Točigi|Točigi]]<br/>栃木県 | [[Ucunomija]] <br/>宇都宮市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 1,933.146 | align="right" | 6408,09 | align="right" | 301,7 | align="right" | 5 | align="right" | 26 | align="right" | JP-09 | align="right" | 028 |- | [[File:Flag of Tokushima Prefecture.svg|25px|Tokušima]] [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]<br/>徳島県 | [[Tokušima, Tokušima|Tokušima]] <br/>徳島市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 719.559 | align="right" | 4146,75 | align="right" | 173,5 | align="right" | 8 | align="right" | 24 | align="right" | JP-36 | align="right" | 088 |- | [[File:Flag of Tokyo Metropolis.svg|25px|Tokio]] [[Prefektura Tokio|Tokio]]<br/>東京都 | [[Posebni oddelki Tokia |Tokio]]<ref>{{cite web |url=http://www.chijihon.metro.tokyo.jp/sonota/syozaiti.htm |script-title=ja:都庁は新宿区 |publisher=Tokyo Metropolitan Government |access-date=April 12, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140419085331/http://www.chijihon.metro.tokyo.jp/sonota/syozaiti.htm |archive-date=April 19, 2014 |url-status=dead }} Shinjuku is the location of the Tokyo Metropolitan Government Office. But Tokyo is not a "municipality". Therefore, for the sake of convenience, the notation of prefectural is "Tokyo".</ref><br/>新宿区 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 14.047.594 | align="right" | 2194,03 | align="right" | 6402,60 | align="right" | 1 | align="right" | 39 | align="right" | JP-13 | align="right" | 03x<br />042 |- | [[File:Flag of Tottori Prefecture.svg|25px|Tottori]] [[Prefektura Tottori|Tottori]]<br/>鳥取県 | [[Tottori, Tottori|Tottori]] <br/>鳥取市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 553.407 | align="right" | 3507,14 | align="right" | 157,8 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-31 | align="right" | 085 |- | [[File:Flag of Toyama Prefecture.svg|25px|Tojama]] [[Prefektura Tojama|Tojama]]<br/>富山県 | [[Tojama (mesto)|Tojama]] <br/>富山市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.034.814 | align="right" | 4247,58 | align="right" | 243,6 | align="right" | 2 | align="right" | 15 | align="right" | JP-16 | align="right" | 076 |- | [[File:Flag of Wakayama Prefecture.svg|25px|Vakajama]] [[Prefektura Vakajama|Vakajama]]<br/>和歌山県 | [[Vakajama, Vakajama|Vakajama]] <br/>和歌山市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 922.584 | align="right" | 4724,65 | align="right" | 195,3 | align="right" | 6 | align="right" | 30 | align="right" | JP-30 | align="right" | 075 |- | [[File:Flag of Yamagata Prefecture.svg|25px|Jamagata]] [[Prefektura Jamagata|Jamagata]]<br/>山形県 | [[Jamagata, Jamagata|Jamagata]] <br/>山形市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.068.027 | align="right" | 9323,15 | align="right" | 114,6 | align="right" | 8 | align="right" | 35 | align="right" | JP-06 | align="right" | 023 |- | [[File:Flag of Yamaguchi Prefecture.svg|25px|Jamaguči]] [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]<br/>山口県 | [[Jamaguči, Jamaguči| Jamaguči]] <br/>山口市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.342.059 | align="right" | 6112,54 | align="right" | 219,6 | align="right" | 4 | align="right" | 19 | align="right" | JP-35 | align="right" | 083 |- | [[File:Flag of Yamanashi Prefecture.svg|25px|Jamanaši]] [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]<br/>山梨県 | [[Kofu]] <br/>甲府市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 809.974 | align="right" | 4465,27 | align="right" | 181,4 | align="right" | 5 | align="right" | 27 | align="right" | JP-19 | align="right" | 055 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Prefectures of Japan}} * [http://www.nga.gr.jp/english/index.html National Governors' Association website] * [http://gojapan.about.com/cs/japanmaps/l/blprefecturemap.htm Map of Japan showing prefectures] * [http://www.biwa.ne.jp/~toda-m/geo-hist/prefrank.html Japanese essay on types of prefectures] * [http://citymayors.com/government/jap_locgov.html CityMayors.com profile of prefectures] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] ebuk0utfo3gd1pr1lu0g7w1ts6vzluq Andrej Brglez 0 521919 5727292 5726921 2022-08-04T10:18:17Z 84.20.248.88 en st wikitext text/x-wiki '''Andrej Brglez''' (*[[20. februar|20.februarja]] [[1969]]) je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Je veteran [[vojne za Slovenijo]]. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik [[AMZS]]. Član Mednarodne avtomobilistične zveze [[FIA]]. ==Zasebno== Njegova mati je [[Neda Pagon]], oče je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]]. ==Viri== https://ick.si/contact/</nowiki> Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/</nowiki> Avtomobilnost - RTVSLO.si, <nowiki>https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230</nowiki> <nowiki>https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije</nowiki> [[Kategorija:Rojeni leta 1969]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] sqicthppm909wakwaoynniw8qf6ezkg 5727296 5727292 2022-08-04T10:21:22Z Sporti 5955 ip, nk, ds wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Andrej Brglez''' (*[[20. februar|20.februarja]] [[1969]]) je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Je veteran [[vojne za Slovenijo]]. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtor različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in že dve desetletji testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik [[AMZS]]. Član Mednarodne avtomobilistične zveze [[FIA]]. ==Zasebno== Njegova mati je [[Neda Pagon]], oče je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]]. ==Viri== https://ick.si/contact/</nowiki> Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/</nowiki> Avtomobilnost - RTVSLO.si, <nowiki>https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230</nowiki> <nowiki>https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije</nowiki> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brglez, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] a4qf53ly5cxmja4jyoefu63d23d1xkk 5727297 5727296 2022-08-04T10:21:34Z 84.20.248.88 detajli wikitext text/x-wiki '''Andrej Brglez''' (*[[20. februar|20.februarja]] [[1969]]) je [[sociolog]], [[publicist]], [[raziskovalec mobilnosti]], [[televizijski urednik]] in [[voditelj]] strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Je veteran [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojne za Slovenijo]]. Direktor [[Inštituta za civilizacijo in kulturo]]. Urednik oddaje Avtomobilnost na [[TV Slovenija]]. Avtor prispevkov za podkast APM - Avtomobilsko prometne minute. Dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, pisec različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in dolgoletni testni voznik osebnih vozil in motociklov. Od leta 2021 je tudi predsednik [[AMZS]]. Član Mednarodne avtomobilistične zveze [[FIA]]. ==Zasebno== Njegova mati je [[Neda Pagon]], oče je [[Pavel Brglez]], sestra pa [[Alja Brglez]]. ==Viri== https://ick.si/contact/</nowiki> Kontakt - Inštitut za civilizacijo in kulturo (ick.si), https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/avtomobilnost/</nowiki> Avtomobilnost - RTVSLO.si, <nowiki>https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/avtomobilskoprometneminute/2932230</nowiki> <nowiki>https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-11-22-andrej-brglez-novi-predsednik-avto-moto-zveze-slovenije</nowiki> [[Kategorija:Rojeni leta 1969]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] nnfd8buvm5ing5ffbh9413sojzp2bw5 James Dean 0 521939 5727008 2022-08-03T14:46:24Z Yerpo 8417 škrbina (po uvodu članka [[:en:James Dean]]) wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | nationality = [[Američani|ameriška]] | death_cause = [[prometna nesreča]] | resting_place = Park Cemetery, [[Fairmount, Indiana]] | education = [[Santa Monica College]]<br />[[Univerza Kalifornije, Los Angeles|UCLA]] | years_active = 1950–1955 | website = https://www.jamesdean.com/ | signature = Firma de James Dean.svg }} '''James Byron Dean''', [[Američani|ameriški]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[8. februar]] [[1931]], [[Marion, Indiana|Marion]], [[Indiana]], [[Združene države Amerike]], † [[30. september]] [[1955]], [[Cholame, Kalifornija|Cholame]], [[Kalifornija]]. Velja za simbol najstniške odtujenosti in razočaranja nad svetom, kar ponazarja naslov njegovega najbolj znanega filma, ''[[Upornik brez razloga]]'' (1955), v katerem je zaigral mladoletnega delikventa Jima Starka. Znan je tudi po vlogah samotarja Cala Traska v ''[[Vzhodno od raja (film)|Vzhodno od raja]]'' (1955) in čemernega delavca na ranču Jetta Rinka v filmu ''[[Velikan (film, 1956)|Velikan]]'' (1956). Zasebno se je navduševal nad [[Avtomobilistično dirkanje|avtomobilističnim dirkanjem]], 30. septembra 1955 je na poti na dirko umrl v prometni nesreči.<ref name="lifemag">{{cite magazine|title=Delirium over dead star|last=Goodman|first=Ezra|date=1956-09-24 |magazine=Life |pages=75–88 |volume=41 |issue=13}}</ref> Nato je postal prvi igralec, ki je posthumno prejel nominacijo za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]], za vlogo v ''Vzhodno od raja''. Leto kasneje je bil nominiran še za vlogo v ''Velikanu'', s čimer je vse do danes edini igralec z dvema posthumnima nominacijama za igro.<ref name="KidderOppenheim2008">{{cite book|first1=David S. |last1=Kidder |first2=Noah D. |last2=Oppenheim |title=The Intellectual Devotional Modern Culture: Revive Your Mind, Complete Your Education, and Converse Confidently with the Culturati|url=https://books.google.com/books?id=9KOHEPbBBbIC&pg=PA228 |year=2008|publisher=Rodale|isbn=978-1-60529-793-4|page=228|quote=Dean was the first to receive a posthumous Academy Award nomination for acting and is the only actor to have received two such posthumous nominations.}}</ref> == Filmografija == {| class="wikitable sortable" style="width:100%;" |+ Filmske vloge |- ! style="width:5%;"| Leto ! style="width:20%;"| Naslov ! style="width:20%;"| Vloga ! style="width:20%;"| Režiser ! width="35%" class="unsortable"| Opombe |- | 1951 | ''[[Fixed Bayonets!]]'' | Doggie | [[Samuel Fuller]] | nepodpisan |- | 1952 | ''[[Sailor Beware (film, 1952)|Sailor Beware]]'' | trener boksa | [[Hal Walker]] | nepodpisan |- | 1952 | ''[[Deadline – U.S.A.]]'' | pomočnik v redakciji | [[Richard Brooks]] | nepodpisan |- | 1952 | ''[[Has Anybody Seen My Gal? (film)|Has Anybody Seen My Gal?]]'' | mladenič | [[Douglas Sirk]] | nepodpisan |- | 1953 | ''[[Trouble Along the Way]]'' | gledalec | [[Michael Curtiz]] | nepodpisan |- | 1955 | ''[[Vzhodno od raja (film)|Vzhodno od raja]]''<br/>(''East of Eden'') | Cal Trask | [[Elia Kazan]] | [[zlati globus]] za posebne dosežke za najboljšega dramskega igralca<br />nominacija&nbsp;– [[oskar za najboljšega igralca]]<br />nominacija&nbsp;– nagrada Bafte za najboljšega tujega igralca |- | 1955 | ''[[Upornik brez razloga]]''<br/>(''Rebel Without a Cause'') | Jim Stark | [[Nicholas Ray]] |nominacija&nbsp;– nagrada Bafte za najboljšega tujega igralca |- | 1956 | ''[[Velikan (film, 1956)|Velikan]]''<br/>(''Giant'') | Jett Rink | [[George Stevens]] |nominacija&nbsp;– oskar za najboljšega igralca |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka|James Dean}} * {{IMDb-ime|0000015}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Dean, James}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] t8hh31ox8v0a4i26b2m6kma7vle9l1i 5727013 5727008 2022-08-03T15:09:43Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | nationality = [[Američani|ameriška]] | death_cause = [[prometna nesreča]] | resting_place = Park Cemetery, [[Fairmount, Indiana]] | education = [[Santa Monica College]]<br />[[Univerza Kalifornije, Los Angeles|UCLA]] | years_active = 1950–1955 | website = https://www.jamesdean.com/ | signature = Firma de James Dean.svg }} '''James Byron Dean''', [[Američani|ameriški]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[8. februar]] [[1931]], [[Marion, Indiana|Marion]], [[Indiana]], [[Združene države Amerike]], † [[30. september]] [[1955]], [[Cholame, Kalifornija|Cholame]], [[Kalifornija]]. Velja za simbol najstniške odtujenosti in razočaranja nad svetom, kar ponazarja naslov njegovega najbolj znanega filma, ''[[Upornik brez razloga]]'' (1955), v katerem je zaigral mladoletnega delikventa Jima Starka. Znan je tudi po vlogah samotarja Cala Traska v ''[[Vzhodno od raja (film)|Vzhodno od raja]]'' (1955) in čemernega delavca na ranču Jetta Rinka v filmu ''[[Velikan (film, 1956)|Velikan]]'' (1956). Zasebno se je navduševal nad [[Avtomobilistično dirkanje|avtomobilističnim dirkanjem]], 30. septembra 1955 je na poti na dirko umrl v prometni nesreči.<ref name="lifemag">{{cite magazine|title=Delirium over dead star|last=Goodman|first=Ezra|date=1956-09-24 |magazine=Life |pages=75–88 |volume=41 |issue=13}}</ref> Nato je postal prvi igralec, ki je posthumno prejel nominacijo za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]], za vlogo v ''Vzhodno od raja''. Leto kasneje je bil nominiran še za vlogo v ''Velikanu'', s čimer je vse do danes edini igralec z dvema posthumnima nominacijama za igro.<ref name="KidderOppenheim2008">{{cite book|first1=David S. |last1=Kidder |first2=Noah D. |last2=Oppenheim |title=The Intellectual Devotional Modern Culture: Revive Your Mind, Complete Your Education, and Converse Confidently with the Culturati|url=https://books.google.com/books?id=9KOHEPbBBbIC&pg=PA228 |year=2008|publisher=Rodale|isbn=978-1-60529-793-4|page=228|quote=Dean was the first to receive a posthumous Academy Award nomination for acting and is the only actor to have received two such posthumous nominations.}}</ref> == Filmografija == {| class="wikitable sortable" style="width:100%;" |+ Filmske vloge |- ! style="width:5%;"| Leto ! style="width:20%;"| Naslov ! style="width:20%;"| Vloga ! style="width:20%;"| Režiser ! width="35%" class="unsortable"| Opombe |- | 1951 | ''[[Fixed Bayonets!]]'' | Doggie | [[Samuel Fuller]] | nepodpisan |- | 1952 | ''[[Sailor Beware (film, 1952)|Sailor Beware]]'' | trener boksa | [[Hal Walker]] | nepodpisan |- | 1952 | ''[[Deadline – U.S.A.]]'' | pomočnik v redakciji | [[Richard Brooks]] | nepodpisan |- | 1952 | ''[[Has Anybody Seen My Gal? (film)|Has Anybody Seen My Gal?]]'' | mladenič | [[Douglas Sirk]] | nepodpisan |- | 1953 | ''[[Trouble Along the Way]]'' | gledalec | [[Michael Curtiz]] | nepodpisan |- | 1955 | ''[[Vzhodno od raja (film)|Vzhodno od raja]]''<br/>(''East of Eden'') | Cal Trask | [[Elia Kazan]] | [[zlati globus]] za posebne dosežke za najboljšega dramskega igralca<br />nominacija&nbsp;– [[oskar za najboljšega igralca]]<br />nominacija&nbsp;– nagrada Bafte za najboljšega tujega igralca |- | 1955 | ''[[Upornik brez razloga]]''<br/>(''Rebel Without a Cause'') | Jim Stark | [[Nicholas Ray]] |nominacija&nbsp;– nagrada Bafte za najboljšega tujega igralca |- | 1956 | ''[[Velikan (film, 1956)|Velikan]]''<br/>(''Giant'') | Jett Rink | [[George Stevens]] |nominacija&nbsp;– oskar za najboljšega igralca |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|James Dean}} * {{IMDb-ime|0000015}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Dean, James}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] n9qam2dnr9r9d15uct22h9ibtfu82xx 5727016 5727013 2022-08-03T15:13:44Z Yerpo 8417 layout wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | nationality = [[Američani|ameriška]] | death_cause = [[prometna nesreča]] | resting_place = Park Cemetery, [[Fairmount, Indiana]] | education = [[Santa Monica College]]<br />[[Univerza Kalifornije, Los Angeles|UCLA]] | years_active = 1950–1955 | website = https://www.jamesdean.com/ | signature = Firma de James Dean.svg }} '''James Byron Dean''', [[Američani|ameriški]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[8. februar]] [[1931]], [[Marion, Indiana|Marion]], [[Indiana]], [[Združene države Amerike]], † [[30. september]] [[1955]], [[Cholame, Kalifornija|Cholame]], [[Kalifornija]]. Velja za simbol najstniške odtujenosti in razočaranja nad svetom, kar ponazarja naslov njegovega najbolj znanega filma, ''[[Upornik brez razloga]]'' (1955), v katerem je zaigral mladoletnega delikventa Jima Starka. Znan je tudi po vlogah samotarja Cala Traska v ''[[Vzhodno od raja (film)|Vzhodno od raja]]'' (1955) in čemernega delavca na ranču Jetta Rinka v filmu ''[[Velikan (film, 1956)|Velikan]]'' (1956). Zasebno se je navduševal nad [[Avtomobilistično dirkanje|avtomobilističnim dirkanjem]], 30. septembra 1955 je na poti na dirko umrl v prometni nesreči.<ref name="lifemag">{{cite magazine|title=Delirium over dead star|last=Goodman|first=Ezra|date=1956-09-24 |magazine=Life |pages=75–88 |volume=41 |issue=13}}</ref> Nato je postal prvi igralec, ki je posthumno prejel nominacijo za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]], za vlogo v ''Vzhodno od raja''. Leto kasneje je bil nominiran še za vlogo v ''Velikanu'', s čimer je vse do danes edini igralec z dvema posthumnima nominacijama za igro.<ref name="KidderOppenheim2008">{{cite book|first1=David S. |last1=Kidder |first2=Noah D. |last2=Oppenheim |title=The Intellectual Devotional Modern Culture: Revive Your Mind, Complete Your Education, and Converse Confidently with the Culturati|url=https://books.google.com/books?id=9KOHEPbBBbIC&pg=PA228 |year=2008|publisher=Rodale|isbn=978-1-60529-793-4|page=228|quote=Dean was the first to receive a posthumous Academy Award nomination for acting and is the only actor to have received two such posthumous nominations.}}</ref> == Filmografija == {| class="wikitable sortable" |+ Filmske vloge |- ! style="width:5%;"| Leto ! style="width:20%;"| Naslov ! style="width:20%;"| Vloga ! style="width:20%;"| Režiser ! width="35%" class="unsortable"| Opombe |- | 1951 | ''[[Fixed Bayonets!]]'' | Doggie | [[Samuel Fuller]] | nepodpisan |- | 1952 | ''[[Sailor Beware (film, 1952)|Sailor Beware]]'' | trener boksa | [[Hal Walker]] | nepodpisan |- | 1952 | ''[[Deadline – U.S.A.]]'' | pomočnik v redakciji | [[Richard Brooks]] | nepodpisan |- | 1952 | ''[[Has Anybody Seen My Gal? (film)|Has Anybody Seen My Gal?]]'' | mladenič | [[Douglas Sirk]] | nepodpisan |- | 1953 | ''[[Trouble Along the Way]]'' | gledalec | [[Michael Curtiz]] | nepodpisan |- | 1955 | ''[[Vzhodno od raja (film)|Vzhodno od raja]]''<br/>(''East of Eden'') | Cal Trask | [[Elia Kazan]] | [[zlati globus]] za posebne dosežke za najboljšega dramskega igralca<br />nominacija&nbsp;– [[oskar za najboljšega igralca]]<br />nominacija&nbsp;– nagrada Bafte za najboljšega tujega igralca |- | 1955 | ''[[Upornik brez razloga]]''<br/>(''Rebel Without a Cause'') | Jim Stark | [[Nicholas Ray]] |nominacija&nbsp;– nagrada Bafte za najboljšega tujega igralca |- | 1956 | ''[[Velikan (film, 1956)|Velikan]]''<br/>(''Giant'') | Jett Rink | [[George Stevens]] |nominacija&nbsp;– oskar za najboljšega igralca |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|James Dean}} * {{IMDb-ime|0000015}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Dean, James}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] cbld9wk3xb6pbu9t5hrjfinz0h7d1rp James Byron Dean 0 521940 5727009 2022-08-03T14:49:34Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[James Dean]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[James Dean]] 0uwbs7lpmhu41w3mvomqhu69v7dnfte Pogovor:Oksimetazolin 1 521941 5727012 2022-08-03T15:06:01Z Marko3 1829 Nova stran z vsebino: {{WPMED}} wikitext text/x-wiki {{WPMED}} kciaqos98n2vjaxdwqqihtul8bqhdss Lehiti 0 521942 5727019 2022-08-03T16:11:41Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki [[Slika:Polska 960 - 992.png|thumb|right|250px|Pod [[Mješko I.|Mješkom I.]] (vladal okoli 960–992) je na [[Poljska|Poljskem]] živela večina lehitskih plemen]] [[Slika:Limes.saxoniae.wmt.png|thumb|250px|''[[Limes Saxoniae]]'', meja med [[Sasi]] in lehitskimi [[Obotriti]], je bila začrtana okoli leta 810 na ozemlju sedanje dežele [[Schleswig-Holstein]]]] '''Lehiti''' ([[poljsko]] Lechici, [[nemško]] Lechiten)<ref>Tadeusz Lehr-Spławiński. ''Język polski''. 1978.</ref> ali '''Lehitska plemena''' (poljsko Plemiona lechickie, nemško Lechitische Stämme) so bili skupina zahodnoslovanskih plemen, naseljenih na ozemlju sedanje [[Poljska|Poljske]] in vzhodne [[Nemčija|Nemčije]], ki so govorila lehitske jezike. Lehiti so se razlikovali od češko-slovaških podskupin in so bili najbližji sorodniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]], Pomorjanov in Polabskih Slovanov.<ref>Jan Długosz. ''Annales seu cronicae incliti Regni Poloniae''. Vol. I. str. 35.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] 7ee2jpybexa7o4robkdkoyuqi3dasy1 5727046 5727019 2022-08-03T17:25:18Z Octopus 13285 jeziki ... wikitext text/x-wiki [[Slika:Polska 960 - 992.png|thumb|right|250px|Pod [[Mješko I.|Mješkom I.]] (vladal okoli 960–992) je na [[Poljska|Poljskem]] živela večina lehitskih plemen]] [[Slika:Limes.saxoniae.wmt.png|thumb|250px|''[[Limes Saxoniae]]'', meja med [[Sasi]] in lehitskimi [[Obotriti]], je bila začrtana okoli leta 810 na ozemlju sedanje dežele [[Schleswig-Holstein]]]] '''Lehiti''' ([[poljsko]] Lechici, [[nemško]] Lechiten)<ref>Tadeusz Lehr-Spławiński. ''Język polski''. 1978.</ref> ali '''Lehitska plemena''' (poljsko Plemiona lechickie, nemško Lechitische Stämme) so bili skupina zahodnoslovanskih plemen, naseljenih na ozemlju sedanje [[Poljska|Poljske]] in vzhodne [[Nemčija|Nemčije]], ki so govorila lehitske jezike. Lehiti so se razlikovali od češko-slovaških podskupin in so bili najbližji sorodniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]], Pomorjanov in Polabskih Slovanov.<ref>Jan Długosz. ''Annales seu cronicae incliti Regni Poloniae''. Vol. I. str. 35.</ref> ==Zgodovina== Po enio od poljskih legend je Mješko I. podedoval vojvodski prestol po očetu, ki je verjetno vladal dvema tretjinama ozemlja, naseljenega z vzhodnimi lehitskimi plemeni. Združil je Lehite vzhodno od [[Odra|Odre]] ([[Zahodni Poljani |Poljane]], Mazovce, Pomorjane, Vistulane in Šlezijce) v enotno državo Poljsko. Njegov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je ustanovil škofije v [[Vroclav]]u, Kołobrzegu in [[Krakov |Krakov]]u ter nadškofijo v [[Gniezno|Gnieznu]]. Boleslav I. je vodil uspešne vojne proti [[Češka|Češki]], [[Moravska|Moravski]], [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] in [[Lužica|Lužici]] ter prisilil Zahodne Pomorjance, da so Poljski plačevali davek. Tik pred smrtjo je Boleslav leta 1025 postal prvi poljski kralj. ==Lehitski jeziki== Med Zahodnimi Slovani so bili predniki ljudstev, pozneje znanih kot [[Poljaki]], [[Pomorjani]], [[Čehi]], [[Slovaki]], [[Lužiški Srb]]i in Polabi. Severna skupina lehitskih jezikov je poleg poljščine vključevala še ogroženo pomorjanščino in izumrlo polabščino. [[Šlezijščina]], ki se obravnava kot poljsko narečje ali kot samostojen jezik, je prav tako del te skupine. Lužiški jeziki južnega dela polabskega območja, ki so danes ohranjeni kot relikti v Zgornji in Spodnji Lužici, zavzemajo mesto med lehitsko in češko-slovaško skupino jezikov.<ref>Timothy Reuter (2000). Bohemia and Poland. The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024. Chapter 20. str 512-513.</ref> ==Ime Lech== [[Slika:Chronica Polonorum Lech.jpg|thumb|upright|Legendarni vladar Lech v ''[[Chronica Polonorum]]'', ki jo je napisal letopisec Maciej Miechowita (Matthias iz Miechowa)]] Ime Lech ali Leszek, Lestko, Leszko, Lestek in Lechosław je na Poljskem zelo priljubljeno moško ime. Priljubljeno je bilo tudi med člani dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. Tko so se imenovali [[Lestek]], [[Lešek I. Beli]], [[Lešek II. Črni]], Lešek Mazovski in Lešek iz Racibórza. Najstarejši del Gniezna v središču [[Velikopoljska|Velikopoljske]] se imenuje Wzgórze Lecha ("Lechov hrib") in Góra Królewska ("Kraljevi hrib"). ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] abnwutlsh00xsjoqdo9db24nskyl26n 5727053 5727046 2022-08-03T17:43:01Z Octopus 13285 /* Ime Lech */legende wikitext text/x-wiki [[Slika:Polska 960 - 992.png|thumb|right|250px|Pod [[Mješko I.|Mješkom I.]] (vladal okoli 960–992) je na [[Poljska|Poljskem]] živela večina lehitskih plemen]] [[Slika:Limes.saxoniae.wmt.png|thumb|250px|''[[Limes Saxoniae]]'', meja med [[Sasi]] in lehitskimi [[Obotriti]], je bila začrtana okoli leta 810 na ozemlju sedanje dežele [[Schleswig-Holstein]]]] '''Lehiti''' ([[poljsko]] Lechici, [[nemško]] Lechiten)<ref>Tadeusz Lehr-Spławiński. ''Język polski''. 1978.</ref> ali '''Lehitska plemena''' (poljsko Plemiona lechickie, nemško Lechitische Stämme) so bili skupina zahodnoslovanskih plemen, naseljenih na ozemlju sedanje [[Poljska|Poljske]] in vzhodne [[Nemčija|Nemčije]], ki so govorila lehitske jezike. Lehiti so se razlikovali od češko-slovaških podskupin in so bili najbližji sorodniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]], Pomorjanov in Polabskih Slovanov.<ref>Jan Długosz. ''Annales seu cronicae incliti Regni Poloniae''. Vol. I. str. 35.</ref> ==Zgodovina== Po enio od poljskih legend je Mješko I. podedoval vojvodski prestol po očetu, ki je verjetno vladal dvema tretjinama ozemlja, naseljenega z vzhodnimi lehitskimi plemeni. Združil je Lehite vzhodno od [[Odra|Odre]] ([[Zahodni Poljani |Poljane]], Mazovce, Pomorjane, Vistulane in Šlezijce) v enotno državo Poljsko. Njegov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je ustanovil škofije v [[Vroclav]]u, Kołobrzegu in [[Krakov |Krakov]]u ter nadškofijo v [[Gniezno|Gnieznu]]. Boleslav I. je vodil uspešne vojne proti [[Češka|Češki]], [[Moravska|Moravski]], [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] in [[Lužica|Lužici]] ter prisilil Zahodne Pomorjance, da so Poljski plačevali davek. Tik pred smrtjo je Boleslav leta 1025 postal prvi poljski kralj. ==Lehitski jeziki== Med Zahodnimi Slovani so bili predniki ljudstev, pozneje znanih kot [[Poljaki]], [[Pomorjani]], [[Čehi]], [[Slovaki]], [[Lužiški Srb]]i in Polabi. Severna skupina lehitskih jezikov je poleg poljščine vključevala še ogroženo pomorjanščino in izumrlo polabščino. [[Šlezijščina]], ki se obravnava kot poljsko narečje ali kot samostojen jezik, je prav tako del te skupine. Lužiški jeziki južnega dela polabskega območja, ki so danes ohranjeni kot relikti v Zgornji in Spodnji Lužici, zavzemajo mesto med lehitsko in češko-slovaško skupino jezikov.<ref>Timothy Reuter (2000). Bohemia and Poland. The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024. Chapter 20. str 512-513.</ref> ==Ime Lech== [[Slika:Chronica Polonorum Lech.jpg|thumb|upright|Legendarni vladar Lech v ''[[Chronica Polonorum]]'', ki jo je napisal letopisec Maciej Miechowita (Matthias iz Miechowa)]] Ime Lech ali Leszek, Lestko, Leszko, Lestek in Lechosław je na Poljskem zelo priljubljeno moško ime. Priljubljeno je bilo tudi med člani dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. Tko so se imenovali [[Lestek]], [[Lešek I. Beli]], [[Lešek II. Črni]], Lešek Mazovski in Lešek iz Racibórza. Najstarejši del Gniezna v središču [[Velikopoljska|Velikopoljske]] se imenuje Wzgórze Lecha ("Lechov hrib") in Góra Królewska ("Kraljevi hrib"). ==Legende== V poljski književnosti se je Lech imenoval legandarni ustanovitelj Poljske. Legenda opisuje tri brate, Leha, Čeha in Rusa, ki so ustanovili tri slovanske države: Poljsko, znano tudi kot Lehija, Češko (Bohemijo) in Rusijo ([[Rutenija|Rutenijo]]). V tej legendi je bil Lech tudi ustanovitelj Gniezna: : ''Trije bratje, Leh, Čeh in Rus, so raziskovali divjino, da bi našli kraj za naselitev. Nenadoma so zagledali hrib s starim hrastom in orlom na vrhu. Leh je rekel: tega belega orla bom vzel za simbol svojega ljudstva in okoli tega hrasta bom zgradil svojo trdnjavo in zaradi orlovega gnezda (poljsko gniazdo) ga bom imenoval Gniezdno (sodobno Gniezno). Drugi bratje so šli dlje, da bi našli prostor za svoje ljudstvo. Čehi so šli na jug, da bi ustanovili Češko, Rusi pa na vzhod, da bi ustvarili Rusijo.''<ref name=ref12> Kazimierz Abgarowicz, Brygida Kürbisówna. "Kronika wielkopolska". PWN, Warszawa 1965. Druga izdaja, Kraków 2010. ISBN 978-83-242-1275-0.</ref> Različico te legende, ki vključuje le dva brata Leha in Čeha, je prvi zapisal Kozma iz Prage. Legendo sta opisali ''Velikopoljska kronika'' (''Kronika wielkopolska''),<ref>Brygida Kürbisówna. "Studia nad Kroniką wielkopolską". Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk. Poznań 1952.</ref> napisana leta 1273 v [[Latinščina|latinščini]], in ''Dalimilova kronika'', napisana v [[Češčina|češčini]] leta 1314.<ref>Die alttschechische Reimchronik des sogenannten Dalimil. Munich: Sagner, 1981.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] 349q8wr65p44zo8v1eec2ty2j3qyl00 5727079 5727053 2022-08-03T18:27:48Z Romanm 13 /* Lehitski jeziki */ [[Lužiški Srbi]], [[Polabi]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Polska 960 - 992.png|thumb|right|250px|Pod [[Mješko I.|Mješkom I.]] (vladal okoli 960–992) je na [[Poljska|Poljskem]] živela večina lehitskih plemen]] [[Slika:Limes.saxoniae.wmt.png|thumb|250px|''[[Limes Saxoniae]]'', meja med [[Sasi]] in lehitskimi [[Obotriti]], je bila začrtana okoli leta 810 na ozemlju sedanje dežele [[Schleswig-Holstein]]]] '''Lehiti''' ([[poljsko]] Lechici, [[nemško]] Lechiten)<ref>Tadeusz Lehr-Spławiński. ''Język polski''. 1978.</ref> ali '''Lehitska plemena''' (poljsko Plemiona lechickie, nemško Lechitische Stämme) so bili skupina zahodnoslovanskih plemen, naseljenih na ozemlju sedanje [[Poljska|Poljske]] in vzhodne [[Nemčija|Nemčije]], ki so govorila lehitske jezike. Lehiti so se razlikovali od češko-slovaških podskupin in so bili najbližji sorodniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]], Pomorjanov in Polabskih Slovanov.<ref>Jan Długosz. ''Annales seu cronicae incliti Regni Poloniae''. Vol. I. str. 35.</ref> ==Zgodovina== Po enio od poljskih legend je Mješko I. podedoval vojvodski prestol po očetu, ki je verjetno vladal dvema tretjinama ozemlja, naseljenega z vzhodnimi lehitskimi plemeni. Združil je Lehite vzhodno od [[Odra|Odre]] ([[Zahodni Poljani |Poljane]], Mazovce, Pomorjane, Vistulane in Šlezijce) v enotno državo Poljsko. Njegov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je ustanovil škofije v [[Vroclav]]u, Kołobrzegu in [[Krakov |Krakov]]u ter nadškofijo v [[Gniezno|Gnieznu]]. Boleslav I. je vodil uspešne vojne proti [[Češka|Češki]], [[Moravska|Moravski]], [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] in [[Lužica|Lužici]] ter prisilil Zahodne Pomorjance, da so Poljski plačevali davek. Tik pred smrtjo je Boleslav leta 1025 postal prvi poljski kralj. ==Lehitski jeziki== Med Zahodnimi Slovani so bili predniki ljudstev, pozneje znanih kot [[Poljaki]], [[Pomorjani]], [[Čehi]], [[Slovaki]], [[Lužiški Srbi]] in [[Polabi]]. Severna skupina lehitskih jezikov je poleg poljščine vključevala še ogroženo pomorjanščino in izumrlo polabščino. [[Šlezijščina]], ki se obravnava kot poljsko narečje ali kot samostojen jezik, je prav tako del te skupine. Lužiški jeziki južnega dela polabskega območja, ki so danes ohranjeni kot relikti v Zgornji in Spodnji Lužici, zavzemajo mesto med lehitsko in češko-slovaško skupino jezikov.<ref>Timothy Reuter (2000). Bohemia and Poland. The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024. Chapter 20. str 512-513.</ref> ==Ime Lech== [[Slika:Chronica Polonorum Lech.jpg|thumb|upright|Legendarni vladar Lech v ''[[Chronica Polonorum]]'', ki jo je napisal letopisec Maciej Miechowita (Matthias iz Miechowa)]] Ime Lech ali Leszek, Lestko, Leszko, Lestek in Lechosław je na Poljskem zelo priljubljeno moško ime. Priljubljeno je bilo tudi med člani dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. Tko so se imenovali [[Lestek]], [[Lešek I. Beli]], [[Lešek II. Črni]], Lešek Mazovski in Lešek iz Racibórza. Najstarejši del Gniezna v središču [[Velikopoljska|Velikopoljske]] se imenuje Wzgórze Lecha ("Lechov hrib") in Góra Królewska ("Kraljevi hrib"). ==Legende== V poljski književnosti se je Lech imenoval legandarni ustanovitelj Poljske. Legenda opisuje tri brate, Leha, Čeha in Rusa, ki so ustanovili tri slovanske države: Poljsko, znano tudi kot Lehija, Češko (Bohemijo) in Rusijo ([[Rutenija|Rutenijo]]). V tej legendi je bil Lech tudi ustanovitelj Gniezna: : ''Trije bratje, Leh, Čeh in Rus, so raziskovali divjino, da bi našli kraj za naselitev. Nenadoma so zagledali hrib s starim hrastom in orlom na vrhu. Leh je rekel: tega belega orla bom vzel za simbol svojega ljudstva in okoli tega hrasta bom zgradil svojo trdnjavo in zaradi orlovega gnezda (poljsko gniazdo) ga bom imenoval Gniezdno (sodobno Gniezno). Drugi bratje so šli dlje, da bi našli prostor za svoje ljudstvo. Čehi so šli na jug, da bi ustanovili Češko, Rusi pa na vzhod, da bi ustvarili Rusijo.''<ref name=ref12> Kazimierz Abgarowicz, Brygida Kürbisówna. "Kronika wielkopolska". PWN, Warszawa 1965. Druga izdaja, Kraków 2010. ISBN 978-83-242-1275-0.</ref> Različico te legende, ki vključuje le dva brata Leha in Čeha, je prvi zapisal Kozma iz Prage. Legendo sta opisali ''Velikopoljska kronika'' (''Kronika wielkopolska''),<ref>Brygida Kürbisówna. "Studia nad Kroniką wielkopolską". Poznańskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk. Poznań 1952.</ref> napisana leta 1273 v [[Latinščina|latinščini]], in ''Dalimilova kronika'', napisana v [[Češčina|češčini]] leta 1314.<ref>Die alttschechische Reimchronik des sogenannten Dalimil. Munich: Sagner, 1981.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zahodni Slovani]] jtj8wpoynexd8j2s7z3456kr5ggeuuy Geografija Japonske 0 521943 5727026 2022-08-03T16:39:19Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s širjenjem v hrbtnem loku pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] k5y4rdcdz0r6rlhap3q14r9x7hlkxp2 5727060 5727026 2022-08-03T18:00:14Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s širjenjem back-arc bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] 0yyyjk03ug5cp0yaj7pcr9c1d9ito3z 5727106 5727060 2022-08-03T18:50:31Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s širjenjem back-arc bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] 4qcprzz0ybgdvl51j2urs2ayxzxesly 5727133 5727106 2022-08-03T19:19:15Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s širjenjem back-arc bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo " back-arc bazene'', znane kot Japonsko morje in Ohotsko morje, s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km2, Nara pa v porečju Nara 300 km2. Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km2, nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km (190 milj), njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Shinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Hokuriku]] |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Hokuriku]] |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] nfq5iu1ls55zphy8fqfju9z0wsw51qz Velikopoljska 0 521945 5727059 2022-08-03T17:58:29Z Octopus 13285 infopolje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Wielkopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_shield = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|80px]] | image_map =Poznańskie kaliskie.png | mapsize =250px | map_caption = Prava Velikopoljska | seat = [[Gniezno]], [[Poznanj]], [[Kalisz]] | subdivision_type =Country | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} [[Slika:WielkoPolska epoki Piastowskiej.jpg|thumb|280px|Zemljevid Velikopoljske med vladavino [[Pjasti|Pjastov]] v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'']] ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Poljske]] svdv594iq8ro1toco0b1wg0p2bm2ou5 5727105 5727059 2022-08-03T18:48:57Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Wielkopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_shield = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|80px]] | image_map =Poznańskie kaliskie.png | mapsize =250px | map_caption = Prava Velikopoljska | seat = [[Gniezno]], [[Poznanj]], [[Kalisz]] | subdivision_type =Country | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} [[Slika:WielkoPolska epoki Piastowskiej.jpg|thumb|280px|Zemljevid Velikopoljske med vladavino [[Pjasti|Pjastov]] v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'']] '''Velikopoljska''' ([[poljsko]] Wielkopolska, [[nemško]] Großpolen, [[latinsko]] Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji [[Poljska|Poljski]]. Glavno in največje mesto je [[Poznanj]], drugo in najstarejše mesto na Poljskem pa [[Kalisz]]. Meje Velikopoljske so se skozi zgodovino nekoliko spreminjale. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bila razdeljena na Poznanjsko in Kališko vojvodstvo. V širšem smislu je obsegala tudi vojvodstva Sieradz, Łęczyca, Brześć Kujawski in Inowrocław, ki so bila bolj vzhodno. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] ob koncu 18. stoletja je bila Velikopoljska vključena v [[Prusija|Prusijo]] kot Veliko vojvodstvo Posen. Regija v pravem pomenu besede približno sovpada z današnjim Velikopoljskim vojvodstvom (Województwo Wielkopolskie). Tako kot zgodovinske regije [[Pomorjansko]], [[Šlezija]], [[Mazovija]] ali [[Malopoljska]] ima tudi Velikopoljska regija svoje značilne narodne noše, arhitekturo, kuhinjo, narečje in druge običaje, ki se razlikujejo od drugih delov Poljske. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Poljske]] r0igu4rio88wt53v9rjzj3wm2grp936 5727148 5727105 2022-08-03T19:59:33Z Octopus 13285 ime wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Wielkopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_shield = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|80px]] | image_map =Poznańskie kaliskie.png | mapsize =250px | map_caption = Prava Velikopoljska | seat = [[Gniezno]], [[Poznanj]], [[Kalisz]] | subdivision_type =Country | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} [[Slika:WielkoPolska epoki Piastowskiej.jpg|thumb|280px|Zemljevid Velikopoljske med vladavino [[Pjasti|Pjastov]] v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'']] '''Velikopoljska''' ([[poljsko]] Wielkopolska, [[nemško]] Großpolen, [[latinsko]] Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji [[Poljska|Poljski]]. Glavno in največje mesto je [[Poznanj]], drugo in najstarejše mesto na Poljskem pa [[Kalisz]]. Meje Velikopoljske so se skozi zgodovino nekoliko spreminjale. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bila razdeljena na Poznanjsko in Kališko vojvodstvo. V širšem smislu je obsegala tudi vojvodstva Sieradz, Łęczyca, Brześć Kujawski in Inowrocław, ki so bila bolj vzhodno. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] ob koncu 18. stoletja je bila Velikopoljska vključena v [[Prusija|Prusijo]] kot Veliko vojvodstvo Posen. Regija v pravem pomenu besede približno sovpada z današnjim Velikopoljskim vojvodstvom (Województwo Wielkopolskie). Tako kot zgodovinske regije [[Pomorjansko]], [[Šlezija]], [[Mazovija]] ali [[Malopoljska]] ima tudi Velikopoljska regija svoje značilne narodne noše, arhitekturo, kuhinjo, narečje in druge običaje, ki se razlikujejo od drugih delov Poljske. ==Ime== [[Slika:Polska-dialekty wg Urbańczyka.PNG|thumb|280px|Zemljevid poljskih narečij; regija, kjer se govori velikopoljsko nararečje, je označena z vijolično barvo]] Ker je bila Velikopoljska poselitveno območje Poljanov in jedro zgodnje poljske države, se je včasih imenovala preprosto "Poljska" (latinsko Polonia). Kot Velikopoljska je bila prvič omenjena z latinskim imenom Polonia Maior leta 1257, s poljskim imenom pa v izrazu "w Wielkej Polszcze" leta 1449. Prvotni pomen imena je bil "Starejša Poljska" v nasprotju z Malopoljsko (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor), regijo v jugovzhodni Poljski s prestolnico [[Krakov]], ki je kasneje postal glavno središče države. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Poljske]] 64uscjd6s9kqtejjb56jcuat22msh4k 5727211 5727148 2022-08-04T05:15:58Z Octopus 13285 /* Ime */ Zgodovina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Wielkopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_shield = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|80px]] | image_map =Poznańskie kaliskie.png | mapsize =250px | map_caption = Prava Velikopoljska | seat = [[Gniezno]], [[Poznanj]], [[Kalisz]] | subdivision_type =Country | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} [[Slika:WielkoPolska epoki Piastowskiej.jpg|thumb|280px|Zemljevid Velikopoljske med vladavino [[Pjasti|Pjastov]] v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'']] '''Velikopoljska''' ([[poljsko]] Wielkopolska, [[nemško]] Großpolen, [[latinsko]] Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji [[Poljska|Poljski]]. Glavno in največje mesto je [[Poznanj]], drugo in najstarejše mesto na Poljskem pa [[Kalisz]]. Meje Velikopoljske so se skozi zgodovino nekoliko spreminjale. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bila razdeljena na Poznanjsko in Kališko vojvodstvo. V širšem smislu je obsegala tudi vojvodstva Sieradz, Łęczyca, Brześć Kujawski in Inowrocław, ki so bila bolj vzhodno. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] ob koncu 18. stoletja je bila Velikopoljska vključena v [[Prusija|Prusijo]] kot Veliko vojvodstvo Posen. Regija v pravem pomenu besede približno sovpada z današnjim Velikopoljskim vojvodstvom (Województwo Wielkopolskie). Tako kot zgodovinske regije [[Pomorjansko]], [[Šlezija]], [[Mazovija]] ali [[Malopoljska]] ima tudi Velikopoljska regija svoje značilne narodne noše, arhitekturo, kuhinjo, narečje in druge običaje, ki se razlikujejo od drugih delov Poljske. ==Ime== [[Slika:Polska-dialekty wg Urbańczyka.PNG|thumb|280px|Zemljevid poljskih narečij; regija, kjer se govori velikopoljsko nararečje, je označena z vijolično barvo]] Ker je bila Velikopoljska poselitveno območje Poljanov in jedro zgodnje poljske države, se je včasih imenovala preprosto "Poljska" (latinsko Polonia). Kot Velikopoljska je bila prvič omenjena z latinskim imenom Polonia Maior leta 1257, s poljskim imenom pa v izrazu "w Wielkej Polszcze" leta 1449. Prvotni pomen imena je bil "Starejša Poljska" v nasprotju z Malopoljsko (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor), regijo v jugovzhodni Poljski s prestolnico [[Krakov]], ki je kasneje postal glavno središče države. ==Zgodovina== Velikopoljska je v 10. stoletju tvorila srce zgodnje poljske države, zato jo včasih imenujejo "zibelka Poljske". Poznanj in Gniezno sta bili zgodnji središči kraljeve oblasti, po opustošenju regije zaradi poganskega upora v 1030. letih in invaziji [[Břetislav I. |Břetislava I. Češkega]] leta 1038 je [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] prestolnico preselil iz Gniezna v [[Krakov]]. V oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], ki je pomenila začek obdobja razdrobljenosti Poljske (1138–1320), je bil zahodni del Velikopoljske, vključno s Poznanjem, podeljen [[Mješko III. Stari|Mješku III. Staremu]]. Vzhodni del z Gnieznom in Kaliszem je bil del Krakovskega vojvodstva, ki ga je dobil [[Vladislav II. Izgnani]]. Večino obdobja sta bila oba dela pod enim samim vladarjem in bila znana kot Vojvodina Velikopoljska, čeprav so vojvodinam Poznań, Gniezno, Kalisz in Ujście včasih vladali različni vojvode. Regija je leta 1314 prišla pod oblast [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I.]] in tako postala del ponovno združene Poljske. Vladislav I. je bill leta 1320 okronan za poljskega kralja. V ponovno združenem kraljestvu in pozneje v poljsko-litovski skupni [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila država razdeljena na upravne enote, imenovane vojvodstva. V Velikopoljski sta bili vojvodstvi Poznanj in Kalisz. V Republiki obeh narodov so bile tudi večje upravne enote province (poljsko prowincja), od katerih se je ena imenovala Velikopoljska. Slednja je razen Velikopoljske obsegala tudi [[Mazovija|Mazovijo]] in [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]]. Delitev kronske Poljske na Velikopoljsko in Malopoljsko, ima svoje korenine v [[Statuti Kazimirja Velikega|Statutih Kazimirja Velikega]] iz let 1346–1362, v katerih so bili zakoni severnega dela države – Velikopoljske, kodificirani v Piotrkówskem statutu, zakoni Malopoljske pa v ločenem Wiśliškem statutu. Leta 1768 je bilo iz severnega dela vojvodstva Kalisz ustanovljeno novo vojvodstvo Gniezno, z [[Delitve Poljske|delitvami Poljske]] pa so nastale bolj daljnosežne spremembe. V prvi delitvi (1772) je dele Velikopoljske severno od reke Noteć (nemško Netze) prevzela [[Prusija]] in jih vključila v okrožje Netze. V drugi delitvi (1793) je celotno Velikopoljsko prevzela Prusija in jo vključila v provinco Južna Prusija. Tako je ostalo tudi po prvi velikopoljski vstaji (1794), delu neuspele Kościuszkove vstaje, usmerjene predvsem proti [[Rusko carstvo|Rusiji]]. Uspešnejša je bila velikopoljska vstaja leta 1806, ki je privedla do tega, da je regija postala del [[Napoleon]]ove vojvodine Varšave z departmajem Poznanj in deli departmajev Kalisz in Bydgoszcz. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 je bila Velikopoljska ponovno razdeljena. Zahodni del, vključno s Poznanjem, je pripadel Prusiji. Vzhodni del, vključno s Kaliszem, je bil vključen v Kraljevino Poljsko pod ruskim nadzorom, kjer je do leta 1837 tvoril vojvodstvo Kalisz, nato gubernijo Kalisz, med letoma 1844 in 1867 združeno v Varšavsko gubernijo. Znotraj [[Prusija|Pruskega cesarstva]] je zahodna Velikopoljska postala Veliko vojvodstvo Posen (Poznań), ki je teoretično imelo nekaj avtonomije. Po neuspešnem uporu leta 1846 in obsežnejšem, a ponovno neuspešnem uporu leta 1848 v času pomladi narodov, je Veliko vojvodstvo nadomestila provinca Posen. Oblasti so si prizadevale za germanizacijo regije, zlasti po ustanovitvi Nemčije leta 1871. Od leta 1886 je Pruska naselitvena komisija intenzivno kupovala zemljišča na nekdanjih poljskih območjih. Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je velikopoljska vstaja (1918–1919) zagotovila, da je bila večina regije vključena v novo neodvisno poljsko državo, in tvorila večino Poznanjskega vojvodstva (1921–1939). Severni in nekateri zahodni deli Velikopoljske so ostali v Nemčiji, kjer so tvorili večji del province Posen-Zahodna Prusija (1922–1938), katere glavno mesto je bil Schneidemühl (Piła). Poljska država je uvedla protinemško politiko in posnemala preteklo germanizacijsko politiko Prusije, da bi spodkopala nemško manjšino v regiji.<ref>Elizabeth A. Drummond (2002). ''From "verloren gehen" to "verloren bleiben"''. V Ingrao, Charles W. Szabo, Franz A. J. (ur.). ''The Germans and the East''. Purdue University Press. str. 231.</ref> Po nemški invaziji leta 1939 je bila Velikopoljska vključena v nacistično Nemčijo in postala provinca Reichsgau Posen, kasneje Reichsgau Wartheland (Warthe je nemško ime reke Warta). Poljsko in judovsko prebivalstvo so nacisti označili za podčloveško in predmet organiziranega [[genocid]]a,<ref> Edmund Makowski (1991). ''Od socjaldemokracji do "Solidarności": organizacje robotnicze w Wielkopolsce w XIX i XX wieku, do roku 1990''. Wydawnictwo Naukowe Uniwersytetu im. Adama Mickiewicza. str. 155.</ref> ki je vključeval množične pomore in etnično čiščenje. Številne nekdanje uradnike in druge, ki so jih nacisti imeli za potencialne sovražnike, so zaprli ali usmrtili, tudi v razvpitem koncentracijskem taborišču Trdnjava VII. v Poznanju.<ref> Czesław Łuczak. Kraj Warty 1934-1945: studium historyczno-gospodarcze okupacji hitlerowskiej. Wydawnictwo Poznańskie, 1972.</ref> Poznanj je bil v zadnji fazi vojne razglašen za trdnjavo (Festung). [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] [[Rdeča armada]] ga zavzela v bitki za Poznanj, ki se je končala 22. februarja 1945. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Velikopoljska v celoti vključena v Poljsko ljudsko republiko kot Poznanjsko vojvodstvo. Z reformami leta 1975 je bilo vojvodstvo razdeljeno na manjše enote: vojvodstva Kalisz, Konin, Leszno in Piła ter manjše vojvodstvo Poznanj. Današnje Velikopoljsko vojvodstvo, ponovno s Poznanjem kot glavnim mestom, je bilo ustanovljeno leta 1999. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Poljske]] 1iklafsydwdel47nofz1ipa3uhkqsby Mohamed bin Salman 0 521946 5727062 2022-08-03T18:04:09Z Pv21 142817 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1101995572|Mohammed bin Salman]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|consort=da|image=Mohammad bin Salman October 2019 (cropped).jpg|caption=|alt=|succession=|reign=21. junij 2017–danes|reg-type=Kralj in premier|regent=[[Salman Savdski|Salman]]|predecessor=[[Muhammad bin Najef]]|successor=|birth_date={{birth date and age|1985|08|31|df=y}}|birth_place=[[Riad]], [[Savdska Arabija]]|spouse={{marriage|[[Sara bint Mashour Al Saud]]|2008}}|issue={{plainlist| *Princ Salman *Princ Mašour *Princesa Fahda *Princesa Noura *Princ Abdulaziz }}|full name=Mohammed bin Salman bin Abdulaziz bin Abdul Rahman|house=[[Hiša Saudov|Saudi]]|father=[[Salman Savdski]]|mother=[[Fahda bint Falah Al Hithlain]]}} '''Mohammed bin Salman Al Saud''' ({{Jezik-ar|محمد بن سلمان آل سعود}}, znan tudi kot '''MBS<ref>{{Navedi novice|url=https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|publisher=[[Office of the Director of National Intelligence]]|title=Assessing the Saudi Government's Role in the Killing of Jamal Khashoggi|date=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226180954/https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|archivedate=February 26, 2021}}</ref>''') [[Saudova Arabija|savdskoarabski]] [[politik]] in [[princ]]; * [[31. avgust]] [[1985]], [[Riad]], [[Savdska Arabija]]. Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja [[Salman bin Abdulaziz|Salmana bin Abdulaziza]] in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]]. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za ''[[De iure - de facto|dejanskega]]'' vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Najefa]] in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana. Bin Salman vlada v [[Avtoritarnost|avtoritarnem režimu]]. V [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]] ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za [[človekove pravice]], borci za [[pravice žensk]], novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje [[zunajsodni uboj|izvensodnih pobojev]] uporabljal skupino morilcev, znano kot [[Odred tigrov]]. Osebno je bil povezan z atentatom na [[Džamal Hašokdži|Džamala Hašogdžija]], savdskoarabskega kolumnista ''[[The Washington Post|Washington Posta]]'', ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za [[Posredovanje Savdske Arabije v Jemnu|savdskim bombnim napadom v Jemnu]], ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje [[Katarska diplomatska kriza|katarske diplomatske krize]], pridržanje libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]], začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni [[Vdiranje v telefon Jeffa Bezosa|vdor v telefon]] predsednika [[Amazon.com|Amazona]] [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]] in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020. Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo [[Pravice žensk v Savdski Arabiji|pravice žensk]], kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa [[Savdska vizija 2030|Saudi Vision 2030]] je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom. == Mladost == Mohammed bin Salman Al Saud se je rodil 31. avgusta 1985<ref>{{Navedi splet|title=Ministries|website=Royal Embassy of Saudi Arabia – Washington, D.C.|date=30 April 2003|url=https://www.saudiembassy.net/ministries|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201034447/https://www.saudiembassy.net/ministries|archivedate=1 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Who is Saudi Crown Prince Mohammed?|website=BBC News|date=6 November 2017|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171014071702/http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|archivedate=14 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Simon|last=Tisdall|title=Mohammed bin Salman Al Saud: The young hothead who would be king|work=[[The Guardian]]|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026035820/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|archivedate=26 October 2017}}</ref> princu [[Salman bin Abdulaziz|Salmanu bin Abdulazizu]] in njegovi tretji ženi,<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]].<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref> Fahda je vnukinja Rakana bin Hithlaina, ki je bil poglavar [[Ajman (pleme)|plemena Al Ajman]].<ref>{{Navedi novice|first=Mustafa|last=Al Labbad|title=The new Saudi power triangle|url=http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|accessdate=24 April 2017|work=Al Monitor|date=27 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170425120452/http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|archivedate=25 April 2017}}</ref> Leta 1915 se je pleme Al Ajman pod [[Dhaydan bin Hithlain|Dhaydanovim]] vodstvom borilo proti Al Saudom, medtem je bil brat kralja Abdulaziza [[Saad bin Abdul Rahman]] ubit v [[Bitka pri Kanzanu|bitki pri Kanzanu]].<ref>{{Navedi novice|first=Karen Elliott|last=House|title=Profile of a Prince: Promise and Peril in bin Salman's Vision 2030|url=https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030|accessdate=2 September 2020|work=Belfer Center|date=27 April 2019|archivedate=23 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201023034141/https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030}}</ref> Bin Salman je najstarejši med šestimi otroki svoje matere in je osmi otrok in sedmi sin svojega očeta.<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> Med njegovimi brati in sestrami sta [[Turki bin Salman]] in [[Khalid bin Salman]].<ref>{{Navedi časopis|last=Alexander Bligh|date=2018|title=Changes in the Domestic-Foreign Policies Relationship in the Saudi Context in the Wake of the Change of the Guard|url=https://doi.org/10.1080/21520844.2018.1450015|journal=The Journal of the Middle East and Africa|volume=9|issue=1|page=110|doi=10.1080/21520844.2018.1450015}}</ref> Princ Mohammed je diplomiral iz prava na [[Univerza kralja Sauda|univerzi King Saud]].<ref>{{Navedi splet|title=Council of Ministers: Membership|url=http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of Saudi Arabia, Washington DC|accessdate=25 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616222323/http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|archivedate=16 June 2011}}</ref> === Zgodnja kariera === Po diplomi na univerzi je bin Salman nekaj let preživel v zasebnem sektorju, nato je postal osebni pomočnik svojega očeta. Delal je kot svetovalec strokovne komisije, ki je delala za savdsko vlado.<ref>[https://web.archive.org/web/20151223142215/http://abutalhazahack.com/current-issues/middle-east/10-middle-east/106-profile-of-prince-mohammed-bin-salman-defense-minister-of-saudi-arabia Profile of Prince Mohammed bin Salman – Defense Minister of Saudi Arabia]. Retrieved 30 March 2015</ref> 15. decembra 2009, pri 24 letih, je vstopil v politiko kot posebni svetovalec svojega očeta, ko je bil ta guverner [[Provinca Riad|province Riad]].<ref>{{Navedi novice|title=HRH Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz to inaugurate Cityscape Riyadh 2011|url=http://www.ameinfo.com/279859.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111101222157/http://www.ameinfo.com/279859.html|archivedate=1 November 2011|accessdate=2 March 2013|work=AMEinfo.com|date=31 October 2011}}</ref> V tem času se je bin Salman začel vzpenjati z enega položaja na drugega, kot je bil generalni sekretar Konkurenčnega sveta Rijada, posebni svetovalec predsednika upravnega odbora Fundacije kralja Abdulaziza za raziskave in arhive ter član upravnega odbora skrbniki društva Albir v regiji Riad.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> Oktobra 2011 je prestolonaslednik [[sultan bin Abdulaziz]] umrl. Princ Salman je začel svoj vzpon na oblast in postal drugi podpredsednik vlade ter obrambni minister. Svojega sina Mohameda je postavil za osebnega svetovalca.<ref>{{Navedi novice|title=Prince Sultan arrives to Bahrain to attend Bahrain Grand Prix|url=http://www.bna.bh/portal/en/news/505092|accessdate=23 April 2012|agency=Bahrain News Agency|date=22 April 2012|archivedate=27 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927234541/http://www.bna.bh/portal/en/news/505092}}</ref> ==== Šef sodišča ==== Junija 2012 je umrl prestolonaslednik [[Nayef bin Abdulaziz]]. Mohammed bin Salman se je povzpel na drugo mesto v državni hierarhiji, saj je njegov oče postal novi prestolonaslednik in prvi namestnik premierja. Kmalu je začel politični prostor predelovati po svoji podobi. 2. marca 2013 je bil vodja dvora prestolonaslednika, kjer je nasledil [[Saud bin Nayef|Saud bin Nayefa]], ki je bil imenovan za guvernerja vzhodne province. Dobil je tudi čin ministra.<ref>{{Navedi novice|title=Leadership's trust in me is my motivation – Muhammad|url=http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140820001643/http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archivedate=20 August 2014|accessdate=2 March 2013|work=[[Saudi Gazette]]|date=3 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed appointed president of crown prince court|url=http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archiveurl=https://archive.today/20130411182710/http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archivedate=11 April 2013|accessdate=2 March 2013|work=Saudi Business News|date=2 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman appointed Special Advisor to Crown Prince|url=http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|accessdate=12 April 2013|work=Asharq Alawsat|date=3 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130311121018/http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|archivedate=11 March 2013}}</ref> 25. aprila 2014 je bil bin Salman imenovan za državnega ministra.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> == Vzpon na oblast == [[Slika:Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_(27633866176).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_%2827633866176%29.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Mohammed bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[John F. Kerry|Johnom Kerryjem]] in [[Adel al-Jubeir|Adelom al-Jubeirjem]], 13. junij 2016]] 23. januarja 2015 je kralj Abdullah umrl in Salman se je povzpel na prestol. Bin Salman je bil imenovan za obrambnega ministra<ref>{{Navedi novice|title=Saudi King Abdullah passes away|url=http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|accessdate=23 January 2015|work=[[Al Arabiya]]|date=23 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150123191653/http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|archivedate=23 January 2015}}</ref> in generalnega sekretarja kraljevega dvora. Poleg tega je ohranil položaj državnega ministra.<ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|title=Profile: Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz Al Saud|website=[[Al Arabiya]]|date=27 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402133449/http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|archivedate=2 April 2015|accessdate=28 February 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Anthony H.|last=Cordesman|title=Saudi Succession: The King Is Dead, Long Live the King|url=http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639|accessdate=26 January 2015|work=[[Newsweek]]|date=January 24, 2015|archivedate=26 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150126115854/http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639}}</ref> V Jemnu so politični nemiri (ki so se začeli stopnjevati leta 2011) hitro postali glavna težava za novoimenovanega obrambnega ministra, [[Hutijev upor v Jemnu|Hutiji]] so konec leta 2014 prevzeli nadzor nad severnim Jemnom, čemur je sledil odstop predsednika [[Abdrabbuh Mansur Hadi|Abdrabbuha Mansurja Hadija]] in njegove vlade. Bin Salmanova prva poteza kot ministra je bila mobilizacija pan-GCC koalicije za posredovanje po seriji samomorilskih bombnih napadov v Sani z zračnimi napadi na Hutije in uvedbo pomorske blokade.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951 Yemen profile – Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160130182040/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951|date=30 January 2016}}, ''BBC'', 6 July 2017</ref> Marca 2015 je Savdska Arabija začela voditi koalicijo držav, ki so se povezale proti upornikom Houthi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|title=Saudi and Arab allies bomb Houthi positions in Yemen|website=[[Al Jazeera]]|date=26 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150326181207/http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|archivedate=26 March 2015}}</ref> Medtem ko je obstajal dogovor med savdskimi princi, ki vodijo varnostne službe, glede nujnosti odziva na Hutijev zavzetje Sane, ki je jemensko vlado prisililo v izgnanstvo, je bin Salman sprožil intervencijo brez popolnega usklajevanja varnostnih služb. Savdski minister za nacionalno gardo princ [[Mutaib bin Abdullah|Mutaib bin Abdulah]], ki je bil zunaj države, je bil izključen iz operacij.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> Medtem ko je bin Salman vojno prodajal kot hitro zmago nad uporniki Houthi v Jemnu in način, kako ponovno postaviti predsednika Hadija na oblast, pa je postala dolga vojna izčrpavanja.<ref>{{Navedi novice|first=Bill|last=Law|title=The most dangerous man in the world?|url=https://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|work=[[The Independent]]|date=8 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615100155/http://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Aprila 2015 je kralj Salman imenoval svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Nayefa]] za prestolonaslednika, svojega sina Mohameda bin Salmana pa za namestnika prestolonaslednika.<ref>{{Navedi novice|first=Samuel|last=Osborne|title=King Salman: The man in charge of the 'most dangerous man in the world'|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|work=[[The Independent]]|date=22 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615135848/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Konec leta 2015 je bin Salman na srečanju med svojim očetom in ameriškim predsednikom [[Barack Obama|Barackom Obamo]] prekršil protokol in imel monolog, v katerem je kritiziral [[zunanja politika ZDA|zunanjo politiko Združenih držav Amerike]]. Ko je decembra 2015 napovedal protiteroristično vojaško zavezništvo islamskih držav, so nekatere vpletene države dejale, da se z njimi niso posvetovale.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> [[Slika:Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud,_March_2017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg/220px-Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] govori z bin Salmanom, Washington, DC, 14. marca 2017]] Glede svoje vloge v vojaški intervenciji je bin Salman dal svoj prvi uradni intervju 4. januarja 2016 za ''[[The Economist]]'', ki ga je označil za "arhitekta vojne v Jemnu". Zanikal je naslov in pojasnil mehanizem institucij odločanja, ki so dejansko deležne intervencije, vključno s svetom za varnostne in politične zadeve, ministrstvom za zunanje zadeve s savdske strani. Dodal je, da so Hutiji oblast v jemenski prestolnici Sana uzurpirali že pred tem, ko je sam postal obrambni minister.<ref>{{Navedi novice|title=Transcript: Interview with Muhammad bin Salman|url=http://www.economist.com/saudi_interview|accessdate=11 January 2016|work=[[The Economist]]|date=6 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110130709/http://www.economist.com/saudi_interview|archivedate=10 January 2016}}</ref><ref name="arrogantsaudi">{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|work=The Independent|date=10 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> Kot odgovor na grožnjo [[Islamska država|Islamske države]] je bin Salman decembra 2015 ustanovil Islamsko vojaško koalicijo za boj proti terorizmu (IMCTC), islamsko zavezništvo proti terorizmu pod vodstvom Savdske Arabije.<ref>{{Navedi novice|first=Noah|last=Browning|first2=John|last2=Irish|date=15 December 2015|title=Saudi Arabia announces 34-state Islamic military alliance against terrorism|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|work=[[Reuters]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180608232158/https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|archivedate=8 June 2018}}</ref> Prvo srečanje IMCTC je potekalo v Riadu novembra 2017, udeležili so se ga obrambni ministri in uradniki iz 41 držav.<ref>{{Navedi novice|first=Bethan|last=McKernan|date=27 November 2017|title=More than 40 Islamic countries just met and vowed to wipe terrorism off the map|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|work=[[The Independent]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180318113139/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|archivedate=18 March 2018}}</ref> === Prestolonaslednik === 21. junija 2017 je kralj Salman kot prestolonaslednika odstavik bin Neyefa in na to mesto postavil Bin Salmana.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|title=Mohammed bin Salman named Saudi Arabia's crown prince|website=[[Al Jazeera]]|date=21 June 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170621091448/http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|archivedate=21 June 2017}}</ref> Sprememba nasledstva je bila decembra 2015 napovedana z nenavadno odkritim in javnim dopisom, ki ga je objavila nemška [[Zvezna obveščevalna služba (Nemčija)|zvezna obveščevalna služba]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|title=Saudi Arabia 'destabilising Arab world', German intelligence warns|website=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|first=Justin|last=Huggler|date=2 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160109000950/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|archivedate=9 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire: German intelligence memo shows the threat from the kingdom's headstrong defence minister|first=Patrick|last=Cockburn|date=9 January 2016|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> kar je nemška vlada pozneje zavrnila.<ref name="NYT rebukes">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|title=Germany Rebukes Its Own Intelligence Agency for Criticizing Saudi Policy|first=Alison|last=Smaledec|date=3 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170707214349/https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|archivedate=7 July 2017|work=[[The New York Times]]}}</ref> Na dan, ko je bin Salman postal prestolonaslednik, ga je ameriški predsednik [[Donald Trump]] poklical, da bi mu "čestital za njegovo nedavno povišanje". Trump in novi prestolonaslednik sta po navedbah [[Bela hiša|Bele hiše]] obljubila "tesno sodelovanje" pri varnostnih in gospodarskih vprašanjih, voditelja pa sta razpravljala tudi o potrebi po prekinitvi podpore [[Terorizem|terorizmu]], nedavnem diplomatskem sporu s [[Katar|Katarjem]] in prizadevanjih za varnost miru med Izraelom in Palestinci. <ref>{{Navedi splet|first=Jake|last=Miller|url=https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/|title=Trump congratulates newly-elevated Saudi Arabian crown prince|website=[[CBS News]]|date=June 21, 2017|accessdate=12 August 2019|archivedate=12 August 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190812164333/https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/}}</ref> Bin Salman je aprila 2017 za ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' povedal, da bi brez ameriškega kulturnega vpliva na Savdsko Arabijo "končali kot [[Severna Koreja]]."<ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|title=A young prince is reimagining Saudi Arabia. Can he make his vision come true?|first=David|last=Ignatius|date=20 April 2017|work=[[The Washington Post]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170710065344/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|archivedate=10 July 2017}}</ref> === Čista leta 2017 === Maja 2017 je bin Salman javno posvaril: "Potrjujem vam, nihče ne bo preživel v primeru korupcije – kdorkoli že je, tudi če je princ ali minister".<ref name="auto1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|title=The Saudi Purge Isn't Just a Power Grab|first=Peter|last=Waldman|first2=Glen|last2=Carey|website=[[Bloomberg Businessweek]]|date=9 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111224358/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|archivedate=11 November 2017|accessdate=12 November 2017}}</ref> Novembra 2017 je ukazal hišni pripor za približno 200 bogatih poslovnežev in princev v [[Ritz-Carlton, Riad|hotelu Ritz Carlton v Riadu]].<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}</ref> 4. novembra 2017 je savdski tisk objavil aretacijo savdskega princa in milijarderja [[Al-Waleed bin Talal|Al-Waleeda bin Talala]], pogostega komentatorja novic v angleškem jeziku in glavnega delničarja [[Citi|Citija]], [[News Corp (2013–danes)|News Corpa]] in [[Twitter|Twitterja]], ter več kot 40 princev in ministrov po nalogu prestolonaslednika, in sicer zaradi obtožb korupcije in [[Pranje denarja|pranja denarja]].<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref> Med drugimi aretiranimi ali odpuščenimi v čistki so bili Mutaib bin Abdulah, vodja [[Nacionalna garda Savdske Arabije|nacionalne garde Savdske Arabije]]; [[Adel Fakeih]], minister za gospodarstvo in načrtovanje; in poveljnik savdskih pomorskih sil, admiral Abdullah bin Sultan bin Mohammed Al-Sultan.<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref><ref name="NYT">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|url=https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|title=Saudi Arabia Arrests 11 Princes, Including Billionaire Waleed bin Talal|work=[[The New York Times]]|date=November 4, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171108003504/https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|archivedate=8 November 2017}}</ref> Tisti, ki so bili aretirani v hotelu Ritz Carlton, so doživeli t. i. "noč pretepa".<ref name=":5">{{Navedi splet|date=2020-11-19|title='Night of the beating': details emerge of Riyadh Ritz-Carlton purge|url=http://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating|accessdate=2021-10-19|website=the Guardian|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019054642/https://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating}}</ref> Večino so pretepli, nekatere pa privezali na stene v stresnih položajih kot del mučenja savdskih agentov.<ref name=":5" /> Zasliševalci so imeli malo podatkov o premoženju zaslišancev zunaj države, zato so želeli izvedeti več o njihovem imetju v tujini, medtem ko žrtve niso vedele, zakaj so bile pridržane.<ref name=":5" /> Pridržanim so grozili z izsiljevanjem.<ref name=":5" /> Na neki točki so zasliševalci žrtvam rekli, naj se obrnejo na svoje bančne menedžerje v [[Ženeva|Ženevi]] in drugod ter zahtevajo velike vsote denarja in bili presenečeni zaradi svoje nestrokovnosti, da sredstva niso v celoti v gotovini.<ref name=":5" /> Švicarske banke so nekatere transakcije prepoznale kot pod [[Prisila|prisilo]] in nekatere od njih tudi ustavile.<ref name=":5" /> Postopki so tekli mimo prava, niti ni bilopogajanj o priznanju krivde.<ref name=":5" /> Ameriški uradniki so dejanja opisali kot "prisilo, zloraba in mučenje".<ref name=":6">{{Navedi splet|title=How Saudi Arabia's crown prince crushed his rivals at the Ritz|url=https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396|accessdate=2021-10-19|website=NBC News|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019042319/https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396}}</ref> Pripornikom so odrekali spanje, jim pokrivali glave in jih pretepli.<ref name=":6" /> Sedemnajst jih je bilo treba hospitalizirati.<ref name=":6" /> Po mnogih dneh so preostale pripornike premestili v [[zapor Al-Ha'ir]], nekaterim izpuščenim pa je prepovedano potovati v tujino.<ref name=":6" /> Ena od hipotez za aretacije je bila, da so bile del grabljenja oblasti s strani bin Salmana. ''[[The New York Times|New York Times]]'' je zapisal: Trump je izrazil podporo potezi in tvitnil: "Zelo zaupam v kralja Salmana in prestolonaslednika Savdske Arabije, natančno vesta, kaj delata .... Nekateri od tistih, ki jih grobo obravnavajo, že leta 'molzejo' svojo državo!"<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/realDonaldTrump/status/927673257230327808|title=I have great confidence in King Salman and the Crown Prince of Saudi Arabia, they know exactly what they are doing....Some of those they are harshly treating have been 'milking' their country for years!|first=Donald J.|last=Trump|authorlink=Donald J. Trump|date=6 November 2017|website=[[Twitter]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110163051/https://twitter.com/realdonaldtrump/status/927673257230327808|archivedate=10 November 2017|accessdate=11 November 2017}}</ref> Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je nekaj dni po čistki obiskal Riad, je na vprašanje o čistki izjavil, da "to ni vloga predsednika in podobno ne bi pričakoval, da bi voditelj tuje države prišel in posegel v domače zadeve."<ref>{{Navedi novice|first=Abdullah|last=Al-Shihri|first2=Aya|last2=Batrawyi|url=http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|title=More than 200 detained in Saudi Arabia in $100 billion corruption sweep|date=October 25, 2017|work=[[Chicago Tribune]]|agency=[[Associated Press]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111051249/http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|archivedate=November 11, 2017|accessdate=November 11, 2017}}</ref> Savdska vlada je 30. januarja 2019 objavila poročilo dela protikorupcijskega odbora.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379|title=Statement by the Royal Court: Anti Corruption Committee Concludes Its Tasks The official Saudi Press Agency|website=spa.gov.sa|accessdate=25 February 2019|archivedate=31 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190131041054/https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html|title=Saudi king presented with final corruption crackdown report, $107 bln recovered|website=[[Al Arabiya]]|language=en|date=30 January 2019|accessdate=25 February 2019|archivedate=3 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190203151830/http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html}}</ref> Glede na indeks zaznave korupcije Savdska Arabija počasi izboljšuje svoj javni sektor, medtem ko so številke za leto 2016 pokazale oceno 46, pri čemer 0 pomeni visoko korupcijo, indeks daje Savdski Arabiji oceno 49 v letu 2017 in 2018 ter 53 leta 2019, kar je najvišji rezultat, ki ga je doslej dosegla Savdska Arabija.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019 for New Zealand|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl|accessdate=February 15, 2021|website=Transparency.org|language=en|archivedate=18 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210318035040/https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl}}</ref> == Administracija == Ideologija Bin Salmana je bila opisana kot [[Nacionalizem|nacionalistična]]<ref>{{Navedi novice|date=10 August 2018|work=[[The New York Times]]|title=Beating Up on Canada Again: the Canada Letter|url=https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|quote=Prince Mohammed is a Saudi nationalist|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812223505/https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|archivedate=12 August 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|title=Saudi Arabia's Dark Nationalism|date=2 June 2018|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181840/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|archivedate=12 August 2018}}</ref> in [[Populizem|populistična]]<ref>{{Navedi novice|work=Politico|title=Saudi Arabia's Populist King in Waiting|date=22 September 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|accessdate=23 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171124210619/https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|archivedate=24 November 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=Financial Times|title=Saudi Arabia's corruption crackdown risks scaring off investors|date=30 January 2018|url=https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|quote=MbS, who also controls foreign and defence policy, has combined populism at home with hawkish nationalism abroad|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812213033/https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|archivedate=12 August 2018}}</ref> s [[Konservatizem|konservativnim]] odnosom do politike ter [[Liberalizem|liberalnim]] stališčem do gospodarskih in socialnih vprašanj.<ref>{{Navedi novice|work=[[The Times]]|title=Heir's modernising vision risks conservative discontent|date=22 June 2017|quote=Prince Mohammed's vision is conservative in a political sense — he will be an autocratic king — but it is socially more liberal.|url=https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9|accessdate=12 August 2018|archivedate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181814/https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9}}</ref><ref name="Winkler_authoritarian">{{Navedi knjigo|first=Theodor|last=Winkler|title=The Dark Side of Globalization|publisher=LIT Verlag Münster|year=2018|page=192|quote=combines a more liberal economic and societal system with reinforced authoritarian rule}}</ref> Nanj so močno vplivala stališča njegovega nekdanjega svetovalca [[Saud al-Qahtani|Sauda al-Qahtanija]]<ref>{{Navedi novice|date=22 October 2018|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|title=How the man behind Khashoggi murder ran the killing via Skype|accessdate=10 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126084543/https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|archivedate=26 November 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=GQ|title=Spotlight: Inside the stricken court of crown prince Mohammed Bin Salman|date=27 December 2018|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman|accessdate=10 January 2019|archivedate=13 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190113153624/https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman}}</ref> in prestolonaslednika Abu Dabija [[Mohammed bin Zayed|Mohameda bin Zayeda]].<ref name="Politico">{{Navedi novice|work=Politico|title=Meet the Two Princes Reshaping the Middle East|date=13 June 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180703050404/https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|archivedate=3 July 2018}}</ref><ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}</ref> Njegov stil vladanja je novinarka [[Rula Jebreal]] opisala kot izjemno brutalen, [[Džamal Hašokdži|Džamal Hašogdži]] in Theodor Winkler pa avtoritarnega.<ref name="Winkler_authoritarian" /> [[Slika:The_Prime_Minister,_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia,_Mohammed_bin_Salman,_at_G20_Summit_2016,_in_Hangzhou,_China_on_September_04,_2016.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/The_Prime_Minister%2C_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia%2C_Mohammed_bin_Salman%2C_at_G20_Summit_2016%2C_in_Hangzhou%2C_China_on_September_04%2C_2016.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Bin Salman z indijskim premierjem [[Narendra Modi|Narendro Modijem]] na vrhu skupine G20 Hangzhou leta 2016]] Decembra 2017 je bin Salman kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da [[Združene države so priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela|priznajo Jeruzalem]] kot prestolnico Izraela.<ref>{{Navedi novice|title=Who's Speaking Out Against Trump's Jerusalem Move|url=https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl|work=J Street|date=12 December 2017|accessdate=18 September 2019|archivedate=7 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707165017/https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl}}</ref> Marca 2018 je [[Turčija|Turčijo]] označil za del "trikotnika zla" poleg [[Iran|Irana]] in [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].<ref>{{Navedi novice|title=Iran dismisses Saudi talk of 'triangle of evil' as 'childish'|url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|work=Al-Monitor|date=8 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180311231041/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|archivedate=11 March 2018}}</ref><ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}</ref> Leta 2018 je izrazil svojo podporo judovski domovini [[Izrael|Izraelu]].<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince says Israelis have right to their own land|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|accessdate=25 June 2018|work=[[Reuters]]|date=3 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180614021921/https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|archivedate=14 June 2018}}</ref> To je prvič, da je višji savdski član kraljeve družine javno izrazil takšno stališče.<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince recognizes Israel's right to exist, talks up future ties|url=https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Times of Israel]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625214415/https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|archivedate=25 June 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Goldberg|first=Jeffrey|title=Saudi Crown Prince: Iran's Supreme Leader 'Makes Hitler Look Good|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Atlantic]]|date=2 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624213648/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|archivedate=24 June 2018}}</ref> Septembra 2019 je bin Salman obsodil načrte izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] o priključitvi vzhodnega dela zasedenega [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], znanega kot [[Dolina reke Jordan|Jordanska dolina]].<ref>{{Navedi novice|title=UN condemns Israeli PM's West Bank annexation plans|url=https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863|work=[[CBC News]]|date=11 September 2019|accessdate=18 September 2019|archivedate=11 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190911210919/https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863}}</ref> Savdska Arabija je pod vodstvom bin Salmana okrepila odnose z ruskim voditeljem [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Klippenstein|first=Ken|date=2022-02-23|title=Saudi-Russia Collusion Is Driving Up Gas Prices — and Worsening Ukraine Crisis|url=https://theintercept.com/2022/02/23/ukraine-russia-gas-prices-saudi-arabia-biden/|accessdate=2022-02-25|website=The Intercept|language=en-US}}</ref> Leta 2016 je bin Salman podpisal sporazum o sodelovanju z [[Rusija|Rusijo]] na svetovnih naftnih trgih.<ref name=":7" /> Potem ko je bil bin Salman obtožen umora Džamala Hašogdžija, je bil Putin eden redkih svetovnih voditeljev, ki je javno sprejel bin Salmana.<ref name=":9">{{Navedi novice|last=Kerr|first=Simeon|last2=Al-Atrush|first2=Samer|last3=England|first3=Andrew|date=2022-02-28|title=Gulf states' neutrality on Ukraine reflect deeper Russian ties|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/5e3b0998-705f-46c4-8010-9972b3c8a847|accessdate=2022-02-28}}</ref> Leta 2021 je bin Salman podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=How could the Ukraine crisis affect the Middle East? {{!}} DW {{!}} 16.02.2022|url=https://www.dw.com/en/how-could-the-ukraine-crisis-affect-the-middle-east/a-60802745|accessdate=2022-02-25|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> === Savdska naftna industrija === [[Slika:Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_(2018-06-14)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg/220px-Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg|sličica| Bin Salman z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] v Moskvi v Rusiji 14. junija 2018]] Savdska Arabija, največja proizvajalka [[Organizacija držav izvoznic nafte|OPEC]], ima druge največje zaloge nafte na svetu. 28. septembra 2021 se je svetovalec ameriškega predsednika [[Joe Biden|Joeja Bidna]] za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom v Savdski Arabiji, da bi razpravljala o visokih [[Cene nafte|cenah nafte]].<ref>{{Navedi novice|title=Top White House aide discussed oil prices with Saudi Arabia|url=https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/|work=Reuters|date=1 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026221825/https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/}}</ref> [[Svetovna energetska kriza 2021|Rekordno visoke cene energije]] je povzročilo svetovno povečanje povpraševanja, ko je svet zapustil gospodarsko recesijo, ki jo je povzročil COVID-19, zlasti zaradi velikega povpraševanja po energiji v Aziji.<ref>{{Navedi novice|title=Energy crunch: How high will oil prices climb?|url=https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb|work=Al-Jazeera|date=27 September 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028113744/https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Oil analysts predict a prolonged rally as OPEC resists calls to ramp up supply|url=https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html|work=CNBC|date=5 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026180630/https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=OPEC-Plus in Driver's Seat As Global Energy Crisis Intensifies|url=https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/|work=Natural Gas Intelligence|date=6 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028054901/https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/}}</ref> [[Odnosi med Rusijo in Savdsko Arabijo]] so se razvili pod Mohamedom bin Salmanom, kar je obema narodoma omogočilo združevanje pri odločitvah o izvozu nafte.<ref>{{Navedi novice|title=Exclusive: Saudi Arabia doubles second-quarter Russian fuel oil imports for power generation|url=https://www.reuters.com/business/energy/exclusive-saudi-arabia-doubles-q2-russian-fuel-oil-imports-power-generation-2022-07-14/|work=Reuters|date=15 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Putin discusses oil market with Saudi crown prince who hosted Biden last week|url=https://www.reuters.com/world/putin-saudi-crown-prince-underline-importance-opec-framework-kremlin-2022-07-21/|work=Reuters|date=21 July 2022}}</ref> == Avtoritarnost == Bin Salman vodi represivni avtoritarni režim v Savdski Arabiji. Aktivisti za človekove pravice in pravice žensk v Savdski Arabiji se redno soočajo z zlorabami in mučenjem s strani režima.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-10-01|title=Critics cite worsening Saudi repression two years after journalist's gruesome slaying|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying|accessdate=2021-07-18|website=Los Angeles Times|language=en-US|archivedate=6 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210806151419/https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying}}</ref> Kritike, novinarje in nekdanje insajderje mučijo in ubijajo.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Saudi Arabia Case Study {{!}} Understanding Transnational Repression|url=https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia|accessdate=2021-07-18|website=Freedom House|language=en|archivedate=18 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210718172141/https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia}}</ref> Režim se je lotil savdskih disidentov, ki se nahajajo v tujini, najbolj znanega [[Džamal Hašokdži|Jamala Hašogdžija]], kolumnista ''[[The Washington Post|The Washington Posta]]'', ki ga je režim umoril.<ref name=":2" /> Bin Salman je množične aretacije borcev za človekove pravice utemeljil kot nujne za izvedbo reform v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}</ref> Bin Salman je v času svojega vodenja vse bolj utrjeval oblast v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms "The High Cost of Change"]. ''Human Rights Watch''. 4 November 2019. [https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms Archived] from the original on 18 July 2021<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">18 July</span> 2021</span>.</cite></ref> Močno je omejil pooblastila [[Savdska verska policija|savdske verske policije]].<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMazzettiHubbard2016">Mazzetti, Mark; Hubbard, Ben (16 October 2016). [https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html "Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition"]. ''[[The New York Times]]''. p.&nbsp;A1. [https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html Archived] from the original on 16 October 2016<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 October</span> 2016</span>.</cite></ref> == Kontroverze == [[Slika:Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg/220px-Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|sličica| Protest v [[London|Londonu]] proti državniškemu obisku bin Salmana v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], 7. marec 2018]] [[Slika:Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_(40062275145).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e9/Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg/220px-Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg|sličica| Ameriški obrambni minister James Mattis z bin Salmanom, 22. marec 2018]] === Vera === Po besedah Davida Ottawaya iz [[Mednarodni center za učenjake Woodrowa Wilsona|Wilsonovega centra]] je bilo "od vseh" bin Salmanovih "domačih reform" najbolj "konsekventno" in "še posebej tvegano" njegovo delo, "ki postavlja na stranski tir vahabitske učenjake in pridigarje v kraljevini, ki še vedno vodijo milijone privržencev v državi in širše«.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}</ref> Bin Salmanovo vabilo "nenehnega toka zahodnih pevcev in pevk, skupin, plesalcev in celo ameriških rokobork", da nastopijo v Savdski Arabiji, je v popolnem nasprotju z verskimi konservativci, ki so "nenehno pridigali" proti takšnemu odpiranju kraljestva v "sekularno zahodno kulturo".<ref name="Ottaway-wilson-2021" /> Novinar [[Graeme C.A. Wood|Graeme Wood]] piše, "Je težko pretiravati, kako drastično bo to odrivanje islamskega prava spremenilo Savdsko Arabijo."<ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}</ref> ==== Omejitve verske policije ==== Leta 2016 je bin Salman sprejel ukrepe za drastično zmanjšanje pooblastil "Odbora za spodbujanje kreposti in preprečevanje slabosti" (CPVPV) oz. islamske verske policije.<ref name="arabnews">{{Navedi splet|url=http://www.arabnews.com/news/910016|title=Haia can't chase, arrest suspects|website=arabnews.com|accessdate=14 April 2016|date=14 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.google.com/books/edition/Islam_in_Saudi_Arabia/GQPhBwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PA66|page=66|last=Commins, David Dean|title=Islam in Saudi Arabia|publisher=I.B. Tauris|year=2015|isbn=9781848858015}}</ref>CPVPV-ju, ki je imel na tisoče policistov in pooblastila za aretacijo, pridržanje in zasliševanje osumljenih kršitve šeriata, je bilo prepovedano "zasledovati, zasliševati, zahtevati identifikacijo, aretirati in pridržati vsakogar, ki je osumljen zločin".<ref name="BASHRAHEEL-22-9-2019">{{Navedi novice|last=Bashraheel|first=Aseel|title=Rise and fall of the Saudi religious police|url=https://www.arabnews.com/node/1558176/saudi-arabia|accessdate=28 February 2021|agency=Arab News|date=22 September 2019}}</ref> ==== Spremembe v islamski teologiji ==== Bin Salman pravi, da je "V islamskem pravu vodja islamske ustanove ''wali al-amr'' <ref name="Brown-2019">{{Navedi časopis|last=Brown|first=Nathan J.|date=5 March 2019|title=Who or What Is the Wali al Amr: the Unposed Question|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3346372|ssrn=3346372|access-date=5 March 2022}}</ref> (arabsko: وَلِيّ الأمر), vladar. <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref> Medtem ko so se savdski vladarji "zgodovinsko držali proč od vere" in "izvajali" vprašanja teologije in verskega prava "velikobradim", tradicionalno konservativnim in ortodoksnim verskim učenjakom, ima bin Salman "diplomo iz prava na Univerzi kralja Sauda" in "hvali svoje znanje in prevlado nad kleriki," pravi novinar Wood. Je "verjetno edini voditelj v arabskem svetu, ki ve kaj o islamski epistemologiji in pravni praksi", pravi (sekularni) učenjak islamskega prava [[Bernard Haykel]]. V intervjuju, ki ga je 25. aprila 2021 predvajala televizija v Savdski Arabiji, je bin Salman kritiziral predanost savdskih verskih voditeljev [[Vahabizem|vahabitskim]] doktrinam "v jeziku, ki ga savdski monarh še nikoli ni uporabljal", in dejal, da "ni določenih šol mišljenja in ni nezmotljivih oseb«, in da bi [[Fatva|fatve]] »morale temeljiti na času, kraju in miselnosti, v kateri so bile izdane«, namesto da bi jih obravnavali kot nespremenljive.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOttaway2021">Ottaway, David (6 May 2021). [https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment "Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment"]. ''Wilson Center, Viewpoint Series''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref><blockquote>pojasnjeno, da [[Šeriatsko pravo|islamsko pravo]] temelji na dveh besedilnih virih: [[Koran|Koranu]] in [[Suna|suni]] ali na primeru preroka [[Mohamed|Mohameda]], zbranih v več deset tisočih fragmentih iz prerokovega življenja in izrekov. Nekatera pravila – ne veliko – izhajajo iz nedvoumne zakonodajne vsebine Korana, je dejal, in glede njih ne more storiti ničesar, tudi če bi hotel. Toda ti prerokovi izreki (imenovani hadis ), kot je pojasnil, nimajo vsi enake vrednosti kot pravni viri, in rekel je, da ga zavezuje le zelo majhno število, katerih zanesljivost je 1400 let kasneje neoporečna. Vsak drug vir islamskega prava, je dejal, je odprt za razlago - in zato ima pravico, da jih razlaga, kot se mu zdi primerno. Učinek tega manevra je, da se približno 95 odstotkov islamske zakonodaje vrže v peskovnik savdske zgodovine in pusti MBS svobodo, da počne, kar hoče. "Kratek je stik s tradicijo," je dejal Haykel. "Ampak on to počne na islamski način. Pravi, da je zelo malo stvari, ki so v islamu določene brez spora. To mu prepušča, da določi, kaj je v interesu muslimanske skupnosti. Če to pomeni odpiranje kinodvoran, dovoljenje turistom ali ženskam na plažah ob Rdečem morju, potem naj bo tako.« <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref></blockquote> === Odnosi z Donaldom Trumpom === Avgusta 2016 se je [[Donald Trump Jr.]] srečal z odposlancem, ki je zastopal Mohammeda bin Salmana in Mohammeda bin Zajeda iz [[Abu Dabi|Abu Dabija]]. Odposlanec je ponudil pomoč Trumpovi predsedniški kampanji.<ref name="nytimes">"[https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html Trump Jr. and Other Aides Met With Gulf Emissary Offering Help to Win Election] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180613204813/https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html|date=13 June 2018}}". ''The New York Times''. 19 May 2018.</ref> Na srečanju so sodelovali [[Joel Zamel]], [[Izrael|izraelski]] specialist za manipulacijo družbenih medijev, libanonsko-ameriški poslovnež [[George Nader (poslovnež)|George Nader]] in ustanovitelj [[Academi|Blackwater]] [[Erik Prince]].<ref>"[https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1 Trump Jr. met Gulf princes' emissary in 2016 who offered campaign help] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180520133603/https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1|date=20 May 2018}}". Reuters. 19 May 2018.</ref><ref name="nytimes" /> [[Slika:President_Trump_at_the_G20_(48162361462).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg/220px-President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] z bin Salmanom junija 2019]] Po Trumpovi izvolitvi je bila podpora bin Salmanu opisana kot eno redkih vprašanj, s katerimi sta se strinjala tekmeca Bele hiše [[Jared Kushner]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]].<ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}<cite class="citation magazine cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east "A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East"]. ''[[The New Yorker]]''. 9 April 2018. [https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east Archived] from the original on 9 August 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2018</span>.</cite></ref> Bin Salman je bil nato povabljen v [[Bela hiša|Belo hišo]] in deležen obravnave, ki jo diplomatski protokol običajno daje voditeljem tujih držav, medtem ko je bil takrat le namestnik prestolonaslednika.<ref name="kushner" /> Kasneje je branil prepoved potovanja Trumpove administracije za državljane sedmih večinsko muslimanskih držav in izjavil, da "Saudova Arabija ne verjame, da ta ukrep cilja na muslimanske države ali vero islam".<ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|date=20 May 2017|title=Saudi Arabia Has High Hopes for Trump|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404115332/https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/}}</ref> Kushner se je tudi vprašal, kako bi lahko ZDA podprle princa Mohameda v procesu nasledstva.<ref name="kushner">{{Navedi novice|work=[[New York Times]]|title=The Wooing of Jared Kushner: How the Saudis Got a Friend in the White House|date=8 December 2018|url=https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404151327/https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html}}</ref> Potem ko je bin Salman postal prestolonaslednik, naj bi Trump dejal: "Našega človeka smo postavili na vrh".<ref>{{Navedi novice|work=[[Al-Jazeera]]|title='We put our man on top', Trump said on MBS, book claims|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html|date=5 January 2018|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404125246/https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html}}</ref> Trump je sprva podpiral [[2017–19 Katarska diplomatska kriza|blokado Katarja pod vodstvom Savdske Arabije]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Donald Trump tweets support for blockade imposed on Qatar|date=6 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade|accessdate=4 April 2019|archivedate=2 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210202072311/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade}}</ref> kljub nasprotovanju državnega sekretarja [[Rex Tillerson|Rexa Tillersona]] in obrambnega ministra [[James Mattis|Jamesa Mattisa]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Qatar blockade exposes rifts in Trump administration's 'peculiar' foreign policy|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114059/https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy}}</ref> čeprav je pozneje spremenil svoje stališče.<ref>{{Navedi novice|date=9 April 2018|title=Qatar Charm Offensive Appears to Have Paid Off, U.S. Officials Say|url=https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html|work=[[New York Times]]|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404142758/https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html}}</ref> Bin Salman naj bi kasneje trdil, da je Kushner nudil obveščevalno pomoč domačim tekmecem bin Salmana med [[2017–19 Čistka v Savdski Arabiji|čistko v Savdski Arabiji (2017–2019)]]<ref>{{Navedi novice|work=[[The Intercept]]|title=Saudi Crown Prince Boasted That Jared Kushner Was "In His Pocket"|date=21 March 2018|url=https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404192553/https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/}}</ref>, ki ji je Trump osebno izrazil v podporo.<ref>{{Navedi novice|work=[[Reuters]]|date=7 November 2017|title=Trump praises Saudi purge, voices confidence in King, Crown Prince|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114058/https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM}}</ref> Trump in njegova administracija sta prav tako odločno podprla bin Salmana med globalnim odzivom po atentatu na Jamala Hašogdžija.<ref>{{Navedi novice|work=[[CNBC]]|title=Trump says US stands with Saudi Arabia despite journalist Khashoggi's killing|date=20 November 2018|url=https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114057/https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html}}</ref> === Odnosi z Bidnovo administracijo === [[Slika:President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries,_Egypt,_Iraq,_and_Jordan.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg/220px-President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim predsednikom [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] na vrhu GCC +3 v [[Džeda|Džedi]], Savdska Arabija, 16. julij 2022]] Leta 2019, v času Trumpove vlade, je [[Joe Biden]] kritiziral bin Salmana in ga opisal kot izgnanca zaradi umora savdskega novinarja [[Džamal Hašogdži|Džamala Hašogdžija]] leta 2018.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}</ref> Julija 2021, šest mesecev po Bidnovem predsedovanju, je bin Salmanov brat princ Khalid, namestnik savdskega obrambnega ministra, obiskal ZDA. To je bilo prvo srečanje med visokimi ameriškimi in savdskimi uradniki po umoru [[Džamal Hašogdži|Hašogdžija]].<ref>{{Navedi novice|last=Gardner|first=Frank|date=14 July 2021|title=Khashoggi murder: US softens towards Saudi leader|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786|work=BBC News|accessdate=17 November 2021|archivedate=17 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117141936/https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786}}</ref> Septembra 2021 se je Bidnov svetovalec za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom. Na srečanju je bin Salman na koncu kričal na Sullivana, potem ko je načel temo umora.<ref name=":8" /> Potem ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je Savdska Arabija zavrnila prošnje ZDA za povečanje [[Seznam držav po proizvodnji nafte|proizvodnje nafte]] in tako zmanjšala rusko vojno financiranje.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFCloud2022">Cloud, Stephen Kalin, Summer Said and David S. (19 April 2022). [https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578 "How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point"]. ''Wall Street Journal''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0099-9660 0099-9660]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 April</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|last=Lonas|first=Lexi|title=Saudi, UAE leaders declined calls with Biden amid Ukraine conflict: report|url=https://thehill.com/homenews/administration/597436-saudi-uae-leaders-declined-calls-with-biden-amid-ukraine-conflict|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|date=8 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Mohammed bin Salman Has Leverage on Biden—and Is Using It|url=https://foreignpolicy.com/2022/03/24/mohammed-bin-salman-saudi-ukraine-oil-biden-opec/|work=Foreign Policy|date=24 March 2022}}</ref> ''Wall Street Journal'' je aprila 2022 zapisal, da so ameriško-savdski odnosi na "najnižji točki v zadnjih desetletjih".<ref name=":8" /> Aprila 2022 je direktor CIA [[William Joseph Burns|William Burns]] odpotoval v Savdsko Arabijo, da bi se srečal z bin Salmanom in ga prosil, naj poveča proizvodnjo nafte v državi. Pogovarjala sta se tudi o nakupu savdskega orožja s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]].<ref>{{Navedi novice|title=Inside the Secret Meeting Between the CIA Director and Saudi Crown Prince|url=https://theintercept.com/2022/05/13/saudi-arabia-cia-secret-meeting-mohammed-bin-salman/|work=The Intercept|date=May 13, 2022}}</ref> === Prekinil vezi s Katarjem === Reuters je poročal, da je bin Salman rekel, da bi lahko bil spor s [[Katar|Katarjem]] dolgotrajen, in ga primerjal z [[Ameriški embargo proti Kubi|ameriškim embargom proti Kubi]], ki so ga uvedli pred 60 leti, vendar je zmanjšal njegov vpliv in zalivski emirat označil za "manjšega od ulice v [[Kairo|Kairu]]". Savdska Arabija, [[Združeni arabski emirati]], [[Egipt]] in [[Bahrajn]] so prekinili diplomatske in trgovinske povezave s Katarjem (junija 2017) ter prekinili zračne in ladijske poti z največjim svetovnim izvoznikom utekočinjenega zemeljskega plina, ki je dom [[Letalska baza Al Udeid|največje ameriške vojaške baze]] v regiji."<ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW "Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media"]. ''[[Reuters]]''. 7 March 2018. [https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW Archived] from the original on 20 December 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 December</span> 2018</span>.</cite></ref> === Odstop Saada Haririja === Novembra 2017 je bin Salman ob obisku Savdske Arabije libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]] pozval k odstopu. Bin Salman je verjel, da je Hariri v žepu [[Hezbolah|Hezbolaha]], ki ga podpira [[Iran]] in je glavna politična sila v [[Libanon|Libanonu]]. Hariri je bil na koncu izpuščen, vrnil se je v Libanon in razveljavil svoj odstop.<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBergen2018">Bergen, Peter (17 November 2018). [https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html "Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis"]. ''[[CNN]]''. [https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html Archived] from the original on 4 November 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">13 January</span> 2019</span>.</cite></ref> === Savdsko-kanadski spor === [[Chrystia Freeland]], [[Kanada|kanadska]] ministrica za zunanje zadeve, je 2. avgusta 2018 na Twitterju izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost Kanade zaradi nedavne aretacije [[Samar Badawi]], aktivistke za človekove pravice in sestre zaprtega savdskega blogerja [[Raif Badawi|Raifa Badawija]], ter pozvala k izpustitvi borcev za [[človekove pravice]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|title=Saudi Arabia expels Canadian ambassador, freezes trade in human rights dispute|last=Jon Gambrell|agency=Associated Press|work=Toronto Star|date=5 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180824092039/https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|archivedate=24 August 2018}}</ref> Kot odgovor na kritike Kanade je Savdska Arabija izgnala kanadskega veleposlanika in zamrznila trgovino s Kanado.<ref>{{Navedi novice|title='We don't have a single friend': Canada's Saudi spat reveals country is alone|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|work=The Guardian|date=11 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181022140408/https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|archivedate=22 October 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=U.S. refuses to back Canada in Saudi Arabia dispute|url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|work=The Globe and Mail|date=7 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181030034807/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|archivedate=30 October 2018}}</ref> ''[[Toronto Star]]'' je poročal, da je soglasje med analitiki pokazalo, da so dejanja, ki jih je sprejel bin Salman, "Opozorilo svetu - in savdskim aktivistom za človekove pravice - da se z njegovo Savdsko Arabijo ne gre šaliti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|title=On Saudi Arabia, Canada's stance is principled — but conflicted|website=Toronto Star|date=10 August 2018|accessdate=11 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810191845/https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|archivedate=10 August 2018}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_(30421982117).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]], 16. oktobra 2018]] [[Slika:Asiri_and_MbS.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Asiri_and_MbS.png/200px-Asiri_and_MbS.png|sličica|208x208_pik| [[Ahmad Asiri (general)|Ahmad Asiri]] (desno) in bin Salman (levo) leta 2016]] === Kitajska koncentracijska taborišča za muslimane === Februarja 2019 je bin Salman branil [[Ljudska republika Kitajska|kitajska]] [[Prevzgojna taborišča Xinjiang|prevzgojna taborišča Šindžjang]] za [[Ujguri|Ujgure]] in muslimane, rekoč, da "Ima Kitajska pravico do izvajanja protiterorističnih in deekstremizirajočih dejavnosti za svojo nacionalno varnost." Bin Salmanove izjave so bile deležne hudih kritik po vsem svetu.<ref name="xinjiang">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to put Uighur Muslims in concentration camps|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/|work=The Daily Telegraph|last=Ensor|first=Josie|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191114165603/https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman Defends China's Use of Concentration Camps for Muslims During Visit to Beijing|url=https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592|work=Newsweek|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=10 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191010075307/https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592}}</ref><ref name="camps">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defended China's imprisonment of a million Muslims in internment camps, giving Xi Jinping a reason to continue his 'precursors to genocide'|url=https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2|work=Business Insider|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190914053501/https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2}}</ref> [[Komunistična partija Kitajske|Kitajska komunistična partija]] je zaprla do 2&nbsp;milijonov [[Ujguri|Ujgurov]] in drugih pretežno [[Islam na Kitajskem|muslimanskih]] etničnih manjšin v severozahodni kitajski provinci [[Šindžjang]] v [[Koncentracijska taborišča|koncentracijskih taboriščih]], kjer naj bi bili podvrženi zlorabam in mučenju.<ref name="xinjiang" /><ref name="camps" /> [[Miqdaad Versi]], tiskovni predstavnik [[Muslimanski svet Britanije|Muslimanskega sveta Britanije]], je bin Salmanove pripombe označil za "gnusne" in obrambo "uporabe koncentracijskih taborišč proti ujgurskim muslimanom".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to fight 'terrorism'|url=https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html|work=al-Jazeera|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619044243/https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html}}</ref> === Vdor v telefon Jeffa Bezosa === Marca 2019 je [[Gavin de Becker]], strokovnjak za varnost, ki dela za [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]], obtožil Savdsko Arabijo, da je vdrla v Bezosov telefon.<ref name="Bond">{{Navedi novice|last=Bond|first=Shannon|title=Saudis hacked Amazon CEO's phone, says Bezos security chief|url=https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1|work=[[Financial Times]]|date=31 March 2019|accessdate=2 March 2021|archivedate=31 March 2019|archiveurl=https://archive.today/20190331084626/https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1}}</ref> Bezos je bil lastnik ''The Washington Posta'', vodilni v podjetju [[Amazon.com|Amazon]] in takrat najbogatejši človek na svetu.<ref name="Bond" /> Januarja 2020 so bili s strani [[FTI Consulting]] objavljeni rezultati forenzične preiskave Bezosovega telefona. Podjetje je s "srednjo do visoko stopnjo zaupanja" zaključilo, da je bil Bezosov telefon napaden z večpredstavnostnim sporočilom, poslanim maja 2018 z računa [[WhatsApp]] bin Salmana, po katerem je telefon začel prenašati dramatično večje količine podatkov.<ref name="Zetter">{{Navedi novice|last=Zetter|first=Kim|last2=Cox|first2=Joseph|title=Here Is the Technical Report Suggesting Saudi Arabia's Prince Hacked Jeff Bezos' Phone|url=https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report|work=[[Motherboard (website)|Motherboard]]|date=23 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=28 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200628203123/https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report}}</ref> Poročilo kaže na posredne dokaze: prvič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz novembra 2018 vključuje sliko, ki spominja na žensko, s katero je imel Bezos afero, čeprav afera takrat ni bila javno znana; drugič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz februarja 2019 poziva Bezosa, naj ne verjame vsemu, potem ko je bil Bezos po telefonu obveščen o internetni kampanji proti njemu, ki so jo vodili Savdijci.<ref name="Zetter" /> Posebna poročevalca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] [[Agnès Callamard]] in [[David Kaye (akademik)|David Kaye]] sta se odzvala, da domnevni vdor nakazuje, da je bin Salman sodeloval "V prizadevanju, da bi vplival, če že ne utišal, poročanje ''Washington Posta'' o Savdski Arabiji".<ref name="PatrickJan22">{{Navedi novice|last=O'Neill|first=Patrick|title=UN calls for investigation of Saudis allegedly hacking Jeff Bezos|url=https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/|work=[[MIT Technology Review]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=12 May 2020|archiveurl=https://archive.today/20200512110318/https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/}}</ref> Izjavili so, da je domnevni vdor pomemben za vprašanje, ali je bin Salman vpleten v umor Džamala Hašogdžija, ki je delal za ''Washington Post''.<ref>{{Navedi novice|last=Bowman|first=Verity|title=Jeff Bezos phone hacking: UN calls for investigation after Saudi Crown Prince implicated|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/|work=[[The Daily Telegraph]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=17 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317154555/https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/}}</ref> === Okoljevarstvo === Pod bin Salmanovim vodstvom je Savdska Arabija lobirala za oslabitev globalnih sporazumov o zmanjšanju emisij ogljika.<ref name=":4">{{Navedi splet|date=2019-10-12|title=How real is Saudi Arabia's interest in renewable energy?|url=http://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy|accessdate=2021-10-09|website=the Guardian|language=en|archivedate=9 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211009165324/https://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy}}</ref> Na domačem področju ima Savdska Arabija izkušnje z drznimi napovedmi o okoljskih prizadevanjih, ki se ne obnesejo.<ref name=":4" /> === Aretacija Muhammada bin Nayefa === Nekdanji prestolonaslednik [[Muhammad bin Najef]] je bil aretiran 6. marca 2020, skupaj s svojim polbratom [[Nawwaf bin Nayef|Nawwafom bin Najefom]] in bratom kralja Salmana, princem [[Ahmed bin Abdulaziz|Ahmedom bin Abdulazizom]], in ju obtožili izdaje. Savdska vlada je trdila, da so princi poskušali strmoglaviti bin Salmana.<ref>{{Navedi novice|last=Summer Said|last2=Justin Scheck|last3=WarrenStrobel|title=Top Saudi Royal Family Members Detained|url=https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np/iBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share|accessdate=6 March 2020|work=Wall Street Journal|archivedate=30 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210330222422/https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np%2FiBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share}}</ref> === Domnevni poskus zastrupitve kralja Abdulaha === Leta 2021 je nekdanji savdski obveščevalni uradnik Saad al-Jabri v intervjuju za CBS povedal, da je bin Salman svojemu bratrancu, notranjemu ministru princu Muhammadu bin Najefu, omenil, da namerava leta 2014 ubiti kralja Abdulaha; to bi bin Salmanovemu očetu omogočilo prevzem prestola. Al-Jabri je bin Salmana označil za "Psihopata, morilca ... z neskončnimi viri, ki predstavlja grožnjo svojim ljudem, Američanom in planetu".<ref>{{Navedi novice|last=Pelley|first=Scott|title=Former Saudi official calls Mohammed bin Salman a "psychopath," says Saudi crown prince fears what he knows|url=https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/|work=CBS News|date=24 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025164247/https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/}}</ref> Princ je vse obtožbe zavrnil; savdsko veleposlaništvo je al-Jabrija označilo za "Diskreditiranega nekdanjega vladnega uradnika z dolgo zgodovino [izmišljevanja]".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince suggested killing King Abdullah, ex-official says|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931|work=BBC News|date=25 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025162918/https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931}}</ref> == Zasebno == [[Slika:2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_(2018-06-14)_29.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg/220px-2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg|sličica| Bin Salman z [[Nicolas Sarkozy|Nicolasom Sarkozyjem]], nekdanjim [[Predsednik Francije|predsednikom Francije]], in Juanom Carlosom Varelo, nekdanjim predsednikom Paname, na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnem prvenstvu]] v nogometu v Rusiji, 14. junija 2018]] 6. aprila 2008 se je bin Salman poročil s svojo prvo sestrično [[Sara bint Mashour|Saro bint Mashour]], hčerko svojega strica po očetovi strani [[Mashour bin Abdulaziz|Mashourja bin Abdulaziza]]. Princ Mohamed in princesa Sara imata pet otrok; prvi štirje so dobili ime po svojih starih starših, peti pa nosi ime po svojem pradedku kralju Abdulazizu, ustanovitelju Savdske Arabije.<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Ali|last=Al Ahmed|title=Reports of Saudi Crown Prince's Domestic Violence Emerge|url=https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/|accessdate=17 November 2020|work=GulfInstitute.org|date=16 March 2018|archivedate=27 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201127231255/https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Marko|last=Langer|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman: Reformer and hard-liner|url=http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|website=Deutsche Welle|accessdate=16 January 2018|date=5 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180117012656/http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|archivedate=17 January 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup|title=Mohammed bin Salman – the reformer behind Saudi Arabia's shakeup|work=FoxNews.com|first=Steve|last=Kurtz|date=15 March 2018|accessdate=27 May 2019|archivedate=25 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200325091013/https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup}}</ref> Leta 2022 je ''The Economist'' poročal, da je bin Salman vsaj enkrat [[Nasilje v družini|svojo ženo pretepel]] tako hudo, da je potrebovala zdravstveno oskrbo.<ref>{{Navedi novice|last=Pelham|first=Nicolas|date=28 July 2022|title=MBS: despot in the desert|work=[[The Economist]]|url=https://www.economist.com/1843/2022/07/28/mbs-despot-in-the-desert|accessdate=2022-07-28|issn=0013-0613}}</ref> Leta 2018 je bilo bin Salmanovo osebno neto premoženje ocenjeno na 3 milijarde ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|title=Prince Mohammed books out hotel to dine with Murdoch|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523172943/https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|archivedate=23 May 2018|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=4 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Leta 2015 je bin Salman od ruskega vodkaškega tajkuna [[Jurij Šefler|Jurija Šeflerja]] za 500 evrov.&nbsp;milijonov kupil v Italiji izdelano in na Bermudskih otokih registrirano jahto ''[[Serene (jahta)|Serene]]''.<ref name="30yearold">{{Navedi novice|title=A 30-year-old Saudi prince could jump-start the kingdom – or drive it off a cliff|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|work=The Washington Post|date=28 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160629211105/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|archivedate=29 June 2016}}</ref><ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Leta 2015 je v Franciji za več kot 300 dolarjev&nbsp;milijonov kupil [[Dvorec Ludvik XIV|Chateau Louis XIV]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|title=World's Most Expensive Home? Another Bauble for a Saudi Prince|work=The New York Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180321225713/https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|archivedate=21 March 2018|accessdate=28 March 2018}}</ref><ref name="Tele2017">{{Navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/|title=Pro-austerity Saudi prince buys world's most expensive home|last=Mulholland|first=Rory|date=16 December 2017|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|accessdate=24 May 2019|archivedate=24 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190524024908/https://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/}}</ref> Decembra 2017 je več virov poročalo, da je bin Salman prek svojega tesnega sodelavca princa [[Badr bin Abdullah bin Mohammed Al Farhan|Badra bin Abdulaha bin Mohameda Al Farhana]] kot posrednika kupil ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]; s prodajo novembra pri 450,3 $&nbsp;milijonov je postavil novo [[Seznam najdražjih umetniških slik|rekordno ceno za umetniško delo]].<ref name="WSJ_Salman">{{Navedi novice|last=Harris|first=Shane|last2=Crow|first2=Kelly|last3=Said|first3=Summer|title=Saudi Arabia's Crown Prince Identified as Buyer of Record-Breaking da Vinci|url=https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|accessdate=7 December 2017|work=The Wall Street Journal|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207192111/https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Meixler|first=Eli|title=The Mystery Buyer of a $450 Million Leonardo da Vinci Painting Was a Saudi Prince|url=http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|website=Fortune|accessdate=7 December 2017|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207140629/http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|title=Mystery Buyer of $450 Million 'Salvator Mundi' Was a Saudi Prince|work=The New York Times|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180417053427/https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|archivedate=17 April 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince|title=Mystery buyer of famed da Vinci is Saudi prince: Report|website=CBSNews.com|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180331181733/https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince/|archivedate=31 March 2018}}</ref> To poročilo so zanikali dražitelj [[Christie's]], veleposlaništvo Savdske Arabije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|title=Embassy Statement on Art Work Purchase|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of the Kingdom of Saudi Arabia|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328165325/https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|archivedate=28 March 2018}}</ref> in vlada [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], ki je objavila, da je dejanski lastnik slike.<ref name="thenational_1.682793">{{Navedi splet|url=https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|title=Louvre Abu Dhabi: UAE has acquired Da Vinci's Salvator Mundi|website=[[The National (Abu Dhabi)|The National]]|date=9 December 2017|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328230953/https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|archivedate=28 March 2018}}</ref> Natančna trenutna lokacija slike ni znana,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html|title=The $450 million question: Where is Leonardo da Vinci's 'Salvator Mundi'?|work=CNN.com|accessdate=8 July 2019|archivedate=8 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708114922/https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.insider.com/da-vinci-painting-salvator-mundi-history-2019-6|title=The $450 million Leonardo da Vinci painting that's said to be sitting on a Saudi prince's yacht was once bought for just $1,000. Here's how it took over the art world.|website=Insider.com|first=Amanda|last=Krause|date=June 12, 2019|accessdate=March 3, 2022}}</ref> saj od dražbe ni bila javno vidna. Domneva se, da je na Bin Salmanovi ''motorni jahti Serene'' morda slika ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]''. <ref name="Sharma">{{Navedi splet|url=https://luxurylaunches.com/transport/saudi-prince-mohammed-bin-salman-serene-megayacht.php|title=Saudi prince MBS bought this $400 million megayacht from a Russian Oligarch and immediately kicked him out.|quote=The 439 feet long vessel has two helipads, a submarine, and a nightclub. The royal has also hung a $450M painting in it.|date=April 28, 2022|accessdate=April 29, 2022|first=Neha Tandon|last=Sharma|publisher=Luxury launches}}</ref> Bin Salman je veliko potoval po svetu in se srečeval s politiki, poslovnimi voditelji in zvezdniki.<ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Junija 2016 je odpotoval v [[Silicijeva dolina|Silicijevo dolino]] in srečal ključne ljudi v ameriški visokotehnološki industriji, tudi z ustanoviteljem Facebooka [[Mark Zuckerberg|Markom Zuckerbergom]].<ref>{{Navedi novice|url=http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|title=Saudi's Deputy Crown Prince meets Facebook founder Mark Zuckerberg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170207112537/http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|archivedate=7 February 2017|work=Al Arabiya|date=22 June 2016|accessdate=23 April 2017}}</ref> V začetku leta 2018 je obiskal ZDA, kjer se je srečal s številnimi politiki, poslovneži in hollywoodskimi zvezdami, med drugim s takratnim predsednikom Trumpom, [[Bill Clinton|Billom]] in [[Hillary Clinton]], [[Henry Kissinger|Henryjem Kissingerjem]], [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]], [[George Walker Bush|Georgeom W. Bushom]], [[George H. W. Bush|Georgeom HW Bushom]], [[Bill Gates|Billom Gatesom]], z njim so se srečali tudi [[Jeff Bezos]], [[Oprah Winfrey]], [[Rupert Murdoch]], [[Richard Branson]], župan Los Angelesa [[Eric Garcetti]], [[Michael Douglas]], [[Morgan Freeman]] in [[Dwayne Johnson]].<ref name="independent">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|title=Saudi Arabia's Crown Prince Mohammed bin Salman toured Hollywood, Harvard and Silicon Valley on US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523102053/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|archivedate=23 May 2018|work=The Independent|date=7 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref><ref name="aljazeera">{{Navedi novice|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|title=MBS meets AIPAC, anti-BDS leaders during US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523100935/https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|archivedate=23 May 2018|work=Al Jazeera|date=29 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Trump je pohvalil svoj odnos z bin Salmanom.<ref>{{Navedi novice|title=Trump praises arms sales as he meets Saudi crown prince|url=https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|work=Financial Times|date=20 March 2018|accessdate=27 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624150438/https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|archivedate=24 June 2018}}</ref> Princ je obiskal tudi Veliko Britanijo, kjer se je srečal s premierko [[Theresa May|Thereso May]], kraljico [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeto II]]. in princem [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williamom, vojvodo Cambriškim]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-Mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|title=Saudi Crown Prince Mohammed Bin Salman meets Theresa May at Chequers on day two of UK state visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308172705/http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|archivedate=8 March 2018|work=The Independent|date=8 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> 25. decembra 2020 je bil v okviru nacionalnega načrta cepljenja proti COVID-19 [[Ministrstvo za zdravje (Saudova Arabija)|ministrstva za zdravje Savdske Arabije]] prikazan prestolonaslednik, kako prejema cepivo v videu, ki ga je objavila [[savdska tiskovna agencija]].<ref>{{Navedi splet|date=2020-12-25|title=Coronavirus: Saudi Arabia's Crown Prince gets COVID-19 vaccine|url=https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine|accessdate=2020-12-25|website=Al Arabiya|language=en|archivedate=25 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201225175158/https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine}}</ref> Decembra 2020 je bin Salman prek državnega premoženjskega sklada Savdske Arabije vložil denar v [[Take-Two Interactive]], [[Electronic Arts]] in Activision Blizzard. Naložbe so znašale 14,9 milijona delnic v Activision Blizzard, 7,4 milijona delnic v Electronic Arts in 3,9 milijona delnic v Take-Two Interactive. Bin Salman je izjavil, da je odraščal ob igranju video iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers|title=Saudi Wealth Fund Made $3.3 Billion Bet on Video-Game Makers|website=Bloomberg.com|last=Weiss|first=Miles|date=February 17, 2021|accessdate=February 19, 2021|archivedate=19 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210219200736/https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam sedanjih dedičev]] == Sklici == == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://houseofsaud.com/saudi-royal-family-profiles/prince-mohammed-bin-salman-al-saud/}} * {{Navedi novice|last=Ben Hubbard|last2=Mark Mazzetti|last3=Eric Schmitt|url=https://www.nytimes.com/2017/07/18/world/middleeast/saudi-arabia-mohammed-bin-nayef-mohammed-bin-salman.html|title=Saudi King's Son Plotted Effort to Oust His Rival|work=The New York Times|date=18 July 2017}} * {{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/film/the-crown-prince-of-saudi-arabia/|title=The Crown Prince of Saudi Arabia|website=Frontline|publisher=PBS}} * {{C-SPAN|112871}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] rydr2ecqcwici96iizp80yrisvbmj9s 5727064 5727062 2022-08-03T18:05:08Z Pv21 142817 sklici wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|consort=da|image=Mohammad bin Salman October 2019 (cropped).jpg|caption=|alt=|succession=|reign=21. junij 2017–danes|reg-type=Kralj in premier|regent=[[Salman Savdski|Salman]]|predecessor=[[Muhammad bin Najef]]|successor=|birth_date={{birth date and age|1985|08|31|df=y}}|birth_place=[[Riad]], [[Savdska Arabija]]|spouse={{marriage|[[Sara bint Mashour Al Saud]]|2008}}|issue={{plainlist| *Princ Salman *Princ Mašour *Princesa Fahda *Princesa Noura *Princ Abdulaziz }}|full name=Mohammed bin Salman bin Abdulaziz bin Abdul Rahman|house=[[Hiša Saudov|Saudi]]|father=[[Salman Savdski]]|mother=[[Fahda bint Falah Al Hithlain]]}} '''Mohammed bin Salman Al Saud''' ({{Jezik-ar|محمد بن سلمان آل سعود}}, znan tudi kot '''MBS<ref>{{Navedi novice|url=https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|publisher=[[Office of the Director of National Intelligence]]|title=Assessing the Saudi Government's Role in the Killing of Jamal Khashoggi|date=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226180954/https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|archivedate=February 26, 2021}}</ref>''') [[Saudova Arabija|savdskoarabski]] [[politik]] in [[princ]]; * [[31. avgust]] [[1985]], [[Riad]], [[Savdska Arabija]]. Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja [[Salman bin Abdulaziz|Salmana bin Abdulaziza]] in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]]. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za ''[[De iure - de facto|dejanskega]]'' vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Najefa]] in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana. Bin Salman vlada v [[Avtoritarnost|avtoritarnem režimu]]. V [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]] ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za [[človekove pravice]], borci za [[pravice žensk]], novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje [[zunajsodni uboj|izvensodnih pobojev]] uporabljal skupino morilcev, znano kot [[Odred tigrov]]. Osebno je bil povezan z atentatom na [[Džamal Hašokdži|Džamala Hašogdžija]], savdskoarabskega kolumnista ''[[The Washington Post|Washington Posta]]'', ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za [[Posredovanje Savdske Arabije v Jemnu|savdskim bombnim napadom v Jemnu]], ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje [[Katarska diplomatska kriza|katarske diplomatske krize]], pridržanje libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]], začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni [[Vdiranje v telefon Jeffa Bezosa|vdor v telefon]] predsednika [[Amazon.com|Amazona]] [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]] in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020. Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo [[Pravice žensk v Savdski Arabiji|pravice žensk]], kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa [[Savdska vizija 2030|Saudi Vision 2030]] je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom. == Mladost == Mohammed bin Salman Al Saud se je rodil 31. avgusta 1985<ref>{{Navedi splet|title=Ministries|website=Royal Embassy of Saudi Arabia – Washington, D.C.|date=30 April 2003|url=https://www.saudiembassy.net/ministries|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201034447/https://www.saudiembassy.net/ministries|archivedate=1 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Who is Saudi Crown Prince Mohammed?|website=BBC News|date=6 November 2017|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171014071702/http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|archivedate=14 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Simon|last=Tisdall|title=Mohammed bin Salman Al Saud: The young hothead who would be king|work=[[The Guardian]]|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026035820/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|archivedate=26 October 2017}}</ref> princu [[Salman bin Abdulaziz|Salmanu bin Abdulazizu]] in njegovi tretji ženi,<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]].<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref> Fahda je vnukinja Rakana bin Hithlaina, ki je bil poglavar [[Ajman (pleme)|plemena Al Ajman]].<ref>{{Navedi novice|first=Mustafa|last=Al Labbad|title=The new Saudi power triangle|url=http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|accessdate=24 April 2017|work=Al Monitor|date=27 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170425120452/http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|archivedate=25 April 2017}}</ref> Leta 1915 se je pleme Al Ajman pod [[Dhaydan bin Hithlain|Dhaydanovim]] vodstvom borilo proti Al Saudom, medtem je bil brat kralja Abdulaziza [[Saad bin Abdul Rahman]] ubit v [[Bitka pri Kanzanu|bitki pri Kanzanu]].<ref>{{Navedi novice|first=Karen Elliott|last=House|title=Profile of a Prince: Promise and Peril in bin Salman's Vision 2030|url=https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030|accessdate=2 September 2020|work=Belfer Center|date=27 April 2019|archivedate=23 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201023034141/https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030}}</ref> Bin Salman je najstarejši med šestimi otroki svoje matere in je osmi otrok in sedmi sin svojega očeta.<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> Med njegovimi brati in sestrami sta [[Turki bin Salman]] in [[Khalid bin Salman]].<ref>{{Navedi časopis|last=Alexander Bligh|date=2018|title=Changes in the Domestic-Foreign Policies Relationship in the Saudi Context in the Wake of the Change of the Guard|url=https://doi.org/10.1080/21520844.2018.1450015|journal=The Journal of the Middle East and Africa|volume=9|issue=1|page=110|doi=10.1080/21520844.2018.1450015}}</ref> Princ Mohammed je diplomiral iz prava na [[Univerza kralja Sauda|univerzi King Saud]].<ref>{{Navedi splet|title=Council of Ministers: Membership|url=http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of Saudi Arabia, Washington DC|accessdate=25 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616222323/http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|archivedate=16 June 2011}}</ref> === Zgodnja kariera === Po diplomi na univerzi je bin Salman nekaj let preživel v zasebnem sektorju, nato je postal osebni pomočnik svojega očeta. Delal je kot svetovalec strokovne komisije, ki je delala za savdsko vlado.<ref>[https://web.archive.org/web/20151223142215/http://abutalhazahack.com/current-issues/middle-east/10-middle-east/106-profile-of-prince-mohammed-bin-salman-defense-minister-of-saudi-arabia Profile of Prince Mohammed bin Salman – Defense Minister of Saudi Arabia]. Retrieved 30 March 2015</ref> 15. decembra 2009, pri 24 letih, je vstopil v politiko kot posebni svetovalec svojega očeta, ko je bil ta guverner [[Provinca Riad|province Riad]].<ref>{{Navedi novice|title=HRH Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz to inaugurate Cityscape Riyadh 2011|url=http://www.ameinfo.com/279859.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111101222157/http://www.ameinfo.com/279859.html|archivedate=1 November 2011|accessdate=2 March 2013|work=AMEinfo.com|date=31 October 2011}}</ref> V tem času se je bin Salman začel vzpenjati z enega položaja na drugega, kot je bil generalni sekretar Konkurenčnega sveta Rijada, posebni svetovalec predsednika upravnega odbora Fundacije kralja Abdulaziza za raziskave in arhive ter član upravnega odbora skrbniki društva Albir v regiji Riad.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> Oktobra 2011 je prestolonaslednik [[sultan bin Abdulaziz]] umrl. Princ Salman je začel svoj vzpon na oblast in postal drugi podpredsednik vlade ter obrambni minister. Svojega sina Mohameda je postavil za osebnega svetovalca.<ref>{{Navedi novice|title=Prince Sultan arrives to Bahrain to attend Bahrain Grand Prix|url=http://www.bna.bh/portal/en/news/505092|accessdate=23 April 2012|agency=Bahrain News Agency|date=22 April 2012|archivedate=27 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927234541/http://www.bna.bh/portal/en/news/505092}}</ref> ==== Šef sodišča ==== Junija 2012 je umrl prestolonaslednik [[Nayef bin Abdulaziz]]. Mohammed bin Salman se je povzpel na drugo mesto v državni hierarhiji, saj je njegov oče postal novi prestolonaslednik in prvi namestnik premierja. Kmalu je začel politični prostor predelovati po svoji podobi. 2. marca 2013 je bil vodja dvora prestolonaslednika, kjer je nasledil [[Saud bin Nayef|Saud bin Nayefa]], ki je bil imenovan za guvernerja vzhodne province. Dobil je tudi čin ministra.<ref>{{Navedi novice|title=Leadership's trust in me is my motivation – Muhammad|url=http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140820001643/http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archivedate=20 August 2014|accessdate=2 March 2013|work=[[Saudi Gazette]]|date=3 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed appointed president of crown prince court|url=http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archiveurl=https://archive.today/20130411182710/http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archivedate=11 April 2013|accessdate=2 March 2013|work=Saudi Business News|date=2 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman appointed Special Advisor to Crown Prince|url=http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|accessdate=12 April 2013|work=Asharq Alawsat|date=3 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130311121018/http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|archivedate=11 March 2013}}</ref> 25. aprila 2014 je bil bin Salman imenovan za državnega ministra.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> == Vzpon na oblast == [[Slika:Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_(27633866176).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_%2827633866176%29.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Mohammed bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[John F. Kerry|Johnom Kerryjem]] in [[Adel al-Jubeir|Adelom al-Jubeirjem]], 13. junij 2016]] 23. januarja 2015 je kralj Abdullah umrl in Salman se je povzpel na prestol. Bin Salman je bil imenovan za obrambnega ministra<ref>{{Navedi novice|title=Saudi King Abdullah passes away|url=http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|accessdate=23 January 2015|work=[[Al Arabiya]]|date=23 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150123191653/http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|archivedate=23 January 2015}}</ref> in generalnega sekretarja kraljevega dvora. Poleg tega je ohranil položaj državnega ministra.<ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|title=Profile: Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz Al Saud|website=[[Al Arabiya]]|date=27 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402133449/http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|archivedate=2 April 2015|accessdate=28 February 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Anthony H.|last=Cordesman|title=Saudi Succession: The King Is Dead, Long Live the King|url=http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639|accessdate=26 January 2015|work=[[Newsweek]]|date=January 24, 2015|archivedate=26 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150126115854/http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639}}</ref> V Jemnu so politični nemiri (ki so se začeli stopnjevati leta 2011) hitro postali glavna težava za novoimenovanega obrambnega ministra, [[Hutijev upor v Jemnu|Hutiji]] so konec leta 2014 prevzeli nadzor nad severnim Jemnom, čemur je sledil odstop predsednika [[Abdrabbuh Mansur Hadi|Abdrabbuha Mansurja Hadija]] in njegove vlade. Bin Salmanova prva poteza kot ministra je bila mobilizacija pan-GCC koalicije za posredovanje po seriji samomorilskih bombnih napadov v Sani z zračnimi napadi na Hutije in uvedbo pomorske blokade.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951 Yemen profile – Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160130182040/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951|date=30 January 2016}}, ''BBC'', 6 July 2017</ref> Marca 2015 je Savdska Arabija začela voditi koalicijo držav, ki so se povezale proti upornikom Houthi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|title=Saudi and Arab allies bomb Houthi positions in Yemen|website=[[Al Jazeera]]|date=26 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150326181207/http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|archivedate=26 March 2015}}</ref> Medtem ko je obstajal dogovor med savdskimi princi, ki vodijo varnostne službe, glede nujnosti odziva na Hutijev zavzetje Sane, ki je jemensko vlado prisililo v izgnanstvo, je bin Salman sprožil intervencijo brez popolnega usklajevanja varnostnih služb. Savdski minister za nacionalno gardo princ [[Mutaib bin Abdullah|Mutaib bin Abdulah]], ki je bil zunaj države, je bil izključen iz operacij.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> Medtem ko je bin Salman vojno prodajal kot hitro zmago nad uporniki Houthi v Jemnu in način, kako ponovno postaviti predsednika Hadija na oblast, pa je postala dolga vojna izčrpavanja.<ref>{{Navedi novice|first=Bill|last=Law|title=The most dangerous man in the world?|url=https://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|work=[[The Independent]]|date=8 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615100155/http://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Aprila 2015 je kralj Salman imenoval svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Nayefa]] za prestolonaslednika, svojega sina Mohameda bin Salmana pa za namestnika prestolonaslednika.<ref>{{Navedi novice|first=Samuel|last=Osborne|title=King Salman: The man in charge of the 'most dangerous man in the world'|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|work=[[The Independent]]|date=22 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615135848/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Konec leta 2015 je bin Salman na srečanju med svojim očetom in ameriškim predsednikom [[Barack Obama|Barackom Obamo]] prekršil protokol in imel monolog, v katerem je kritiziral [[zunanja politika ZDA|zunanjo politiko Združenih držav Amerike]]. Ko je decembra 2015 napovedal protiteroristično vojaško zavezništvo islamskih držav, so nekatere vpletene države dejale, da se z njimi niso posvetovale.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> [[Slika:Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud,_March_2017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg/220px-Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] govori z bin Salmanom, Washington, DC, 14. marca 2017]] Glede svoje vloge v vojaški intervenciji je bin Salman dal svoj prvi uradni intervju 4. januarja 2016 za ''[[The Economist]]'', ki ga je označil za "arhitekta vojne v Jemnu". Zanikal je naslov in pojasnil mehanizem institucij odločanja, ki so dejansko deležne intervencije, vključno s svetom za varnostne in politične zadeve, ministrstvom za zunanje zadeve s savdske strani. Dodal je, da so Hutiji oblast v jemenski prestolnici Sana uzurpirali že pred tem, ko je sam postal obrambni minister.<ref>{{Navedi novice|title=Transcript: Interview with Muhammad bin Salman|url=http://www.economist.com/saudi_interview|accessdate=11 January 2016|work=[[The Economist]]|date=6 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110130709/http://www.economist.com/saudi_interview|archivedate=10 January 2016}}</ref><ref name="arrogantsaudi">{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|work=The Independent|date=10 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> Kot odgovor na grožnjo [[Islamska država|Islamske države]] je bin Salman decembra 2015 ustanovil Islamsko vojaško koalicijo za boj proti terorizmu (IMCTC), islamsko zavezništvo proti terorizmu pod vodstvom Savdske Arabije.<ref>{{Navedi novice|first=Noah|last=Browning|first2=John|last2=Irish|date=15 December 2015|title=Saudi Arabia announces 34-state Islamic military alliance against terrorism|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|work=[[Reuters]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180608232158/https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|archivedate=8 June 2018}}</ref> Prvo srečanje IMCTC je potekalo v Riadu novembra 2017, udeležili so se ga obrambni ministri in uradniki iz 41 držav.<ref>{{Navedi novice|first=Bethan|last=McKernan|date=27 November 2017|title=More than 40 Islamic countries just met and vowed to wipe terrorism off the map|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|work=[[The Independent]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180318113139/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|archivedate=18 March 2018}}</ref> === Prestolonaslednik === 21. junija 2017 je kralj Salman kot prestolonaslednika odstavik bin Neyefa in na to mesto postavil Bin Salmana.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|title=Mohammed bin Salman named Saudi Arabia's crown prince|website=[[Al Jazeera]]|date=21 June 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170621091448/http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|archivedate=21 June 2017}}</ref> Sprememba nasledstva je bila decembra 2015 napovedana z nenavadno odkritim in javnim dopisom, ki ga je objavila nemška [[Zvezna obveščevalna služba (Nemčija)|zvezna obveščevalna služba]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|title=Saudi Arabia 'destabilising Arab world', German intelligence warns|website=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|first=Justin|last=Huggler|date=2 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160109000950/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|archivedate=9 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire: German intelligence memo shows the threat from the kingdom's headstrong defence minister|first=Patrick|last=Cockburn|date=9 January 2016|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> kar je nemška vlada pozneje zavrnila.<ref name="NYT rebukes">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|title=Germany Rebukes Its Own Intelligence Agency for Criticizing Saudi Policy|first=Alison|last=Smaledec|date=3 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170707214349/https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|archivedate=7 July 2017|work=[[The New York Times]]}}</ref> Na dan, ko je bin Salman postal prestolonaslednik, ga je ameriški predsednik [[Donald Trump]] poklical, da bi mu "čestital za njegovo nedavno povišanje". Trump in novi prestolonaslednik sta po navedbah [[Bela hiša|Bele hiše]] obljubila "tesno sodelovanje" pri varnostnih in gospodarskih vprašanjih, voditelja pa sta razpravljala tudi o potrebi po prekinitvi podpore [[Terorizem|terorizmu]], nedavnem diplomatskem sporu s [[Katar|Katarjem]] in prizadevanjih za varnost miru med Izraelom in Palestinci. <ref>{{Navedi splet|first=Jake|last=Miller|url=https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/|title=Trump congratulates newly-elevated Saudi Arabian crown prince|website=[[CBS News]]|date=June 21, 2017|accessdate=12 August 2019|archivedate=12 August 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190812164333/https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/}}</ref> Bin Salman je aprila 2017 za ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' povedal, da bi brez ameriškega kulturnega vpliva na Savdsko Arabijo "končali kot [[Severna Koreja]]."<ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|title=A young prince is reimagining Saudi Arabia. Can he make his vision come true?|first=David|last=Ignatius|date=20 April 2017|work=[[The Washington Post]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170710065344/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|archivedate=10 July 2017}}</ref> === Čista leta 2017 === Maja 2017 je bin Salman javno posvaril: "Potrjujem vam, nihče ne bo preživel v primeru korupcije – kdorkoli že je, tudi če je princ ali minister".<ref name="auto1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|title=The Saudi Purge Isn't Just a Power Grab|first=Peter|last=Waldman|first2=Glen|last2=Carey|website=[[Bloomberg Businessweek]]|date=9 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111224358/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|archivedate=11 November 2017|accessdate=12 November 2017}}</ref> Novembra 2017 je ukazal hišni pripor za približno 200 bogatih poslovnežev in princev v [[Ritz-Carlton, Riad|hotelu Ritz Carlton v Riadu]].<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}</ref> 4. novembra 2017 je savdski tisk objavil aretacijo savdskega princa in milijarderja [[Al-Waleed bin Talal|Al-Waleeda bin Talala]], pogostega komentatorja novic v angleškem jeziku in glavnega delničarja [[Citi|Citija]], [[News Corp (2013–danes)|News Corpa]] in [[Twitter|Twitterja]], ter več kot 40 princev in ministrov po nalogu prestolonaslednika, in sicer zaradi obtožb korupcije in [[Pranje denarja|pranja denarja]].<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref> Med drugimi aretiranimi ali odpuščenimi v čistki so bili Mutaib bin Abdulah, vodja [[Nacionalna garda Savdske Arabije|nacionalne garde Savdske Arabije]]; [[Adel Fakeih]], minister za gospodarstvo in načrtovanje; in poveljnik savdskih pomorskih sil, admiral Abdullah bin Sultan bin Mohammed Al-Sultan.<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref><ref name="NYT">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|url=https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|title=Saudi Arabia Arrests 11 Princes, Including Billionaire Waleed bin Talal|work=[[The New York Times]]|date=November 4, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171108003504/https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|archivedate=8 November 2017}}</ref> Tisti, ki so bili aretirani v hotelu Ritz Carlton, so doživeli t. i. "noč pretepa".<ref name=":5">{{Navedi splet|date=2020-11-19|title='Night of the beating': details emerge of Riyadh Ritz-Carlton purge|url=http://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating|accessdate=2021-10-19|website=the Guardian|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019054642/https://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating}}</ref> Večino so pretepli, nekatere pa privezali na stene v stresnih položajih kot del mučenja savdskih agentov.<ref name=":5" /> Zasliševalci so imeli malo podatkov o premoženju zaslišancev zunaj države, zato so želeli izvedeti več o njihovem imetju v tujini, medtem ko žrtve niso vedele, zakaj so bile pridržane.<ref name=":5" /> Pridržanim so grozili z izsiljevanjem.<ref name=":5" /> Na neki točki so zasliševalci žrtvam rekli, naj se obrnejo na svoje bančne menedžerje v [[Ženeva|Ženevi]] in drugod ter zahtevajo velike vsote denarja in bili presenečeni zaradi svoje nestrokovnosti, da sredstva niso v celoti v gotovini.<ref name=":5" /> Švicarske banke so nekatere transakcije prepoznale kot pod [[Prisila|prisilo]] in nekatere od njih tudi ustavile.<ref name=":5" /> Postopki so tekli mimo prava, niti ni bilopogajanj o priznanju krivde.<ref name=":5" /> Ameriški uradniki so dejanja opisali kot "prisilo, zloraba in mučenje".<ref name=":6">{{Navedi splet|title=How Saudi Arabia's crown prince crushed his rivals at the Ritz|url=https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396|accessdate=2021-10-19|website=NBC News|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019042319/https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396}}</ref> Pripornikom so odrekali spanje, jim pokrivali glave in jih pretepli.<ref name=":6" /> Sedemnajst jih je bilo treba hospitalizirati.<ref name=":6" /> Po mnogih dneh so preostale pripornike premestili v [[zapor Al-Ha'ir]], nekaterim izpuščenim pa je prepovedano potovati v tujino.<ref name=":6" /> Ena od hipotez za aretacije je bila, da so bile del grabljenja oblasti s strani bin Salmana. ''[[The New York Times|New York Times]]'' je zapisal: Trump je izrazil podporo potezi in tvitnil: "Zelo zaupam v kralja Salmana in prestolonaslednika Savdske Arabije, natančno vesta, kaj delata .... Nekateri od tistih, ki jih grobo obravnavajo, že leta 'molzejo' svojo državo!"<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/realDonaldTrump/status/927673257230327808|title=I have great confidence in King Salman and the Crown Prince of Saudi Arabia, they know exactly what they are doing....Some of those they are harshly treating have been 'milking' their country for years!|first=Donald J.|last=Trump|authorlink=Donald J. Trump|date=6 November 2017|website=[[Twitter]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110163051/https://twitter.com/realdonaldtrump/status/927673257230327808|archivedate=10 November 2017|accessdate=11 November 2017}}</ref> Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je nekaj dni po čistki obiskal Riad, je na vprašanje o čistki izjavil, da "to ni vloga predsednika in podobno ne bi pričakoval, da bi voditelj tuje države prišel in posegel v domače zadeve."<ref>{{Navedi novice|first=Abdullah|last=Al-Shihri|first2=Aya|last2=Batrawyi|url=http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|title=More than 200 detained in Saudi Arabia in $100 billion corruption sweep|date=October 25, 2017|work=[[Chicago Tribune]]|agency=[[Associated Press]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111051249/http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|archivedate=November 11, 2017|accessdate=November 11, 2017}}</ref> Savdska vlada je 30. januarja 2019 objavila poročilo dela protikorupcijskega odbora.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379|title=Statement by the Royal Court: Anti Corruption Committee Concludes Its Tasks The official Saudi Press Agency|website=spa.gov.sa|accessdate=25 February 2019|archivedate=31 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190131041054/https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html|title=Saudi king presented with final corruption crackdown report, $107 bln recovered|website=[[Al Arabiya]]|language=en|date=30 January 2019|accessdate=25 February 2019|archivedate=3 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190203151830/http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html}}</ref> Glede na indeks zaznave korupcije Savdska Arabija počasi izboljšuje svoj javni sektor, medtem ko so številke za leto 2016 pokazale oceno 46, pri čemer 0 pomeni visoko korupcijo, indeks daje Savdski Arabiji oceno 49 v letu 2017 in 2018 ter 53 leta 2019, kar je najvišji rezultat, ki ga je doslej dosegla Savdska Arabija.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019 for New Zealand|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl|accessdate=February 15, 2021|website=Transparency.org|language=en|archivedate=18 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210318035040/https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl}}</ref> == Administracija == Ideologija Bin Salmana je bila opisana kot [[Nacionalizem|nacionalistična]]<ref>{{Navedi novice|date=10 August 2018|work=[[The New York Times]]|title=Beating Up on Canada Again: the Canada Letter|url=https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|quote=Prince Mohammed is a Saudi nationalist|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812223505/https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|archivedate=12 August 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|title=Saudi Arabia's Dark Nationalism|date=2 June 2018|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181840/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|archivedate=12 August 2018}}</ref> in [[Populizem|populistična]]<ref>{{Navedi novice|work=Politico|title=Saudi Arabia's Populist King in Waiting|date=22 September 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|accessdate=23 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171124210619/https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|archivedate=24 November 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=Financial Times|title=Saudi Arabia's corruption crackdown risks scaring off investors|date=30 January 2018|url=https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|quote=MbS, who also controls foreign and defence policy, has combined populism at home with hawkish nationalism abroad|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812213033/https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|archivedate=12 August 2018}}</ref> s [[Konservatizem|konservativnim]] odnosom do politike ter [[Liberalizem|liberalnim]] stališčem do gospodarskih in socialnih vprašanj.<ref>{{Navedi novice|work=[[The Times]]|title=Heir's modernising vision risks conservative discontent|date=22 June 2017|quote=Prince Mohammed's vision is conservative in a political sense — he will be an autocratic king — but it is socially more liberal.|url=https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9|accessdate=12 August 2018|archivedate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181814/https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9}}</ref><ref name="Winkler_authoritarian">{{Navedi knjigo|first=Theodor|last=Winkler|title=The Dark Side of Globalization|publisher=LIT Verlag Münster|year=2018|page=192|quote=combines a more liberal economic and societal system with reinforced authoritarian rule}}</ref> Nanj so močno vplivala stališča njegovega nekdanjega svetovalca [[Saud al-Qahtani|Sauda al-Qahtanija]]<ref>{{Navedi novice|date=22 October 2018|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|title=How the man behind Khashoggi murder ran the killing via Skype|accessdate=10 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126084543/https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|archivedate=26 November 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=GQ|title=Spotlight: Inside the stricken court of crown prince Mohammed Bin Salman|date=27 December 2018|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman|accessdate=10 January 2019|archivedate=13 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190113153624/https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman}}</ref> in prestolonaslednika Abu Dabija [[Mohammed bin Zayed|Mohameda bin Zayeda]].<ref name="Politico">{{Navedi novice|work=Politico|title=Meet the Two Princes Reshaping the Middle East|date=13 June 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180703050404/https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|archivedate=3 July 2018}}</ref><ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}</ref> Njegov stil vladanja je novinarka [[Rula Jebreal]] opisala kot izjemno brutalen, [[Džamal Hašokdži|Džamal Hašogdži]] in Theodor Winkler pa avtoritarnega.<ref name="Winkler_authoritarian" /> [[Slika:The_Prime_Minister,_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia,_Mohammed_bin_Salman,_at_G20_Summit_2016,_in_Hangzhou,_China_on_September_04,_2016.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/The_Prime_Minister%2C_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia%2C_Mohammed_bin_Salman%2C_at_G20_Summit_2016%2C_in_Hangzhou%2C_China_on_September_04%2C_2016.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Bin Salman z indijskim premierjem [[Narendra Modi|Narendro Modijem]] na vrhu skupine G20 Hangzhou leta 2016]] Decembra 2017 je bin Salman kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da [[Združene države so priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela|priznajo Jeruzalem]] kot prestolnico Izraela.<ref>{{Navedi novice|title=Who's Speaking Out Against Trump's Jerusalem Move|url=https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl|work=J Street|date=12 December 2017|accessdate=18 September 2019|archivedate=7 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707165017/https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl}}</ref> Marca 2018 je [[Turčija|Turčijo]] označil za del "trikotnika zla" poleg [[Iran|Irana]] in [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].<ref>{{Navedi novice|title=Iran dismisses Saudi talk of 'triangle of evil' as 'childish'|url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|work=Al-Monitor|date=8 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180311231041/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|archivedate=11 March 2018}}</ref><ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}</ref> Leta 2018 je izrazil svojo podporo judovski domovini [[Izrael|Izraelu]].<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince says Israelis have right to their own land|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|accessdate=25 June 2018|work=[[Reuters]]|date=3 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180614021921/https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|archivedate=14 June 2018}}</ref> To je prvič, da je višji savdski član kraljeve družine javno izrazil takšno stališče.<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince recognizes Israel's right to exist, talks up future ties|url=https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Times of Israel]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625214415/https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|archivedate=25 June 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Goldberg|first=Jeffrey|title=Saudi Crown Prince: Iran's Supreme Leader 'Makes Hitler Look Good|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Atlantic]]|date=2 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624213648/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|archivedate=24 June 2018}}</ref> Septembra 2019 je bin Salman obsodil načrte izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] o priključitvi vzhodnega dela zasedenega [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], znanega kot [[Dolina reke Jordan|Jordanska dolina]].<ref>{{Navedi novice|title=UN condemns Israeli PM's West Bank annexation plans|url=https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863|work=[[CBC News]]|date=11 September 2019|accessdate=18 September 2019|archivedate=11 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190911210919/https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863}}</ref> Savdska Arabija je pod vodstvom bin Salmana okrepila odnose z ruskim voditeljem [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Klippenstein|first=Ken|date=2022-02-23|title=Saudi-Russia Collusion Is Driving Up Gas Prices — and Worsening Ukraine Crisis|url=https://theintercept.com/2022/02/23/ukraine-russia-gas-prices-saudi-arabia-biden/|accessdate=2022-02-25|website=The Intercept|language=en-US}}</ref> Leta 2016 je bin Salman podpisal sporazum o sodelovanju z [[Rusija|Rusijo]] na svetovnih naftnih trgih.<ref name=":7" /> Potem ko je bil bin Salman obtožen umora Džamala Hašogdžija, je bil Putin eden redkih svetovnih voditeljev, ki je javno sprejel bin Salmana.<ref name=":9">{{Navedi novice|last=Kerr|first=Simeon|last2=Al-Atrush|first2=Samer|last3=England|first3=Andrew|date=2022-02-28|title=Gulf states' neutrality on Ukraine reflect deeper Russian ties|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/5e3b0998-705f-46c4-8010-9972b3c8a847|accessdate=2022-02-28}}</ref> Leta 2021 je bin Salman podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=How could the Ukraine crisis affect the Middle East? {{!}} DW {{!}} 16.02.2022|url=https://www.dw.com/en/how-could-the-ukraine-crisis-affect-the-middle-east/a-60802745|accessdate=2022-02-25|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> === Savdska naftna industrija === [[Slika:Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_(2018-06-14)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg/220px-Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg|sličica| Bin Salman z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] v Moskvi v Rusiji 14. junija 2018]] Savdska Arabija, največja proizvajalka [[Organizacija držav izvoznic nafte|OPEC]], ima druge največje zaloge nafte na svetu. 28. septembra 2021 se je svetovalec ameriškega predsednika [[Joe Biden|Joeja Bidna]] za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom v Savdski Arabiji, da bi razpravljala o visokih [[Cene nafte|cenah nafte]].<ref>{{Navedi novice|title=Top White House aide discussed oil prices with Saudi Arabia|url=https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/|work=Reuters|date=1 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026221825/https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/}}</ref> [[Svetovna energetska kriza 2021|Rekordno visoke cene energije]] je povzročilo svetovno povečanje povpraševanja, ko je svet zapustil gospodarsko recesijo, ki jo je povzročil COVID-19, zlasti zaradi velikega povpraševanja po energiji v Aziji.<ref>{{Navedi novice|title=Energy crunch: How high will oil prices climb?|url=https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb|work=Al-Jazeera|date=27 September 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028113744/https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Oil analysts predict a prolonged rally as OPEC resists calls to ramp up supply|url=https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html|work=CNBC|date=5 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026180630/https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=OPEC-Plus in Driver's Seat As Global Energy Crisis Intensifies|url=https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/|work=Natural Gas Intelligence|date=6 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028054901/https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/}}</ref> [[Odnosi med Rusijo in Savdsko Arabijo]] so se razvili pod Mohamedom bin Salmanom, kar je obema narodoma omogočilo združevanje pri odločitvah o izvozu nafte.<ref>{{Navedi novice|title=Exclusive: Saudi Arabia doubles second-quarter Russian fuel oil imports for power generation|url=https://www.reuters.com/business/energy/exclusive-saudi-arabia-doubles-q2-russian-fuel-oil-imports-power-generation-2022-07-14/|work=Reuters|date=15 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Putin discusses oil market with Saudi crown prince who hosted Biden last week|url=https://www.reuters.com/world/putin-saudi-crown-prince-underline-importance-opec-framework-kremlin-2022-07-21/|work=Reuters|date=21 July 2022}}</ref> == Avtoritarnost == Bin Salman vodi represivni avtoritarni režim v Savdski Arabiji. Aktivisti za človekove pravice in pravice žensk v Savdski Arabiji se redno soočajo z zlorabami in mučenjem s strani režima.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-10-01|title=Critics cite worsening Saudi repression two years after journalist's gruesome slaying|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying|accessdate=2021-07-18|website=Los Angeles Times|language=en-US|archivedate=6 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210806151419/https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying}}</ref> Kritike, novinarje in nekdanje insajderje mučijo in ubijajo.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Saudi Arabia Case Study {{!}} Understanding Transnational Repression|url=https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia|accessdate=2021-07-18|website=Freedom House|language=en|archivedate=18 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210718172141/https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia}}</ref> Režim se je lotil savdskih disidentov, ki se nahajajo v tujini, najbolj znanega [[Džamal Hašokdži|Jamala Hašogdžija]], kolumnista ''[[The Washington Post|The Washington Posta]]'', ki ga je režim umoril.<ref name=":2" /> Bin Salman je množične aretacije borcev za človekove pravice utemeljil kot nujne za izvedbo reform v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}</ref> Bin Salman je v času svojega vodenja vse bolj utrjeval oblast v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms "The High Cost of Change"]. ''Human Rights Watch''. 4 November 2019. [https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms Archived] from the original on 18 July 2021<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">18 July</span> 2021</span>.</cite></ref> Močno je omejil pooblastila [[Savdska verska policija|savdske verske policije]].<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMazzettiHubbard2016">Mazzetti, Mark; Hubbard, Ben (16 October 2016). [https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html "Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition"]. ''[[The New York Times]]''. p.&nbsp;A1. [https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html Archived] from the original on 16 October 2016<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 October</span> 2016</span>.</cite></ref> == Kontroverze == [[Slika:Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg/220px-Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|sličica| Protest v [[London|Londonu]] proti državniškemu obisku bin Salmana v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], 7. marec 2018]] [[Slika:Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_(40062275145).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e9/Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg/220px-Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg|sličica| Ameriški obrambni minister James Mattis z bin Salmanom, 22. marec 2018]] === Vera === Po besedah Davida Ottawaya iz [[Mednarodni center za učenjake Woodrowa Wilsona|Wilsonovega centra]] je bilo "od vseh" bin Salmanovih "domačih reform" najbolj "konsekventno" in "še posebej tvegano" njegovo delo, "ki postavlja na stranski tir vahabitske učenjake in pridigarje v kraljevini, ki še vedno vodijo milijone privržencev v državi in širše«.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}</ref> Bin Salmanovo vabilo "nenehnega toka zahodnih pevcev in pevk, skupin, plesalcev in celo ameriških rokobork", da nastopijo v Savdski Arabiji, je v popolnem nasprotju z verskimi konservativci, ki so "nenehno pridigali" proti takšnemu odpiranju kraljestva v "sekularno zahodno kulturo".<ref name="Ottaway-wilson-2021" /> Novinar [[Graeme C.A. Wood|Graeme Wood]] piše, "Je težko pretiravati, kako drastično bo to odrivanje islamskega prava spremenilo Savdsko Arabijo."<ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}</ref> ==== Omejitve verske policije ==== Leta 2016 je bin Salman sprejel ukrepe za drastično zmanjšanje pooblastil "Odbora za spodbujanje kreposti in preprečevanje slabosti" (CPVPV) oz. islamske verske policije.<ref name="arabnews">{{Navedi splet|url=http://www.arabnews.com/news/910016|title=Haia can't chase, arrest suspects|website=arabnews.com|accessdate=14 April 2016|date=14 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.google.com/books/edition/Islam_in_Saudi_Arabia/GQPhBwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PA66|page=66|last=Commins, David Dean|title=Islam in Saudi Arabia|publisher=I.B. Tauris|year=2015|isbn=9781848858015}}</ref>CPVPV-ju, ki je imel na tisoče policistov in pooblastila za aretacijo, pridržanje in zasliševanje osumljenih kršitve šeriata, je bilo prepovedano "zasledovati, zasliševati, zahtevati identifikacijo, aretirati in pridržati vsakogar, ki je osumljen zločin".<ref name="BASHRAHEEL-22-9-2019">{{Navedi novice|last=Bashraheel|first=Aseel|title=Rise and fall of the Saudi religious police|url=https://www.arabnews.com/node/1558176/saudi-arabia|accessdate=28 February 2021|agency=Arab News|date=22 September 2019}}</ref> ==== Spremembe v islamski teologiji ==== Bin Salman pravi, da je "V islamskem pravu vodja islamske ustanove ''wali al-amr'' <ref name="Brown-2019">{{Navedi časopis|last=Brown|first=Nathan J.|date=5 March 2019|title=Who or What Is the Wali al Amr: the Unposed Question|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3346372|ssrn=3346372|access-date=5 March 2022}}</ref> (arabsko: وَلِيّ الأمر), vladar. <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref> Medtem ko so se savdski vladarji "zgodovinsko držali proč od vere" in "izvajali" vprašanja teologije in verskega prava "velikobradim", tradicionalno konservativnim in ortodoksnim verskim učenjakom, ima bin Salman "diplomo iz prava na Univerzi kralja Sauda" in "hvali svoje znanje in prevlado nad kleriki," pravi novinar Wood. Je "verjetno edini voditelj v arabskem svetu, ki ve kaj o islamski epistemologiji in pravni praksi", pravi (sekularni) učenjak islamskega prava [[Bernard Haykel]]. V intervjuju, ki ga je 25. aprila 2021 predvajala televizija v Savdski Arabiji, je bin Salman kritiziral predanost savdskih verskih voditeljev [[Vahabizem|vahabitskim]] doktrinam "v jeziku, ki ga savdski monarh še nikoli ni uporabljal", in dejal, da "ni določenih šol mišljenja in ni nezmotljivih oseb«, in da bi [[Fatva|fatve]] »morale temeljiti na času, kraju in miselnosti, v kateri so bile izdane«, namesto da bi jih obravnavali kot nespremenljive.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOttaway2021">Ottaway, David (6 May 2021). [https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment "Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment"]. ''Wilson Center, Viewpoint Series''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref><blockquote>pojasnjeno, da [[Šeriatsko pravo|islamsko pravo]] temelji na dveh besedilnih virih: [[Koran|Koranu]] in [[Suna|suni]] ali na primeru preroka [[Mohamed|Mohameda]], zbranih v več deset tisočih fragmentih iz prerokovega življenja in izrekov. Nekatera pravila – ne veliko – izhajajo iz nedvoumne zakonodajne vsebine Korana, je dejal, in glede njih ne more storiti ničesar, tudi če bi hotel. Toda ti prerokovi izreki (imenovani hadis ), kot je pojasnil, nimajo vsi enake vrednosti kot pravni viri, in rekel je, da ga zavezuje le zelo majhno število, katerih zanesljivost je 1400 let kasneje neoporečna. Vsak drug vir islamskega prava, je dejal, je odprt za razlago - in zato ima pravico, da jih razlaga, kot se mu zdi primerno. Učinek tega manevra je, da se približno 95 odstotkov islamske zakonodaje vrže v peskovnik savdske zgodovine in pusti MBS svobodo, da počne, kar hoče. "Kratek je stik s tradicijo," je dejal Haykel. "Ampak on to počne na islamski način. Pravi, da je zelo malo stvari, ki so v islamu določene brez spora. To mu prepušča, da določi, kaj je v interesu muslimanske skupnosti. Če to pomeni odpiranje kinodvoran, dovoljenje turistom ali ženskam na plažah ob Rdečem morju, potem naj bo tako.« <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref></blockquote> === Odnosi z Donaldom Trumpom === Avgusta 2016 se je [[Donald Trump Jr.]] srečal z odposlancem, ki je zastopal Mohammeda bin Salmana in Mohammeda bin Zajeda iz [[Abu Dabi|Abu Dabija]]. Odposlanec je ponudil pomoč Trumpovi predsedniški kampanji.<ref name="nytimes">"[https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html Trump Jr. and Other Aides Met With Gulf Emissary Offering Help to Win Election] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180613204813/https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html|date=13 June 2018}}". ''The New York Times''. 19 May 2018.</ref> Na srečanju so sodelovali [[Joel Zamel]], [[Izrael|izraelski]] specialist za manipulacijo družbenih medijev, libanonsko-ameriški poslovnež [[George Nader (poslovnež)|George Nader]] in ustanovitelj [[Academi|Blackwater]] [[Erik Prince]].<ref>"[https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1 Trump Jr. met Gulf princes' emissary in 2016 who offered campaign help] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180520133603/https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1|date=20 May 2018}}". Reuters. 19 May 2018.</ref><ref name="nytimes" /> [[Slika:President_Trump_at_the_G20_(48162361462).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg/220px-President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] z bin Salmanom junija 2019]] Po Trumpovi izvolitvi je bila podpora bin Salmanu opisana kot eno redkih vprašanj, s katerimi sta se strinjala tekmeca Bele hiše [[Jared Kushner]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]].<ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}<cite class="citation magazine cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east "A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East"]. ''[[The New Yorker]]''. 9 April 2018. [https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east Archived] from the original on 9 August 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2018</span>.</cite></ref> Bin Salman je bil nato povabljen v [[Bela hiša|Belo hišo]] in deležen obravnave, ki jo diplomatski protokol običajno daje voditeljem tujih držav, medtem ko je bil takrat le namestnik prestolonaslednika.<ref name="kushner" /> Kasneje je branil prepoved potovanja Trumpove administracije za državljane sedmih večinsko muslimanskih držav in izjavil, da "Saudova Arabija ne verjame, da ta ukrep cilja na muslimanske države ali vero islam".<ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|date=20 May 2017|title=Saudi Arabia Has High Hopes for Trump|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404115332/https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/}}</ref> Kushner se je tudi vprašal, kako bi lahko ZDA podprle princa Mohameda v procesu nasledstva.<ref name="kushner">{{Navedi novice|work=[[New York Times]]|title=The Wooing of Jared Kushner: How the Saudis Got a Friend in the White House|date=8 December 2018|url=https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404151327/https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html}}</ref> Potem ko je bin Salman postal prestolonaslednik, naj bi Trump dejal: "Našega človeka smo postavili na vrh".<ref>{{Navedi novice|work=[[Al-Jazeera]]|title='We put our man on top', Trump said on MBS, book claims|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html|date=5 January 2018|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404125246/https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html}}</ref> Trump je sprva podpiral [[2017–19 Katarska diplomatska kriza|blokado Katarja pod vodstvom Savdske Arabije]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Donald Trump tweets support for blockade imposed on Qatar|date=6 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade|accessdate=4 April 2019|archivedate=2 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210202072311/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade}}</ref> kljub nasprotovanju državnega sekretarja [[Rex Tillerson|Rexa Tillersona]] in obrambnega ministra [[James Mattis|Jamesa Mattisa]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Qatar blockade exposes rifts in Trump administration's 'peculiar' foreign policy|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114059/https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy}}</ref> čeprav je pozneje spremenil svoje stališče.<ref>{{Navedi novice|date=9 April 2018|title=Qatar Charm Offensive Appears to Have Paid Off, U.S. Officials Say|url=https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html|work=[[New York Times]]|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404142758/https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html}}</ref> Bin Salman naj bi kasneje trdil, da je Kushner nudil obveščevalno pomoč domačim tekmecem bin Salmana med [[2017–19 Čistka v Savdski Arabiji|čistko v Savdski Arabiji (2017–2019)]]<ref>{{Navedi novice|work=[[The Intercept]]|title=Saudi Crown Prince Boasted That Jared Kushner Was "In His Pocket"|date=21 March 2018|url=https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404192553/https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/}}</ref>, ki ji je Trump osebno izrazil v podporo.<ref>{{Navedi novice|work=[[Reuters]]|date=7 November 2017|title=Trump praises Saudi purge, voices confidence in King, Crown Prince|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114058/https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM}}</ref> Trump in njegova administracija sta prav tako odločno podprla bin Salmana med globalnim odzivom po atentatu na Jamala Hašogdžija.<ref>{{Navedi novice|work=[[CNBC]]|title=Trump says US stands with Saudi Arabia despite journalist Khashoggi's killing|date=20 November 2018|url=https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114057/https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html}}</ref> === Odnosi z Bidnovo administracijo === [[Slika:President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries,_Egypt,_Iraq,_and_Jordan.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg/220px-President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim predsednikom [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] na vrhu GCC +3 v [[Džeda|Džedi]], Savdska Arabija, 16. julij 2022]] Leta 2019, v času Trumpove vlade, je [[Joe Biden]] kritiziral bin Salmana in ga opisal kot izgnanca zaradi umora savdskega novinarja [[Džamal Hašogdži|Džamala Hašogdžija]] leta 2018.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}</ref> Julija 2021, šest mesecev po Bidnovem predsedovanju, je bin Salmanov brat princ Khalid, namestnik savdskega obrambnega ministra, obiskal ZDA. To je bilo prvo srečanje med visokimi ameriškimi in savdskimi uradniki po umoru [[Džamal Hašogdži|Hašogdžija]].<ref>{{Navedi novice|last=Gardner|first=Frank|date=14 July 2021|title=Khashoggi murder: US softens towards Saudi leader|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786|work=BBC News|accessdate=17 November 2021|archivedate=17 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117141936/https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786}}</ref> Septembra 2021 se je Bidnov svetovalec za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom. Na srečanju je bin Salman na koncu kričal na Sullivana, potem ko je načel temo umora.<ref name=":8" /> Potem ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je Savdska Arabija zavrnila prošnje ZDA za povečanje [[Seznam držav po proizvodnji nafte|proizvodnje nafte]] in tako zmanjšala rusko vojno financiranje.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFCloud2022">Cloud, Stephen Kalin, Summer Said and David S. (19 April 2022). [https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578 "How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point"]. ''Wall Street Journal''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0099-9660 0099-9660]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 April</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|last=Lonas|first=Lexi|title=Saudi, UAE leaders declined calls with Biden amid Ukraine conflict: report|url=https://thehill.com/homenews/administration/597436-saudi-uae-leaders-declined-calls-with-biden-amid-ukraine-conflict|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|date=8 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Mohammed bin Salman Has Leverage on Biden—and Is Using It|url=https://foreignpolicy.com/2022/03/24/mohammed-bin-salman-saudi-ukraine-oil-biden-opec/|work=Foreign Policy|date=24 March 2022}}</ref> ''Wall Street Journal'' je aprila 2022 zapisal, da so ameriško-savdski odnosi na "najnižji točki v zadnjih desetletjih".<ref name=":8" /> Aprila 2022 je direktor CIA [[William Joseph Burns|William Burns]] odpotoval v Savdsko Arabijo, da bi se srečal z bin Salmanom in ga prosil, naj poveča proizvodnjo nafte v državi. Pogovarjala sta se tudi o nakupu savdskega orožja s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]].<ref>{{Navedi novice|title=Inside the Secret Meeting Between the CIA Director and Saudi Crown Prince|url=https://theintercept.com/2022/05/13/saudi-arabia-cia-secret-meeting-mohammed-bin-salman/|work=The Intercept|date=May 13, 2022}}</ref> === Prekinil vezi s Katarjem === Reuters je poročal, da je bin Salman rekel, da bi lahko bil spor s [[Katar|Katarjem]] dolgotrajen, in ga primerjal z [[Ameriški embargo proti Kubi|ameriškim embargom proti Kubi]], ki so ga uvedli pred 60 leti, vendar je zmanjšal njegov vpliv in zalivski emirat označil za "manjšega od ulice v [[Kairo|Kairu]]". Savdska Arabija, [[Združeni arabski emirati]], [[Egipt]] in [[Bahrajn]] so prekinili diplomatske in trgovinske povezave s Katarjem (junija 2017) ter prekinili zračne in ladijske poti z največjim svetovnim izvoznikom utekočinjenega zemeljskega plina, ki je dom [[Letalska baza Al Udeid|največje ameriške vojaške baze]] v regiji."<ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW "Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media"]. ''[[Reuters]]''. 7 March 2018. [https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW Archived] from the original on 20 December 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 December</span> 2018</span>.</cite></ref> === Odstop Saada Haririja === Novembra 2017 je bin Salman ob obisku Savdske Arabije libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]] pozval k odstopu. Bin Salman je verjel, da je Hariri v žepu [[Hezbolah|Hezbolaha]], ki ga podpira [[Iran]] in je glavna politična sila v [[Libanon|Libanonu]]. Hariri je bil na koncu izpuščen, vrnil se je v Libanon in razveljavil svoj odstop.<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBergen2018">Bergen, Peter (17 November 2018). [https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html "Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis"]. ''[[CNN]]''. [https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html Archived] from the original on 4 November 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">13 January</span> 2019</span>.</cite></ref> === Savdsko-kanadski spor === [[Chrystia Freeland]], [[Kanada|kanadska]] ministrica za zunanje zadeve, je 2. avgusta 2018 na Twitterju izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost Kanade zaradi nedavne aretacije [[Samar Badawi]], aktivistke za človekove pravice in sestre zaprtega savdskega blogerja [[Raif Badawi|Raifa Badawija]], ter pozvala k izpustitvi borcev za [[človekove pravice]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|title=Saudi Arabia expels Canadian ambassador, freezes trade in human rights dispute|last=Jon Gambrell|agency=Associated Press|work=Toronto Star|date=5 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180824092039/https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|archivedate=24 August 2018}}</ref> Kot odgovor na kritike Kanade je Savdska Arabija izgnala kanadskega veleposlanika in zamrznila trgovino s Kanado.<ref>{{Navedi novice|title='We don't have a single friend': Canada's Saudi spat reveals country is alone|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|work=The Guardian|date=11 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181022140408/https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|archivedate=22 October 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=U.S. refuses to back Canada in Saudi Arabia dispute|url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|work=The Globe and Mail|date=7 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181030034807/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|archivedate=30 October 2018}}</ref> ''[[Toronto Star]]'' je poročal, da je soglasje med analitiki pokazalo, da so dejanja, ki jih je sprejel bin Salman, "Opozorilo svetu - in savdskim aktivistom za človekove pravice - da se z njegovo Savdsko Arabijo ne gre šaliti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|title=On Saudi Arabia, Canada's stance is principled — but conflicted|website=Toronto Star|date=10 August 2018|accessdate=11 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810191845/https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|archivedate=10 August 2018}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_(30421982117).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]], 16. oktobra 2018]] [[Slika:Asiri_and_MbS.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Asiri_and_MbS.png/200px-Asiri_and_MbS.png|sličica|208x208_pik| [[Ahmad Asiri (general)|Ahmad Asiri]] (desno) in bin Salman (levo) leta 2016]] === Kitajska koncentracijska taborišča za muslimane === Februarja 2019 je bin Salman branil [[Ljudska republika Kitajska|kitajska]] [[Prevzgojna taborišča Xinjiang|prevzgojna taborišča Šindžjang]] za [[Ujguri|Ujgure]] in muslimane, rekoč, da "Ima Kitajska pravico do izvajanja protiterorističnih in deekstremizirajočih dejavnosti za svojo nacionalno varnost." Bin Salmanove izjave so bile deležne hudih kritik po vsem svetu.<ref name="xinjiang">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to put Uighur Muslims in concentration camps|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/|work=The Daily Telegraph|last=Ensor|first=Josie|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191114165603/https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman Defends China's Use of Concentration Camps for Muslims During Visit to Beijing|url=https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592|work=Newsweek|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=10 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191010075307/https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592}}</ref><ref name="camps">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defended China's imprisonment of a million Muslims in internment camps, giving Xi Jinping a reason to continue his 'precursors to genocide'|url=https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2|work=Business Insider|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190914053501/https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2}}</ref> [[Komunistična partija Kitajske|Kitajska komunistična partija]] je zaprla do 2&nbsp;milijonov [[Ujguri|Ujgurov]] in drugih pretežno [[Islam na Kitajskem|muslimanskih]] etničnih manjšin v severozahodni kitajski provinci [[Šindžjang]] v [[Koncentracijska taborišča|koncentracijskih taboriščih]], kjer naj bi bili podvrženi zlorabam in mučenju.<ref name="xinjiang" /><ref name="camps" /> [[Miqdaad Versi]], tiskovni predstavnik [[Muslimanski svet Britanije|Muslimanskega sveta Britanije]], je bin Salmanove pripombe označil za "gnusne" in obrambo "uporabe koncentracijskih taborišč proti ujgurskim muslimanom".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to fight 'terrorism'|url=https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html|work=al-Jazeera|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619044243/https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html}}</ref> === Vdor v telefon Jeffa Bezosa === Marca 2019 je [[Gavin de Becker]], strokovnjak za varnost, ki dela za [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]], obtožil Savdsko Arabijo, da je vdrla v Bezosov telefon.<ref name="Bond">{{Navedi novice|last=Bond|first=Shannon|title=Saudis hacked Amazon CEO's phone, says Bezos security chief|url=https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1|work=[[Financial Times]]|date=31 March 2019|accessdate=2 March 2021|archivedate=31 March 2019|archiveurl=https://archive.today/20190331084626/https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1}}</ref> Bezos je bil lastnik ''The Washington Posta'', vodilni v podjetju [[Amazon.com|Amazon]] in takrat najbogatejši človek na svetu.<ref name="Bond" /> Januarja 2020 so bili s strani [[FTI Consulting]] objavljeni rezultati forenzične preiskave Bezosovega telefona. Podjetje je s "srednjo do visoko stopnjo zaupanja" zaključilo, da je bil Bezosov telefon napaden z večpredstavnostnim sporočilom, poslanim maja 2018 z računa [[WhatsApp]] bin Salmana, po katerem je telefon začel prenašati dramatično večje količine podatkov.<ref name="Zetter">{{Navedi novice|last=Zetter|first=Kim|last2=Cox|first2=Joseph|title=Here Is the Technical Report Suggesting Saudi Arabia's Prince Hacked Jeff Bezos' Phone|url=https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report|work=[[Motherboard (website)|Motherboard]]|date=23 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=28 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200628203123/https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report}}</ref> Poročilo kaže na posredne dokaze: prvič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz novembra 2018 vključuje sliko, ki spominja na žensko, s katero je imel Bezos afero, čeprav afera takrat ni bila javno znana; drugič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz februarja 2019 poziva Bezosa, naj ne verjame vsemu, potem ko je bil Bezos po telefonu obveščen o internetni kampanji proti njemu, ki so jo vodili Savdijci.<ref name="Zetter" /> Posebna poročevalca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] [[Agnès Callamard]] in [[David Kaye (akademik)|David Kaye]] sta se odzvala, da domnevni vdor nakazuje, da je bin Salman sodeloval "V prizadevanju, da bi vplival, če že ne utišal, poročanje ''Washington Posta'' o Savdski Arabiji".<ref name="PatrickJan22">{{Navedi novice|last=O'Neill|first=Patrick|title=UN calls for investigation of Saudis allegedly hacking Jeff Bezos|url=https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/|work=[[MIT Technology Review]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=12 May 2020|archiveurl=https://archive.today/20200512110318/https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/}}</ref> Izjavili so, da je domnevni vdor pomemben za vprašanje, ali je bin Salman vpleten v umor Džamala Hašogdžija, ki je delal za ''Washington Post''.<ref>{{Navedi novice|last=Bowman|first=Verity|title=Jeff Bezos phone hacking: UN calls for investigation after Saudi Crown Prince implicated|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/|work=[[The Daily Telegraph]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=17 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317154555/https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/}}</ref> === Okoljevarstvo === Pod bin Salmanovim vodstvom je Savdska Arabija lobirala za oslabitev globalnih sporazumov o zmanjšanju emisij ogljika.<ref name=":4">{{Navedi splet|date=2019-10-12|title=How real is Saudi Arabia's interest in renewable energy?|url=http://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy|accessdate=2021-10-09|website=the Guardian|language=en|archivedate=9 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211009165324/https://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy}}</ref> Na domačem področju ima Savdska Arabija izkušnje z drznimi napovedmi o okoljskih prizadevanjih, ki se ne obnesejo.<ref name=":4" /> === Aretacija Muhammada bin Nayefa === Nekdanji prestolonaslednik [[Muhammad bin Najef]] je bil aretiran 6. marca 2020, skupaj s svojim polbratom [[Nawwaf bin Nayef|Nawwafom bin Najefom]] in bratom kralja Salmana, princem [[Ahmed bin Abdulaziz|Ahmedom bin Abdulazizom]], in ju obtožili izdaje. Savdska vlada je trdila, da so princi poskušali strmoglaviti bin Salmana.<ref>{{Navedi novice|last=Summer Said|last2=Justin Scheck|last3=WarrenStrobel|title=Top Saudi Royal Family Members Detained|url=https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np/iBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share|accessdate=6 March 2020|work=Wall Street Journal|archivedate=30 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210330222422/https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np%2FiBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share}}</ref> === Domnevni poskus zastrupitve kralja Abdulaha === Leta 2021 je nekdanji savdski obveščevalni uradnik Saad al-Jabri v intervjuju za CBS povedal, da je bin Salman svojemu bratrancu, notranjemu ministru princu Muhammadu bin Najefu, omenil, da namerava leta 2014 ubiti kralja Abdulaha; to bi bin Salmanovemu očetu omogočilo prevzem prestola. Al-Jabri je bin Salmana označil za "Psihopata, morilca ... z neskončnimi viri, ki predstavlja grožnjo svojim ljudem, Američanom in planetu".<ref>{{Navedi novice|last=Pelley|first=Scott|title=Former Saudi official calls Mohammed bin Salman a "psychopath," says Saudi crown prince fears what he knows|url=https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/|work=CBS News|date=24 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025164247/https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/}}</ref> Princ je vse obtožbe zavrnil; savdsko veleposlaništvo je al-Jabrija označilo za "Diskreditiranega nekdanjega vladnega uradnika z dolgo zgodovino [izmišljevanja]".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince suggested killing King Abdullah, ex-official says|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931|work=BBC News|date=25 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025162918/https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931}}</ref> == Zasebno == [[Slika:2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_(2018-06-14)_29.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg/220px-2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg|sličica| Bin Salman z [[Nicolas Sarkozy|Nicolasom Sarkozyjem]], nekdanjim [[Predsednik Francije|predsednikom Francije]], in Juanom Carlosom Varelo, nekdanjim predsednikom Paname, na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnem prvenstvu]] v nogometu v Rusiji, 14. junija 2018]] 6. aprila 2008 se je bin Salman poročil s svojo prvo sestrično [[Sara bint Mashour|Saro bint Mashour]], hčerko svojega strica po očetovi strani [[Mashour bin Abdulaziz|Mashourja bin Abdulaziza]]. Princ Mohamed in princesa Sara imata pet otrok; prvi štirje so dobili ime po svojih starih starših, peti pa nosi ime po svojem pradedku kralju Abdulazizu, ustanovitelju Savdske Arabije.<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Ali|last=Al Ahmed|title=Reports of Saudi Crown Prince's Domestic Violence Emerge|url=https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/|accessdate=17 November 2020|work=GulfInstitute.org|date=16 March 2018|archivedate=27 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201127231255/https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Marko|last=Langer|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman: Reformer and hard-liner|url=http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|website=Deutsche Welle|accessdate=16 January 2018|date=5 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180117012656/http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|archivedate=17 January 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup|title=Mohammed bin Salman – the reformer behind Saudi Arabia's shakeup|work=FoxNews.com|first=Steve|last=Kurtz|date=15 March 2018|accessdate=27 May 2019|archivedate=25 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200325091013/https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup}}</ref> Leta 2022 je ''The Economist'' poročal, da je bin Salman vsaj enkrat [[Nasilje v družini|svojo ženo pretepel]] tako hudo, da je potrebovala zdravstveno oskrbo.<ref>{{Navedi novice|last=Pelham|first=Nicolas|date=28 July 2022|title=MBS: despot in the desert|work=[[The Economist]]|url=https://www.economist.com/1843/2022/07/28/mbs-despot-in-the-desert|accessdate=2022-07-28|issn=0013-0613}}</ref> Leta 2018 je bilo bin Salmanovo osebno neto premoženje ocenjeno na 3 milijarde ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|title=Prince Mohammed books out hotel to dine with Murdoch|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523172943/https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|archivedate=23 May 2018|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=4 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Leta 2015 je bin Salman od ruskega vodkaškega tajkuna [[Jurij Šefler|Jurija Šeflerja]] za 500 evrov.&nbsp;milijonov kupil v Italiji izdelano in na Bermudskih otokih registrirano jahto ''[[Serene (jahta)|Serene]]''.<ref name="30yearold">{{Navedi novice|title=A 30-year-old Saudi prince could jump-start the kingdom – or drive it off a cliff|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|work=The Washington Post|date=28 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160629211105/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|archivedate=29 June 2016}}</ref><ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Leta 2015 je v Franciji za več kot 300 dolarjev&nbsp;milijonov kupil [[Dvorec Ludvik XIV|Chateau Louis XIV]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|title=World's Most Expensive Home? Another Bauble for a Saudi Prince|work=The New York Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180321225713/https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|archivedate=21 March 2018|accessdate=28 March 2018}}</ref><ref name="Tele2017">{{Navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/|title=Pro-austerity Saudi prince buys world's most expensive home|last=Mulholland|first=Rory|date=16 December 2017|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|accessdate=24 May 2019|archivedate=24 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190524024908/https://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/}}</ref> Decembra 2017 je več virov poročalo, da je bin Salman prek svojega tesnega sodelavca princa [[Badr bin Abdullah bin Mohammed Al Farhan|Badra bin Abdulaha bin Mohameda Al Farhana]] kot posrednika kupil ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]; s prodajo novembra pri 450,3 $&nbsp;milijonov je postavil novo [[Seznam najdražjih umetniških slik|rekordno ceno za umetniško delo]].<ref name="WSJ_Salman">{{Navedi novice|last=Harris|first=Shane|last2=Crow|first2=Kelly|last3=Said|first3=Summer|title=Saudi Arabia's Crown Prince Identified as Buyer of Record-Breaking da Vinci|url=https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|accessdate=7 December 2017|work=The Wall Street Journal|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207192111/https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Meixler|first=Eli|title=The Mystery Buyer of a $450 Million Leonardo da Vinci Painting Was a Saudi Prince|url=http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|website=Fortune|accessdate=7 December 2017|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207140629/http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|title=Mystery Buyer of $450 Million 'Salvator Mundi' Was a Saudi Prince|work=The New York Times|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180417053427/https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|archivedate=17 April 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince|title=Mystery buyer of famed da Vinci is Saudi prince: Report|website=CBSNews.com|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180331181733/https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince/|archivedate=31 March 2018}}</ref> To poročilo so zanikali dražitelj [[Christie's]], veleposlaništvo Savdske Arabije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|title=Embassy Statement on Art Work Purchase|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of the Kingdom of Saudi Arabia|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328165325/https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|archivedate=28 March 2018}}</ref> in vlada [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], ki je objavila, da je dejanski lastnik slike.<ref name="thenational_1.682793">{{Navedi splet|url=https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|title=Louvre Abu Dhabi: UAE has acquired Da Vinci's Salvator Mundi|website=[[The National (Abu Dhabi)|The National]]|date=9 December 2017|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328230953/https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|archivedate=28 March 2018}}</ref> Natančna trenutna lokacija slike ni znana,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html|title=The $450 million question: Where is Leonardo da Vinci's 'Salvator Mundi'?|work=CNN.com|accessdate=8 July 2019|archivedate=8 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708114922/https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.insider.com/da-vinci-painting-salvator-mundi-history-2019-6|title=The $450 million Leonardo da Vinci painting that's said to be sitting on a Saudi prince's yacht was once bought for just $1,000. Here's how it took over the art world.|website=Insider.com|first=Amanda|last=Krause|date=June 12, 2019|accessdate=March 3, 2022}}</ref> saj od dražbe ni bila javno vidna. Domneva se, da je na Bin Salmanovi ''motorni jahti Serene'' morda slika ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]''. <ref name="Sharma">{{Navedi splet|url=https://luxurylaunches.com/transport/saudi-prince-mohammed-bin-salman-serene-megayacht.php|title=Saudi prince MBS bought this $400 million megayacht from a Russian Oligarch and immediately kicked him out.|quote=The 439 feet long vessel has two helipads, a submarine, and a nightclub. The royal has also hung a $450M painting in it.|date=April 28, 2022|accessdate=April 29, 2022|first=Neha Tandon|last=Sharma|publisher=Luxury launches}}</ref> Bin Salman je veliko potoval po svetu in se srečeval s politiki, poslovnimi voditelji in zvezdniki.<ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Junija 2016 je odpotoval v [[Silicijeva dolina|Silicijevo dolino]] in srečal ključne ljudi v ameriški visokotehnološki industriji, tudi z ustanoviteljem Facebooka [[Mark Zuckerberg|Markom Zuckerbergom]].<ref>{{Navedi novice|url=http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|title=Saudi's Deputy Crown Prince meets Facebook founder Mark Zuckerberg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170207112537/http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|archivedate=7 February 2017|work=Al Arabiya|date=22 June 2016|accessdate=23 April 2017}}</ref> V začetku leta 2018 je obiskal ZDA, kjer se je srečal s številnimi politiki, poslovneži in hollywoodskimi zvezdami, med drugim s takratnim predsednikom Trumpom, [[Bill Clinton|Billom]] in [[Hillary Clinton]], [[Henry Kissinger|Henryjem Kissingerjem]], [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]], [[George Walker Bush|Georgeom W. Bushom]], [[George H. W. Bush|Georgeom HW Bushom]], [[Bill Gates|Billom Gatesom]], z njim so se srečali tudi [[Jeff Bezos]], [[Oprah Winfrey]], [[Rupert Murdoch]], [[Richard Branson]], župan Los Angelesa [[Eric Garcetti]], [[Michael Douglas]], [[Morgan Freeman]] in [[Dwayne Johnson]].<ref name="independent">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|title=Saudi Arabia's Crown Prince Mohammed bin Salman toured Hollywood, Harvard and Silicon Valley on US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523102053/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|archivedate=23 May 2018|work=The Independent|date=7 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref><ref name="aljazeera">{{Navedi novice|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|title=MBS meets AIPAC, anti-BDS leaders during US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523100935/https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|archivedate=23 May 2018|work=Al Jazeera|date=29 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Trump je pohvalil svoj odnos z bin Salmanom.<ref>{{Navedi novice|title=Trump praises arms sales as he meets Saudi crown prince|url=https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|work=Financial Times|date=20 March 2018|accessdate=27 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624150438/https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|archivedate=24 June 2018}}</ref> Princ je obiskal tudi Veliko Britanijo, kjer se je srečal s premierko [[Theresa May|Thereso May]], kraljico [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeto II]]. in princem [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williamom, vojvodo Cambriškim]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-Mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|title=Saudi Crown Prince Mohammed Bin Salman meets Theresa May at Chequers on day two of UK state visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308172705/http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|archivedate=8 March 2018|work=The Independent|date=8 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> 25. decembra 2020 je bil v okviru nacionalnega načrta cepljenja proti COVID-19 [[Ministrstvo za zdravje (Saudova Arabija)|ministrstva za zdravje Savdske Arabije]] prikazan prestolonaslednik, kako prejema cepivo v videu, ki ga je objavila [[savdska tiskovna agencija]].<ref>{{Navedi splet|date=2020-12-25|title=Coronavirus: Saudi Arabia's Crown Prince gets COVID-19 vaccine|url=https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine|accessdate=2020-12-25|website=Al Arabiya|language=en|archivedate=25 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201225175158/https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine}}</ref> Decembra 2020 je bin Salman prek državnega premoženjskega sklada Savdske Arabije vložil denar v [[Take-Two Interactive]], [[Electronic Arts]] in Activision Blizzard. Naložbe so znašale 14,9 milijona delnic v Activision Blizzard, 7,4 milijona delnic v Electronic Arts in 3,9 milijona delnic v Take-Two Interactive. Bin Salman je izjavil, da je odraščal ob igranju video iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers|title=Saudi Wealth Fund Made $3.3 Billion Bet on Video-Game Makers|website=Bloomberg.com|last=Weiss|first=Miles|date=February 17, 2021|accessdate=February 19, 2021|archivedate=19 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210219200736/https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam sedanjih dedičev]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://houseofsaud.com/saudi-royal-family-profiles/prince-mohammed-bin-salman-al-saud/}} * {{Navedi novice|last=Ben Hubbard|last2=Mark Mazzetti|last3=Eric Schmitt|url=https://www.nytimes.com/2017/07/18/world/middleeast/saudi-arabia-mohammed-bin-nayef-mohammed-bin-salman.html|title=Saudi King's Son Plotted Effort to Oust His Rival|work=The New York Times|date=18 July 2017}} * {{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/film/the-crown-prince-of-saudi-arabia/|title=The Crown Prince of Saudi Arabia|website=Frontline|publisher=PBS}} * {{C-SPAN|112871}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 3m2tqx2du60hxdj9chvfud9ckrol4ml 5727065 5727064 2022-08-03T18:05:35Z Pv21 142817 Pv21 je premaknil(-a) stran [[Mohammed bin Salman]] na [[Mohamed bin Salman]]: slovenjen zapis wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|consort=da|image=Mohammad bin Salman October 2019 (cropped).jpg|caption=|alt=|succession=|reign=21. junij 2017–danes|reg-type=Kralj in premier|regent=[[Salman Savdski|Salman]]|predecessor=[[Muhammad bin Najef]]|successor=|birth_date={{birth date and age|1985|08|31|df=y}}|birth_place=[[Riad]], [[Savdska Arabija]]|spouse={{marriage|[[Sara bint Mashour Al Saud]]|2008}}|issue={{plainlist| *Princ Salman *Princ Mašour *Princesa Fahda *Princesa Noura *Princ Abdulaziz }}|full name=Mohammed bin Salman bin Abdulaziz bin Abdul Rahman|house=[[Hiša Saudov|Saudi]]|father=[[Salman Savdski]]|mother=[[Fahda bint Falah Al Hithlain]]}} '''Mohammed bin Salman Al Saud''' ({{Jezik-ar|محمد بن سلمان آل سعود}}, znan tudi kot '''MBS<ref>{{Navedi novice|url=https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|publisher=[[Office of the Director of National Intelligence]]|title=Assessing the Saudi Government's Role in the Killing of Jamal Khashoggi|date=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226180954/https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|archivedate=February 26, 2021}}</ref>''') [[Saudova Arabija|savdskoarabski]] [[politik]] in [[princ]]; * [[31. avgust]] [[1985]], [[Riad]], [[Savdska Arabija]]. Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja [[Salman bin Abdulaziz|Salmana bin Abdulaziza]] in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]]. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za ''[[De iure - de facto|dejanskega]]'' vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Najefa]] in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana. Bin Salman vlada v [[Avtoritarnost|avtoritarnem režimu]]. V [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]] ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za [[človekove pravice]], borci za [[pravice žensk]], novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje [[zunajsodni uboj|izvensodnih pobojev]] uporabljal skupino morilcev, znano kot [[Odred tigrov]]. Osebno je bil povezan z atentatom na [[Džamal Hašokdži|Džamala Hašogdžija]], savdskoarabskega kolumnista ''[[The Washington Post|Washington Posta]]'', ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za [[Posredovanje Savdske Arabije v Jemnu|savdskim bombnim napadom v Jemnu]], ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje [[Katarska diplomatska kriza|katarske diplomatske krize]], pridržanje libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]], začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni [[Vdiranje v telefon Jeffa Bezosa|vdor v telefon]] predsednika [[Amazon.com|Amazona]] [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]] in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020. Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo [[Pravice žensk v Savdski Arabiji|pravice žensk]], kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa [[Savdska vizija 2030|Saudi Vision 2030]] je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom. == Mladost == Mohammed bin Salman Al Saud se je rodil 31. avgusta 1985<ref>{{Navedi splet|title=Ministries|website=Royal Embassy of Saudi Arabia – Washington, D.C.|date=30 April 2003|url=https://www.saudiembassy.net/ministries|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201034447/https://www.saudiembassy.net/ministries|archivedate=1 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Who is Saudi Crown Prince Mohammed?|website=BBC News|date=6 November 2017|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171014071702/http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|archivedate=14 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Simon|last=Tisdall|title=Mohammed bin Salman Al Saud: The young hothead who would be king|work=[[The Guardian]]|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026035820/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|archivedate=26 October 2017}}</ref> princu [[Salman bin Abdulaziz|Salmanu bin Abdulazizu]] in njegovi tretji ženi,<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]].<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref> Fahda je vnukinja Rakana bin Hithlaina, ki je bil poglavar [[Ajman (pleme)|plemena Al Ajman]].<ref>{{Navedi novice|first=Mustafa|last=Al Labbad|title=The new Saudi power triangle|url=http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|accessdate=24 April 2017|work=Al Monitor|date=27 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170425120452/http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|archivedate=25 April 2017}}</ref> Leta 1915 se je pleme Al Ajman pod [[Dhaydan bin Hithlain|Dhaydanovim]] vodstvom borilo proti Al Saudom, medtem je bil brat kralja Abdulaziza [[Saad bin Abdul Rahman]] ubit v [[Bitka pri Kanzanu|bitki pri Kanzanu]].<ref>{{Navedi novice|first=Karen Elliott|last=House|title=Profile of a Prince: Promise and Peril in bin Salman's Vision 2030|url=https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030|accessdate=2 September 2020|work=Belfer Center|date=27 April 2019|archivedate=23 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201023034141/https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030}}</ref> Bin Salman je najstarejši med šestimi otroki svoje matere in je osmi otrok in sedmi sin svojega očeta.<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> Med njegovimi brati in sestrami sta [[Turki bin Salman]] in [[Khalid bin Salman]].<ref>{{Navedi časopis|last=Alexander Bligh|date=2018|title=Changes in the Domestic-Foreign Policies Relationship in the Saudi Context in the Wake of the Change of the Guard|url=https://doi.org/10.1080/21520844.2018.1450015|journal=The Journal of the Middle East and Africa|volume=9|issue=1|page=110|doi=10.1080/21520844.2018.1450015}}</ref> Princ Mohammed je diplomiral iz prava na [[Univerza kralja Sauda|univerzi King Saud]].<ref>{{Navedi splet|title=Council of Ministers: Membership|url=http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of Saudi Arabia, Washington DC|accessdate=25 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616222323/http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|archivedate=16 June 2011}}</ref> === Zgodnja kariera === Po diplomi na univerzi je bin Salman nekaj let preživel v zasebnem sektorju, nato je postal osebni pomočnik svojega očeta. Delal je kot svetovalec strokovne komisije, ki je delala za savdsko vlado.<ref>[https://web.archive.org/web/20151223142215/http://abutalhazahack.com/current-issues/middle-east/10-middle-east/106-profile-of-prince-mohammed-bin-salman-defense-minister-of-saudi-arabia Profile of Prince Mohammed bin Salman – Defense Minister of Saudi Arabia]. Retrieved 30 March 2015</ref> 15. decembra 2009, pri 24 letih, je vstopil v politiko kot posebni svetovalec svojega očeta, ko je bil ta guverner [[Provinca Riad|province Riad]].<ref>{{Navedi novice|title=HRH Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz to inaugurate Cityscape Riyadh 2011|url=http://www.ameinfo.com/279859.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111101222157/http://www.ameinfo.com/279859.html|archivedate=1 November 2011|accessdate=2 March 2013|work=AMEinfo.com|date=31 October 2011}}</ref> V tem času se je bin Salman začel vzpenjati z enega položaja na drugega, kot je bil generalni sekretar Konkurenčnega sveta Rijada, posebni svetovalec predsednika upravnega odbora Fundacije kralja Abdulaziza za raziskave in arhive ter član upravnega odbora skrbniki društva Albir v regiji Riad.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> Oktobra 2011 je prestolonaslednik [[sultan bin Abdulaziz]] umrl. Princ Salman je začel svoj vzpon na oblast in postal drugi podpredsednik vlade ter obrambni minister. Svojega sina Mohameda je postavil za osebnega svetovalca.<ref>{{Navedi novice|title=Prince Sultan arrives to Bahrain to attend Bahrain Grand Prix|url=http://www.bna.bh/portal/en/news/505092|accessdate=23 April 2012|agency=Bahrain News Agency|date=22 April 2012|archivedate=27 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927234541/http://www.bna.bh/portal/en/news/505092}}</ref> ==== Šef sodišča ==== Junija 2012 je umrl prestolonaslednik [[Nayef bin Abdulaziz]]. Mohammed bin Salman se je povzpel na drugo mesto v državni hierarhiji, saj je njegov oče postal novi prestolonaslednik in prvi namestnik premierja. Kmalu je začel politični prostor predelovati po svoji podobi. 2. marca 2013 je bil vodja dvora prestolonaslednika, kjer je nasledil [[Saud bin Nayef|Saud bin Nayefa]], ki je bil imenovan za guvernerja vzhodne province. Dobil je tudi čin ministra.<ref>{{Navedi novice|title=Leadership's trust in me is my motivation – Muhammad|url=http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140820001643/http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archivedate=20 August 2014|accessdate=2 March 2013|work=[[Saudi Gazette]]|date=3 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed appointed president of crown prince court|url=http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archiveurl=https://archive.today/20130411182710/http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archivedate=11 April 2013|accessdate=2 March 2013|work=Saudi Business News|date=2 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman appointed Special Advisor to Crown Prince|url=http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|accessdate=12 April 2013|work=Asharq Alawsat|date=3 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130311121018/http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|archivedate=11 March 2013}}</ref> 25. aprila 2014 je bil bin Salman imenovan za državnega ministra.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> == Vzpon na oblast == [[Slika:Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_(27633866176).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_%2827633866176%29.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Mohammed bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[John F. Kerry|Johnom Kerryjem]] in [[Adel al-Jubeir|Adelom al-Jubeirjem]], 13. junij 2016]] 23. januarja 2015 je kralj Abdullah umrl in Salman se je povzpel na prestol. Bin Salman je bil imenovan za obrambnega ministra<ref>{{Navedi novice|title=Saudi King Abdullah passes away|url=http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|accessdate=23 January 2015|work=[[Al Arabiya]]|date=23 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150123191653/http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|archivedate=23 January 2015}}</ref> in generalnega sekretarja kraljevega dvora. Poleg tega je ohranil položaj državnega ministra.<ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|title=Profile: Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz Al Saud|website=[[Al Arabiya]]|date=27 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402133449/http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|archivedate=2 April 2015|accessdate=28 February 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Anthony H.|last=Cordesman|title=Saudi Succession: The King Is Dead, Long Live the King|url=http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639|accessdate=26 January 2015|work=[[Newsweek]]|date=January 24, 2015|archivedate=26 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150126115854/http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639}}</ref> V Jemnu so politični nemiri (ki so se začeli stopnjevati leta 2011) hitro postali glavna težava za novoimenovanega obrambnega ministra, [[Hutijev upor v Jemnu|Hutiji]] so konec leta 2014 prevzeli nadzor nad severnim Jemnom, čemur je sledil odstop predsednika [[Abdrabbuh Mansur Hadi|Abdrabbuha Mansurja Hadija]] in njegove vlade. Bin Salmanova prva poteza kot ministra je bila mobilizacija pan-GCC koalicije za posredovanje po seriji samomorilskih bombnih napadov v Sani z zračnimi napadi na Hutije in uvedbo pomorske blokade.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951 Yemen profile – Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160130182040/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951|date=30 January 2016}}, ''BBC'', 6 July 2017</ref> Marca 2015 je Savdska Arabija začela voditi koalicijo držav, ki so se povezale proti upornikom Houthi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|title=Saudi and Arab allies bomb Houthi positions in Yemen|website=[[Al Jazeera]]|date=26 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150326181207/http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|archivedate=26 March 2015}}</ref> Medtem ko je obstajal dogovor med savdskimi princi, ki vodijo varnostne službe, glede nujnosti odziva na Hutijev zavzetje Sane, ki je jemensko vlado prisililo v izgnanstvo, je bin Salman sprožil intervencijo brez popolnega usklajevanja varnostnih služb. Savdski minister za nacionalno gardo princ [[Mutaib bin Abdullah|Mutaib bin Abdulah]], ki je bil zunaj države, je bil izključen iz operacij.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> Medtem ko je bin Salman vojno prodajal kot hitro zmago nad uporniki Houthi v Jemnu in način, kako ponovno postaviti predsednika Hadija na oblast, pa je postala dolga vojna izčrpavanja.<ref>{{Navedi novice|first=Bill|last=Law|title=The most dangerous man in the world?|url=https://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|work=[[The Independent]]|date=8 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615100155/http://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Aprila 2015 je kralj Salman imenoval svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Nayefa]] za prestolonaslednika, svojega sina Mohameda bin Salmana pa za namestnika prestolonaslednika.<ref>{{Navedi novice|first=Samuel|last=Osborne|title=King Salman: The man in charge of the 'most dangerous man in the world'|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|work=[[The Independent]]|date=22 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615135848/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Konec leta 2015 je bin Salman na srečanju med svojim očetom in ameriškim predsednikom [[Barack Obama|Barackom Obamo]] prekršil protokol in imel monolog, v katerem je kritiziral [[zunanja politika ZDA|zunanjo politiko Združenih držav Amerike]]. Ko je decembra 2015 napovedal protiteroristično vojaško zavezništvo islamskih držav, so nekatere vpletene države dejale, da se z njimi niso posvetovale.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> [[Slika:Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud,_March_2017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg/220px-Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] govori z bin Salmanom, Washington, DC, 14. marca 2017]] Glede svoje vloge v vojaški intervenciji je bin Salman dal svoj prvi uradni intervju 4. januarja 2016 za ''[[The Economist]]'', ki ga je označil za "arhitekta vojne v Jemnu". Zanikal je naslov in pojasnil mehanizem institucij odločanja, ki so dejansko deležne intervencije, vključno s svetom za varnostne in politične zadeve, ministrstvom za zunanje zadeve s savdske strani. Dodal je, da so Hutiji oblast v jemenski prestolnici Sana uzurpirali že pred tem, ko je sam postal obrambni minister.<ref>{{Navedi novice|title=Transcript: Interview with Muhammad bin Salman|url=http://www.economist.com/saudi_interview|accessdate=11 January 2016|work=[[The Economist]]|date=6 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110130709/http://www.economist.com/saudi_interview|archivedate=10 January 2016}}</ref><ref name="arrogantsaudi">{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|work=The Independent|date=10 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> Kot odgovor na grožnjo [[Islamska država|Islamske države]] je bin Salman decembra 2015 ustanovil Islamsko vojaško koalicijo za boj proti terorizmu (IMCTC), islamsko zavezništvo proti terorizmu pod vodstvom Savdske Arabije.<ref>{{Navedi novice|first=Noah|last=Browning|first2=John|last2=Irish|date=15 December 2015|title=Saudi Arabia announces 34-state Islamic military alliance against terrorism|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|work=[[Reuters]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180608232158/https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|archivedate=8 June 2018}}</ref> Prvo srečanje IMCTC je potekalo v Riadu novembra 2017, udeležili so se ga obrambni ministri in uradniki iz 41 držav.<ref>{{Navedi novice|first=Bethan|last=McKernan|date=27 November 2017|title=More than 40 Islamic countries just met and vowed to wipe terrorism off the map|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|work=[[The Independent]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180318113139/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|archivedate=18 March 2018}}</ref> === Prestolonaslednik === 21. junija 2017 je kralj Salman kot prestolonaslednika odstavik bin Neyefa in na to mesto postavil Bin Salmana.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|title=Mohammed bin Salman named Saudi Arabia's crown prince|website=[[Al Jazeera]]|date=21 June 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170621091448/http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|archivedate=21 June 2017}}</ref> Sprememba nasledstva je bila decembra 2015 napovedana z nenavadno odkritim in javnim dopisom, ki ga je objavila nemška [[Zvezna obveščevalna služba (Nemčija)|zvezna obveščevalna služba]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|title=Saudi Arabia 'destabilising Arab world', German intelligence warns|website=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|first=Justin|last=Huggler|date=2 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160109000950/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|archivedate=9 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire: German intelligence memo shows the threat from the kingdom's headstrong defence minister|first=Patrick|last=Cockburn|date=9 January 2016|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> kar je nemška vlada pozneje zavrnila.<ref name="NYT rebukes">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|title=Germany Rebukes Its Own Intelligence Agency for Criticizing Saudi Policy|first=Alison|last=Smaledec|date=3 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170707214349/https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|archivedate=7 July 2017|work=[[The New York Times]]}}</ref> Na dan, ko je bin Salman postal prestolonaslednik, ga je ameriški predsednik [[Donald Trump]] poklical, da bi mu "čestital za njegovo nedavno povišanje". Trump in novi prestolonaslednik sta po navedbah [[Bela hiša|Bele hiše]] obljubila "tesno sodelovanje" pri varnostnih in gospodarskih vprašanjih, voditelja pa sta razpravljala tudi o potrebi po prekinitvi podpore [[Terorizem|terorizmu]], nedavnem diplomatskem sporu s [[Katar|Katarjem]] in prizadevanjih za varnost miru med Izraelom in Palestinci. <ref>{{Navedi splet|first=Jake|last=Miller|url=https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/|title=Trump congratulates newly-elevated Saudi Arabian crown prince|website=[[CBS News]]|date=June 21, 2017|accessdate=12 August 2019|archivedate=12 August 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190812164333/https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/}}</ref> Bin Salman je aprila 2017 za ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' povedal, da bi brez ameriškega kulturnega vpliva na Savdsko Arabijo "končali kot [[Severna Koreja]]."<ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|title=A young prince is reimagining Saudi Arabia. Can he make his vision come true?|first=David|last=Ignatius|date=20 April 2017|work=[[The Washington Post]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170710065344/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|archivedate=10 July 2017}}</ref> === Čista leta 2017 === Maja 2017 je bin Salman javno posvaril: "Potrjujem vam, nihče ne bo preživel v primeru korupcije – kdorkoli že je, tudi če je princ ali minister".<ref name="auto1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|title=The Saudi Purge Isn't Just a Power Grab|first=Peter|last=Waldman|first2=Glen|last2=Carey|website=[[Bloomberg Businessweek]]|date=9 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111224358/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|archivedate=11 November 2017|accessdate=12 November 2017}}</ref> Novembra 2017 je ukazal hišni pripor za približno 200 bogatih poslovnežev in princev v [[Ritz-Carlton, Riad|hotelu Ritz Carlton v Riadu]].<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}</ref> 4. novembra 2017 je savdski tisk objavil aretacijo savdskega princa in milijarderja [[Al-Waleed bin Talal|Al-Waleeda bin Talala]], pogostega komentatorja novic v angleškem jeziku in glavnega delničarja [[Citi|Citija]], [[News Corp (2013–danes)|News Corpa]] in [[Twitter|Twitterja]], ter več kot 40 princev in ministrov po nalogu prestolonaslednika, in sicer zaradi obtožb korupcije in [[Pranje denarja|pranja denarja]].<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref> Med drugimi aretiranimi ali odpuščenimi v čistki so bili Mutaib bin Abdulah, vodja [[Nacionalna garda Savdske Arabije|nacionalne garde Savdske Arabije]]; [[Adel Fakeih]], minister za gospodarstvo in načrtovanje; in poveljnik savdskih pomorskih sil, admiral Abdullah bin Sultan bin Mohammed Al-Sultan.<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref><ref name="NYT">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|url=https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|title=Saudi Arabia Arrests 11 Princes, Including Billionaire Waleed bin Talal|work=[[The New York Times]]|date=November 4, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171108003504/https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|archivedate=8 November 2017}}</ref> Tisti, ki so bili aretirani v hotelu Ritz Carlton, so doživeli t. i. "noč pretepa".<ref name=":5">{{Navedi splet|date=2020-11-19|title='Night of the beating': details emerge of Riyadh Ritz-Carlton purge|url=http://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating|accessdate=2021-10-19|website=the Guardian|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019054642/https://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating}}</ref> Večino so pretepli, nekatere pa privezali na stene v stresnih položajih kot del mučenja savdskih agentov.<ref name=":5" /> Zasliševalci so imeli malo podatkov o premoženju zaslišancev zunaj države, zato so želeli izvedeti več o njihovem imetju v tujini, medtem ko žrtve niso vedele, zakaj so bile pridržane.<ref name=":5" /> Pridržanim so grozili z izsiljevanjem.<ref name=":5" /> Na neki točki so zasliševalci žrtvam rekli, naj se obrnejo na svoje bančne menedžerje v [[Ženeva|Ženevi]] in drugod ter zahtevajo velike vsote denarja in bili presenečeni zaradi svoje nestrokovnosti, da sredstva niso v celoti v gotovini.<ref name=":5" /> Švicarske banke so nekatere transakcije prepoznale kot pod [[Prisila|prisilo]] in nekatere od njih tudi ustavile.<ref name=":5" /> Postopki so tekli mimo prava, niti ni bilopogajanj o priznanju krivde.<ref name=":5" /> Ameriški uradniki so dejanja opisali kot "prisilo, zloraba in mučenje".<ref name=":6">{{Navedi splet|title=How Saudi Arabia's crown prince crushed his rivals at the Ritz|url=https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396|accessdate=2021-10-19|website=NBC News|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019042319/https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396}}</ref> Pripornikom so odrekali spanje, jim pokrivali glave in jih pretepli.<ref name=":6" /> Sedemnajst jih je bilo treba hospitalizirati.<ref name=":6" /> Po mnogih dneh so preostale pripornike premestili v [[zapor Al-Ha'ir]], nekaterim izpuščenim pa je prepovedano potovati v tujino.<ref name=":6" /> Ena od hipotez za aretacije je bila, da so bile del grabljenja oblasti s strani bin Salmana. ''[[The New York Times|New York Times]]'' je zapisal: Trump je izrazil podporo potezi in tvitnil: "Zelo zaupam v kralja Salmana in prestolonaslednika Savdske Arabije, natančno vesta, kaj delata .... Nekateri od tistih, ki jih grobo obravnavajo, že leta 'molzejo' svojo državo!"<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/realDonaldTrump/status/927673257230327808|title=I have great confidence in King Salman and the Crown Prince of Saudi Arabia, they know exactly what they are doing....Some of those they are harshly treating have been 'milking' their country for years!|first=Donald J.|last=Trump|authorlink=Donald J. Trump|date=6 November 2017|website=[[Twitter]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110163051/https://twitter.com/realdonaldtrump/status/927673257230327808|archivedate=10 November 2017|accessdate=11 November 2017}}</ref> Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je nekaj dni po čistki obiskal Riad, je na vprašanje o čistki izjavil, da "to ni vloga predsednika in podobno ne bi pričakoval, da bi voditelj tuje države prišel in posegel v domače zadeve."<ref>{{Navedi novice|first=Abdullah|last=Al-Shihri|first2=Aya|last2=Batrawyi|url=http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|title=More than 200 detained in Saudi Arabia in $100 billion corruption sweep|date=October 25, 2017|work=[[Chicago Tribune]]|agency=[[Associated Press]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111051249/http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|archivedate=November 11, 2017|accessdate=November 11, 2017}}</ref> Savdska vlada je 30. januarja 2019 objavila poročilo dela protikorupcijskega odbora.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379|title=Statement by the Royal Court: Anti Corruption Committee Concludes Its Tasks The official Saudi Press Agency|website=spa.gov.sa|accessdate=25 February 2019|archivedate=31 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190131041054/https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html|title=Saudi king presented with final corruption crackdown report, $107 bln recovered|website=[[Al Arabiya]]|language=en|date=30 January 2019|accessdate=25 February 2019|archivedate=3 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190203151830/http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html}}</ref> Glede na indeks zaznave korupcije Savdska Arabija počasi izboljšuje svoj javni sektor, medtem ko so številke za leto 2016 pokazale oceno 46, pri čemer 0 pomeni visoko korupcijo, indeks daje Savdski Arabiji oceno 49 v letu 2017 in 2018 ter 53 leta 2019, kar je najvišji rezultat, ki ga je doslej dosegla Savdska Arabija.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019 for New Zealand|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl|accessdate=February 15, 2021|website=Transparency.org|language=en|archivedate=18 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210318035040/https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl}}</ref> == Administracija == Ideologija Bin Salmana je bila opisana kot [[Nacionalizem|nacionalistična]]<ref>{{Navedi novice|date=10 August 2018|work=[[The New York Times]]|title=Beating Up on Canada Again: the Canada Letter|url=https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|quote=Prince Mohammed is a Saudi nationalist|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812223505/https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|archivedate=12 August 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|title=Saudi Arabia's Dark Nationalism|date=2 June 2018|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181840/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|archivedate=12 August 2018}}</ref> in [[Populizem|populistična]]<ref>{{Navedi novice|work=Politico|title=Saudi Arabia's Populist King in Waiting|date=22 September 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|accessdate=23 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171124210619/https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|archivedate=24 November 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=Financial Times|title=Saudi Arabia's corruption crackdown risks scaring off investors|date=30 January 2018|url=https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|quote=MbS, who also controls foreign and defence policy, has combined populism at home with hawkish nationalism abroad|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812213033/https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|archivedate=12 August 2018}}</ref> s [[Konservatizem|konservativnim]] odnosom do politike ter [[Liberalizem|liberalnim]] stališčem do gospodarskih in socialnih vprašanj.<ref>{{Navedi novice|work=[[The Times]]|title=Heir's modernising vision risks conservative discontent|date=22 June 2017|quote=Prince Mohammed's vision is conservative in a political sense — he will be an autocratic king — but it is socially more liberal.|url=https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9|accessdate=12 August 2018|archivedate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181814/https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9}}</ref><ref name="Winkler_authoritarian">{{Navedi knjigo|first=Theodor|last=Winkler|title=The Dark Side of Globalization|publisher=LIT Verlag Münster|year=2018|page=192|quote=combines a more liberal economic and societal system with reinforced authoritarian rule}}</ref> Nanj so močno vplivala stališča njegovega nekdanjega svetovalca [[Saud al-Qahtani|Sauda al-Qahtanija]]<ref>{{Navedi novice|date=22 October 2018|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|title=How the man behind Khashoggi murder ran the killing via Skype|accessdate=10 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126084543/https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|archivedate=26 November 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=GQ|title=Spotlight: Inside the stricken court of crown prince Mohammed Bin Salman|date=27 December 2018|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman|accessdate=10 January 2019|archivedate=13 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190113153624/https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman}}</ref> in prestolonaslednika Abu Dabija [[Mohammed bin Zayed|Mohameda bin Zayeda]].<ref name="Politico">{{Navedi novice|work=Politico|title=Meet the Two Princes Reshaping the Middle East|date=13 June 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180703050404/https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|archivedate=3 July 2018}}</ref><ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}</ref> Njegov stil vladanja je novinarka [[Rula Jebreal]] opisala kot izjemno brutalen, [[Džamal Hašokdži|Džamal Hašogdži]] in Theodor Winkler pa avtoritarnega.<ref name="Winkler_authoritarian" /> [[Slika:The_Prime_Minister,_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia,_Mohammed_bin_Salman,_at_G20_Summit_2016,_in_Hangzhou,_China_on_September_04,_2016.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/The_Prime_Minister%2C_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia%2C_Mohammed_bin_Salman%2C_at_G20_Summit_2016%2C_in_Hangzhou%2C_China_on_September_04%2C_2016.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Bin Salman z indijskim premierjem [[Narendra Modi|Narendro Modijem]] na vrhu skupine G20 Hangzhou leta 2016]] Decembra 2017 je bin Salman kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da [[Združene države so priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela|priznajo Jeruzalem]] kot prestolnico Izraela.<ref>{{Navedi novice|title=Who's Speaking Out Against Trump's Jerusalem Move|url=https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl|work=J Street|date=12 December 2017|accessdate=18 September 2019|archivedate=7 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707165017/https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl}}</ref> Marca 2018 je [[Turčija|Turčijo]] označil za del "trikotnika zla" poleg [[Iran|Irana]] in [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].<ref>{{Navedi novice|title=Iran dismisses Saudi talk of 'triangle of evil' as 'childish'|url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|work=Al-Monitor|date=8 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180311231041/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|archivedate=11 March 2018}}</ref><ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}</ref> Leta 2018 je izrazil svojo podporo judovski domovini [[Izrael|Izraelu]].<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince says Israelis have right to their own land|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|accessdate=25 June 2018|work=[[Reuters]]|date=3 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180614021921/https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|archivedate=14 June 2018}}</ref> To je prvič, da je višji savdski član kraljeve družine javno izrazil takšno stališče.<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince recognizes Israel's right to exist, talks up future ties|url=https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Times of Israel]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625214415/https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|archivedate=25 June 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Goldberg|first=Jeffrey|title=Saudi Crown Prince: Iran's Supreme Leader 'Makes Hitler Look Good|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Atlantic]]|date=2 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624213648/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|archivedate=24 June 2018}}</ref> Septembra 2019 je bin Salman obsodil načrte izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] o priključitvi vzhodnega dela zasedenega [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], znanega kot [[Dolina reke Jordan|Jordanska dolina]].<ref>{{Navedi novice|title=UN condemns Israeli PM's West Bank annexation plans|url=https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863|work=[[CBC News]]|date=11 September 2019|accessdate=18 September 2019|archivedate=11 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190911210919/https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863}}</ref> Savdska Arabija je pod vodstvom bin Salmana okrepila odnose z ruskim voditeljem [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Klippenstein|first=Ken|date=2022-02-23|title=Saudi-Russia Collusion Is Driving Up Gas Prices — and Worsening Ukraine Crisis|url=https://theintercept.com/2022/02/23/ukraine-russia-gas-prices-saudi-arabia-biden/|accessdate=2022-02-25|website=The Intercept|language=en-US}}</ref> Leta 2016 je bin Salman podpisal sporazum o sodelovanju z [[Rusija|Rusijo]] na svetovnih naftnih trgih.<ref name=":7" /> Potem ko je bil bin Salman obtožen umora Džamala Hašogdžija, je bil Putin eden redkih svetovnih voditeljev, ki je javno sprejel bin Salmana.<ref name=":9">{{Navedi novice|last=Kerr|first=Simeon|last2=Al-Atrush|first2=Samer|last3=England|first3=Andrew|date=2022-02-28|title=Gulf states' neutrality on Ukraine reflect deeper Russian ties|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/5e3b0998-705f-46c4-8010-9972b3c8a847|accessdate=2022-02-28}}</ref> Leta 2021 je bin Salman podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=How could the Ukraine crisis affect the Middle East? {{!}} DW {{!}} 16.02.2022|url=https://www.dw.com/en/how-could-the-ukraine-crisis-affect-the-middle-east/a-60802745|accessdate=2022-02-25|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> === Savdska naftna industrija === [[Slika:Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_(2018-06-14)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg/220px-Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg|sličica| Bin Salman z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] v Moskvi v Rusiji 14. junija 2018]] Savdska Arabija, največja proizvajalka [[Organizacija držav izvoznic nafte|OPEC]], ima druge največje zaloge nafte na svetu. 28. septembra 2021 se je svetovalec ameriškega predsednika [[Joe Biden|Joeja Bidna]] za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom v Savdski Arabiji, da bi razpravljala o visokih [[Cene nafte|cenah nafte]].<ref>{{Navedi novice|title=Top White House aide discussed oil prices with Saudi Arabia|url=https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/|work=Reuters|date=1 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026221825/https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/}}</ref> [[Svetovna energetska kriza 2021|Rekordno visoke cene energije]] je povzročilo svetovno povečanje povpraševanja, ko je svet zapustil gospodarsko recesijo, ki jo je povzročil COVID-19, zlasti zaradi velikega povpraševanja po energiji v Aziji.<ref>{{Navedi novice|title=Energy crunch: How high will oil prices climb?|url=https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb|work=Al-Jazeera|date=27 September 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028113744/https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Oil analysts predict a prolonged rally as OPEC resists calls to ramp up supply|url=https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html|work=CNBC|date=5 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026180630/https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=OPEC-Plus in Driver's Seat As Global Energy Crisis Intensifies|url=https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/|work=Natural Gas Intelligence|date=6 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028054901/https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/}}</ref> [[Odnosi med Rusijo in Savdsko Arabijo]] so se razvili pod Mohamedom bin Salmanom, kar je obema narodoma omogočilo združevanje pri odločitvah o izvozu nafte.<ref>{{Navedi novice|title=Exclusive: Saudi Arabia doubles second-quarter Russian fuel oil imports for power generation|url=https://www.reuters.com/business/energy/exclusive-saudi-arabia-doubles-q2-russian-fuel-oil-imports-power-generation-2022-07-14/|work=Reuters|date=15 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Putin discusses oil market with Saudi crown prince who hosted Biden last week|url=https://www.reuters.com/world/putin-saudi-crown-prince-underline-importance-opec-framework-kremlin-2022-07-21/|work=Reuters|date=21 July 2022}}</ref> == Avtoritarnost == Bin Salman vodi represivni avtoritarni režim v Savdski Arabiji. Aktivisti za človekove pravice in pravice žensk v Savdski Arabiji se redno soočajo z zlorabami in mučenjem s strani režima.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-10-01|title=Critics cite worsening Saudi repression two years after journalist's gruesome slaying|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying|accessdate=2021-07-18|website=Los Angeles Times|language=en-US|archivedate=6 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210806151419/https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying}}</ref> Kritike, novinarje in nekdanje insajderje mučijo in ubijajo.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Saudi Arabia Case Study {{!}} Understanding Transnational Repression|url=https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia|accessdate=2021-07-18|website=Freedom House|language=en|archivedate=18 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210718172141/https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia}}</ref> Režim se je lotil savdskih disidentov, ki se nahajajo v tujini, najbolj znanega [[Džamal Hašokdži|Jamala Hašogdžija]], kolumnista ''[[The Washington Post|The Washington Posta]]'', ki ga je režim umoril.<ref name=":2" /> Bin Salman je množične aretacije borcev za človekove pravice utemeljil kot nujne za izvedbo reform v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}</ref> Bin Salman je v času svojega vodenja vse bolj utrjeval oblast v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms "The High Cost of Change"]. ''Human Rights Watch''. 4 November 2019. [https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms Archived] from the original on 18 July 2021<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">18 July</span> 2021</span>.</cite></ref> Močno je omejil pooblastila [[Savdska verska policija|savdske verske policije]].<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMazzettiHubbard2016">Mazzetti, Mark; Hubbard, Ben (16 October 2016). [https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html "Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition"]. ''[[The New York Times]]''. p.&nbsp;A1. [https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html Archived] from the original on 16 October 2016<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 October</span> 2016</span>.</cite></ref> == Kontroverze == [[Slika:Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg/220px-Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|sličica| Protest v [[London|Londonu]] proti državniškemu obisku bin Salmana v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], 7. marec 2018]] [[Slika:Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_(40062275145).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e9/Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg/220px-Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg|sličica| Ameriški obrambni minister James Mattis z bin Salmanom, 22. marec 2018]] === Vera === Po besedah Davida Ottawaya iz [[Mednarodni center za učenjake Woodrowa Wilsona|Wilsonovega centra]] je bilo "od vseh" bin Salmanovih "domačih reform" najbolj "konsekventno" in "še posebej tvegano" njegovo delo, "ki postavlja na stranski tir vahabitske učenjake in pridigarje v kraljevini, ki še vedno vodijo milijone privržencev v državi in širše«.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}</ref> Bin Salmanovo vabilo "nenehnega toka zahodnih pevcev in pevk, skupin, plesalcev in celo ameriških rokobork", da nastopijo v Savdski Arabiji, je v popolnem nasprotju z verskimi konservativci, ki so "nenehno pridigali" proti takšnemu odpiranju kraljestva v "sekularno zahodno kulturo".<ref name="Ottaway-wilson-2021" /> Novinar [[Graeme C.A. Wood|Graeme Wood]] piše, "Je težko pretiravati, kako drastično bo to odrivanje islamskega prava spremenilo Savdsko Arabijo."<ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}</ref> ==== Omejitve verske policije ==== Leta 2016 je bin Salman sprejel ukrepe za drastično zmanjšanje pooblastil "Odbora za spodbujanje kreposti in preprečevanje slabosti" (CPVPV) oz. islamske verske policije.<ref name="arabnews">{{Navedi splet|url=http://www.arabnews.com/news/910016|title=Haia can't chase, arrest suspects|website=arabnews.com|accessdate=14 April 2016|date=14 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.google.com/books/edition/Islam_in_Saudi_Arabia/GQPhBwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PA66|page=66|last=Commins, David Dean|title=Islam in Saudi Arabia|publisher=I.B. Tauris|year=2015|isbn=9781848858015}}</ref>CPVPV-ju, ki je imel na tisoče policistov in pooblastila za aretacijo, pridržanje in zasliševanje osumljenih kršitve šeriata, je bilo prepovedano "zasledovati, zasliševati, zahtevati identifikacijo, aretirati in pridržati vsakogar, ki je osumljen zločin".<ref name="BASHRAHEEL-22-9-2019">{{Navedi novice|last=Bashraheel|first=Aseel|title=Rise and fall of the Saudi religious police|url=https://www.arabnews.com/node/1558176/saudi-arabia|accessdate=28 February 2021|agency=Arab News|date=22 September 2019}}</ref> ==== Spremembe v islamski teologiji ==== Bin Salman pravi, da je "V islamskem pravu vodja islamske ustanove ''wali al-amr'' <ref name="Brown-2019">{{Navedi časopis|last=Brown|first=Nathan J.|date=5 March 2019|title=Who or What Is the Wali al Amr: the Unposed Question|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3346372|ssrn=3346372|access-date=5 March 2022}}</ref> (arabsko: وَلِيّ الأمر), vladar. <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref> Medtem ko so se savdski vladarji "zgodovinsko držali proč od vere" in "izvajali" vprašanja teologije in verskega prava "velikobradim", tradicionalno konservativnim in ortodoksnim verskim učenjakom, ima bin Salman "diplomo iz prava na Univerzi kralja Sauda" in "hvali svoje znanje in prevlado nad kleriki," pravi novinar Wood. Je "verjetno edini voditelj v arabskem svetu, ki ve kaj o islamski epistemologiji in pravni praksi", pravi (sekularni) učenjak islamskega prava [[Bernard Haykel]]. V intervjuju, ki ga je 25. aprila 2021 predvajala televizija v Savdski Arabiji, je bin Salman kritiziral predanost savdskih verskih voditeljev [[Vahabizem|vahabitskim]] doktrinam "v jeziku, ki ga savdski monarh še nikoli ni uporabljal", in dejal, da "ni določenih šol mišljenja in ni nezmotljivih oseb«, in da bi [[Fatva|fatve]] »morale temeljiti na času, kraju in miselnosti, v kateri so bile izdane«, namesto da bi jih obravnavali kot nespremenljive.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOttaway2021">Ottaway, David (6 May 2021). [https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment "Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment"]. ''Wilson Center, Viewpoint Series''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref><blockquote>pojasnjeno, da [[Šeriatsko pravo|islamsko pravo]] temelji na dveh besedilnih virih: [[Koran|Koranu]] in [[Suna|suni]] ali na primeru preroka [[Mohamed|Mohameda]], zbranih v več deset tisočih fragmentih iz prerokovega življenja in izrekov. Nekatera pravila – ne veliko – izhajajo iz nedvoumne zakonodajne vsebine Korana, je dejal, in glede njih ne more storiti ničesar, tudi če bi hotel. Toda ti prerokovi izreki (imenovani hadis ), kot je pojasnil, nimajo vsi enake vrednosti kot pravni viri, in rekel je, da ga zavezuje le zelo majhno število, katerih zanesljivost je 1400 let kasneje neoporečna. Vsak drug vir islamskega prava, je dejal, je odprt za razlago - in zato ima pravico, da jih razlaga, kot se mu zdi primerno. Učinek tega manevra je, da se približno 95 odstotkov islamske zakonodaje vrže v peskovnik savdske zgodovine in pusti MBS svobodo, da počne, kar hoče. "Kratek je stik s tradicijo," je dejal Haykel. "Ampak on to počne na islamski način. Pravi, da je zelo malo stvari, ki so v islamu določene brez spora. To mu prepušča, da določi, kaj je v interesu muslimanske skupnosti. Če to pomeni odpiranje kinodvoran, dovoljenje turistom ali ženskam na plažah ob Rdečem morju, potem naj bo tako.« <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref></blockquote> === Odnosi z Donaldom Trumpom === Avgusta 2016 se je [[Donald Trump Jr.]] srečal z odposlancem, ki je zastopal Mohammeda bin Salmana in Mohammeda bin Zajeda iz [[Abu Dabi|Abu Dabija]]. Odposlanec je ponudil pomoč Trumpovi predsedniški kampanji.<ref name="nytimes">"[https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html Trump Jr. and Other Aides Met With Gulf Emissary Offering Help to Win Election] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180613204813/https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html|date=13 June 2018}}". ''The New York Times''. 19 May 2018.</ref> Na srečanju so sodelovali [[Joel Zamel]], [[Izrael|izraelski]] specialist za manipulacijo družbenih medijev, libanonsko-ameriški poslovnež [[George Nader (poslovnež)|George Nader]] in ustanovitelj [[Academi|Blackwater]] [[Erik Prince]].<ref>"[https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1 Trump Jr. met Gulf princes' emissary in 2016 who offered campaign help] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180520133603/https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1|date=20 May 2018}}". Reuters. 19 May 2018.</ref><ref name="nytimes" /> [[Slika:President_Trump_at_the_G20_(48162361462).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg/220px-President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] z bin Salmanom junija 2019]] Po Trumpovi izvolitvi je bila podpora bin Salmanu opisana kot eno redkih vprašanj, s katerimi sta se strinjala tekmeca Bele hiše [[Jared Kushner]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]].<ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}<cite class="citation magazine cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east "A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East"]. ''[[The New Yorker]]''. 9 April 2018. [https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east Archived] from the original on 9 August 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2018</span>.</cite></ref> Bin Salman je bil nato povabljen v [[Bela hiša|Belo hišo]] in deležen obravnave, ki jo diplomatski protokol običajno daje voditeljem tujih držav, medtem ko je bil takrat le namestnik prestolonaslednika.<ref name="kushner" /> Kasneje je branil prepoved potovanja Trumpove administracije za državljane sedmih večinsko muslimanskih držav in izjavil, da "Saudova Arabija ne verjame, da ta ukrep cilja na muslimanske države ali vero islam".<ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|date=20 May 2017|title=Saudi Arabia Has High Hopes for Trump|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404115332/https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/}}</ref> Kushner se je tudi vprašal, kako bi lahko ZDA podprle princa Mohameda v procesu nasledstva.<ref name="kushner">{{Navedi novice|work=[[New York Times]]|title=The Wooing of Jared Kushner: How the Saudis Got a Friend in the White House|date=8 December 2018|url=https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404151327/https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html}}</ref> Potem ko je bin Salman postal prestolonaslednik, naj bi Trump dejal: "Našega človeka smo postavili na vrh".<ref>{{Navedi novice|work=[[Al-Jazeera]]|title='We put our man on top', Trump said on MBS, book claims|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html|date=5 January 2018|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404125246/https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html}}</ref> Trump je sprva podpiral [[2017–19 Katarska diplomatska kriza|blokado Katarja pod vodstvom Savdske Arabije]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Donald Trump tweets support for blockade imposed on Qatar|date=6 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade|accessdate=4 April 2019|archivedate=2 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210202072311/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade}}</ref> kljub nasprotovanju državnega sekretarja [[Rex Tillerson|Rexa Tillersona]] in obrambnega ministra [[James Mattis|Jamesa Mattisa]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Qatar blockade exposes rifts in Trump administration's 'peculiar' foreign policy|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114059/https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy}}</ref> čeprav je pozneje spremenil svoje stališče.<ref>{{Navedi novice|date=9 April 2018|title=Qatar Charm Offensive Appears to Have Paid Off, U.S. Officials Say|url=https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html|work=[[New York Times]]|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404142758/https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html}}</ref> Bin Salman naj bi kasneje trdil, da je Kushner nudil obveščevalno pomoč domačim tekmecem bin Salmana med [[2017–19 Čistka v Savdski Arabiji|čistko v Savdski Arabiji (2017–2019)]]<ref>{{Navedi novice|work=[[The Intercept]]|title=Saudi Crown Prince Boasted That Jared Kushner Was "In His Pocket"|date=21 March 2018|url=https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404192553/https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/}}</ref>, ki ji je Trump osebno izrazil v podporo.<ref>{{Navedi novice|work=[[Reuters]]|date=7 November 2017|title=Trump praises Saudi purge, voices confidence in King, Crown Prince|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114058/https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM}}</ref> Trump in njegova administracija sta prav tako odločno podprla bin Salmana med globalnim odzivom po atentatu na Jamala Hašogdžija.<ref>{{Navedi novice|work=[[CNBC]]|title=Trump says US stands with Saudi Arabia despite journalist Khashoggi's killing|date=20 November 2018|url=https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114057/https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html}}</ref> === Odnosi z Bidnovo administracijo === [[Slika:President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries,_Egypt,_Iraq,_and_Jordan.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg/220px-President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim predsednikom [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] na vrhu GCC +3 v [[Džeda|Džedi]], Savdska Arabija, 16. julij 2022]] Leta 2019, v času Trumpove vlade, je [[Joe Biden]] kritiziral bin Salmana in ga opisal kot izgnanca zaradi umora savdskega novinarja [[Džamal Hašogdži|Džamala Hašogdžija]] leta 2018.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}</ref> Julija 2021, šest mesecev po Bidnovem predsedovanju, je bin Salmanov brat princ Khalid, namestnik savdskega obrambnega ministra, obiskal ZDA. To je bilo prvo srečanje med visokimi ameriškimi in savdskimi uradniki po umoru [[Džamal Hašogdži|Hašogdžija]].<ref>{{Navedi novice|last=Gardner|first=Frank|date=14 July 2021|title=Khashoggi murder: US softens towards Saudi leader|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786|work=BBC News|accessdate=17 November 2021|archivedate=17 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117141936/https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786}}</ref> Septembra 2021 se je Bidnov svetovalec za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom. Na srečanju je bin Salman na koncu kričal na Sullivana, potem ko je načel temo umora.<ref name=":8" /> Potem ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je Savdska Arabija zavrnila prošnje ZDA za povečanje [[Seznam držav po proizvodnji nafte|proizvodnje nafte]] in tako zmanjšala rusko vojno financiranje.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFCloud2022">Cloud, Stephen Kalin, Summer Said and David S. (19 April 2022). [https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578 "How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point"]. ''Wall Street Journal''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0099-9660 0099-9660]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 April</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|last=Lonas|first=Lexi|title=Saudi, UAE leaders declined calls with Biden amid Ukraine conflict: report|url=https://thehill.com/homenews/administration/597436-saudi-uae-leaders-declined-calls-with-biden-amid-ukraine-conflict|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|date=8 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Mohammed bin Salman Has Leverage on Biden—and Is Using It|url=https://foreignpolicy.com/2022/03/24/mohammed-bin-salman-saudi-ukraine-oil-biden-opec/|work=Foreign Policy|date=24 March 2022}}</ref> ''Wall Street Journal'' je aprila 2022 zapisal, da so ameriško-savdski odnosi na "najnižji točki v zadnjih desetletjih".<ref name=":8" /> Aprila 2022 je direktor CIA [[William Joseph Burns|William Burns]] odpotoval v Savdsko Arabijo, da bi se srečal z bin Salmanom in ga prosil, naj poveča proizvodnjo nafte v državi. Pogovarjala sta se tudi o nakupu savdskega orožja s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]].<ref>{{Navedi novice|title=Inside the Secret Meeting Between the CIA Director and Saudi Crown Prince|url=https://theintercept.com/2022/05/13/saudi-arabia-cia-secret-meeting-mohammed-bin-salman/|work=The Intercept|date=May 13, 2022}}</ref> === Prekinil vezi s Katarjem === Reuters je poročal, da je bin Salman rekel, da bi lahko bil spor s [[Katar|Katarjem]] dolgotrajen, in ga primerjal z [[Ameriški embargo proti Kubi|ameriškim embargom proti Kubi]], ki so ga uvedli pred 60 leti, vendar je zmanjšal njegov vpliv in zalivski emirat označil za "manjšega od ulice v [[Kairo|Kairu]]". Savdska Arabija, [[Združeni arabski emirati]], [[Egipt]] in [[Bahrajn]] so prekinili diplomatske in trgovinske povezave s Katarjem (junija 2017) ter prekinili zračne in ladijske poti z največjim svetovnim izvoznikom utekočinjenega zemeljskega plina, ki je dom [[Letalska baza Al Udeid|največje ameriške vojaške baze]] v regiji."<ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW "Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media"]. ''[[Reuters]]''. 7 March 2018. [https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW Archived] from the original on 20 December 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 December</span> 2018</span>.</cite></ref> === Odstop Saada Haririja === Novembra 2017 je bin Salman ob obisku Savdske Arabije libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]] pozval k odstopu. Bin Salman je verjel, da je Hariri v žepu [[Hezbolah|Hezbolaha]], ki ga podpira [[Iran]] in je glavna politična sila v [[Libanon|Libanonu]]. Hariri je bil na koncu izpuščen, vrnil se je v Libanon in razveljavil svoj odstop.<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBergen2018">Bergen, Peter (17 November 2018). [https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html "Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis"]. ''[[CNN]]''. [https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html Archived] from the original on 4 November 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">13 January</span> 2019</span>.</cite></ref> === Savdsko-kanadski spor === [[Chrystia Freeland]], [[Kanada|kanadska]] ministrica za zunanje zadeve, je 2. avgusta 2018 na Twitterju izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost Kanade zaradi nedavne aretacije [[Samar Badawi]], aktivistke za človekove pravice in sestre zaprtega savdskega blogerja [[Raif Badawi|Raifa Badawija]], ter pozvala k izpustitvi borcev za [[človekove pravice]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|title=Saudi Arabia expels Canadian ambassador, freezes trade in human rights dispute|last=Jon Gambrell|agency=Associated Press|work=Toronto Star|date=5 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180824092039/https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|archivedate=24 August 2018}}</ref> Kot odgovor na kritike Kanade je Savdska Arabija izgnala kanadskega veleposlanika in zamrznila trgovino s Kanado.<ref>{{Navedi novice|title='We don't have a single friend': Canada's Saudi spat reveals country is alone|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|work=The Guardian|date=11 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181022140408/https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|archivedate=22 October 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=U.S. refuses to back Canada in Saudi Arabia dispute|url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|work=The Globe and Mail|date=7 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181030034807/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|archivedate=30 October 2018}}</ref> ''[[Toronto Star]]'' je poročal, da je soglasje med analitiki pokazalo, da so dejanja, ki jih je sprejel bin Salman, "Opozorilo svetu - in savdskim aktivistom za človekove pravice - da se z njegovo Savdsko Arabijo ne gre šaliti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|title=On Saudi Arabia, Canada's stance is principled — but conflicted|website=Toronto Star|date=10 August 2018|accessdate=11 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810191845/https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|archivedate=10 August 2018}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_(30421982117).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]], 16. oktobra 2018]] [[Slika:Asiri_and_MbS.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Asiri_and_MbS.png/200px-Asiri_and_MbS.png|sličica|208x208_pik| [[Ahmad Asiri (general)|Ahmad Asiri]] (desno) in bin Salman (levo) leta 2016]] === Kitajska koncentracijska taborišča za muslimane === Februarja 2019 je bin Salman branil [[Ljudska republika Kitajska|kitajska]] [[Prevzgojna taborišča Xinjiang|prevzgojna taborišča Šindžjang]] za [[Ujguri|Ujgure]] in muslimane, rekoč, da "Ima Kitajska pravico do izvajanja protiterorističnih in deekstremizirajočih dejavnosti za svojo nacionalno varnost." Bin Salmanove izjave so bile deležne hudih kritik po vsem svetu.<ref name="xinjiang">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to put Uighur Muslims in concentration camps|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/|work=The Daily Telegraph|last=Ensor|first=Josie|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191114165603/https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman Defends China's Use of Concentration Camps for Muslims During Visit to Beijing|url=https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592|work=Newsweek|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=10 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191010075307/https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592}}</ref><ref name="camps">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defended China's imprisonment of a million Muslims in internment camps, giving Xi Jinping a reason to continue his 'precursors to genocide'|url=https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2|work=Business Insider|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190914053501/https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2}}</ref> [[Komunistična partija Kitajske|Kitajska komunistična partija]] je zaprla do 2&nbsp;milijonov [[Ujguri|Ujgurov]] in drugih pretežno [[Islam na Kitajskem|muslimanskih]] etničnih manjšin v severozahodni kitajski provinci [[Šindžjang]] v [[Koncentracijska taborišča|koncentracijskih taboriščih]], kjer naj bi bili podvrženi zlorabam in mučenju.<ref name="xinjiang" /><ref name="camps" /> [[Miqdaad Versi]], tiskovni predstavnik [[Muslimanski svet Britanije|Muslimanskega sveta Britanije]], je bin Salmanove pripombe označil za "gnusne" in obrambo "uporabe koncentracijskih taborišč proti ujgurskim muslimanom".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to fight 'terrorism'|url=https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html|work=al-Jazeera|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619044243/https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html}}</ref> === Vdor v telefon Jeffa Bezosa === Marca 2019 je [[Gavin de Becker]], strokovnjak za varnost, ki dela za [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]], obtožil Savdsko Arabijo, da je vdrla v Bezosov telefon.<ref name="Bond">{{Navedi novice|last=Bond|first=Shannon|title=Saudis hacked Amazon CEO's phone, says Bezos security chief|url=https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1|work=[[Financial Times]]|date=31 March 2019|accessdate=2 March 2021|archivedate=31 March 2019|archiveurl=https://archive.today/20190331084626/https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1}}</ref> Bezos je bil lastnik ''The Washington Posta'', vodilni v podjetju [[Amazon.com|Amazon]] in takrat najbogatejši človek na svetu.<ref name="Bond" /> Januarja 2020 so bili s strani [[FTI Consulting]] objavljeni rezultati forenzične preiskave Bezosovega telefona. Podjetje je s "srednjo do visoko stopnjo zaupanja" zaključilo, da je bil Bezosov telefon napaden z večpredstavnostnim sporočilom, poslanim maja 2018 z računa [[WhatsApp]] bin Salmana, po katerem je telefon začel prenašati dramatično večje količine podatkov.<ref name="Zetter">{{Navedi novice|last=Zetter|first=Kim|last2=Cox|first2=Joseph|title=Here Is the Technical Report Suggesting Saudi Arabia's Prince Hacked Jeff Bezos' Phone|url=https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report|work=[[Motherboard (website)|Motherboard]]|date=23 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=28 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200628203123/https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report}}</ref> Poročilo kaže na posredne dokaze: prvič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz novembra 2018 vključuje sliko, ki spominja na žensko, s katero je imel Bezos afero, čeprav afera takrat ni bila javno znana; drugič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz februarja 2019 poziva Bezosa, naj ne verjame vsemu, potem ko je bil Bezos po telefonu obveščen o internetni kampanji proti njemu, ki so jo vodili Savdijci.<ref name="Zetter" /> Posebna poročevalca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] [[Agnès Callamard]] in [[David Kaye (akademik)|David Kaye]] sta se odzvala, da domnevni vdor nakazuje, da je bin Salman sodeloval "V prizadevanju, da bi vplival, če že ne utišal, poročanje ''Washington Posta'' o Savdski Arabiji".<ref name="PatrickJan22">{{Navedi novice|last=O'Neill|first=Patrick|title=UN calls for investigation of Saudis allegedly hacking Jeff Bezos|url=https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/|work=[[MIT Technology Review]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=12 May 2020|archiveurl=https://archive.today/20200512110318/https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/}}</ref> Izjavili so, da je domnevni vdor pomemben za vprašanje, ali je bin Salman vpleten v umor Džamala Hašogdžija, ki je delal za ''Washington Post''.<ref>{{Navedi novice|last=Bowman|first=Verity|title=Jeff Bezos phone hacking: UN calls for investigation after Saudi Crown Prince implicated|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/|work=[[The Daily Telegraph]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=17 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317154555/https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/}}</ref> === Okoljevarstvo === Pod bin Salmanovim vodstvom je Savdska Arabija lobirala za oslabitev globalnih sporazumov o zmanjšanju emisij ogljika.<ref name=":4">{{Navedi splet|date=2019-10-12|title=How real is Saudi Arabia's interest in renewable energy?|url=http://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy|accessdate=2021-10-09|website=the Guardian|language=en|archivedate=9 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211009165324/https://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy}}</ref> Na domačem področju ima Savdska Arabija izkušnje z drznimi napovedmi o okoljskih prizadevanjih, ki se ne obnesejo.<ref name=":4" /> === Aretacija Muhammada bin Nayefa === Nekdanji prestolonaslednik [[Muhammad bin Najef]] je bil aretiran 6. marca 2020, skupaj s svojim polbratom [[Nawwaf bin Nayef|Nawwafom bin Najefom]] in bratom kralja Salmana, princem [[Ahmed bin Abdulaziz|Ahmedom bin Abdulazizom]], in ju obtožili izdaje. Savdska vlada je trdila, da so princi poskušali strmoglaviti bin Salmana.<ref>{{Navedi novice|last=Summer Said|last2=Justin Scheck|last3=WarrenStrobel|title=Top Saudi Royal Family Members Detained|url=https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np/iBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share|accessdate=6 March 2020|work=Wall Street Journal|archivedate=30 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210330222422/https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np%2FiBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share}}</ref> === Domnevni poskus zastrupitve kralja Abdulaha === Leta 2021 je nekdanji savdski obveščevalni uradnik Saad al-Jabri v intervjuju za CBS povedal, da je bin Salman svojemu bratrancu, notranjemu ministru princu Muhammadu bin Najefu, omenil, da namerava leta 2014 ubiti kralja Abdulaha; to bi bin Salmanovemu očetu omogočilo prevzem prestola. Al-Jabri je bin Salmana označil za "Psihopata, morilca ... z neskončnimi viri, ki predstavlja grožnjo svojim ljudem, Američanom in planetu".<ref>{{Navedi novice|last=Pelley|first=Scott|title=Former Saudi official calls Mohammed bin Salman a "psychopath," says Saudi crown prince fears what he knows|url=https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/|work=CBS News|date=24 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025164247/https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/}}</ref> Princ je vse obtožbe zavrnil; savdsko veleposlaništvo je al-Jabrija označilo za "Diskreditiranega nekdanjega vladnega uradnika z dolgo zgodovino [izmišljevanja]".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince suggested killing King Abdullah, ex-official says|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931|work=BBC News|date=25 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025162918/https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931}}</ref> == Zasebno == [[Slika:2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_(2018-06-14)_29.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg/220px-2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg|sličica| Bin Salman z [[Nicolas Sarkozy|Nicolasom Sarkozyjem]], nekdanjim [[Predsednik Francije|predsednikom Francije]], in Juanom Carlosom Varelo, nekdanjim predsednikom Paname, na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnem prvenstvu]] v nogometu v Rusiji, 14. junija 2018]] 6. aprila 2008 se je bin Salman poročil s svojo prvo sestrično [[Sara bint Mashour|Saro bint Mashour]], hčerko svojega strica po očetovi strani [[Mashour bin Abdulaziz|Mashourja bin Abdulaziza]]. Princ Mohamed in princesa Sara imata pet otrok; prvi štirje so dobili ime po svojih starih starših, peti pa nosi ime po svojem pradedku kralju Abdulazizu, ustanovitelju Savdske Arabije.<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Ali|last=Al Ahmed|title=Reports of Saudi Crown Prince's Domestic Violence Emerge|url=https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/|accessdate=17 November 2020|work=GulfInstitute.org|date=16 March 2018|archivedate=27 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201127231255/https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Marko|last=Langer|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman: Reformer and hard-liner|url=http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|website=Deutsche Welle|accessdate=16 January 2018|date=5 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180117012656/http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|archivedate=17 January 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup|title=Mohammed bin Salman – the reformer behind Saudi Arabia's shakeup|work=FoxNews.com|first=Steve|last=Kurtz|date=15 March 2018|accessdate=27 May 2019|archivedate=25 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200325091013/https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup}}</ref> Leta 2022 je ''The Economist'' poročal, da je bin Salman vsaj enkrat [[Nasilje v družini|svojo ženo pretepel]] tako hudo, da je potrebovala zdravstveno oskrbo.<ref>{{Navedi novice|last=Pelham|first=Nicolas|date=28 July 2022|title=MBS: despot in the desert|work=[[The Economist]]|url=https://www.economist.com/1843/2022/07/28/mbs-despot-in-the-desert|accessdate=2022-07-28|issn=0013-0613}}</ref> Leta 2018 je bilo bin Salmanovo osebno neto premoženje ocenjeno na 3 milijarde ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|title=Prince Mohammed books out hotel to dine with Murdoch|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523172943/https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|archivedate=23 May 2018|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=4 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Leta 2015 je bin Salman od ruskega vodkaškega tajkuna [[Jurij Šefler|Jurija Šeflerja]] za 500 evrov.&nbsp;milijonov kupil v Italiji izdelano in na Bermudskih otokih registrirano jahto ''[[Serene (jahta)|Serene]]''.<ref name="30yearold">{{Navedi novice|title=A 30-year-old Saudi prince could jump-start the kingdom – or drive it off a cliff|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|work=The Washington Post|date=28 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160629211105/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|archivedate=29 June 2016}}</ref><ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Leta 2015 je v Franciji za več kot 300 dolarjev&nbsp;milijonov kupil [[Dvorec Ludvik XIV|Chateau Louis XIV]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|title=World's Most Expensive Home? Another Bauble for a Saudi Prince|work=The New York Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180321225713/https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|archivedate=21 March 2018|accessdate=28 March 2018}}</ref><ref name="Tele2017">{{Navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/|title=Pro-austerity Saudi prince buys world's most expensive home|last=Mulholland|first=Rory|date=16 December 2017|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|accessdate=24 May 2019|archivedate=24 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190524024908/https://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/}}</ref> Decembra 2017 je več virov poročalo, da je bin Salman prek svojega tesnega sodelavca princa [[Badr bin Abdullah bin Mohammed Al Farhan|Badra bin Abdulaha bin Mohameda Al Farhana]] kot posrednika kupil ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]; s prodajo novembra pri 450,3 $&nbsp;milijonov je postavil novo [[Seznam najdražjih umetniških slik|rekordno ceno za umetniško delo]].<ref name="WSJ_Salman">{{Navedi novice|last=Harris|first=Shane|last2=Crow|first2=Kelly|last3=Said|first3=Summer|title=Saudi Arabia's Crown Prince Identified as Buyer of Record-Breaking da Vinci|url=https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|accessdate=7 December 2017|work=The Wall Street Journal|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207192111/https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Meixler|first=Eli|title=The Mystery Buyer of a $450 Million Leonardo da Vinci Painting Was a Saudi Prince|url=http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|website=Fortune|accessdate=7 December 2017|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207140629/http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|title=Mystery Buyer of $450 Million 'Salvator Mundi' Was a Saudi Prince|work=The New York Times|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180417053427/https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|archivedate=17 April 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince|title=Mystery buyer of famed da Vinci is Saudi prince: Report|website=CBSNews.com|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180331181733/https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince/|archivedate=31 March 2018}}</ref> To poročilo so zanikali dražitelj [[Christie's]], veleposlaništvo Savdske Arabije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|title=Embassy Statement on Art Work Purchase|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of the Kingdom of Saudi Arabia|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328165325/https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|archivedate=28 March 2018}}</ref> in vlada [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], ki je objavila, da je dejanski lastnik slike.<ref name="thenational_1.682793">{{Navedi splet|url=https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|title=Louvre Abu Dhabi: UAE has acquired Da Vinci's Salvator Mundi|website=[[The National (Abu Dhabi)|The National]]|date=9 December 2017|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328230953/https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|archivedate=28 March 2018}}</ref> Natančna trenutna lokacija slike ni znana,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html|title=The $450 million question: Where is Leonardo da Vinci's 'Salvator Mundi'?|work=CNN.com|accessdate=8 July 2019|archivedate=8 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708114922/https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.insider.com/da-vinci-painting-salvator-mundi-history-2019-6|title=The $450 million Leonardo da Vinci painting that's said to be sitting on a Saudi prince's yacht was once bought for just $1,000. Here's how it took over the art world.|website=Insider.com|first=Amanda|last=Krause|date=June 12, 2019|accessdate=March 3, 2022}}</ref> saj od dražbe ni bila javno vidna. Domneva se, da je na Bin Salmanovi ''motorni jahti Serene'' morda slika ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]''. <ref name="Sharma">{{Navedi splet|url=https://luxurylaunches.com/transport/saudi-prince-mohammed-bin-salman-serene-megayacht.php|title=Saudi prince MBS bought this $400 million megayacht from a Russian Oligarch and immediately kicked him out.|quote=The 439 feet long vessel has two helipads, a submarine, and a nightclub. The royal has also hung a $450M painting in it.|date=April 28, 2022|accessdate=April 29, 2022|first=Neha Tandon|last=Sharma|publisher=Luxury launches}}</ref> Bin Salman je veliko potoval po svetu in se srečeval s politiki, poslovnimi voditelji in zvezdniki.<ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Junija 2016 je odpotoval v [[Silicijeva dolina|Silicijevo dolino]] in srečal ključne ljudi v ameriški visokotehnološki industriji, tudi z ustanoviteljem Facebooka [[Mark Zuckerberg|Markom Zuckerbergom]].<ref>{{Navedi novice|url=http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|title=Saudi's Deputy Crown Prince meets Facebook founder Mark Zuckerberg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170207112537/http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|archivedate=7 February 2017|work=Al Arabiya|date=22 June 2016|accessdate=23 April 2017}}</ref> V začetku leta 2018 je obiskal ZDA, kjer se je srečal s številnimi politiki, poslovneži in hollywoodskimi zvezdami, med drugim s takratnim predsednikom Trumpom, [[Bill Clinton|Billom]] in [[Hillary Clinton]], [[Henry Kissinger|Henryjem Kissingerjem]], [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]], [[George Walker Bush|Georgeom W. Bushom]], [[George H. W. Bush|Georgeom HW Bushom]], [[Bill Gates|Billom Gatesom]], z njim so se srečali tudi [[Jeff Bezos]], [[Oprah Winfrey]], [[Rupert Murdoch]], [[Richard Branson]], župan Los Angelesa [[Eric Garcetti]], [[Michael Douglas]], [[Morgan Freeman]] in [[Dwayne Johnson]].<ref name="independent">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|title=Saudi Arabia's Crown Prince Mohammed bin Salman toured Hollywood, Harvard and Silicon Valley on US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523102053/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|archivedate=23 May 2018|work=The Independent|date=7 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref><ref name="aljazeera">{{Navedi novice|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|title=MBS meets AIPAC, anti-BDS leaders during US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523100935/https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|archivedate=23 May 2018|work=Al Jazeera|date=29 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Trump je pohvalil svoj odnos z bin Salmanom.<ref>{{Navedi novice|title=Trump praises arms sales as he meets Saudi crown prince|url=https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|work=Financial Times|date=20 March 2018|accessdate=27 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624150438/https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|archivedate=24 June 2018}}</ref> Princ je obiskal tudi Veliko Britanijo, kjer se je srečal s premierko [[Theresa May|Thereso May]], kraljico [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeto II]]. in princem [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williamom, vojvodo Cambriškim]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-Mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|title=Saudi Crown Prince Mohammed Bin Salman meets Theresa May at Chequers on day two of UK state visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308172705/http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|archivedate=8 March 2018|work=The Independent|date=8 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> 25. decembra 2020 je bil v okviru nacionalnega načrta cepljenja proti COVID-19 [[Ministrstvo za zdravje (Saudova Arabija)|ministrstva za zdravje Savdske Arabije]] prikazan prestolonaslednik, kako prejema cepivo v videu, ki ga je objavila [[savdska tiskovna agencija]].<ref>{{Navedi splet|date=2020-12-25|title=Coronavirus: Saudi Arabia's Crown Prince gets COVID-19 vaccine|url=https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine|accessdate=2020-12-25|website=Al Arabiya|language=en|archivedate=25 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201225175158/https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine}}</ref> Decembra 2020 je bin Salman prek državnega premoženjskega sklada Savdske Arabije vložil denar v [[Take-Two Interactive]], [[Electronic Arts]] in Activision Blizzard. Naložbe so znašale 14,9 milijona delnic v Activision Blizzard, 7,4 milijona delnic v Electronic Arts in 3,9 milijona delnic v Take-Two Interactive. Bin Salman je izjavil, da je odraščal ob igranju video iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers|title=Saudi Wealth Fund Made $3.3 Billion Bet on Video-Game Makers|website=Bloomberg.com|last=Weiss|first=Miles|date=February 17, 2021|accessdate=February 19, 2021|archivedate=19 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210219200736/https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam sedanjih dedičev]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://houseofsaud.com/saudi-royal-family-profiles/prince-mohammed-bin-salman-al-saud/}} * {{Navedi novice|last=Ben Hubbard|last2=Mark Mazzetti|last3=Eric Schmitt|url=https://www.nytimes.com/2017/07/18/world/middleeast/saudi-arabia-mohammed-bin-nayef-mohammed-bin-salman.html|title=Saudi King's Son Plotted Effort to Oust His Rival|work=The New York Times|date=18 July 2017}} * {{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/film/the-crown-prince-of-saudi-arabia/|title=The Crown Prince of Saudi Arabia|website=Frontline|publisher=PBS}} * {{C-SPAN|112871}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 3m2tqx2du60hxdj9chvfud9ckrol4ml 5727067 5727065 2022-08-03T18:05:52Z Pv21 142817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|consort=da|image=Mohammad bin Salman October 2019 (cropped).jpg|caption=|alt=|succession=|reign=21. junij 2017–danes|reg-type=Kralj in premier|regent=[[Salman Savdski|Salman]]|predecessor=[[Muhammad bin Najef]]|successor=|birth_date={{birth date and age|1985|08|31|df=y}}|birth_place=[[Riad]], [[Savdska Arabija]]|spouse={{marriage|[[Sara bint Mashour Al Saud]]|2008}}|issue={{plainlist| *Princ Salman *Princ Mašour *Princesa Fahda *Princesa Noura *Princ Abdulaziz }}|full name=Mohammed bin Salman bin Abdulaziz bin Abdul Rahman|house=[[Hiša Saudov|Saudi]]|father=[[Salman Savdski]]|mother=[[Fahda bint Falah Al Hithlain]]}} '''Mohamed bin Salman Al Saud''' ({{Jezik-ar|محمد بن سلمان آل سعود}}, znan tudi kot '''MBS<ref>{{Navedi novice|url=https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|publisher=[[Office of the Director of National Intelligence]]|title=Assessing the Saudi Government's Role in the Killing of Jamal Khashoggi|date=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226180954/https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|archivedate=February 26, 2021}}</ref>''') [[Saudova Arabija|savdskoarabski]] [[politik]] in [[princ]]; * [[31. avgust]] [[1985]], [[Riad]], [[Savdska Arabija]]. Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja [[Salman bin Abdulaziz|Salmana bin Abdulaziza]] in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]]. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za ''[[De iure - de facto|dejanskega]]'' vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Najefa]] in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana. Bin Salman vlada v [[Avtoritarnost|avtoritarnem režimu]]. V [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]] ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za [[človekove pravice]], borci za [[pravice žensk]], novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje [[zunajsodni uboj|izvensodnih pobojev]] uporabljal skupino morilcev, znano kot [[Odred tigrov]]. Osebno je bil povezan z atentatom na [[Džamal Hašokdži|Džamala Hašogdžija]], savdskoarabskega kolumnista ''[[The Washington Post|Washington Posta]]'', ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za [[Posredovanje Savdske Arabije v Jemnu|savdskim bombnim napadom v Jemnu]], ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje [[Katarska diplomatska kriza|katarske diplomatske krize]], pridržanje libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]], začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni [[Vdiranje v telefon Jeffa Bezosa|vdor v telefon]] predsednika [[Amazon.com|Amazona]] [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]] in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020. Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo [[Pravice žensk v Savdski Arabiji|pravice žensk]], kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa [[Savdska vizija 2030|Saudi Vision 2030]] je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom. == Mladost == Mohammed bin Salman Al Saud se je rodil 31. avgusta 1985<ref>{{Navedi splet|title=Ministries|website=Royal Embassy of Saudi Arabia – Washington, D.C.|date=30 April 2003|url=https://www.saudiembassy.net/ministries|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201034447/https://www.saudiembassy.net/ministries|archivedate=1 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Who is Saudi Crown Prince Mohammed?|website=BBC News|date=6 November 2017|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171014071702/http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|archivedate=14 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Simon|last=Tisdall|title=Mohammed bin Salman Al Saud: The young hothead who would be king|work=[[The Guardian]]|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026035820/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|archivedate=26 October 2017}}</ref> princu [[Salman bin Abdulaziz|Salmanu bin Abdulazizu]] in njegovi tretji ženi,<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]].<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref> Fahda je vnukinja Rakana bin Hithlaina, ki je bil poglavar [[Ajman (pleme)|plemena Al Ajman]].<ref>{{Navedi novice|first=Mustafa|last=Al Labbad|title=The new Saudi power triangle|url=http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|accessdate=24 April 2017|work=Al Monitor|date=27 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170425120452/http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|archivedate=25 April 2017}}</ref> Leta 1915 se je pleme Al Ajman pod [[Dhaydan bin Hithlain|Dhaydanovim]] vodstvom borilo proti Al Saudom, medtem je bil brat kralja Abdulaziza [[Saad bin Abdul Rahman]] ubit v [[Bitka pri Kanzanu|bitki pri Kanzanu]].<ref>{{Navedi novice|first=Karen Elliott|last=House|title=Profile of a Prince: Promise and Peril in bin Salman's Vision 2030|url=https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030|accessdate=2 September 2020|work=Belfer Center|date=27 April 2019|archivedate=23 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201023034141/https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030}}</ref> Bin Salman je najstarejši med šestimi otroki svoje matere in je osmi otrok in sedmi sin svojega očeta.<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> Med njegovimi brati in sestrami sta [[Turki bin Salman]] in [[Khalid bin Salman]].<ref>{{Navedi časopis|last=Alexander Bligh|date=2018|title=Changes in the Domestic-Foreign Policies Relationship in the Saudi Context in the Wake of the Change of the Guard|url=https://doi.org/10.1080/21520844.2018.1450015|journal=The Journal of the Middle East and Africa|volume=9|issue=1|page=110|doi=10.1080/21520844.2018.1450015}}</ref> Princ Mohammed je diplomiral iz prava na [[Univerza kralja Sauda|univerzi King Saud]].<ref>{{Navedi splet|title=Council of Ministers: Membership|url=http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of Saudi Arabia, Washington DC|accessdate=25 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616222323/http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|archivedate=16 June 2011}}</ref> === Zgodnja kariera === Po diplomi na univerzi je bin Salman nekaj let preživel v zasebnem sektorju, nato je postal osebni pomočnik svojega očeta. Delal je kot svetovalec strokovne komisije, ki je delala za savdsko vlado.<ref>[https://web.archive.org/web/20151223142215/http://abutalhazahack.com/current-issues/middle-east/10-middle-east/106-profile-of-prince-mohammed-bin-salman-defense-minister-of-saudi-arabia Profile of Prince Mohammed bin Salman – Defense Minister of Saudi Arabia]. Retrieved 30 March 2015</ref> 15. decembra 2009, pri 24 letih, je vstopil v politiko kot posebni svetovalec svojega očeta, ko je bil ta guverner [[Provinca Riad|province Riad]].<ref>{{Navedi novice|title=HRH Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz to inaugurate Cityscape Riyadh 2011|url=http://www.ameinfo.com/279859.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111101222157/http://www.ameinfo.com/279859.html|archivedate=1 November 2011|accessdate=2 March 2013|work=AMEinfo.com|date=31 October 2011}}</ref> V tem času se je bin Salman začel vzpenjati z enega položaja na drugega, kot je bil generalni sekretar Konkurenčnega sveta Rijada, posebni svetovalec predsednika upravnega odbora Fundacije kralja Abdulaziza za raziskave in arhive ter član upravnega odbora skrbniki društva Albir v regiji Riad.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> Oktobra 2011 je prestolonaslednik [[sultan bin Abdulaziz]] umrl. Princ Salman je začel svoj vzpon na oblast in postal drugi podpredsednik vlade ter obrambni minister. Svojega sina Mohameda je postavil za osebnega svetovalca.<ref>{{Navedi novice|title=Prince Sultan arrives to Bahrain to attend Bahrain Grand Prix|url=http://www.bna.bh/portal/en/news/505092|accessdate=23 April 2012|agency=Bahrain News Agency|date=22 April 2012|archivedate=27 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927234541/http://www.bna.bh/portal/en/news/505092}}</ref> ==== Šef sodišča ==== Junija 2012 je umrl prestolonaslednik [[Nayef bin Abdulaziz]]. Mohammed bin Salman se je povzpel na drugo mesto v državni hierarhiji, saj je njegov oče postal novi prestolonaslednik in prvi namestnik premierja. Kmalu je začel politični prostor predelovati po svoji podobi. 2. marca 2013 je bil vodja dvora prestolonaslednika, kjer je nasledil [[Saud bin Nayef|Saud bin Nayefa]], ki je bil imenovan za guvernerja vzhodne province. Dobil je tudi čin ministra.<ref>{{Navedi novice|title=Leadership's trust in me is my motivation – Muhammad|url=http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140820001643/http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archivedate=20 August 2014|accessdate=2 March 2013|work=[[Saudi Gazette]]|date=3 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed appointed president of crown prince court|url=http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archiveurl=https://archive.today/20130411182710/http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archivedate=11 April 2013|accessdate=2 March 2013|work=Saudi Business News|date=2 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman appointed Special Advisor to Crown Prince|url=http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|accessdate=12 April 2013|work=Asharq Alawsat|date=3 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130311121018/http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|archivedate=11 March 2013}}</ref> 25. aprila 2014 je bil bin Salman imenovan za državnega ministra.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> == Vzpon na oblast == [[Slika:Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_(27633866176).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_%2827633866176%29.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Mohammed bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[John F. Kerry|Johnom Kerryjem]] in [[Adel al-Jubeir|Adelom al-Jubeirjem]], 13. junij 2016]] 23. januarja 2015 je kralj Abdullah umrl in Salman se je povzpel na prestol. Bin Salman je bil imenovan za obrambnega ministra<ref>{{Navedi novice|title=Saudi King Abdullah passes away|url=http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|accessdate=23 January 2015|work=[[Al Arabiya]]|date=23 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150123191653/http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|archivedate=23 January 2015}}</ref> in generalnega sekretarja kraljevega dvora. Poleg tega je ohranil položaj državnega ministra.<ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|title=Profile: Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz Al Saud|website=[[Al Arabiya]]|date=27 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402133449/http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|archivedate=2 April 2015|accessdate=28 February 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Anthony H.|last=Cordesman|title=Saudi Succession: The King Is Dead, Long Live the King|url=http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639|accessdate=26 January 2015|work=[[Newsweek]]|date=January 24, 2015|archivedate=26 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150126115854/http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639}}</ref> V Jemnu so politični nemiri (ki so se začeli stopnjevati leta 2011) hitro postali glavna težava za novoimenovanega obrambnega ministra, [[Hutijev upor v Jemnu|Hutiji]] so konec leta 2014 prevzeli nadzor nad severnim Jemnom, čemur je sledil odstop predsednika [[Abdrabbuh Mansur Hadi|Abdrabbuha Mansurja Hadija]] in njegove vlade. Bin Salmanova prva poteza kot ministra je bila mobilizacija pan-GCC koalicije za posredovanje po seriji samomorilskih bombnih napadov v Sani z zračnimi napadi na Hutije in uvedbo pomorske blokade.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951 Yemen profile – Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160130182040/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951|date=30 January 2016}}, ''BBC'', 6 July 2017</ref> Marca 2015 je Savdska Arabija začela voditi koalicijo držav, ki so se povezale proti upornikom Houthi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|title=Saudi and Arab allies bomb Houthi positions in Yemen|website=[[Al Jazeera]]|date=26 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150326181207/http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|archivedate=26 March 2015}}</ref> Medtem ko je obstajal dogovor med savdskimi princi, ki vodijo varnostne službe, glede nujnosti odziva na Hutijev zavzetje Sane, ki je jemensko vlado prisililo v izgnanstvo, je bin Salman sprožil intervencijo brez popolnega usklajevanja varnostnih služb. Savdski minister za nacionalno gardo princ [[Mutaib bin Abdullah|Mutaib bin Abdulah]], ki je bil zunaj države, je bil izključen iz operacij.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> Medtem ko je bin Salman vojno prodajal kot hitro zmago nad uporniki Houthi v Jemnu in način, kako ponovno postaviti predsednika Hadija na oblast, pa je postala dolga vojna izčrpavanja.<ref>{{Navedi novice|first=Bill|last=Law|title=The most dangerous man in the world?|url=https://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|work=[[The Independent]]|date=8 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615100155/http://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Aprila 2015 je kralj Salman imenoval svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Nayefa]] za prestolonaslednika, svojega sina Mohameda bin Salmana pa za namestnika prestolonaslednika.<ref>{{Navedi novice|first=Samuel|last=Osborne|title=King Salman: The man in charge of the 'most dangerous man in the world'|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|work=[[The Independent]]|date=22 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615135848/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Konec leta 2015 je bin Salman na srečanju med svojim očetom in ameriškim predsednikom [[Barack Obama|Barackom Obamo]] prekršil protokol in imel monolog, v katerem je kritiziral [[zunanja politika ZDA|zunanjo politiko Združenih držav Amerike]]. Ko je decembra 2015 napovedal protiteroristično vojaško zavezništvo islamskih držav, so nekatere vpletene države dejale, da se z njimi niso posvetovale.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> [[Slika:Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud,_March_2017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg/220px-Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] govori z bin Salmanom, Washington, DC, 14. marca 2017]] Glede svoje vloge v vojaški intervenciji je bin Salman dal svoj prvi uradni intervju 4. januarja 2016 za ''[[The Economist]]'', ki ga je označil za "arhitekta vojne v Jemnu". Zanikal je naslov in pojasnil mehanizem institucij odločanja, ki so dejansko deležne intervencije, vključno s svetom za varnostne in politične zadeve, ministrstvom za zunanje zadeve s savdske strani. Dodal je, da so Hutiji oblast v jemenski prestolnici Sana uzurpirali že pred tem, ko je sam postal obrambni minister.<ref>{{Navedi novice|title=Transcript: Interview with Muhammad bin Salman|url=http://www.economist.com/saudi_interview|accessdate=11 January 2016|work=[[The Economist]]|date=6 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110130709/http://www.economist.com/saudi_interview|archivedate=10 January 2016}}</ref><ref name="arrogantsaudi">{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|work=The Independent|date=10 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> Kot odgovor na grožnjo [[Islamska država|Islamske države]] je bin Salman decembra 2015 ustanovil Islamsko vojaško koalicijo za boj proti terorizmu (IMCTC), islamsko zavezništvo proti terorizmu pod vodstvom Savdske Arabije.<ref>{{Navedi novice|first=Noah|last=Browning|first2=John|last2=Irish|date=15 December 2015|title=Saudi Arabia announces 34-state Islamic military alliance against terrorism|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|work=[[Reuters]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180608232158/https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|archivedate=8 June 2018}}</ref> Prvo srečanje IMCTC je potekalo v Riadu novembra 2017, udeležili so se ga obrambni ministri in uradniki iz 41 držav.<ref>{{Navedi novice|first=Bethan|last=McKernan|date=27 November 2017|title=More than 40 Islamic countries just met and vowed to wipe terrorism off the map|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|work=[[The Independent]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180318113139/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|archivedate=18 March 2018}}</ref> === Prestolonaslednik === 21. junija 2017 je kralj Salman kot prestolonaslednika odstavik bin Neyefa in na to mesto postavil Bin Salmana.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|title=Mohammed bin Salman named Saudi Arabia's crown prince|website=[[Al Jazeera]]|date=21 June 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170621091448/http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|archivedate=21 June 2017}}</ref> Sprememba nasledstva je bila decembra 2015 napovedana z nenavadno odkritim in javnim dopisom, ki ga je objavila nemška [[Zvezna obveščevalna služba (Nemčija)|zvezna obveščevalna služba]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|title=Saudi Arabia 'destabilising Arab world', German intelligence warns|website=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|first=Justin|last=Huggler|date=2 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160109000950/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|archivedate=9 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire: German intelligence memo shows the threat from the kingdom's headstrong defence minister|first=Patrick|last=Cockburn|date=9 January 2016|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> kar je nemška vlada pozneje zavrnila.<ref name="NYT rebukes">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|title=Germany Rebukes Its Own Intelligence Agency for Criticizing Saudi Policy|first=Alison|last=Smaledec|date=3 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170707214349/https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|archivedate=7 July 2017|work=[[The New York Times]]}}</ref> Na dan, ko je bin Salman postal prestolonaslednik, ga je ameriški predsednik [[Donald Trump]] poklical, da bi mu "čestital za njegovo nedavno povišanje". Trump in novi prestolonaslednik sta po navedbah [[Bela hiša|Bele hiše]] obljubila "tesno sodelovanje" pri varnostnih in gospodarskih vprašanjih, voditelja pa sta razpravljala tudi o potrebi po prekinitvi podpore [[Terorizem|terorizmu]], nedavnem diplomatskem sporu s [[Katar|Katarjem]] in prizadevanjih za varnost miru med Izraelom in Palestinci. <ref>{{Navedi splet|first=Jake|last=Miller|url=https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/|title=Trump congratulates newly-elevated Saudi Arabian crown prince|website=[[CBS News]]|date=June 21, 2017|accessdate=12 August 2019|archivedate=12 August 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190812164333/https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/}}</ref> Bin Salman je aprila 2017 za ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' povedal, da bi brez ameriškega kulturnega vpliva na Savdsko Arabijo "končali kot [[Severna Koreja]]."<ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|title=A young prince is reimagining Saudi Arabia. Can he make his vision come true?|first=David|last=Ignatius|date=20 April 2017|work=[[The Washington Post]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170710065344/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|archivedate=10 July 2017}}</ref> === Čista leta 2017 === Maja 2017 je bin Salman javno posvaril: "Potrjujem vam, nihče ne bo preživel v primeru korupcije – kdorkoli že je, tudi če je princ ali minister".<ref name="auto1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|title=The Saudi Purge Isn't Just a Power Grab|first=Peter|last=Waldman|first2=Glen|last2=Carey|website=[[Bloomberg Businessweek]]|date=9 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111224358/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|archivedate=11 November 2017|accessdate=12 November 2017}}</ref> Novembra 2017 je ukazal hišni pripor za približno 200 bogatih poslovnežev in princev v [[Ritz-Carlton, Riad|hotelu Ritz Carlton v Riadu]].<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}</ref> 4. novembra 2017 je savdski tisk objavil aretacijo savdskega princa in milijarderja [[Al-Waleed bin Talal|Al-Waleeda bin Talala]], pogostega komentatorja novic v angleškem jeziku in glavnega delničarja [[Citi|Citija]], [[News Corp (2013–danes)|News Corpa]] in [[Twitter|Twitterja]], ter več kot 40 princev in ministrov po nalogu prestolonaslednika, in sicer zaradi obtožb korupcije in [[Pranje denarja|pranja denarja]].<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref> Med drugimi aretiranimi ali odpuščenimi v čistki so bili Mutaib bin Abdulah, vodja [[Nacionalna garda Savdske Arabije|nacionalne garde Savdske Arabije]]; [[Adel Fakeih]], minister za gospodarstvo in načrtovanje; in poveljnik savdskih pomorskih sil, admiral Abdullah bin Sultan bin Mohammed Al-Sultan.<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref><ref name="NYT">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|url=https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|title=Saudi Arabia Arrests 11 Princes, Including Billionaire Waleed bin Talal|work=[[The New York Times]]|date=November 4, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171108003504/https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|archivedate=8 November 2017}}</ref> Tisti, ki so bili aretirani v hotelu Ritz Carlton, so doživeli t. i. "noč pretepa".<ref name=":5">{{Navedi splet|date=2020-11-19|title='Night of the beating': details emerge of Riyadh Ritz-Carlton purge|url=http://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating|accessdate=2021-10-19|website=the Guardian|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019054642/https://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating}}</ref> Večino so pretepli, nekatere pa privezali na stene v stresnih položajih kot del mučenja savdskih agentov.<ref name=":5" /> Zasliševalci so imeli malo podatkov o premoženju zaslišancev zunaj države, zato so želeli izvedeti več o njihovem imetju v tujini, medtem ko žrtve niso vedele, zakaj so bile pridržane.<ref name=":5" /> Pridržanim so grozili z izsiljevanjem.<ref name=":5" /> Na neki točki so zasliševalci žrtvam rekli, naj se obrnejo na svoje bančne menedžerje v [[Ženeva|Ženevi]] in drugod ter zahtevajo velike vsote denarja in bili presenečeni zaradi svoje nestrokovnosti, da sredstva niso v celoti v gotovini.<ref name=":5" /> Švicarske banke so nekatere transakcije prepoznale kot pod [[Prisila|prisilo]] in nekatere od njih tudi ustavile.<ref name=":5" /> Postopki so tekli mimo prava, niti ni bilopogajanj o priznanju krivde.<ref name=":5" /> Ameriški uradniki so dejanja opisali kot "prisilo, zloraba in mučenje".<ref name=":6">{{Navedi splet|title=How Saudi Arabia's crown prince crushed his rivals at the Ritz|url=https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396|accessdate=2021-10-19|website=NBC News|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019042319/https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396}}</ref> Pripornikom so odrekali spanje, jim pokrivali glave in jih pretepli.<ref name=":6" /> Sedemnajst jih je bilo treba hospitalizirati.<ref name=":6" /> Po mnogih dneh so preostale pripornike premestili v [[zapor Al-Ha'ir]], nekaterim izpuščenim pa je prepovedano potovati v tujino.<ref name=":6" /> Ena od hipotez za aretacije je bila, da so bile del grabljenja oblasti s strani bin Salmana. ''[[The New York Times|New York Times]]'' je zapisal: Trump je izrazil podporo potezi in tvitnil: "Zelo zaupam v kralja Salmana in prestolonaslednika Savdske Arabije, natančno vesta, kaj delata .... Nekateri od tistih, ki jih grobo obravnavajo, že leta 'molzejo' svojo državo!"<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/realDonaldTrump/status/927673257230327808|title=I have great confidence in King Salman and the Crown Prince of Saudi Arabia, they know exactly what they are doing....Some of those they are harshly treating have been 'milking' their country for years!|first=Donald J.|last=Trump|authorlink=Donald J. Trump|date=6 November 2017|website=[[Twitter]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110163051/https://twitter.com/realdonaldtrump/status/927673257230327808|archivedate=10 November 2017|accessdate=11 November 2017}}</ref> Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je nekaj dni po čistki obiskal Riad, je na vprašanje o čistki izjavil, da "to ni vloga predsednika in podobno ne bi pričakoval, da bi voditelj tuje države prišel in posegel v domače zadeve."<ref>{{Navedi novice|first=Abdullah|last=Al-Shihri|first2=Aya|last2=Batrawyi|url=http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|title=More than 200 detained in Saudi Arabia in $100 billion corruption sweep|date=October 25, 2017|work=[[Chicago Tribune]]|agency=[[Associated Press]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111051249/http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|archivedate=November 11, 2017|accessdate=November 11, 2017}}</ref> Savdska vlada je 30. januarja 2019 objavila poročilo dela protikorupcijskega odbora.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379|title=Statement by the Royal Court: Anti Corruption Committee Concludes Its Tasks The official Saudi Press Agency|website=spa.gov.sa|accessdate=25 February 2019|archivedate=31 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190131041054/https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html|title=Saudi king presented with final corruption crackdown report, $107 bln recovered|website=[[Al Arabiya]]|language=en|date=30 January 2019|accessdate=25 February 2019|archivedate=3 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190203151830/http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html}}</ref> Glede na indeks zaznave korupcije Savdska Arabija počasi izboljšuje svoj javni sektor, medtem ko so številke za leto 2016 pokazale oceno 46, pri čemer 0 pomeni visoko korupcijo, indeks daje Savdski Arabiji oceno 49 v letu 2017 in 2018 ter 53 leta 2019, kar je najvišji rezultat, ki ga je doslej dosegla Savdska Arabija.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019 for New Zealand|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl|accessdate=February 15, 2021|website=Transparency.org|language=en|archivedate=18 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210318035040/https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl}}</ref> == Administracija == Ideologija Bin Salmana je bila opisana kot [[Nacionalizem|nacionalistična]]<ref>{{Navedi novice|date=10 August 2018|work=[[The New York Times]]|title=Beating Up on Canada Again: the Canada Letter|url=https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|quote=Prince Mohammed is a Saudi nationalist|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812223505/https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|archivedate=12 August 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|title=Saudi Arabia's Dark Nationalism|date=2 June 2018|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181840/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|archivedate=12 August 2018}}</ref> in [[Populizem|populistična]]<ref>{{Navedi novice|work=Politico|title=Saudi Arabia's Populist King in Waiting|date=22 September 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|accessdate=23 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171124210619/https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|archivedate=24 November 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=Financial Times|title=Saudi Arabia's corruption crackdown risks scaring off investors|date=30 January 2018|url=https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|quote=MbS, who also controls foreign and defence policy, has combined populism at home with hawkish nationalism abroad|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812213033/https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|archivedate=12 August 2018}}</ref> s [[Konservatizem|konservativnim]] odnosom do politike ter [[Liberalizem|liberalnim]] stališčem do gospodarskih in socialnih vprašanj.<ref>{{Navedi novice|work=[[The Times]]|title=Heir's modernising vision risks conservative discontent|date=22 June 2017|quote=Prince Mohammed's vision is conservative in a political sense — he will be an autocratic king — but it is socially more liberal.|url=https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9|accessdate=12 August 2018|archivedate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181814/https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9}}</ref><ref name="Winkler_authoritarian">{{Navedi knjigo|first=Theodor|last=Winkler|title=The Dark Side of Globalization|publisher=LIT Verlag Münster|year=2018|page=192|quote=combines a more liberal economic and societal system with reinforced authoritarian rule}}</ref> Nanj so močno vplivala stališča njegovega nekdanjega svetovalca [[Saud al-Qahtani|Sauda al-Qahtanija]]<ref>{{Navedi novice|date=22 October 2018|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|title=How the man behind Khashoggi murder ran the killing via Skype|accessdate=10 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126084543/https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|archivedate=26 November 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=GQ|title=Spotlight: Inside the stricken court of crown prince Mohammed Bin Salman|date=27 December 2018|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman|accessdate=10 January 2019|archivedate=13 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190113153624/https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman}}</ref> in prestolonaslednika Abu Dabija [[Mohammed bin Zayed|Mohameda bin Zayeda]].<ref name="Politico">{{Navedi novice|work=Politico|title=Meet the Two Princes Reshaping the Middle East|date=13 June 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180703050404/https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|archivedate=3 July 2018}}</ref><ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}</ref> Njegov stil vladanja je novinarka [[Rula Jebreal]] opisala kot izjemno brutalen, [[Džamal Hašokdži|Džamal Hašogdži]] in Theodor Winkler pa avtoritarnega.<ref name="Winkler_authoritarian" /> [[Slika:The_Prime_Minister,_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia,_Mohammed_bin_Salman,_at_G20_Summit_2016,_in_Hangzhou,_China_on_September_04,_2016.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/The_Prime_Minister%2C_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia%2C_Mohammed_bin_Salman%2C_at_G20_Summit_2016%2C_in_Hangzhou%2C_China_on_September_04%2C_2016.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Bin Salman z indijskim premierjem [[Narendra Modi|Narendro Modijem]] na vrhu skupine G20 Hangzhou leta 2016]] Decembra 2017 je bin Salman kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da [[Združene države so priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela|priznajo Jeruzalem]] kot prestolnico Izraela.<ref>{{Navedi novice|title=Who's Speaking Out Against Trump's Jerusalem Move|url=https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl|work=J Street|date=12 December 2017|accessdate=18 September 2019|archivedate=7 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707165017/https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl}}</ref> Marca 2018 je [[Turčija|Turčijo]] označil za del "trikotnika zla" poleg [[Iran|Irana]] in [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].<ref>{{Navedi novice|title=Iran dismisses Saudi talk of 'triangle of evil' as 'childish'|url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|work=Al-Monitor|date=8 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180311231041/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|archivedate=11 March 2018}}</ref><ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}</ref> Leta 2018 je izrazil svojo podporo judovski domovini [[Izrael|Izraelu]].<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince says Israelis have right to their own land|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|accessdate=25 June 2018|work=[[Reuters]]|date=3 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180614021921/https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|archivedate=14 June 2018}}</ref> To je prvič, da je višji savdski član kraljeve družine javno izrazil takšno stališče.<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince recognizes Israel's right to exist, talks up future ties|url=https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Times of Israel]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625214415/https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|archivedate=25 June 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Goldberg|first=Jeffrey|title=Saudi Crown Prince: Iran's Supreme Leader 'Makes Hitler Look Good|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Atlantic]]|date=2 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624213648/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|archivedate=24 June 2018}}</ref> Septembra 2019 je bin Salman obsodil načrte izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] o priključitvi vzhodnega dela zasedenega [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], znanega kot [[Dolina reke Jordan|Jordanska dolina]].<ref>{{Navedi novice|title=UN condemns Israeli PM's West Bank annexation plans|url=https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863|work=[[CBC News]]|date=11 September 2019|accessdate=18 September 2019|archivedate=11 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190911210919/https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863}}</ref> Savdska Arabija je pod vodstvom bin Salmana okrepila odnose z ruskim voditeljem [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Klippenstein|first=Ken|date=2022-02-23|title=Saudi-Russia Collusion Is Driving Up Gas Prices — and Worsening Ukraine Crisis|url=https://theintercept.com/2022/02/23/ukraine-russia-gas-prices-saudi-arabia-biden/|accessdate=2022-02-25|website=The Intercept|language=en-US}}</ref> Leta 2016 je bin Salman podpisal sporazum o sodelovanju z [[Rusija|Rusijo]] na svetovnih naftnih trgih.<ref name=":7" /> Potem ko je bil bin Salman obtožen umora Džamala Hašogdžija, je bil Putin eden redkih svetovnih voditeljev, ki je javno sprejel bin Salmana.<ref name=":9">{{Navedi novice|last=Kerr|first=Simeon|last2=Al-Atrush|first2=Samer|last3=England|first3=Andrew|date=2022-02-28|title=Gulf states' neutrality on Ukraine reflect deeper Russian ties|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/5e3b0998-705f-46c4-8010-9972b3c8a847|accessdate=2022-02-28}}</ref> Leta 2021 je bin Salman podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=How could the Ukraine crisis affect the Middle East? {{!}} DW {{!}} 16.02.2022|url=https://www.dw.com/en/how-could-the-ukraine-crisis-affect-the-middle-east/a-60802745|accessdate=2022-02-25|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> === Savdska naftna industrija === [[Slika:Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_(2018-06-14)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg/220px-Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg|sličica| Bin Salman z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] v Moskvi v Rusiji 14. junija 2018]] Savdska Arabija, največja proizvajalka [[Organizacija držav izvoznic nafte|OPEC]], ima druge največje zaloge nafte na svetu. 28. septembra 2021 se je svetovalec ameriškega predsednika [[Joe Biden|Joeja Bidna]] za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom v Savdski Arabiji, da bi razpravljala o visokih [[Cene nafte|cenah nafte]].<ref>{{Navedi novice|title=Top White House aide discussed oil prices with Saudi Arabia|url=https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/|work=Reuters|date=1 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026221825/https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/}}</ref> [[Svetovna energetska kriza 2021|Rekordno visoke cene energije]] je povzročilo svetovno povečanje povpraševanja, ko je svet zapustil gospodarsko recesijo, ki jo je povzročil COVID-19, zlasti zaradi velikega povpraševanja po energiji v Aziji.<ref>{{Navedi novice|title=Energy crunch: How high will oil prices climb?|url=https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb|work=Al-Jazeera|date=27 September 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028113744/https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Oil analysts predict a prolonged rally as OPEC resists calls to ramp up supply|url=https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html|work=CNBC|date=5 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026180630/https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=OPEC-Plus in Driver's Seat As Global Energy Crisis Intensifies|url=https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/|work=Natural Gas Intelligence|date=6 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028054901/https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/}}</ref> [[Odnosi med Rusijo in Savdsko Arabijo]] so se razvili pod Mohamedom bin Salmanom, kar je obema narodoma omogočilo združevanje pri odločitvah o izvozu nafte.<ref>{{Navedi novice|title=Exclusive: Saudi Arabia doubles second-quarter Russian fuel oil imports for power generation|url=https://www.reuters.com/business/energy/exclusive-saudi-arabia-doubles-q2-russian-fuel-oil-imports-power-generation-2022-07-14/|work=Reuters|date=15 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Putin discusses oil market with Saudi crown prince who hosted Biden last week|url=https://www.reuters.com/world/putin-saudi-crown-prince-underline-importance-opec-framework-kremlin-2022-07-21/|work=Reuters|date=21 July 2022}}</ref> == Avtoritarnost == Bin Salman vodi represivni avtoritarni režim v Savdski Arabiji. Aktivisti za človekove pravice in pravice žensk v Savdski Arabiji se redno soočajo z zlorabami in mučenjem s strani režima.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-10-01|title=Critics cite worsening Saudi repression two years after journalist's gruesome slaying|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying|accessdate=2021-07-18|website=Los Angeles Times|language=en-US|archivedate=6 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210806151419/https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying}}</ref> Kritike, novinarje in nekdanje insajderje mučijo in ubijajo.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Saudi Arabia Case Study {{!}} Understanding Transnational Repression|url=https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia|accessdate=2021-07-18|website=Freedom House|language=en|archivedate=18 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210718172141/https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia}}</ref> Režim se je lotil savdskih disidentov, ki se nahajajo v tujini, najbolj znanega [[Džamal Hašokdži|Jamala Hašogdžija]], kolumnista ''[[The Washington Post|The Washington Posta]]'', ki ga je režim umoril.<ref name=":2" /> Bin Salman je množične aretacije borcev za človekove pravice utemeljil kot nujne za izvedbo reform v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}</ref> Bin Salman je v času svojega vodenja vse bolj utrjeval oblast v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms "The High Cost of Change"]. ''Human Rights Watch''. 4 November 2019. [https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms Archived] from the original on 18 July 2021<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">18 July</span> 2021</span>.</cite></ref> Močno je omejil pooblastila [[Savdska verska policija|savdske verske policije]].<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMazzettiHubbard2016">Mazzetti, Mark; Hubbard, Ben (16 October 2016). [https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html "Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition"]. ''[[The New York Times]]''. p.&nbsp;A1. [https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html Archived] from the original on 16 October 2016<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 October</span> 2016</span>.</cite></ref> == Kontroverze == [[Slika:Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg/220px-Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|sličica| Protest v [[London|Londonu]] proti državniškemu obisku bin Salmana v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], 7. marec 2018]] [[Slika:Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_(40062275145).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e9/Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg/220px-Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg|sličica| Ameriški obrambni minister James Mattis z bin Salmanom, 22. marec 2018]] === Vera === Po besedah Davida Ottawaya iz [[Mednarodni center za učenjake Woodrowa Wilsona|Wilsonovega centra]] je bilo "od vseh" bin Salmanovih "domačih reform" najbolj "konsekventno" in "še posebej tvegano" njegovo delo, "ki postavlja na stranski tir vahabitske učenjake in pridigarje v kraljevini, ki še vedno vodijo milijone privržencev v državi in širše«.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}</ref> Bin Salmanovo vabilo "nenehnega toka zahodnih pevcev in pevk, skupin, plesalcev in celo ameriških rokobork", da nastopijo v Savdski Arabiji, je v popolnem nasprotju z verskimi konservativci, ki so "nenehno pridigali" proti takšnemu odpiranju kraljestva v "sekularno zahodno kulturo".<ref name="Ottaway-wilson-2021" /> Novinar [[Graeme C.A. Wood|Graeme Wood]] piše, "Je težko pretiravati, kako drastično bo to odrivanje islamskega prava spremenilo Savdsko Arabijo."<ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}</ref> ==== Omejitve verske policije ==== Leta 2016 je bin Salman sprejel ukrepe za drastično zmanjšanje pooblastil "Odbora za spodbujanje kreposti in preprečevanje slabosti" (CPVPV) oz. islamske verske policije.<ref name="arabnews">{{Navedi splet|url=http://www.arabnews.com/news/910016|title=Haia can't chase, arrest suspects|website=arabnews.com|accessdate=14 April 2016|date=14 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.google.com/books/edition/Islam_in_Saudi_Arabia/GQPhBwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PA66|page=66|last=Commins, David Dean|title=Islam in Saudi Arabia|publisher=I.B. Tauris|year=2015|isbn=9781848858015}}</ref>CPVPV-ju, ki je imel na tisoče policistov in pooblastila za aretacijo, pridržanje in zasliševanje osumljenih kršitve šeriata, je bilo prepovedano "zasledovati, zasliševati, zahtevati identifikacijo, aretirati in pridržati vsakogar, ki je osumljen zločin".<ref name="BASHRAHEEL-22-9-2019">{{Navedi novice|last=Bashraheel|first=Aseel|title=Rise and fall of the Saudi religious police|url=https://www.arabnews.com/node/1558176/saudi-arabia|accessdate=28 February 2021|agency=Arab News|date=22 September 2019}}</ref> ==== Spremembe v islamski teologiji ==== Bin Salman pravi, da je "V islamskem pravu vodja islamske ustanove ''wali al-amr'' <ref name="Brown-2019">{{Navedi časopis|last=Brown|first=Nathan J.|date=5 March 2019|title=Who or What Is the Wali al Amr: the Unposed Question|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3346372|ssrn=3346372|access-date=5 March 2022}}</ref> (arabsko: وَلِيّ الأمر), vladar. <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref> Medtem ko so se savdski vladarji "zgodovinsko držali proč od vere" in "izvajali" vprašanja teologije in verskega prava "velikobradim", tradicionalno konservativnim in ortodoksnim verskim učenjakom, ima bin Salman "diplomo iz prava na Univerzi kralja Sauda" in "hvali svoje znanje in prevlado nad kleriki," pravi novinar Wood. Je "verjetno edini voditelj v arabskem svetu, ki ve kaj o islamski epistemologiji in pravni praksi", pravi (sekularni) učenjak islamskega prava [[Bernard Haykel]]. V intervjuju, ki ga je 25. aprila 2021 predvajala televizija v Savdski Arabiji, je bin Salman kritiziral predanost savdskih verskih voditeljev [[Vahabizem|vahabitskim]] doktrinam "v jeziku, ki ga savdski monarh še nikoli ni uporabljal", in dejal, da "ni določenih šol mišljenja in ni nezmotljivih oseb«, in da bi [[Fatva|fatve]] »morale temeljiti na času, kraju in miselnosti, v kateri so bile izdane«, namesto da bi jih obravnavali kot nespremenljive.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOttaway2021">Ottaway, David (6 May 2021). [https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment "Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment"]. ''Wilson Center, Viewpoint Series''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref><blockquote>pojasnjeno, da [[Šeriatsko pravo|islamsko pravo]] temelji na dveh besedilnih virih: [[Koran|Koranu]] in [[Suna|suni]] ali na primeru preroka [[Mohamed|Mohameda]], zbranih v več deset tisočih fragmentih iz prerokovega življenja in izrekov. Nekatera pravila – ne veliko – izhajajo iz nedvoumne zakonodajne vsebine Korana, je dejal, in glede njih ne more storiti ničesar, tudi če bi hotel. Toda ti prerokovi izreki (imenovani hadis ), kot je pojasnil, nimajo vsi enake vrednosti kot pravni viri, in rekel je, da ga zavezuje le zelo majhno število, katerih zanesljivost je 1400 let kasneje neoporečna. Vsak drug vir islamskega prava, je dejal, je odprt za razlago - in zato ima pravico, da jih razlaga, kot se mu zdi primerno. Učinek tega manevra je, da se približno 95 odstotkov islamske zakonodaje vrže v peskovnik savdske zgodovine in pusti MBS svobodo, da počne, kar hoče. "Kratek je stik s tradicijo," je dejal Haykel. "Ampak on to počne na islamski način. Pravi, da je zelo malo stvari, ki so v islamu določene brez spora. To mu prepušča, da določi, kaj je v interesu muslimanske skupnosti. Če to pomeni odpiranje kinodvoran, dovoljenje turistom ali ženskam na plažah ob Rdečem morju, potem naj bo tako.« <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref></blockquote> === Odnosi z Donaldom Trumpom === Avgusta 2016 se je [[Donald Trump Jr.]] srečal z odposlancem, ki je zastopal Mohammeda bin Salmana in Mohammeda bin Zajeda iz [[Abu Dabi|Abu Dabija]]. Odposlanec je ponudil pomoč Trumpovi predsedniški kampanji.<ref name="nytimes">"[https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html Trump Jr. and Other Aides Met With Gulf Emissary Offering Help to Win Election] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180613204813/https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html|date=13 June 2018}}". ''The New York Times''. 19 May 2018.</ref> Na srečanju so sodelovali [[Joel Zamel]], [[Izrael|izraelski]] specialist za manipulacijo družbenih medijev, libanonsko-ameriški poslovnež [[George Nader (poslovnež)|George Nader]] in ustanovitelj [[Academi|Blackwater]] [[Erik Prince]].<ref>"[https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1 Trump Jr. met Gulf princes' emissary in 2016 who offered campaign help] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180520133603/https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1|date=20 May 2018}}". Reuters. 19 May 2018.</ref><ref name="nytimes" /> [[Slika:President_Trump_at_the_G20_(48162361462).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg/220px-President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] z bin Salmanom junija 2019]] Po Trumpovi izvolitvi je bila podpora bin Salmanu opisana kot eno redkih vprašanj, s katerimi sta se strinjala tekmeca Bele hiše [[Jared Kushner]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]].<ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}<cite class="citation magazine cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east "A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East"]. ''[[The New Yorker]]''. 9 April 2018. [https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east Archived] from the original on 9 August 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2018</span>.</cite></ref> Bin Salman je bil nato povabljen v [[Bela hiša|Belo hišo]] in deležen obravnave, ki jo diplomatski protokol običajno daje voditeljem tujih držav, medtem ko je bil takrat le namestnik prestolonaslednika.<ref name="kushner" /> Kasneje je branil prepoved potovanja Trumpove administracije za državljane sedmih večinsko muslimanskih držav in izjavil, da "Saudova Arabija ne verjame, da ta ukrep cilja na muslimanske države ali vero islam".<ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|date=20 May 2017|title=Saudi Arabia Has High Hopes for Trump|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404115332/https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/}}</ref> Kushner se je tudi vprašal, kako bi lahko ZDA podprle princa Mohameda v procesu nasledstva.<ref name="kushner">{{Navedi novice|work=[[New York Times]]|title=The Wooing of Jared Kushner: How the Saudis Got a Friend in the White House|date=8 December 2018|url=https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404151327/https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html}}</ref> Potem ko je bin Salman postal prestolonaslednik, naj bi Trump dejal: "Našega človeka smo postavili na vrh".<ref>{{Navedi novice|work=[[Al-Jazeera]]|title='We put our man on top', Trump said on MBS, book claims|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html|date=5 January 2018|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404125246/https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html}}</ref> Trump je sprva podpiral [[2017–19 Katarska diplomatska kriza|blokado Katarja pod vodstvom Savdske Arabije]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Donald Trump tweets support for blockade imposed on Qatar|date=6 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade|accessdate=4 April 2019|archivedate=2 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210202072311/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade}}</ref> kljub nasprotovanju državnega sekretarja [[Rex Tillerson|Rexa Tillersona]] in obrambnega ministra [[James Mattis|Jamesa Mattisa]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Qatar blockade exposes rifts in Trump administration's 'peculiar' foreign policy|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114059/https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy}}</ref> čeprav je pozneje spremenil svoje stališče.<ref>{{Navedi novice|date=9 April 2018|title=Qatar Charm Offensive Appears to Have Paid Off, U.S. Officials Say|url=https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html|work=[[New York Times]]|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404142758/https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html}}</ref> Bin Salman naj bi kasneje trdil, da je Kushner nudil obveščevalno pomoč domačim tekmecem bin Salmana med [[2017–19 Čistka v Savdski Arabiji|čistko v Savdski Arabiji (2017–2019)]]<ref>{{Navedi novice|work=[[The Intercept]]|title=Saudi Crown Prince Boasted That Jared Kushner Was "In His Pocket"|date=21 March 2018|url=https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404192553/https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/}}</ref>, ki ji je Trump osebno izrazil v podporo.<ref>{{Navedi novice|work=[[Reuters]]|date=7 November 2017|title=Trump praises Saudi purge, voices confidence in King, Crown Prince|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114058/https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM}}</ref> Trump in njegova administracija sta prav tako odločno podprla bin Salmana med globalnim odzivom po atentatu na Jamala Hašogdžija.<ref>{{Navedi novice|work=[[CNBC]]|title=Trump says US stands with Saudi Arabia despite journalist Khashoggi's killing|date=20 November 2018|url=https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114057/https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html}}</ref> === Odnosi z Bidnovo administracijo === [[Slika:President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries,_Egypt,_Iraq,_and_Jordan.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg/220px-President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim predsednikom [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] na vrhu GCC +3 v [[Džeda|Džedi]], Savdska Arabija, 16. julij 2022]] Leta 2019, v času Trumpove vlade, je [[Joe Biden]] kritiziral bin Salmana in ga opisal kot izgnanca zaradi umora savdskega novinarja [[Džamal Hašogdži|Džamala Hašogdžija]] leta 2018.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}</ref> Julija 2021, šest mesecev po Bidnovem predsedovanju, je bin Salmanov brat princ Khalid, namestnik savdskega obrambnega ministra, obiskal ZDA. To je bilo prvo srečanje med visokimi ameriškimi in savdskimi uradniki po umoru [[Džamal Hašogdži|Hašogdžija]].<ref>{{Navedi novice|last=Gardner|first=Frank|date=14 July 2021|title=Khashoggi murder: US softens towards Saudi leader|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786|work=BBC News|accessdate=17 November 2021|archivedate=17 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117141936/https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786}}</ref> Septembra 2021 se je Bidnov svetovalec za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom. Na srečanju je bin Salman na koncu kričal na Sullivana, potem ko je načel temo umora.<ref name=":8" /> Potem ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je Savdska Arabija zavrnila prošnje ZDA za povečanje [[Seznam držav po proizvodnji nafte|proizvodnje nafte]] in tako zmanjšala rusko vojno financiranje.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFCloud2022">Cloud, Stephen Kalin, Summer Said and David S. (19 April 2022). [https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578 "How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point"]. ''Wall Street Journal''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0099-9660 0099-9660]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 April</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|last=Lonas|first=Lexi|title=Saudi, UAE leaders declined calls with Biden amid Ukraine conflict: report|url=https://thehill.com/homenews/administration/597436-saudi-uae-leaders-declined-calls-with-biden-amid-ukraine-conflict|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|date=8 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Mohammed bin Salman Has Leverage on Biden—and Is Using It|url=https://foreignpolicy.com/2022/03/24/mohammed-bin-salman-saudi-ukraine-oil-biden-opec/|work=Foreign Policy|date=24 March 2022}}</ref> ''Wall Street Journal'' je aprila 2022 zapisal, da so ameriško-savdski odnosi na "najnižji točki v zadnjih desetletjih".<ref name=":8" /> Aprila 2022 je direktor CIA [[William Joseph Burns|William Burns]] odpotoval v Savdsko Arabijo, da bi se srečal z bin Salmanom in ga prosil, naj poveča proizvodnjo nafte v državi. Pogovarjala sta se tudi o nakupu savdskega orožja s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]].<ref>{{Navedi novice|title=Inside the Secret Meeting Between the CIA Director and Saudi Crown Prince|url=https://theintercept.com/2022/05/13/saudi-arabia-cia-secret-meeting-mohammed-bin-salman/|work=The Intercept|date=May 13, 2022}}</ref> === Prekinil vezi s Katarjem === Reuters je poročal, da je bin Salman rekel, da bi lahko bil spor s [[Katar|Katarjem]] dolgotrajen, in ga primerjal z [[Ameriški embargo proti Kubi|ameriškim embargom proti Kubi]], ki so ga uvedli pred 60 leti, vendar je zmanjšal njegov vpliv in zalivski emirat označil za "manjšega od ulice v [[Kairo|Kairu]]". Savdska Arabija, [[Združeni arabski emirati]], [[Egipt]] in [[Bahrajn]] so prekinili diplomatske in trgovinske povezave s Katarjem (junija 2017) ter prekinili zračne in ladijske poti z največjim svetovnim izvoznikom utekočinjenega zemeljskega plina, ki je dom [[Letalska baza Al Udeid|največje ameriške vojaške baze]] v regiji."<ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW "Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media"]. ''[[Reuters]]''. 7 March 2018. [https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW Archived] from the original on 20 December 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 December</span> 2018</span>.</cite></ref> === Odstop Saada Haririja === Novembra 2017 je bin Salman ob obisku Savdske Arabije libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]] pozval k odstopu. Bin Salman je verjel, da je Hariri v žepu [[Hezbolah|Hezbolaha]], ki ga podpira [[Iran]] in je glavna politična sila v [[Libanon|Libanonu]]. Hariri je bil na koncu izpuščen, vrnil se je v Libanon in razveljavil svoj odstop.<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBergen2018">Bergen, Peter (17 November 2018). [https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html "Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis"]. ''[[CNN]]''. [https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html Archived] from the original on 4 November 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">13 January</span> 2019</span>.</cite></ref> === Savdsko-kanadski spor === [[Chrystia Freeland]], [[Kanada|kanadska]] ministrica za zunanje zadeve, je 2. avgusta 2018 na Twitterju izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost Kanade zaradi nedavne aretacije [[Samar Badawi]], aktivistke za človekove pravice in sestre zaprtega savdskega blogerja [[Raif Badawi|Raifa Badawija]], ter pozvala k izpustitvi borcev za [[človekove pravice]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|title=Saudi Arabia expels Canadian ambassador, freezes trade in human rights dispute|last=Jon Gambrell|agency=Associated Press|work=Toronto Star|date=5 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180824092039/https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|archivedate=24 August 2018}}</ref> Kot odgovor na kritike Kanade je Savdska Arabija izgnala kanadskega veleposlanika in zamrznila trgovino s Kanado.<ref>{{Navedi novice|title='We don't have a single friend': Canada's Saudi spat reveals country is alone|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|work=The Guardian|date=11 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181022140408/https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|archivedate=22 October 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=U.S. refuses to back Canada in Saudi Arabia dispute|url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|work=The Globe and Mail|date=7 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181030034807/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|archivedate=30 October 2018}}</ref> ''[[Toronto Star]]'' je poročal, da je soglasje med analitiki pokazalo, da so dejanja, ki jih je sprejel bin Salman, "Opozorilo svetu - in savdskim aktivistom za človekove pravice - da se z njegovo Savdsko Arabijo ne gre šaliti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|title=On Saudi Arabia, Canada's stance is principled — but conflicted|website=Toronto Star|date=10 August 2018|accessdate=11 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810191845/https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|archivedate=10 August 2018}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_(30421982117).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]], 16. oktobra 2018]] [[Slika:Asiri_and_MbS.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Asiri_and_MbS.png/200px-Asiri_and_MbS.png|sličica|208x208_pik| [[Ahmad Asiri (general)|Ahmad Asiri]] (desno) in bin Salman (levo) leta 2016]] === Kitajska koncentracijska taborišča za muslimane === Februarja 2019 je bin Salman branil [[Ljudska republika Kitajska|kitajska]] [[Prevzgojna taborišča Xinjiang|prevzgojna taborišča Šindžjang]] za [[Ujguri|Ujgure]] in muslimane, rekoč, da "Ima Kitajska pravico do izvajanja protiterorističnih in deekstremizirajočih dejavnosti za svojo nacionalno varnost." Bin Salmanove izjave so bile deležne hudih kritik po vsem svetu.<ref name="xinjiang">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to put Uighur Muslims in concentration camps|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/|work=The Daily Telegraph|last=Ensor|first=Josie|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191114165603/https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman Defends China's Use of Concentration Camps for Muslims During Visit to Beijing|url=https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592|work=Newsweek|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=10 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191010075307/https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592}}</ref><ref name="camps">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defended China's imprisonment of a million Muslims in internment camps, giving Xi Jinping a reason to continue his 'precursors to genocide'|url=https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2|work=Business Insider|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190914053501/https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2}}</ref> [[Komunistična partija Kitajske|Kitajska komunistična partija]] je zaprla do 2&nbsp;milijonov [[Ujguri|Ujgurov]] in drugih pretežno [[Islam na Kitajskem|muslimanskih]] etničnih manjšin v severozahodni kitajski provinci [[Šindžjang]] v [[Koncentracijska taborišča|koncentracijskih taboriščih]], kjer naj bi bili podvrženi zlorabam in mučenju.<ref name="xinjiang" /><ref name="camps" /> [[Miqdaad Versi]], tiskovni predstavnik [[Muslimanski svet Britanije|Muslimanskega sveta Britanije]], je bin Salmanove pripombe označil za "gnusne" in obrambo "uporabe koncentracijskih taborišč proti ujgurskim muslimanom".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to fight 'terrorism'|url=https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html|work=al-Jazeera|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619044243/https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html}}</ref> === Vdor v telefon Jeffa Bezosa === Marca 2019 je [[Gavin de Becker]], strokovnjak za varnost, ki dela za [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]], obtožil Savdsko Arabijo, da je vdrla v Bezosov telefon.<ref name="Bond">{{Navedi novice|last=Bond|first=Shannon|title=Saudis hacked Amazon CEO's phone, says Bezos security chief|url=https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1|work=[[Financial Times]]|date=31 March 2019|accessdate=2 March 2021|archivedate=31 March 2019|archiveurl=https://archive.today/20190331084626/https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1}}</ref> Bezos je bil lastnik ''The Washington Posta'', vodilni v podjetju [[Amazon.com|Amazon]] in takrat najbogatejši človek na svetu.<ref name="Bond" /> Januarja 2020 so bili s strani [[FTI Consulting]] objavljeni rezultati forenzične preiskave Bezosovega telefona. Podjetje je s "srednjo do visoko stopnjo zaupanja" zaključilo, da je bil Bezosov telefon napaden z večpredstavnostnim sporočilom, poslanim maja 2018 z računa [[WhatsApp]] bin Salmana, po katerem je telefon začel prenašati dramatično večje količine podatkov.<ref name="Zetter">{{Navedi novice|last=Zetter|first=Kim|last2=Cox|first2=Joseph|title=Here Is the Technical Report Suggesting Saudi Arabia's Prince Hacked Jeff Bezos' Phone|url=https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report|work=[[Motherboard (website)|Motherboard]]|date=23 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=28 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200628203123/https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report}}</ref> Poročilo kaže na posredne dokaze: prvič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz novembra 2018 vključuje sliko, ki spominja na žensko, s katero je imel Bezos afero, čeprav afera takrat ni bila javno znana; drugič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz februarja 2019 poziva Bezosa, naj ne verjame vsemu, potem ko je bil Bezos po telefonu obveščen o internetni kampanji proti njemu, ki so jo vodili Savdijci.<ref name="Zetter" /> Posebna poročevalca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] [[Agnès Callamard]] in [[David Kaye (akademik)|David Kaye]] sta se odzvala, da domnevni vdor nakazuje, da je bin Salman sodeloval "V prizadevanju, da bi vplival, če že ne utišal, poročanje ''Washington Posta'' o Savdski Arabiji".<ref name="PatrickJan22">{{Navedi novice|last=O'Neill|first=Patrick|title=UN calls for investigation of Saudis allegedly hacking Jeff Bezos|url=https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/|work=[[MIT Technology Review]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=12 May 2020|archiveurl=https://archive.today/20200512110318/https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/}}</ref> Izjavili so, da je domnevni vdor pomemben za vprašanje, ali je bin Salman vpleten v umor Džamala Hašogdžija, ki je delal za ''Washington Post''.<ref>{{Navedi novice|last=Bowman|first=Verity|title=Jeff Bezos phone hacking: UN calls for investigation after Saudi Crown Prince implicated|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/|work=[[The Daily Telegraph]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=17 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317154555/https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/}}</ref> === Okoljevarstvo === Pod bin Salmanovim vodstvom je Savdska Arabija lobirala za oslabitev globalnih sporazumov o zmanjšanju emisij ogljika.<ref name=":4">{{Navedi splet|date=2019-10-12|title=How real is Saudi Arabia's interest in renewable energy?|url=http://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy|accessdate=2021-10-09|website=the Guardian|language=en|archivedate=9 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211009165324/https://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy}}</ref> Na domačem področju ima Savdska Arabija izkušnje z drznimi napovedmi o okoljskih prizadevanjih, ki se ne obnesejo.<ref name=":4" /> === Aretacija Muhammada bin Nayefa === Nekdanji prestolonaslednik [[Muhammad bin Najef]] je bil aretiran 6. marca 2020, skupaj s svojim polbratom [[Nawwaf bin Nayef|Nawwafom bin Najefom]] in bratom kralja Salmana, princem [[Ahmed bin Abdulaziz|Ahmedom bin Abdulazizom]], in ju obtožili izdaje. Savdska vlada je trdila, da so princi poskušali strmoglaviti bin Salmana.<ref>{{Navedi novice|last=Summer Said|last2=Justin Scheck|last3=WarrenStrobel|title=Top Saudi Royal Family Members Detained|url=https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np/iBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share|accessdate=6 March 2020|work=Wall Street Journal|archivedate=30 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210330222422/https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np%2FiBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share}}</ref> === Domnevni poskus zastrupitve kralja Abdulaha === Leta 2021 je nekdanji savdski obveščevalni uradnik Saad al-Jabri v intervjuju za CBS povedal, da je bin Salman svojemu bratrancu, notranjemu ministru princu Muhammadu bin Najefu, omenil, da namerava leta 2014 ubiti kralja Abdulaha; to bi bin Salmanovemu očetu omogočilo prevzem prestola. Al-Jabri je bin Salmana označil za "Psihopata, morilca ... z neskončnimi viri, ki predstavlja grožnjo svojim ljudem, Američanom in planetu".<ref>{{Navedi novice|last=Pelley|first=Scott|title=Former Saudi official calls Mohammed bin Salman a "psychopath," says Saudi crown prince fears what he knows|url=https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/|work=CBS News|date=24 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025164247/https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/}}</ref> Princ je vse obtožbe zavrnil; savdsko veleposlaništvo je al-Jabrija označilo za "Diskreditiranega nekdanjega vladnega uradnika z dolgo zgodovino [izmišljevanja]".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince suggested killing King Abdullah, ex-official says|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931|work=BBC News|date=25 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025162918/https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931}}</ref> == Zasebno == [[Slika:2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_(2018-06-14)_29.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg/220px-2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg|sličica| Bin Salman z [[Nicolas Sarkozy|Nicolasom Sarkozyjem]], nekdanjim [[Predsednik Francije|predsednikom Francije]], in Juanom Carlosom Varelo, nekdanjim predsednikom Paname, na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnem prvenstvu]] v nogometu v Rusiji, 14. junija 2018]] 6. aprila 2008 se je bin Salman poročil s svojo prvo sestrično [[Sara bint Mashour|Saro bint Mashour]], hčerko svojega strica po očetovi strani [[Mashour bin Abdulaziz|Mashourja bin Abdulaziza]]. Princ Mohamed in princesa Sara imata pet otrok; prvi štirje so dobili ime po svojih starih starših, peti pa nosi ime po svojem pradedku kralju Abdulazizu, ustanovitelju Savdske Arabije.<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Ali|last=Al Ahmed|title=Reports of Saudi Crown Prince's Domestic Violence Emerge|url=https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/|accessdate=17 November 2020|work=GulfInstitute.org|date=16 March 2018|archivedate=27 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201127231255/https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Marko|last=Langer|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman: Reformer and hard-liner|url=http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|website=Deutsche Welle|accessdate=16 January 2018|date=5 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180117012656/http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|archivedate=17 January 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup|title=Mohammed bin Salman – the reformer behind Saudi Arabia's shakeup|work=FoxNews.com|first=Steve|last=Kurtz|date=15 March 2018|accessdate=27 May 2019|archivedate=25 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200325091013/https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup}}</ref> Leta 2022 je ''The Economist'' poročal, da je bin Salman vsaj enkrat [[Nasilje v družini|svojo ženo pretepel]] tako hudo, da je potrebovala zdravstveno oskrbo.<ref>{{Navedi novice|last=Pelham|first=Nicolas|date=28 July 2022|title=MBS: despot in the desert|work=[[The Economist]]|url=https://www.economist.com/1843/2022/07/28/mbs-despot-in-the-desert|accessdate=2022-07-28|issn=0013-0613}}</ref> Leta 2018 je bilo bin Salmanovo osebno neto premoženje ocenjeno na 3 milijarde ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|title=Prince Mohammed books out hotel to dine with Murdoch|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523172943/https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|archivedate=23 May 2018|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=4 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Leta 2015 je bin Salman od ruskega vodkaškega tajkuna [[Jurij Šefler|Jurija Šeflerja]] za 500 evrov.&nbsp;milijonov kupil v Italiji izdelano in na Bermudskih otokih registrirano jahto ''[[Serene (jahta)|Serene]]''.<ref name="30yearold">{{Navedi novice|title=A 30-year-old Saudi prince could jump-start the kingdom – or drive it off a cliff|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|work=The Washington Post|date=28 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160629211105/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|archivedate=29 June 2016}}</ref><ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Leta 2015 je v Franciji za več kot 300 dolarjev&nbsp;milijonov kupil [[Dvorec Ludvik XIV|Chateau Louis XIV]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|title=World's Most Expensive Home? Another Bauble for a Saudi Prince|work=The New York Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180321225713/https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|archivedate=21 March 2018|accessdate=28 March 2018}}</ref><ref name="Tele2017">{{Navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/|title=Pro-austerity Saudi prince buys world's most expensive home|last=Mulholland|first=Rory|date=16 December 2017|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|accessdate=24 May 2019|archivedate=24 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190524024908/https://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/}}</ref> Decembra 2017 je več virov poročalo, da je bin Salman prek svojega tesnega sodelavca princa [[Badr bin Abdullah bin Mohammed Al Farhan|Badra bin Abdulaha bin Mohameda Al Farhana]] kot posrednika kupil ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]; s prodajo novembra pri 450,3 $&nbsp;milijonov je postavil novo [[Seznam najdražjih umetniških slik|rekordno ceno za umetniško delo]].<ref name="WSJ_Salman">{{Navedi novice|last=Harris|first=Shane|last2=Crow|first2=Kelly|last3=Said|first3=Summer|title=Saudi Arabia's Crown Prince Identified as Buyer of Record-Breaking da Vinci|url=https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|accessdate=7 December 2017|work=The Wall Street Journal|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207192111/https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Meixler|first=Eli|title=The Mystery Buyer of a $450 Million Leonardo da Vinci Painting Was a Saudi Prince|url=http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|website=Fortune|accessdate=7 December 2017|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207140629/http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|title=Mystery Buyer of $450 Million 'Salvator Mundi' Was a Saudi Prince|work=The New York Times|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180417053427/https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|archivedate=17 April 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince|title=Mystery buyer of famed da Vinci is Saudi prince: Report|website=CBSNews.com|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180331181733/https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince/|archivedate=31 March 2018}}</ref> To poročilo so zanikali dražitelj [[Christie's]], veleposlaništvo Savdske Arabije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|title=Embassy Statement on Art Work Purchase|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of the Kingdom of Saudi Arabia|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328165325/https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|archivedate=28 March 2018}}</ref> in vlada [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], ki je objavila, da je dejanski lastnik slike.<ref name="thenational_1.682793">{{Navedi splet|url=https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|title=Louvre Abu Dhabi: UAE has acquired Da Vinci's Salvator Mundi|website=[[The National (Abu Dhabi)|The National]]|date=9 December 2017|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328230953/https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|archivedate=28 March 2018}}</ref> Natančna trenutna lokacija slike ni znana,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html|title=The $450 million question: Where is Leonardo da Vinci's 'Salvator Mundi'?|work=CNN.com|accessdate=8 July 2019|archivedate=8 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708114922/https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.insider.com/da-vinci-painting-salvator-mundi-history-2019-6|title=The $450 million Leonardo da Vinci painting that's said to be sitting on a Saudi prince's yacht was once bought for just $1,000. Here's how it took over the art world.|website=Insider.com|first=Amanda|last=Krause|date=June 12, 2019|accessdate=March 3, 2022}}</ref> saj od dražbe ni bila javno vidna. Domneva se, da je na Bin Salmanovi ''motorni jahti Serene'' morda slika ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]''. <ref name="Sharma">{{Navedi splet|url=https://luxurylaunches.com/transport/saudi-prince-mohammed-bin-salman-serene-megayacht.php|title=Saudi prince MBS bought this $400 million megayacht from a Russian Oligarch and immediately kicked him out.|quote=The 439 feet long vessel has two helipads, a submarine, and a nightclub. The royal has also hung a $450M painting in it.|date=April 28, 2022|accessdate=April 29, 2022|first=Neha Tandon|last=Sharma|publisher=Luxury launches}}</ref> Bin Salman je veliko potoval po svetu in se srečeval s politiki, poslovnimi voditelji in zvezdniki.<ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Junija 2016 je odpotoval v [[Silicijeva dolina|Silicijevo dolino]] in srečal ključne ljudi v ameriški visokotehnološki industriji, tudi z ustanoviteljem Facebooka [[Mark Zuckerberg|Markom Zuckerbergom]].<ref>{{Navedi novice|url=http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|title=Saudi's Deputy Crown Prince meets Facebook founder Mark Zuckerberg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170207112537/http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|archivedate=7 February 2017|work=Al Arabiya|date=22 June 2016|accessdate=23 April 2017}}</ref> V začetku leta 2018 je obiskal ZDA, kjer se je srečal s številnimi politiki, poslovneži in hollywoodskimi zvezdami, med drugim s takratnim predsednikom Trumpom, [[Bill Clinton|Billom]] in [[Hillary Clinton]], [[Henry Kissinger|Henryjem Kissingerjem]], [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]], [[George Walker Bush|Georgeom W. Bushom]], [[George H. W. Bush|Georgeom HW Bushom]], [[Bill Gates|Billom Gatesom]], z njim so se srečali tudi [[Jeff Bezos]], [[Oprah Winfrey]], [[Rupert Murdoch]], [[Richard Branson]], župan Los Angelesa [[Eric Garcetti]], [[Michael Douglas]], [[Morgan Freeman]] in [[Dwayne Johnson]].<ref name="independent">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|title=Saudi Arabia's Crown Prince Mohammed bin Salman toured Hollywood, Harvard and Silicon Valley on US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523102053/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|archivedate=23 May 2018|work=The Independent|date=7 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref><ref name="aljazeera">{{Navedi novice|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|title=MBS meets AIPAC, anti-BDS leaders during US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523100935/https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|archivedate=23 May 2018|work=Al Jazeera|date=29 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Trump je pohvalil svoj odnos z bin Salmanom.<ref>{{Navedi novice|title=Trump praises arms sales as he meets Saudi crown prince|url=https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|work=Financial Times|date=20 March 2018|accessdate=27 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624150438/https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|archivedate=24 June 2018}}</ref> Princ je obiskal tudi Veliko Britanijo, kjer se je srečal s premierko [[Theresa May|Thereso May]], kraljico [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeto II]]. in princem [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williamom, vojvodo Cambriškim]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-Mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|title=Saudi Crown Prince Mohammed Bin Salman meets Theresa May at Chequers on day two of UK state visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308172705/http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|archivedate=8 March 2018|work=The Independent|date=8 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> 25. decembra 2020 je bil v okviru nacionalnega načrta cepljenja proti COVID-19 [[Ministrstvo za zdravje (Saudova Arabija)|ministrstva za zdravje Savdske Arabije]] prikazan prestolonaslednik, kako prejema cepivo v videu, ki ga je objavila [[savdska tiskovna agencija]].<ref>{{Navedi splet|date=2020-12-25|title=Coronavirus: Saudi Arabia's Crown Prince gets COVID-19 vaccine|url=https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine|accessdate=2020-12-25|website=Al Arabiya|language=en|archivedate=25 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201225175158/https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine}}</ref> Decembra 2020 je bin Salman prek državnega premoženjskega sklada Savdske Arabije vložil denar v [[Take-Two Interactive]], [[Electronic Arts]] in Activision Blizzard. Naložbe so znašale 14,9 milijona delnic v Activision Blizzard, 7,4 milijona delnic v Electronic Arts in 3,9 milijona delnic v Take-Two Interactive. Bin Salman je izjavil, da je odraščal ob igranju video iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers|title=Saudi Wealth Fund Made $3.3 Billion Bet on Video-Game Makers|website=Bloomberg.com|last=Weiss|first=Miles|date=February 17, 2021|accessdate=February 19, 2021|archivedate=19 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210219200736/https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam sedanjih dedičev]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://houseofsaud.com/saudi-royal-family-profiles/prince-mohammed-bin-salman-al-saud/}} * {{Navedi novice|last=Ben Hubbard|last2=Mark Mazzetti|last3=Eric Schmitt|url=https://www.nytimes.com/2017/07/18/world/middleeast/saudi-arabia-mohammed-bin-nayef-mohammed-bin-salman.html|title=Saudi King's Son Plotted Effort to Oust His Rival|work=The New York Times|date=18 July 2017}} * {{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/film/the-crown-prince-of-saudi-arabia/|title=The Crown Prince of Saudi Arabia|website=Frontline|publisher=PBS}} * {{C-SPAN|112871}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] rqvkrqeuzk064ytgcwrxum7wi9a008q 5727129 5727067 2022-08-03T19:11:42Z GeographieMan 179499 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|consort=da|image=Mohammad bin Salman October 2019 (cropped).jpg|caption=|alt=|succession=|reign=21. junij 2017–danes|reg-type=Kralj in premier|regent=[[Salman Savdski|Salman]]|predecessor=[[Muhammad bin Najef]]|successor=|birth_date={{birth date and age|1985|08|31|df=y}}|birth_place=[[Riad]], [[Savdska Arabija]]|spouse={{marriage|[[Sara bint Mashour Al Saud]]|2008}}|issue={{plainlist| *Princ Salman *Princ Mašour *Princesa Fahda *Princesa Noura *Princ Abdulaziz }}|full name=Mohammed bin Salman bin Abdulaziz bin Abdul Rahman|house=[[Hiša Saudov|Saudi]]|father=[[Salman Savdski]]|mother=[[Fahda bint Falah Al Hithlain]]}} '''Mohamed bin Salman Al Saud''' ({{Jezik-ar|محمد بن سلمان آل سعود}}, znan tudi kot '''MBS<ref>{{Navedi novice|url=https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|publisher=[[Office of the Director of National Intelligence]]|title=Assessing the Saudi Government's Role in the Killing of Jamal Khashoggi|date=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226180954/https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|archivedate=February 26, 2021}}</ref>''') [[Saudova Arabija|savdskoarabski]] [[politik]] in [[princ]]; * [[31. avgust]] [[1985]], [[Riad]], [[Savdska Arabija]]. Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja [[Salman bin Abdulaziz|Salmana bin Abdulaziza]] in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]]. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za ''[[De iure - de facto|dejanskega]]'' vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Najefa]] in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana. Bin Salman vlada v [[Avtoritarnost|avtoritarnem režimu]]. V [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]] ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za [[človekove pravice]], borci za [[pravice žensk]], novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje [[zunajsodni uboj|izvensodnih pobojev]] uporabljal skupino morilcev, znano kot [[Odred tigrov]]. Osebno je bil povezan z atentatom na [[Džamal Hašokdži|Džamala Hašogdžija]], savdskoarabskega kolumnista ''[[The Washington Post|Washington Posta]]'', ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za [[Posredovanje Savdske Arabije v Jemnu|savdskim bombnim napadom v Jemnu]], ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje [[Katarska diplomatska kriza|katarske diplomatske krize]], pridržanje libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]], začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni [[Vdiranje v telefon Jeffa Bezosa|vdor v telefon]] predsednika [[Amazon.com|Amazona]] [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]] in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020. Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo [[Pravice žensk v Savdski Arabiji|pravice žensk]], kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa [[Savdska vizija 2030|Saudi Vision 2030]] je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom. == Mladost == Mohammed bin Salman Al Saud se je rodil 31. avgusta 1985<ref>{{Navedi splet|title=Ministries|website=Royal Embassy of Saudi Arabia – Washington, D.C.|date=30 April 2003|url=https://www.saudiembassy.net/ministries|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201034447/https://www.saudiembassy.net/ministries|archivedate=1 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Who is Saudi Crown Prince Mohammed?|website=BBC News|date=6 November 2017|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171014071702/http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|archivedate=14 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Simon|last=Tisdall|title=Mohammed bin Salman Al Saud: The young hothead who would be king|work=[[The Guardian]]|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026035820/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|archivedate=26 October 2017}}</ref> princu [[Salman bin Abdulaziz|Salmanu bin Abdulazizu]] in njegovi tretji ženi,<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]].<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref> Fahda je vnukinja Rakana bin Hithlaina, ki je bil poglavar [[Ajman (pleme)|plemena Al Ajman]].<ref>{{Navedi novice|first=Mustafa|last=Al Labbad|title=The new Saudi power triangle|url=http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|accessdate=24 April 2017|work=Al Monitor|date=27 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170425120452/http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|archivedate=25 April 2017}}</ref> Leta 1915 se je pleme Al Ajman pod [[Dhaydan bin Hithlain|Dhaydanovim]] vodstvom borilo proti Al Saudom, medtem je bil brat kralja Abdulaziza [[Saad bin Abdul Rahman]] ubit v [[Bitka pri Kanzanu|bitki pri Kanzanu]].<ref>{{Navedi novice|first=Karen Elliott|last=House|title=Profile of a Prince: Promise and Peril in bin Salman's Vision 2030|url=https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030|accessdate=2 September 2020|work=Belfer Center|date=27 April 2019|archivedate=23 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201023034141/https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030}}</ref> Bin Salman je najstarejši med šestimi otroki svoje matere in je osmi otrok in sedmi sin svojega očeta.<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> Med njegovimi brati in sestrami sta [[Turki bin Salman]] in [[Khalid bin Salman]].<ref>{{Navedi časopis|last=Alexander Bligh|date=2018|title=Changes in the Domestic-Foreign Policies Relationship in the Saudi Context in the Wake of the Change of the Guard|url=https://doi.org/10.1080/21520844.2018.1450015|journal=The Journal of the Middle East and Africa|volume=9|issue=1|page=110|doi=10.1080/21520844.2018.1450015}}</ref> Princ Mohammed je diplomiral iz prava na [[Univerza kralja Sauda|univerzi King Saud]].<ref>{{Navedi splet|title=Council of Ministers: Membership|url=http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of Saudi Arabia, Washington DC|accessdate=25 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616222323/http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|archivedate=16 June 2011}}</ref> === Zgodnja kariera === Po diplomi na univerzi je bin Salman nekaj let preživel v zasebnem sektorju, nato je postal osebni pomočnik svojega očeta. Delal je kot svetovalec strokovne komisije, ki je delala za savdsko vlado.<ref>[https://web.archive.org/web/20151223142215/http://abutalhazahack.com/current-issues/middle-east/10-middle-east/106-profile-of-prince-mohammed-bin-salman-defense-minister-of-saudi-arabia Profile of Prince Mohammed bin Salman – Defense Minister of Saudi Arabia]. Retrieved 30 March 2015</ref> 15. decembra 2009, pri 24 letih, je vstopil v politiko kot posebni svetovalec svojega očeta, ko je bil ta guverner [[Provinca Riad|province Riad]].<ref>{{Navedi novice|title=HRH Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz to inaugurate Cityscape Riyadh 2011|url=http://www.ameinfo.com/279859.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111101222157/http://www.ameinfo.com/279859.html|archivedate=1 November 2011|accessdate=2 March 2013|work=AMEinfo.com|date=31 October 2011}}</ref> V tem času se je bin Salman začel vzpenjati z enega položaja na drugega, kot je bil generalni sekretar Konkurenčnega sveta Rijada, posebni svetovalec predsednika upravnega odbora Fundacije kralja Abdulaziza za raziskave in arhive ter član upravnega odbora skrbniki društva Albir v regiji Riad.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> Oktobra 2011 je prestolonaslednik [[sultan bin Abdulaziz]] umrl. Princ Salman je začel svoj vzpon na oblast in postal drugi podpredsednik vlade ter obrambni minister. Svojega sina Mohameda je postavil za osebnega svetovalca.<ref>{{Navedi novice|title=Prince Sultan arrives to Bahrain to attend Bahrain Grand Prix|url=http://www.bna.bh/portal/en/news/505092|accessdate=23 April 2012|agency=Bahrain News Agency|date=22 April 2012|archivedate=27 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927234541/http://www.bna.bh/portal/en/news/505092}}</ref> ==== Šef sodišča ==== Junija 2012 je umrl prestolonaslednik [[Nayef bin Abdulaziz]]. Mohammed bin Salman se je povzpel na drugo mesto v državni hierarhiji, saj je njegov oče postal novi prestolonaslednik in prvi namestnik premierja. Kmalu je začel politični prostor predelovati po svoji podobi. 2. marca 2013 je bil vodja dvora prestolonaslednika, kjer je nasledil [[Saud bin Nayef|Saud bin Nayefa]], ki je bil imenovan za guvernerja vzhodne province. Dobil je tudi čin ministra.<ref>{{Navedi novice|title=Leadership's trust in me is my motivation – Muhammad|url=http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140820001643/http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archivedate=20 August 2014|accessdate=2 March 2013|work=[[Saudi Gazette]]|date=3 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed appointed president of crown prince court|url=http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archiveurl=https://archive.today/20130411182710/http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archivedate=11 April 2013|accessdate=2 March 2013|work=Saudi Business News|date=2 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman appointed Special Advisor to Crown Prince|url=http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|accessdate=12 April 2013|work=Asharq Alawsat|date=3 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130311121018/http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|archivedate=11 March 2013}}</ref> 25. aprila 2014 je bil bin Salman imenovan za državnega ministra.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> == Vzpon na oblast == [[Slika:Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_(27633866176).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_%2827633866176%29.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Mohammed bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[John F. Kerry|Johnom Kerryjem]] in [[Adel al-Jubeir|Adelom al-Jubeirjem]], 13. junij 2016]] 23. januarja 2015 je kralj Abdullah umrl in Salman se je povzpel na prestol. Bin Salman je bil imenovan za obrambnega ministra<ref>{{Navedi novice|title=Saudi King Abdullah passes away|url=http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|accessdate=23 January 2015|work=[[Al Arabiya]]|date=23 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150123191653/http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|archivedate=23 January 2015}}</ref> in generalnega sekretarja kraljevega dvora. Poleg tega je ohranil položaj državnega ministra.<ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|title=Profile: Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz Al Saud|website=[[Al Arabiya]]|date=27 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402133449/http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|archivedate=2 April 2015|accessdate=28 February 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Anthony H.|last=Cordesman|title=Saudi Succession: The King Is Dead, Long Live the King|url=http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639|accessdate=26 January 2015|work=[[Newsweek]]|date=January 24, 2015|archivedate=26 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150126115854/http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639}}</ref> V Jemnu so politični nemiri (ki so se začeli stopnjevati leta 2011) hitro postali glavna težava za novoimenovanega obrambnega ministra, [[Hutijev upor v Jemnu|Hutiji]] so konec leta 2014 prevzeli nadzor nad severnim Jemnom, čemur je sledil odstop predsednika [[Abdrabbuh Mansur Hadi|Abdrabbuha Mansurja Hadija]] in njegove vlade. Bin Salmanova prva poteza kot ministra je bila mobilizacija pan-GCC koalicije za posredovanje po seriji samomorilskih bombnih napadov v Sani z zračnimi napadi na Hutije in uvedbo pomorske blokade.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951 Yemen profile – Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160130182040/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951|date=30 January 2016}}, ''BBC'', 6 July 2017</ref> Marca 2015 je Savdska Arabija začela voditi koalicijo držav, ki so se povezale proti upornikom Houthi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|title=Saudi and Arab allies bomb Houthi positions in Yemen|website=[[Al Jazeera]]|date=26 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150326181207/http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|archivedate=26 March 2015}}</ref> Medtem ko je obstajal dogovor med savdskimi princi, ki vodijo varnostne službe, glede nujnosti odziva na Hutijev zavzetje Sane, ki je jemensko vlado prisililo v izgnanstvo, je bin Salman sprožil intervencijo brez popolnega usklajevanja varnostnih služb. Savdski minister za nacionalno gardo princ [[Mutaib bin Abdullah|Mutaib bin Abdulah]], ki je bil zunaj države, je bil izključen iz operacij.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> Medtem ko je bin Salman vojno prodajal kot hitro zmago nad uporniki Houthi v Jemnu in način, kako ponovno postaviti predsednika Hadija na oblast, pa je postala dolga vojna izčrpavanja.<ref>{{Navedi novice|first=Bill|last=Law|title=The most dangerous man in the world?|url=https://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|work=[[The Independent]]|date=8 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615100155/http://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Aprila 2015 je kralj Salman imenoval svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Nayefa]] za prestolonaslednika, svojega sina Mohameda bin Salmana pa za namestnika prestolonaslednika.<ref>{{Navedi novice|first=Samuel|last=Osborne|title=King Salman: The man in charge of the 'most dangerous man in the world'|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|work=[[The Independent]]|date=22 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615135848/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Konec leta 2015 je bin Salman na srečanju med svojim očetom in ameriškim predsednikom [[Barack Obama|Barackom Obamo]] prekršil protokol in imel monolog, v katerem je kritiziral [[zunanja politika ZDA|zunanjo politiko Združenih držav Amerike]]. Ko je decembra 2015 napovedal protiteroristično vojaško zavezništvo islamskih držav, so nekatere vpletene države dejale, da se z njimi niso posvetovale.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> [[Slika:Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud,_March_2017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg/220px-Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] govori z bin Salmanom, Washington, DC, 14. marca 2017]] Glede svoje vloge v vojaški intervenciji je bin Salman dal svoj prvi uradni intervju 4. januarja 2016 za ''[[The Economist]]'', ki ga je označil za "arhitekta vojne v Jemnu". Zanikal je naslov in pojasnil mehanizem institucij odločanja, ki so dejansko deležne intervencije, vključno s svetom za varnostne in politične zadeve, ministrstvom za zunanje zadeve s savdske strani. Dodal je, da so Hutiji oblast v jemenski prestolnici Sana uzurpirali že pred tem, ko je sam postal obrambni minister.<ref>{{Navedi novice|title=Transcript: Interview with Muhammad bin Salman|url=http://www.economist.com/saudi_interview|accessdate=11 January 2016|work=[[The Economist]]|date=6 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110130709/http://www.economist.com/saudi_interview|archivedate=10 January 2016}}</ref><ref name="arrogantsaudi">{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|work=The Independent|date=10 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> Kot odgovor na grožnjo [[Islamska država|Islamske države]] je bin Salman decembra 2015 ustanovil Islamsko vojaško koalicijo za boj proti terorizmu (IMCTC), islamsko zavezništvo proti terorizmu pod vodstvom Savdske Arabije.<ref>{{Navedi novice|first=Noah|last=Browning|first2=John|last2=Irish|date=15 December 2015|title=Saudi Arabia announces 34-state Islamic military alliance against terrorism|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|work=[[Reuters]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180608232158/https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|archivedate=8 June 2018}}</ref> Prvo srečanje IMCTC je potekalo v Riadu novembra 2017, udeležili so se ga obrambni ministri in uradniki iz 41 držav.<ref>{{Navedi novice|first=Bethan|last=McKernan|date=27 November 2017|title=More than 40 Islamic countries just met and vowed to wipe terrorism off the map|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|work=[[The Independent]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180318113139/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|archivedate=18 March 2018}}</ref> === Prestolonaslednik === 21. junija 2017 je kralj Salman kot prestolonaslednika odstavik bin Neyefa in na to mesto postavil Bin Salmana.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|title=Mohammed bin Salman named Saudi Arabia's crown prince|website=[[Al Jazeera]]|date=21 June 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170621091448/http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|archivedate=21 June 2017}}</ref> Sprememba nasledstva je bila decembra 2015 napovedana z nenavadno odkritim in javnim dopisom, ki ga je objavila nemška [[Zvezna obveščevalna služba (Nemčija)|zvezna obveščevalna služba]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|title=Saudi Arabia 'destabilising Arab world', German intelligence warns|website=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|first=Justin|last=Huggler|date=2 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160109000950/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|archivedate=9 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire: German intelligence memo shows the threat from the kingdom's headstrong defence minister|first=Patrick|last=Cockburn|date=9 January 2016|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> kar je nemška vlada pozneje zavrnila.<ref name="NYT rebukes">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|title=Germany Rebukes Its Own Intelligence Agency for Criticizing Saudi Policy|first=Alison|last=Smaledec|date=3 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170707214349/https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|archivedate=7 July 2017|work=[[The New York Times]]}}</ref> Na dan, ko je bin Salman postal prestolonaslednik, ga je ameriški predsednik [[Donald Trump]] poklical, da bi mu "čestital za njegovo nedavno povišanje". Trump in novi prestolonaslednik sta po navedbah [[Bela hiša|Bele hiše]] obljubila "tesno sodelovanje" pri varnostnih in gospodarskih vprašanjih, voditelja pa sta razpravljala tudi o potrebi po prekinitvi podpore [[Terorizem|terorizmu]], nedavnem diplomatskem sporu s [[Katar|Katarjem]] in prizadevanjih za varnost miru med Izraelom in Palestinci. <ref>{{Navedi splet|first=Jake|last=Miller|url=https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/|title=Trump congratulates newly-elevated Saudi Arabian crown prince|website=[[CBS News]]|date=June 21, 2017|accessdate=12 August 2019|archivedate=12 August 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190812164333/https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/}}</ref> Bin Salman je aprila 2017 za ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' povedal, da bi brez ameriškega kulturnega vpliva na Savdsko Arabijo "končali kot [[Severna Koreja]]."<ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|title=A young prince is reimagining Saudi Arabia. Can he make his vision come true?|first=David|last=Ignatius|date=20 April 2017|work=[[The Washington Post]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170710065344/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|archivedate=10 July 2017}}</ref> === Čista leta 2017 === Maja 2017 je bin Salman javno posvaril: "Potrjujem vam, nihče ne bo preživel v primeru korupcije – kdorkoli že je, tudi če je princ ali minister".<ref name="auto1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|title=The Saudi Purge Isn't Just a Power Grab|first=Peter|last=Waldman|first2=Glen|last2=Carey|website=[[Bloomberg Businessweek]]|date=9 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111224358/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|archivedate=11 November 2017|accessdate=12 November 2017}}</ref> Novembra 2017 je ukazal hišni pripor za približno 200 bogatih poslovnežev in princev v [[Ritz-Carlton, Riad|hotelu Ritz Carlton v Riadu]].<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}</ref> 4. novembra 2017 je savdski tisk objavil aretacijo savdskega princa in milijarderja [[Al-Waleed bin Talal|Al-Waleeda bin Talala]], pogostega komentatorja novic v angleškem jeziku in glavnega delničarja [[Citi|Citija]], [[News Corp (2013–danes)|News Corpa]] in [[Twitter|Twitterja]], ter več kot 40 princev in ministrov po nalogu prestolonaslednika, in sicer zaradi obtožb korupcije in [[Pranje denarja|pranja denarja]].<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref> Med drugimi aretiranimi ali odpuščenimi v čistki so bili Mutaib bin Abdulah, vodja [[Nacionalna garda Savdske Arabije|nacionalne garde Savdske Arabije]]; [[Adel Fakeih]], minister za gospodarstvo in načrtovanje; in poveljnik savdskih pomorskih sil, admiral Abdullah bin Sultan bin Mohammed Al-Sultan.<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref><ref name="NYT">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|url=https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|title=Saudi Arabia Arrests 11 Princes, Including Billionaire Waleed bin Talal|work=[[The New York Times]]|date=November 4, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171108003504/https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|archivedate=8 November 2017}}</ref> Tisti, ki so bili aretirani v hotelu Ritz Carlton, so doživeli t. i. "noč pretepa".<ref name=":5">{{Navedi splet|date=2020-11-19|title='Night of the beating': details emerge of Riyadh Ritz-Carlton purge|url=http://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating|accessdate=2021-10-19|website=the Guardian|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019054642/https://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating}}</ref> Večino so pretepli, nekatere pa privezali na stene v stresnih položajih kot del mučenja savdskih agentov.<ref name=":5" /> Zasliševalci so imeli malo podatkov o premoženju zaslišancev zunaj države, zato so želeli izvedeti več o njihovem imetju v tujini, medtem ko žrtve niso vedele, zakaj so bile pridržane.<ref name=":5" /> Pridržanim so grozili z izsiljevanjem.<ref name=":5" /> Na neki točki so zasliševalci žrtvam rekli, naj se obrnejo na svoje bančne menedžerje v [[Ženeva|Ženevi]] in drugod ter zahtevajo velike vsote denarja in bili presenečeni zaradi svoje nestrokovnosti, da sredstva niso v celoti v gotovini.<ref name=":5" /> Švicarske banke so nekatere transakcije prepoznale kot pod [[Prisila|prisilo]] in nekatere od njih tudi ustavile.<ref name=":5" /> Postopki so tekli mimo prava, niti ni bilopogajanj o priznanju krivde.<ref name=":5" /> Ameriški uradniki so dejanja opisali kot "prisilo, zloraba in mučenje".<ref name=":6">{{Navedi splet|title=How Saudi Arabia's crown prince crushed his rivals at the Ritz|url=https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396|accessdate=2021-10-19|website=NBC News|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019042319/https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396}}</ref> Pripornikom so odrekali spanje, jim pokrivali glave in jih pretepli.<ref name=":6" /> Sedemnajst jih je bilo treba hospitalizirati.<ref name=":6" /> Po mnogih dneh so preostale pripornike premestili v [[zapor Al-Ha'ir]], nekaterim izpuščenim pa je prepovedano potovati v tujino.<ref name=":6" /> Ena od hipotez za aretacije je bila, da so bile del grabljenja oblasti s strani bin Salmana. ''[[The New York Times|New York Times]]'' je zapisal: Trump je izrazil podporo potezi in tvitnil: "Zelo zaupam v kralja Salmana in prestolonaslednika Savdske Arabije, natančno vesta, kaj delata .... Nekateri od tistih, ki jih grobo obravnavajo, že leta 'molzejo' svojo državo!"<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/realDonaldTrump/status/927673257230327808|title=I have great confidence in King Salman and the Crown Prince of Saudi Arabia, they know exactly what they are doing....Some of those they are harshly treating have been 'milking' their country for years!|first=Donald J.|last=Trump|authorlink=Donald J. Trump|date=6 November 2017|website=[[Twitter]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110163051/https://twitter.com/realdonaldtrump/status/927673257230327808|archivedate=10 November 2017|accessdate=11 November 2017}}</ref> Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je nekaj dni po čistki obiskal Riad, je na vprašanje o čistki izjavil, da "to ni vloga predsednika in podobno ne bi pričakoval, da bi voditelj tuje države prišel in posegel v domače zadeve."<ref>{{Navedi novice|first=Abdullah|last=Al-Shihri|first2=Aya|last2=Batrawyi|url=http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|title=More than 200 detained in Saudi Arabia in $100 billion corruption sweep|date=October 25, 2017|work=[[Chicago Tribune]]|agency=[[Associated Press]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111051249/http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|archivedate=November 11, 2017|accessdate=November 11, 2017}}</ref> Savdska vlada je 30. januarja 2019 objavila poročilo dela protikorupcijskega odbora.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379|title=Statement by the Royal Court: Anti Corruption Committee Concludes Its Tasks The official Saudi Press Agency|website=spa.gov.sa|accessdate=25 February 2019|archivedate=31 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190131041054/https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html|title=Saudi king presented with final corruption crackdown report, $107 bln recovered|website=[[Al Arabiya]]|language=en|date=30 January 2019|accessdate=25 February 2019|archivedate=3 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190203151830/http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html}}</ref> Glede na indeks zaznave korupcije Savdska Arabija počasi izboljšuje svoj javni sektor, medtem ko so številke za leto 2016 pokazale oceno 46, pri čemer 0 pomeni visoko korupcijo, indeks daje Savdski Arabiji oceno 49 v letu 2017 in 2018 ter 53 leta 2019, kar je najvišji rezultat, ki ga je doslej dosegla Savdska Arabija.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019 for New Zealand|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl|accessdate=February 15, 2021|website=Transparency.org|language=en|archivedate=18 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210318035040/https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl}}</ref> == Administracija == Ideologija Bin Salmana je bila opisana kot [[Nacionalizem|nacionalistična]]<ref>{{Navedi novice|date=10 August 2018|work=[[The New York Times]]|title=Beating Up on Canada Again: the Canada Letter|url=https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|quote=Prince Mohammed is a Saudi nationalist|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812223505/https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|archivedate=12 August 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|title=Saudi Arabia's Dark Nationalism|date=2 June 2018|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181840/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|archivedate=12 August 2018}}</ref> in [[Populizem|populistična]]<ref>{{Navedi novice|work=Politico|title=Saudi Arabia's Populist King in Waiting|date=22 September 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|accessdate=23 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171124210619/https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|archivedate=24 November 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=Financial Times|title=Saudi Arabia's corruption crackdown risks scaring off investors|date=30 January 2018|url=https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|quote=MbS, who also controls foreign and defence policy, has combined populism at home with hawkish nationalism abroad|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812213033/https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|archivedate=12 August 2018}}</ref> s [[Konservatizem|konservativnim]] odnosom do politike ter [[Liberalizem|liberalnim]] stališčem do gospodarskih in socialnih vprašanj.<ref>{{Navedi novice|work=[[The Times]]|title=Heir's modernising vision risks conservative discontent|date=22 June 2017|quote=Prince Mohammed's vision is conservative in a political sense — he will be an autocratic king — but it is socially more liberal.|url=https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9|accessdate=12 August 2018|archivedate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181814/https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9}}</ref><ref name="Winkler_authoritarian">{{Navedi knjigo|first=Theodor|last=Winkler|title=The Dark Side of Globalization|publisher=LIT Verlag Münster|year=2018|page=192|quote=combines a more liberal economic and societal system with reinforced authoritarian rule}}</ref> Nanj so močno vplivala stališča njegovega nekdanjega svetovalca [[Saud al-Qahtani|Sauda al-Qahtanija]]<ref>{{Navedi novice|date=22 October 2018|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|title=How the man behind Khashoggi murder ran the killing via Skype|accessdate=10 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126084543/https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|archivedate=26 November 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=GQ|title=Spotlight: Inside the stricken court of crown prince Mohammed Bin Salman|date=27 December 2018|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman|accessdate=10 January 2019|archivedate=13 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190113153624/https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman}}</ref> in prestolonaslednika Abu Dabija [[Mohammed bin Zayed|Mohameda bin Zayeda]].<ref name="Politico">{{Navedi novice|work=Politico|title=Meet the Two Princes Reshaping the Middle East|date=13 June 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180703050404/https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|archivedate=3 July 2018}}</ref><ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}</ref> Njegov stil vladanja je novinarka [[Rula Jebreal]] opisala kot izjemno brutalen, [[Džamal Hašokdži|Džamal Hašogdži]] in Theodor Winkler pa avtoritarnega.<ref name="Winkler_authoritarian" /> [[Slika:The_Prime_Minister,_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia,_Mohammed_bin_Salman,_at_G20_Summit_2016,_in_Hangzhou,_China_on_September_04,_2016.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/The_Prime_Minister%2C_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia%2C_Mohammed_bin_Salman%2C_at_G20_Summit_2016%2C_in_Hangzhou%2C_China_on_September_04%2C_2016.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Bin Salman z indijskim premierjem [[Narendra Modi|Narendro Modijem]] na vrhu skupine G20 Hangzhou leta 2016]] Decembra 2017 je bin Salman kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da [[Združene države so priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela|priznajo Jeruzalem]] kot prestolnico Izraela.<ref>{{Navedi novice|title=Who's Speaking Out Against Trump's Jerusalem Move|url=https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl|work=J Street|date=12 December 2017|accessdate=18 September 2019|archivedate=7 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707165017/https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl}}</ref> Marca 2018 je [[Turčija|Turčijo]] označil za del "trikotnika zla" poleg [[Iran|Irana]] in [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].<ref>{{Navedi novice|title=Iran dismisses Saudi talk of 'triangle of evil' as 'childish'|url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|work=Al-Monitor|date=8 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180311231041/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|archivedate=11 March 2018}}</ref><ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}</ref> Leta 2018 je izrazil svojo podporo judovski domovini [[Izrael|Izraelu]].<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince says Israelis have right to their own land|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|accessdate=25 June 2018|work=[[Reuters]]|date=3 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180614021921/https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|archivedate=14 June 2018}}</ref> To je prvič, da je višji savdski član kraljeve družine javno izrazil takšno stališče.<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince recognizes Israel's right to exist, talks up future ties|url=https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Times of Israel]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625214415/https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|archivedate=25 June 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Goldberg|first=Jeffrey|title=Saudi Crown Prince: Iran's Supreme Leader 'Makes Hitler Look Good|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Atlantic]]|date=2 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624213648/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|archivedate=24 June 2018}}</ref> Septembra 2019 je bin Salman obsodil načrte izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] o priključitvi vzhodnega dela zasedenega [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], znanega kot [[Dolina reke Jordan|Jordanska dolina]].<ref>{{Navedi novice|title=UN condemns Israeli PM's West Bank annexation plans|url=https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863|work=[[CBC News]]|date=11 September 2019|accessdate=18 September 2019|archivedate=11 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190911210919/https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863}}</ref> Savdska Arabija je pod vodstvom bin Salmana okrepila odnose z ruskim voditeljem [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Klippenstein|first=Ken|date=2022-02-23|title=Saudi-Russia Collusion Is Driving Up Gas Prices — and Worsening Ukraine Crisis|url=https://theintercept.com/2022/02/23/ukraine-russia-gas-prices-saudi-arabia-biden/|accessdate=2022-02-25|website=The Intercept|language=en-US}}</ref> Leta 2016 je bin Salman podpisal sporazum o sodelovanju z [[Rusija|Rusijo]] na svetovnih naftnih trgih.<ref name=":7" /> Potem ko je bil bin Salman obtožen umora Džamala Hašogdžija, je bil Putin eden redkih svetovnih voditeljev, ki je javno sprejel bin Salmana.<ref name=":9">{{Navedi novice|last=Kerr|first=Simeon|last2=Al-Atrush|first2=Samer|last3=England|first3=Andrew|date=2022-02-28|title=Gulf states' neutrality on Ukraine reflect deeper Russian ties|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/5e3b0998-705f-46c4-8010-9972b3c8a847|accessdate=2022-02-28}}</ref> Leta 2021 je bin Salman podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=How could the Ukraine crisis affect the Middle East? {{!}} DW {{!}} 16.02.2022|url=https://www.dw.com/en/how-could-the-ukraine-crisis-affect-the-middle-east/a-60802745|accessdate=2022-02-25|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> === Savdska naftna industrija === [[Slika:Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_(2018-06-14)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg/220px-Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg|sličica| Bin Salman z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] v Moskvi v Rusiji 14. junija 2018]] Savdska Arabija, največja proizvajalka [[Organizacija držav izvoznic nafte|OPEC]], ima druge največje zaloge nafte na svetu. 28. septembra 2021 se je svetovalec ameriškega predsednika [[Joe Biden|Joeja Bidna]] za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom v Savdski Arabiji, da bi razpravljala o visokih [[Cene nafte|cenah nafte]].<ref>{{Navedi novice|title=Top White House aide discussed oil prices with Saudi Arabia|url=https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/|work=Reuters|date=1 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026221825/https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/}}</ref> [[Svetovna energetska kriza 2021|Rekordno visoke cene energije]] je povzročilo svetovno povečanje povpraševanja, ko je svet zapustil gospodarsko recesijo, ki jo je povzročil COVID-19, zlasti zaradi velikega povpraševanja po energiji v Aziji.<ref>{{Navedi novice|title=Energy crunch: How high will oil prices climb?|url=https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb|work=Al-Jazeera|date=27 September 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028113744/https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Oil analysts predict a prolonged rally as OPEC resists calls to ramp up supply|url=https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html|work=CNBC|date=5 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026180630/https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=OPEC-Plus in Driver's Seat As Global Energy Crisis Intensifies|url=https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/|work=Natural Gas Intelligence|date=6 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028054901/https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/}}</ref> [[Odnosi med Rusijo in Savdsko Arabijo]] so se razvili pod Mohamedom bin Salmanom, kar je obema narodoma omogočilo združevanje pri odločitvah o izvozu nafte.<ref>{{Navedi novice|title=Exclusive: Saudi Arabia doubles second-quarter Russian fuel oil imports for power generation|url=https://www.reuters.com/business/energy/exclusive-saudi-arabia-doubles-q2-russian-fuel-oil-imports-power-generation-2022-07-14/|work=Reuters|date=15 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Putin discusses oil market with Saudi crown prince who hosted Biden last week|url=https://www.reuters.com/world/putin-saudi-crown-prince-underline-importance-opec-framework-kremlin-2022-07-21/|work=Reuters|date=21 July 2022}}</ref> == Avtoritarnost == Bin Salman vodi represivni avtoritarni režim v Savdski Arabiji. Aktivisti za človekove pravice in pravice žensk v Savdski Arabiji se redno soočajo z zlorabami in mučenjem s strani režima.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-10-01|title=Critics cite worsening Saudi repression two years after journalist's gruesome slaying|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying|accessdate=2021-07-18|website=Los Angeles Times|language=en-US|archivedate=6 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210806151419/https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying}}</ref> Kritike, novinarje in nekdanje insajderje mučijo in ubijajo.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Saudi Arabia Case Study {{!}} Understanding Transnational Repression|url=https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia|accessdate=2021-07-18|website=Freedom House|language=en|archivedate=18 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210718172141/https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia}}</ref> Režim se je lotil savdskih disidentov, ki se nahajajo v tujini, najbolj znanega [[Džamal Hašokdži|Jamala Hašogdžija]], kolumnista ''[[The Washington Post|The Washington Posta]]'', ki ga je režim umoril.<ref name=":2" /> Bin Salman je množične aretacije borcev za človekove pravice utemeljil kot nujne za izvedbo reform v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}</ref> Bin Salman je v času svojega vodenja vse bolj utrjeval oblast v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms "The High Cost of Change"]. ''Human Rights Watch''. 4 November 2019. [https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms Archived] from the original on 18 July 2021<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">18 July</span> 2021</span>.</cite></ref> Močno je omejil pooblastila [[Savdska verska policija|savdske verske policije]].<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMazzettiHubbard2016">Mazzetti, Mark; Hubbard, Ben (16 October 2016). [https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html "Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition"]. ''[[The New York Times]]''. p.&nbsp;A1. [https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html Archived] from the original on 16 October 2016<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 October</span> 2016</span>.</cite></ref> == Kontroverze == [[Slika:Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg/220px-Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|sličica| Protest v [[London|Londonu]] proti državniškemu obisku bin Salmana v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], 7. marec 2018]] [[Slika:Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_(40062275145).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e9/Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg/220px-Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg|sličica| Ameriški obrambni minister James Mattis z bin Salmanom, 22. marec 2018]] === Vera === Po besedah Davida Ottawaya iz [[Mednarodni center za učenjake Woodrowa Wilsona|Wilsonovega centra]] je bilo "od vseh" bin Salmanovih "domačih reform" najbolj "konsekventno" in "še posebej tvegano" njegovo delo, "ki postavlja na stranski tir vahabitske učenjake in pridigarje v kraljevini, ki še vedno vodijo milijone privržencev v državi in širše«.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}</ref> Bin Salmanovo vabilo "nenehnega toka zahodnih pevcev in pevk, skupin, plesalcev in celo ameriških rokobork", da nastopijo v Savdski Arabiji, je v popolnem nasprotju z verskimi konservativci, ki so "nenehno pridigali" proti takšnemu odpiranju kraljestva v "sekularno zahodno kulturo".<ref name="Ottaway-wilson-2021" /> Novinar [[Graeme C.A. Wood|Graeme Wood]] piše, "Je težko pretiravati, kako drastično bo to odrivanje islamskega prava spremenilo Savdsko Arabijo."<ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}</ref> ==== Omejitve verske policije ==== Leta 2016 je bin Salman sprejel ukrepe za drastično zmanjšanje pooblastil "Odbora za spodbujanje kreposti in preprečevanje slabosti" (CPVPV) oz. islamske verske policije.<ref name="arabnews">{{Navedi splet|url=http://www.arabnews.com/news/910016|title=Haia can't chase, arrest suspects|website=arabnews.com|accessdate=14 April 2016|date=14 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.google.com/books/edition/Islam_in_Saudi_Arabia/GQPhBwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PA66|page=66|last=Commins, David Dean|title=Islam in Saudi Arabia|publisher=I.B. Tauris|year=2015|isbn=9781848858015}}</ref>CPVPV-ju, ki je imel na tisoče policistov in pooblastila za aretacijo, pridržanje in zasliševanje osumljenih kršitve šeriata, je bilo prepovedano "zasledovati, zasliševati, zahtevati identifikacijo, aretirati in pridržati vsakogar, ki je osumljen zločin".<ref name="BASHRAHEEL-22-9-2019">{{Navedi novice|last=Bashraheel|first=Aseel|title=Rise and fall of the Saudi religious police|url=https://www.arabnews.com/node/1558176/saudi-arabia|accessdate=28 February 2021|agency=Arab News|date=22 September 2019}}</ref> ==== Spremembe v islamski teologiji ==== Bin Salman pravi, da je "V islamskem pravu vodja islamske ustanove ''wali al-amr'' <ref name="Brown-2019">{{Navedi časopis|last=Brown|first=Nathan J.|date=5 March 2019|title=Who or What Is the Wali al Amr: the Unposed Question|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3346372|ssrn=3346372|access-date=5 March 2022}}</ref> (arabsko: وَلِيّ الأمر), vladar. <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref> Medtem ko so se savdski vladarji "zgodovinsko držali proč od vere" in "izvajali" vprašanja teologije in verskega prava "velikobradim", tradicionalno konservativnim in ortodoksnim verskim učenjakom, ima bin Salman "diplomo iz prava na Univerzi kralja Sauda" in "hvali svoje znanje in prevlado nad kleriki," pravi novinar Wood. Je "verjetno edini voditelj v arabskem svetu, ki ve kaj o islamski epistemologiji in pravni praksi", pravi (sekularni) učenjak islamskega prava [[Bernard Haykel]]. V intervjuju, ki ga je 25. aprila 2021 predvajala televizija v Savdski Arabiji, je bin Salman kritiziral predanost savdskih verskih voditeljev [[Vahabizem|vahabitskim]] doktrinam "v jeziku, ki ga savdski monarh še nikoli ni uporabljal", in dejal, da "ni določenih šol mišljenja in ni nezmotljivih oseb«, in da bi [[Fatva|fatve]] »morale temeljiti na času, kraju in miselnosti, v kateri so bile izdane«, namesto da bi jih obravnavali kot nespremenljive.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOttaway2021">Ottaway, David (6 May 2021). [https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment "Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment"]. ''Wilson Center, Viewpoint Series''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref><blockquote>pojasnjeno, da [[Šeriatsko pravo|islamsko pravo]] temelji na dveh besedilnih virih: [[Koran|Koranu]] in [[Suna|suni]] ali na primeru preroka [[Mohamed|Mohameda]], zbranih v več deset tisočih fragmentih iz prerokovega življenja in izrekov. Nekatera pravila – ne veliko – izhajajo iz nedvoumne zakonodajne vsebine Korana, je dejal, in glede njih ne more storiti ničesar, tudi če bi hotel. Toda ti prerokovi izreki (imenovani hadis ), kot je pojasnil, nimajo vsi enake vrednosti kot pravni viri, in rekel je, da ga zavezuje le zelo majhno število, katerih zanesljivost je 1400 let kasneje neoporečna. Vsak drug vir islamskega prava, je dejal, je odprt za razlago - in zato ima pravico, da jih razlaga, kot se mu zdi primerno. Učinek tega manevra je, da se približno 95 odstotkov islamske zakonodaje vrže v peskovnik savdske zgodovine in pusti MBS svobodo, da počne, kar hoče. "Kratek je stik s tradicijo," je dejal Haykel. "Ampak on to počne na islamski način. Pravi, da je zelo malo stvari, ki so v islamu določene brez spora. To mu prepušča, da določi, kaj je v interesu muslimanske skupnosti. Če to pomeni odpiranje kinodvoran, dovoljenje turistom ali ženskam na plažah ob Rdečem morju, potem naj bo tako.« <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref></blockquote> === Odnosi z Donaldom Trumpom === Avgusta 2016 se je [[Donald Trump Jr.]] srečal z odposlancem, ki je zastopal Mohammeda bin Salmana in Mohammeda bin Zajeda iz [[Abu Dabi|Abu Dabija]]. Odposlanec je ponudil pomoč Trumpovi predsedniški kampanji.<ref name="nytimes">"[https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html Trump Jr. and Other Aides Met With Gulf Emissary Offering Help to Win Election] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180613204813/https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html|date=13 June 2018}}". ''The New York Times''. 19 May 2018.</ref> Na srečanju so sodelovali [[Joel Zamel]], [[Izrael|izraelski]] specialist za manipulacijo družbenih medijev, libanonsko-ameriški poslovnež [[George Nader (poslovnež)|George Nader]] in ustanovitelj [[Academi|Blackwater]] [[Erik Prince]].<ref>"[https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1 Trump Jr. met Gulf princes' emissary in 2016 who offered campaign help] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180520133603/https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1|date=20 May 2018}}". Reuters. 19 May 2018.</ref><ref name="nytimes" /> [[Slika:President_Trump_at_the_G20_(48162361462).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg/220px-President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] z bin Salmanom junija 2019]] Po Trumpovi izvolitvi je bila podpora bin Salmanu opisana kot eno redkih vprašanj, s katerimi sta se strinjala tekmeca Bele hiše [[Jared Kushner]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]].<ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}<cite class="citation magazine cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east "A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East"]. ''[[The New Yorker]]''. 9 April 2018. [https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east Archived] from the original on 9 August 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2018</span>.</cite></ref> Bin Salman je bil nato povabljen v [[Bela hiša|Belo hišo]] in deležen obravnave, ki jo diplomatski protokol običajno daje voditeljem tujih držav, medtem ko je bil takrat le namestnik prestolonaslednika.<ref name="kushner" /> Kasneje je branil prepoved potovanja Trumpove administracije za državljane sedmih večinsko muslimanskih držav in izjavil, da "Saudova Arabija ne verjame, da ta ukrep cilja na muslimanske države ali vero islam".<ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|date=20 May 2017|title=Saudi Arabia Has High Hopes for Trump|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404115332/https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/}}</ref> Kushner se je tudi vprašal, kako bi lahko ZDA podprle princa Mohameda v procesu nasledstva.<ref name="kushner">{{Navedi novice|work=[[New York Times]]|title=The Wooing of Jared Kushner: How the Saudis Got a Friend in the White House|date=8 December 2018|url=https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404151327/https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html}}</ref> Potem ko je bin Salman postal prestolonaslednik, naj bi Trump dejal: "Našega človeka smo postavili na vrh".<ref>{{Navedi novice|work=[[Al-Jazeera]]|title='We put our man on top', Trump said on MBS, book claims|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html|date=5 January 2018|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404125246/https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html}}</ref> Trump je sprva podpiral [[2017–19 Katarska diplomatska kriza|blokado Katarja pod vodstvom Savdske Arabije]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Donald Trump tweets support for blockade imposed on Qatar|date=6 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade|accessdate=4 April 2019|archivedate=2 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210202072311/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade}}</ref> kljub nasprotovanju državnega sekretarja [[Rex Tillerson|Rexa Tillersona]] in obrambnega ministra [[James Mattis|Jamesa Mattisa]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Qatar blockade exposes rifts in Trump administration's 'peculiar' foreign policy|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114059/https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy}}</ref> čeprav je pozneje spremenil svoje stališče.<ref>{{Navedi novice|date=9 April 2018|title=Qatar Charm Offensive Appears to Have Paid Off, U.S. Officials Say|url=https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html|work=[[New York Times]]|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404142758/https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html}}</ref> Bin Salman naj bi kasneje trdil, da je Kushner nudil obveščevalno pomoč domačim tekmecem bin Salmana med [[2017–19 Čistka v Savdski Arabiji|čistko v Savdski Arabiji (2017–2019)]]<ref>{{Navedi novice|work=[[The Intercept]]|title=Saudi Crown Prince Boasted That Jared Kushner Was "In His Pocket"|date=21 March 2018|url=https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404192553/https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/}}</ref>, ki ji je Trump osebno izrazil v podporo.<ref>{{Navedi novice|work=[[Reuters]]|date=7 November 2017|title=Trump praises Saudi purge, voices confidence in King, Crown Prince|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114058/https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM}}</ref> Trump in njegova administracija sta prav tako odločno podprla bin Salmana med globalnim odzivom po atentatu na Jamala Hašogdžija.<ref>{{Navedi novice|work=[[CNBC]]|title=Trump says US stands with Saudi Arabia despite journalist Khashoggi's killing|date=20 November 2018|url=https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114057/https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html}}</ref> === Odnosi z Bidnovo administracijo === [[Slika:President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries,_Egypt,_Iraq,_and_Jordan.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg/220px-President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim predsednikom [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] na vrhu GCC +3 v [[Džeda|Džedi]], Savdska Arabija, 16. julij 2022]] Leta 2019, v času Trumpove vlade, je [[Joe Biden]] kritiziral bin Salmana in ga opisal kot izgnanca zaradi umora savdskega novinarja [[Džamal Hašogdži|Džamala Hašogdžija]] leta 2018.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}</ref> Julija 2021, šest mesecev po Bidnovem predsedovanju, je bin Salmanov brat princ Khalid, namestnik savdskega obrambnega ministra, obiskal ZDA. To je bilo prvo srečanje med visokimi ameriškimi in savdskimi uradniki po umoru [[Džamal Hašogdži|Hašogdžija]].<ref>{{Navedi novice|last=Gardner|first=Frank|date=14 July 2021|title=Khashoggi murder: US softens towards Saudi leader|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786|work=BBC News|accessdate=17 November 2021|archivedate=17 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117141936/https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786}}</ref> Septembra 2021 se je Bidnov svetovalec za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom. Na srečanju je bin Salman na koncu kričal na Sullivana, potem ko je načel temo umora.<ref name=":8" /> Potem ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je Savdska Arabija zavrnila prošnje ZDA za povečanje [[Seznam držav po proizvodnji nafte|proizvodnje nafte]] in tako zmanjšala rusko vojno financiranje.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFCloud2022">Cloud, Stephen Kalin, Summer Said and David S. (19 April 2022). [https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578 "How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point"]. ''Wall Street Journal''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0099-9660 0099-9660]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 April</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|last=Lonas|first=Lexi|title=Saudi, UAE leaders declined calls with Biden amid Ukraine conflict: report|url=https://thehill.com/homenews/administration/597436-saudi-uae-leaders-declined-calls-with-biden-amid-ukraine-conflict|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|date=8 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Mohammed bin Salman Has Leverage on Biden—and Is Using It|url=https://foreignpolicy.com/2022/03/24/mohammed-bin-salman-saudi-ukraine-oil-biden-opec/|work=Foreign Policy|date=24 March 2022}}</ref> ''Wall Street Journal'' je aprila 2022 zapisal, da so ameriško-savdski odnosi na "najnižji točki v zadnjih desetletjih".<ref name=":8" /> Aprila 2022 je direktor CIA [[William Joseph Burns|William Burns]] odpotoval v Savdsko Arabijo, da bi se srečal z bin Salmanom in ga prosil, naj poveča proizvodnjo nafte v državi. Pogovarjala sta se tudi o nakupu savdskega orožja s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]].<ref>{{Navedi novice|title=Inside the Secret Meeting Between the CIA Director and Saudi Crown Prince|url=https://theintercept.com/2022/05/13/saudi-arabia-cia-secret-meeting-mohammed-bin-salman/|work=The Intercept|date=May 13, 2022}}</ref> === Prekinil vezi s Katarjem === Reuters je poročal, da je bin Salman rekel, da bi lahko bil spor s [[Katar|Katarjem]] dolgotrajen, in ga primerjal z [[Ameriški embargo proti Kubi|ameriškim embargom proti Kubi]], ki so ga uvedli pred 60 leti, vendar je zmanjšal njegov vpliv in zalivski emirat označil za "manjšega od ulice v [[Kairo|Kairu]]". Savdska Arabija, [[Združeni arabski emirati]], [[Egipt]] in [[Bahrajn]] so prekinili diplomatske in trgovinske povezave s Katarjem (junija 2017) ter prekinili zračne in ladijske poti z največjim svetovnim izvoznikom utekočinjenega zemeljskega plina, ki je dom [[Letalska baza Al Udeid|največje ameriške vojaške baze]] v regiji."<ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW "Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media"]. ''[[Reuters]]''. 7 March 2018. [https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW Archived] from the original on 20 December 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 December</span> 2018</span>.</cite></ref> === Odstop Saada Haririja === Novembra 2017 je bin Salman ob obisku Savdske Arabije libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]] pozval k odstopu. Bin Salman je verjel, da je Hariri v žepu [[Hezbolah|Hezbolaha]], ki ga podpira [[Iran]] in je glavna politična sila v [[Libanon|Libanonu]]. Hariri je bil na koncu izpuščen, vrnil se je v Libanon in razveljavil svoj odstop.<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBergen2018">Bergen, Peter (17 November 2018). [https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html "Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis"]. ''[[CNN]]''. [https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html Archived] from the original on 4 November 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">13 January</span> 2019</span>.</cite></ref> === Savdsko-kanadski spor === [[Chrystia Freeland]], [[Kanada|kanadska]] ministrica za zunanje zadeve, je 2. avgusta 2018 na Twitterju izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost Kanade zaradi nedavne aretacije [[Samar Badawi]], aktivistke za človekove pravice in sestre zaprtega savdskega blogerja [[Raif Badawi|Raifa Badawija]], ter pozvala k izpustitvi borcev za [[človekove pravice]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|title=Saudi Arabia expels Canadian ambassador, freezes trade in human rights dispute|last=Jon Gambrell|agency=Associated Press|work=Toronto Star|date=5 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180824092039/https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|archivedate=24 August 2018}}</ref> Kot odgovor na kritike Kanade je Savdska Arabija izgnala kanadskega veleposlanika in zamrznila trgovino s Kanado.<ref>{{Navedi novice|title='We don't have a single friend': Canada's Saudi spat reveals country is alone|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|work=The Guardian|date=11 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181022140408/https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|archivedate=22 October 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=U.S. refuses to back Canada in Saudi Arabia dispute|url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|work=The Globe and Mail|date=7 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181030034807/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|archivedate=30 October 2018}}</ref> ''[[Toronto Star]]'' je poročal, da je soglasje med analitiki pokazalo, da so dejanja, ki jih je sprejel bin Salman, "Opozorilo svetu - in savdskim aktivistom za človekove pravice - da se z njegovo Savdsko Arabijo ne gre šaliti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|title=On Saudi Arabia, Canada's stance is principled — but conflicted|website=Toronto Star|date=10 August 2018|accessdate=11 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810191845/https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|archivedate=10 August 2018}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_(30421982117).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]], 16. oktobra 2018]] [[Slika:Asiri_and_MbS.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Asiri_and_MbS.png/200px-Asiri_and_MbS.png|sličica|208x208_pik| [[Ahmad Asiri (general)|Ahmad Asiri]] (desno) in bin Salman (levo) leta 2016]] === Kitajska koncentracijska taborišča za muslimane === Februarja 2019 je bin Salman branil [[Ljudska republika Kitajska|kitajska]] [[Prevzgojna taborišča Xinjiang|prevzgojna taborišča Šindžjang]] za [[Ujguri|Ujgure]] in muslimane, rekoč, da "Ima Kitajska pravico do izvajanja protiterorističnih in deekstremizirajočih dejavnosti za svojo nacionalno varnost." Bin Salmanove izjave so bile deležne hudih kritik po vsem svetu.<ref name="xinjiang">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to put Uighur Muslims in concentration camps|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/|work=The Daily Telegraph|last=Ensor|first=Josie|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191114165603/https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman Defends China's Use of Concentration Camps for Muslims During Visit to Beijing|url=https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592|work=Newsweek|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=10 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191010075307/https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592}}</ref><ref name="camps">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defended China's imprisonment of a million Muslims in internment camps, giving Xi Jinping a reason to continue his 'precursors to genocide'|url=https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2|work=Business Insider|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190914053501/https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2}}</ref> [[Komunistična partija Kitajske|Kitajska komunistična partija]] je zaprla do 2&nbsp;milijonov [[Ujguri|Ujgurov]] in drugih pretežno [[Islam na Kitajskem|muslimanskih]] etničnih manjšin v severozahodni kitajski provinci [[Šindžjang]] v [[Koncentracijska taborišča|koncentracijskih taboriščih]], kjer naj bi bili podvrženi zlorabam in mučenju.<ref name="xinjiang" /><ref name="camps" /> [[Miqdaad Versi]], tiskovni predstavnik [[Muslimanski svet Britanije|Muslimanskega sveta Britanije]], je bin Salmanove pripombe označil za "gnusne" in obrambo "uporabe koncentracijskih taborišč proti ujgurskim muslimanom".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to fight 'terrorism'|url=https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html|work=al-Jazeera|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619044243/https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html}}</ref> === Vdor v telefon Jeffa Bezosa === Marca 2019 je [[Gavin de Becker]], strokovnjak za varnost, ki dela za [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]], obtožil Savdsko Arabijo, da je vdrla v Bezosov telefon.<ref name="Bond">{{Navedi novice|last=Bond|first=Shannon|title=Saudis hacked Amazon CEO's phone, says Bezos security chief|url=https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1|work=[[Financial Times]]|date=31 March 2019|accessdate=2 March 2021|archivedate=31 March 2019|archiveurl=https://archive.today/20190331084626/https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1}}</ref> Bezos je bil lastnik ''The Washington Posta'', vodilni v podjetju [[Amazon.com|Amazon]] in takrat najbogatejši človek na svetu.<ref name="Bond" /> Januarja 2020 so bili s strani [[FTI Consulting]] objavljeni rezultati forenzične preiskave Bezosovega telefona. Podjetje je s "srednjo do visoko stopnjo zaupanja" zaključilo, da je bil Bezosov telefon napaden z večpredstavnostnim sporočilom, poslanim maja 2018 z računa [[WhatsApp]] bin Salmana, po katerem je telefon začel prenašati dramatično večje količine podatkov.<ref name="Zetter">{{Navedi novice|last=Zetter|first=Kim|last2=Cox|first2=Joseph|title=Here Is the Technical Report Suggesting Saudi Arabia's Prince Hacked Jeff Bezos' Phone|url=https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report|work=[[Motherboard (website)|Motherboard]]|date=23 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=28 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200628203123/https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report}}</ref> Poročilo kaže na posredne dokaze: prvič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz novembra 2018 vključuje sliko, ki spominja na žensko, s katero je imel Bezos afero, čeprav afera takrat ni bila javno znana; drugič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz februarja 2019 poziva Bezosa, naj ne verjame vsemu, potem ko je bil Bezos po telefonu obveščen o internetni kampanji proti njemu, ki so jo vodili Savdijci.<ref name="Zetter" /> Posebna poročevalca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] [[Agnès Callamard]] in [[David Kaye (akademik)|David Kaye]] sta se odzvala, da domnevni vdor nakazuje, da je bin Salman sodeloval "V prizadevanju, da bi vplival, če že ne utišal, poročanje ''Washington Posta'' o Savdski Arabiji".<ref name="PatrickJan22">{{Navedi novice|last=O'Neill|first=Patrick|title=UN calls for investigation of Saudis allegedly hacking Jeff Bezos|url=https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/|work=[[MIT Technology Review]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=12 May 2020|archiveurl=https://archive.today/20200512110318/https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/}}</ref> Izjavili so, da je domnevni vdor pomemben za vprašanje, ali je bin Salman vpleten v umor Džamala Hašogdžija, ki je delal za ''Washington Post''.<ref>{{Navedi novice|last=Bowman|first=Verity|title=Jeff Bezos phone hacking: UN calls for investigation after Saudi Crown Prince implicated|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/|work=[[The Daily Telegraph]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=17 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317154555/https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/}}</ref> === Okoljevarstvo === Pod bin Salmanovim vodstvom je Savdska Arabija lobirala za oslabitev globalnih sporazumov o zmanjšanju emisij ogljika.<ref name=":4">{{Navedi splet|date=2019-10-12|title=How real is Saudi Arabia's interest in renewable energy?|url=http://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy|accessdate=2021-10-09|website=the Guardian|language=en|archivedate=9 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211009165324/https://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy}}</ref> Na domačem področju ima Savdska Arabija izkušnje z drznimi napovedmi o okoljskih prizadevanjih, ki se ne obnesejo.<ref name=":4" /> === Aretacija Muhammada bin Nayefa === Nekdanji prestolonaslednik [[Muhammad bin Najef]] je bil aretiran 6. marca 2020, skupaj s svojim polbratom [[Nawwaf bin Nayef|Nawwafom bin Najefom]] in bratom kralja Salmana, princem [[Ahmed bin Abdulaziz|Ahmedom bin Abdulazizom]], in ju obtožili izdaje. Savdska vlada je trdila, da so princi poskušali strmoglaviti bin Salmana.<ref>{{Navedi novice|last=Summer Said|last2=Justin Scheck|last3=WarrenStrobel|title=Top Saudi Royal Family Members Detained|url=https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np/iBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share|accessdate=6 March 2020|work=Wall Street Journal|archivedate=30 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210330222422/https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np%2FiBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share}}</ref> === Domnevni poskus zastrupitve kralja Abdulaha === Leta 2021 je nekdanji savdski obveščevalni uradnik Saad al-Jabri v intervjuju za CBS povedal, da je bin Salman svojemu bratrancu, notranjemu ministru princu Muhammadu bin Najefu, omenil, da namerava leta 2014 ubiti kralja Abdulaha; to bi bin Salmanovemu očetu omogočilo prevzem prestola. Al-Jabri je bin Salmana označil za "Psihopata, morilca ... z neskončnimi viri, ki predstavlja grožnjo svojim ljudem, Američanom in planetu".<ref>{{Navedi novice|last=Pelley|first=Scott|title=Former Saudi official calls Mohammed bin Salman a "psychopath," says Saudi crown prince fears what he knows|url=https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/|work=CBS News|date=24 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025164247/https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/}}</ref> Princ je vse obtožbe zavrnil; savdsko veleposlaništvo je al-Jabrija označilo za "Diskreditiranega nekdanjega vladnega uradnika z dolgo zgodovino [izmišljevanja]".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince suggested killing King Abdullah, ex-official says|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931|work=BBC News|date=25 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025162918/https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931}}</ref> == Zasebno == [[Slika:2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_(2018-06-14)_29.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg/220px-2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg|sličica| Bin Salman z [[Nicolas Sarkozy|Nicolasom Sarkozyjem]], nekdanjim [[Predsednik Francije|predsednikom Francije]], in Juanom Carlosom Varelo, nekdanjim predsednikom Paname, na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnem prvenstvu]] v nogometu v Rusiji, 14. junija 2018]] 6. aprila 2008 se je bin Salman poročil s svojo prvo sestrično [[Sara bint Mashour|Saro bint Mashour]], hčerko svojega strica po očetovi strani [[Mashour bin Abdulaziz|Mashourja bin Abdulaziza]]. Princ Mohamed in princesa Sara imata pet otrok; prvi štirje so dobili ime po svojih starih starših, peti pa nosi ime po svojem pradedku kralju Abdulazizu, ustanovitelju Savdske Arabije.<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Ali|last=Al Ahmed|title=Reports of Saudi Crown Prince's Domestic Violence Emerge|url=https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/|accessdate=17 November 2020|work=GulfInstitute.org|date=16 March 2018|archivedate=27 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201127231255/https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Marko|last=Langer|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman: Reformer and hard-liner|url=http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|website=Deutsche Welle|accessdate=16 January 2018|date=5 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180117012656/http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|archivedate=17 January 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup|title=Mohammed bin Salman – the reformer behind Saudi Arabia's shakeup|work=FoxNews.com|first=Steve|last=Kurtz|date=15 March 2018|accessdate=27 May 2019|archivedate=25 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200325091013/https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup}}</ref> Leta 2022 je ''The Economist'' poročal, da je bin Salman vsaj enkrat [[Nasilje v družini|svojo ženo pretepel]] tako hudo, da je potrebovala zdravstveno oskrbo.<ref>{{Navedi novice|last=Pelham|first=Nicolas|date=28 July 2022|title=MBS: despot in the desert|work=[[The Economist]]|url=https://www.economist.com/1843/2022/07/28/mbs-despot-in-the-desert|accessdate=2022-07-28|issn=0013-0613}}</ref> Leta 2018 je bilo bin Salmanovo osebno neto premoženje ocenjeno na 3 milijarde ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|title=Prince Mohammed books out hotel to dine with Murdoch|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523172943/https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|archivedate=23 May 2018|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=4 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Leta 2015 je bin Salman od ruskega vodkaškega tajkuna [[Jurij Šefler|Jurija Šeflerja]] za 500 evrov.&nbsp;milijonov kupil v Italiji izdelano in na Bermudskih otokih registrirano jahto ''[[Serene (jahta)|Serene]]''.<ref name="30yearold">{{Navedi novice|title=A 30-year-old Saudi prince could jump-start the kingdom – or drive it off a cliff|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|work=The Washington Post|date=28 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160629211105/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|archivedate=29 June 2016}}</ref><ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Leta 2015 je v Franciji za več kot 300 dolarjev&nbsp;milijonov kupil [[Dvorec Ludvik XIV|Chateau Louis XIV]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|title=World's Most Expensive Home? Another Bauble for a Saudi Prince|work=The New York Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180321225713/https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|archivedate=21 March 2018|accessdate=28 March 2018}}</ref><ref name="Tele2017">{{Navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/|title=Pro-austerity Saudi prince buys world's most expensive home|last=Mulholland|first=Rory|date=16 December 2017|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|accessdate=24 May 2019|archivedate=24 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190524024908/https://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/}}</ref> Decembra 2017 je več virov poročalo, da je bin Salman prek svojega tesnega sodelavca princa [[Badr bin Abdullah bin Mohammed Al Farhan|Badra bin Abdulaha bin Mohameda Al Farhana]] kot posrednika kupil ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]; s prodajo novembra pri 450,3 $&nbsp;milijonov je postavil novo [[Seznam najdražjih umetniških slik|rekordno ceno za umetniško delo]].<ref name="WSJ_Salman">{{Navedi novice|last=Harris|first=Shane|last2=Crow|first2=Kelly|last3=Said|first3=Summer|title=Saudi Arabia's Crown Prince Identified as Buyer of Record-Breaking da Vinci|url=https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|accessdate=7 December 2017|work=The Wall Street Journal|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207192111/https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Meixler|first=Eli|title=The Mystery Buyer of a $450 Million Leonardo da Vinci Painting Was a Saudi Prince|url=http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|website=Fortune|accessdate=7 December 2017|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207140629/http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|title=Mystery Buyer of $450 Million 'Salvator Mundi' Was a Saudi Prince|work=The New York Times|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180417053427/https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|archivedate=17 April 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince|title=Mystery buyer of famed da Vinci is Saudi prince: Report|website=CBSNews.com|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180331181733/https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince/|archivedate=31 March 2018}}</ref> To poročilo so zanikali dražitelj [[Christie's]], veleposlaništvo Savdske Arabije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|title=Embassy Statement on Art Work Purchase|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of the Kingdom of Saudi Arabia|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328165325/https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|archivedate=28 March 2018}}</ref> in vlada [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], ki je objavila, da je dejanski lastnik slike.<ref name="thenational_1.682793">{{Navedi splet|url=https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|title=Louvre Abu Dhabi: UAE has acquired Da Vinci's Salvator Mundi|website=[[The National (Abu Dhabi)|The National]]|date=9 December 2017|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328230953/https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|archivedate=28 March 2018}}</ref> Natančna trenutna lokacija slike ni znana,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html|title=The $450 million question: Where is Leonardo da Vinci's 'Salvator Mundi'?|work=CNN.com|accessdate=8 July 2019|archivedate=8 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708114922/https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.insider.com/da-vinci-painting-salvator-mundi-history-2019-6|title=The $450 million Leonardo da Vinci painting that's said to be sitting on a Saudi prince's yacht was once bought for just $1,000. Here's how it took over the art world.|website=Insider.com|first=Amanda|last=Krause|date=June 12, 2019|accessdate=March 3, 2022}}</ref> saj od dražbe ni bila javno vidna. Domneva se, da je na Bin Salmanovi ''motorni jahti Serene'' morda slika ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]''. <ref name="Sharma">{{Navedi splet|url=https://luxurylaunches.com/transport/saudi-prince-mohammed-bin-salman-serene-megayacht.php|title=Saudi prince MBS bought this $400 million megayacht from a Russian Oligarch and immediately kicked him out.|quote=The 439 feet long vessel has two helipads, a submarine, and a nightclub. The royal has also hung a $450M painting in it.|date=April 28, 2022|accessdate=April 29, 2022|first=Neha Tandon|last=Sharma|publisher=Luxury launches}}</ref> Bin Salman je veliko potoval po svetu in se srečeval s politiki, poslovnimi voditelji in zvezdniki.<ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Junija 2016 je odpotoval v [[Silicijeva dolina|Silicijevo dolino]] in srečal ključne ljudi v ameriški visokotehnološki industriji, tudi z ustanoviteljem Facebooka [[Mark Zuckerberg|Markom Zuckerbergom]].<ref>{{Navedi novice|url=http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|title=Saudi's Deputy Crown Prince meets Facebook founder Mark Zuckerberg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170207112537/http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|archivedate=7 February 2017|work=Al Arabiya|date=22 June 2016|accessdate=23 April 2017}}</ref> V začetku leta 2018 je obiskal ZDA, kjer se je srečal s številnimi politiki, poslovneži in hollywoodskimi zvezdami, med drugim s takratnim predsednikom Trumpom, [[Bill Clinton|Billom]] in [[Hillary Clinton]], [[Henry Kissinger|Henryjem Kissingerjem]], [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]], [[George Walker Bush|Georgeom W. Bushom]], [[George H. W. Bush|Georgeom HW Bushom]], [[Bill Gates|Billom Gatesom]], z njim so se srečali tudi [[Jeff Bezos]], [[Oprah Winfrey]], [[Rupert Murdoch]], [[Richard Branson]], župan Los Angelesa [[Eric Garcetti]], [[Michael Douglas]], [[Morgan Freeman]] in [[Dwayne Johnson]].<ref name="independent">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|title=Saudi Arabia's Crown Prince Mohammed bin Salman toured Hollywood, Harvard and Silicon Valley on US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523102053/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|archivedate=23 May 2018|work=The Independent|date=7 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref><ref name="aljazeera">{{Navedi novice|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|title=MBS meets AIPAC, anti-BDS leaders during US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523100935/https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|archivedate=23 May 2018|work=Al Jazeera|date=29 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Trump je pohvalil svoj odnos z bin Salmanom.<ref>{{Navedi novice|title=Trump praises arms sales as he meets Saudi crown prince|url=https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|work=Financial Times|date=20 March 2018|accessdate=27 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624150438/https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|archivedate=24 June 2018}}</ref> Princ je obiskal tudi Veliko Britanijo, kjer se je srečal s premierko [[Theresa May|Thereso May]], kraljico [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeto II]]. in princem [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williamom, vojvodo Cambriškim]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-Mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|title=Saudi Crown Prince Mohammed Bin Salman meets Theresa May at Chequers on day two of UK state visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308172705/http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|archivedate=8 March 2018|work=The Independent|date=8 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> 25. decembra 2020 je bil v okviru nacionalnega načrta cepljenja proti COVID-19 [[Ministrstvo za zdravje (Saudova Arabija)|ministrstva za zdravje Savdske Arabije]] prikazan prestolonaslednik, kako prejema cepivo v videu, ki ga je objavila [[savdska tiskovna agencija]].<ref>{{Navedi splet|date=2020-12-25|title=Coronavirus: Saudi Arabia's Crown Prince gets COVID-19 vaccine|url=https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine|accessdate=2020-12-25|website=Al Arabiya|language=en|archivedate=25 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201225175158/https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine}}</ref> Decembra 2020 je bin Salman prek državnega premoženjskega sklada Savdske Arabije vložil denar v [[Take-Two Interactive]], [[Electronic Arts]] in Activision Blizzard. Naložbe so znašale 14,9 milijona delnic v Activision Blizzard, 7,4 milijona delnic v Electronic Arts in 3,9 milijona delnic v Take-Two Interactive. Bin Salman je izjavil, da je odraščal ob igranju video iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers|title=Saudi Wealth Fund Made $3.3 Billion Bet on Video-Game Makers|website=Bloomberg.com|last=Weiss|first=Miles|date=February 17, 2021|accessdate=February 19, 2021|archivedate=19 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210219200736/https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam sedanjih dedičev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://houseofsaud.com/saudi-royal-family-profiles/prince-mohammed-bin-salman-al-saud/}} * {{Navedi novice|last=Ben Hubbard|last2=Mark Mazzetti|last3=Eric Schmitt|url=https://www.nytimes.com/2017/07/18/world/middleeast/saudi-arabia-mohammed-bin-nayef-mohammed-bin-salman.html|title=Saudi King's Son Plotted Effort to Oust His Rival|work=The New York Times|date=18 July 2017}} * {{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/film/the-crown-prince-of-saudi-arabia/|title=The Crown Prince of Saudi Arabia|website=Frontline|publisher=PBS}} * {{C-SPAN|112871}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] k8ra4ri0ln4fuvu6eav20xuz0bdk5cn 5727225 5727129 2022-08-04T06:39:35Z Pv21 142817 /* Čista leta 2017 */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|consort=da|image=Mohammad bin Salman October 2019 (cropped).jpg|caption=|alt=|succession=|reign=21. junij 2017–danes|reg-type=Kralj in premier|regent=[[Salman Savdski|Salman]]|predecessor=[[Muhammad bin Najef]]|successor=|birth_date={{birth date and age|1985|08|31|df=y}}|birth_place=[[Riad]], [[Savdska Arabija]]|spouse={{marriage|[[Sara bint Mashour Al Saud]]|2008}}|issue={{plainlist| *Princ Salman *Princ Mašour *Princesa Fahda *Princesa Noura *Princ Abdulaziz }}|full name=Mohammed bin Salman bin Abdulaziz bin Abdul Rahman|house=[[Hiša Saudov|Saudi]]|father=[[Salman Savdski]]|mother=[[Fahda bint Falah Al Hithlain]]}} '''Mohamed bin Salman Al Saud''' ({{Jezik-ar|محمد بن سلمان آل سعود}}, znan tudi kot '''MBS<ref>{{Navedi novice|url=https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|publisher=[[Office of the Director of National Intelligence]]|title=Assessing the Saudi Government's Role in the Killing of Jamal Khashoggi|date=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226180954/https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|archivedate=February 26, 2021}}</ref>''') [[Saudova Arabija|savdskoarabski]] [[politik]] in [[princ]]; * [[31. avgust]] [[1985]], [[Riad]], [[Savdska Arabija]]. Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja [[Salman bin Abdulaziz|Salmana bin Abdulaziza]] in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]]. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za ''[[De iure - de facto|dejanskega]]'' vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Najefa]] in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana. Bin Salman vlada v [[Avtoritarnost|avtoritarnem režimu]]. V [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]] ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za [[človekove pravice]], borci za [[pravice žensk]], novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje [[zunajsodni uboj|izvensodnih pobojev]] uporabljal skupino morilcev, znano kot [[Odred tigrov]]. Osebno je bil povezan z atentatom na [[Džamal Hašokdži|Džamala Hašogdžija]], savdskoarabskega kolumnista ''[[The Washington Post|Washington Posta]]'', ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za [[Posredovanje Savdske Arabije v Jemnu|savdskim bombnim napadom v Jemnu]], ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje [[Katarska diplomatska kriza|katarske diplomatske krize]], pridržanje libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]], začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni [[Vdiranje v telefon Jeffa Bezosa|vdor v telefon]] predsednika [[Amazon.com|Amazona]] [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]] in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020. Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo [[Pravice žensk v Savdski Arabiji|pravice žensk]], kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa [[Savdska vizija 2030|Saudi Vision 2030]] je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom. == Mladost == Mohammed bin Salman Al Saud se je rodil 31. avgusta 1985<ref>{{Navedi splet|title=Ministries|website=Royal Embassy of Saudi Arabia – Washington, D.C.|date=30 April 2003|url=https://www.saudiembassy.net/ministries|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201034447/https://www.saudiembassy.net/ministries|archivedate=1 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Who is Saudi Crown Prince Mohammed?|website=BBC News|date=6 November 2017|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171014071702/http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|archivedate=14 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Simon|last=Tisdall|title=Mohammed bin Salman Al Saud: The young hothead who would be king|work=[[The Guardian]]|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026035820/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|archivedate=26 October 2017}}</ref> princu [[Salman bin Abdulaziz|Salmanu bin Abdulazizu]] in njegovi tretji ženi,<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]].<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref> Fahda je vnukinja Rakana bin Hithlaina, ki je bil poglavar [[Ajman (pleme)|plemena Al Ajman]].<ref>{{Navedi novice|first=Mustafa|last=Al Labbad|title=The new Saudi power triangle|url=http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|accessdate=24 April 2017|work=Al Monitor|date=27 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170425120452/http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|archivedate=25 April 2017}}</ref> Leta 1915 se je pleme Al Ajman pod [[Dhaydan bin Hithlain|Dhaydanovim]] vodstvom borilo proti Al Saudom, medtem je bil brat kralja Abdulaziza [[Saad bin Abdul Rahman]] ubit v [[Bitka pri Kanzanu|bitki pri Kanzanu]].<ref>{{Navedi novice|first=Karen Elliott|last=House|title=Profile of a Prince: Promise and Peril in bin Salman's Vision 2030|url=https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030|accessdate=2 September 2020|work=Belfer Center|date=27 April 2019|archivedate=23 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201023034141/https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030}}</ref> Bin Salman je najstarejši med šestimi otroki svoje matere in je osmi otrok in sedmi sin svojega očeta.<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> Med njegovimi brati in sestrami sta [[Turki bin Salman]] in [[Khalid bin Salman]].<ref>{{Navedi časopis|last=Alexander Bligh|date=2018|title=Changes in the Domestic-Foreign Policies Relationship in the Saudi Context in the Wake of the Change of the Guard|url=https://doi.org/10.1080/21520844.2018.1450015|journal=The Journal of the Middle East and Africa|volume=9|issue=1|page=110|doi=10.1080/21520844.2018.1450015}}</ref> Princ Mohammed je diplomiral iz prava na [[Univerza kralja Sauda|univerzi King Saud]].<ref>{{Navedi splet|title=Council of Ministers: Membership|url=http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of Saudi Arabia, Washington DC|accessdate=25 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616222323/http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|archivedate=16 June 2011}}</ref> === Zgodnja kariera === Po diplomi na univerzi je bin Salman nekaj let preživel v zasebnem sektorju, nato je postal osebni pomočnik svojega očeta. Delal je kot svetovalec strokovne komisije, ki je delala za savdsko vlado.<ref>[https://web.archive.org/web/20151223142215/http://abutalhazahack.com/current-issues/middle-east/10-middle-east/106-profile-of-prince-mohammed-bin-salman-defense-minister-of-saudi-arabia Profile of Prince Mohammed bin Salman – Defense Minister of Saudi Arabia]. Retrieved 30 March 2015</ref> 15. decembra 2009, pri 24 letih, je vstopil v politiko kot posebni svetovalec svojega očeta, ko je bil ta guverner [[Provinca Riad|province Riad]].<ref>{{Navedi novice|title=HRH Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz to inaugurate Cityscape Riyadh 2011|url=http://www.ameinfo.com/279859.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111101222157/http://www.ameinfo.com/279859.html|archivedate=1 November 2011|accessdate=2 March 2013|work=AMEinfo.com|date=31 October 2011}}</ref> V tem času se je bin Salman začel vzpenjati z enega položaja na drugega, kot je bil generalni sekretar Konkurenčnega sveta Rijada, posebni svetovalec predsednika upravnega odbora Fundacije kralja Abdulaziza za raziskave in arhive ter član upravnega odbora skrbniki društva Albir v regiji Riad.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> Oktobra 2011 je prestolonaslednik [[sultan bin Abdulaziz]] umrl. Princ Salman je začel svoj vzpon na oblast in postal drugi podpredsednik vlade ter obrambni minister. Svojega sina Mohameda je postavil za osebnega svetovalca.<ref>{{Navedi novice|title=Prince Sultan arrives to Bahrain to attend Bahrain Grand Prix|url=http://www.bna.bh/portal/en/news/505092|accessdate=23 April 2012|agency=Bahrain News Agency|date=22 April 2012|archivedate=27 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927234541/http://www.bna.bh/portal/en/news/505092}}</ref> ==== Šef sodišča ==== Junija 2012 je umrl prestolonaslednik [[Nayef bin Abdulaziz]]. Mohammed bin Salman se je povzpel na drugo mesto v državni hierarhiji, saj je njegov oče postal novi prestolonaslednik in prvi namestnik premierja. Kmalu je začel politični prostor predelovati po svoji podobi. 2. marca 2013 je bil vodja dvora prestolonaslednika, kjer je nasledil [[Saud bin Nayef|Saud bin Nayefa]], ki je bil imenovan za guvernerja vzhodne province. Dobil je tudi čin ministra.<ref>{{Navedi novice|title=Leadership's trust in me is my motivation – Muhammad|url=http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140820001643/http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archivedate=20 August 2014|accessdate=2 March 2013|work=[[Saudi Gazette]]|date=3 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed appointed president of crown prince court|url=http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archiveurl=https://archive.today/20130411182710/http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archivedate=11 April 2013|accessdate=2 March 2013|work=Saudi Business News|date=2 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman appointed Special Advisor to Crown Prince|url=http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|accessdate=12 April 2013|work=Asharq Alawsat|date=3 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130311121018/http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|archivedate=11 March 2013}}</ref> 25. aprila 2014 je bil bin Salman imenovan za državnega ministra.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> == Vzpon na oblast == [[Slika:Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_(27633866176).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_%2827633866176%29.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Mohammed bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[John F. Kerry|Johnom Kerryjem]] in [[Adel al-Jubeir|Adelom al-Jubeirjem]], 13. junij 2016]] 23. januarja 2015 je kralj Abdullah umrl in Salman se je povzpel na prestol. Bin Salman je bil imenovan za obrambnega ministra<ref>{{Navedi novice|title=Saudi King Abdullah passes away|url=http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|accessdate=23 January 2015|work=[[Al Arabiya]]|date=23 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150123191653/http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|archivedate=23 January 2015}}</ref> in generalnega sekretarja kraljevega dvora. Poleg tega je ohranil položaj državnega ministra.<ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|title=Profile: Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz Al Saud|website=[[Al Arabiya]]|date=27 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402133449/http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|archivedate=2 April 2015|accessdate=28 February 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Anthony H.|last=Cordesman|title=Saudi Succession: The King Is Dead, Long Live the King|url=http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639|accessdate=26 January 2015|work=[[Newsweek]]|date=January 24, 2015|archivedate=26 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150126115854/http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639}}</ref> V Jemnu so politični nemiri (ki so se začeli stopnjevati leta 2011) hitro postali glavna težava za novoimenovanega obrambnega ministra, [[Hutijev upor v Jemnu|Hutiji]] so konec leta 2014 prevzeli nadzor nad severnim Jemnom, čemur je sledil odstop predsednika [[Abdrabbuh Mansur Hadi|Abdrabbuha Mansurja Hadija]] in njegove vlade. Bin Salmanova prva poteza kot ministra je bila mobilizacija pan-GCC koalicije za posredovanje po seriji samomorilskih bombnih napadov v Sani z zračnimi napadi na Hutije in uvedbo pomorske blokade.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951 Yemen profile – Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160130182040/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951|date=30 January 2016}}, ''BBC'', 6 July 2017</ref> Marca 2015 je Savdska Arabija začela voditi koalicijo držav, ki so se povezale proti upornikom Houthi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|title=Saudi and Arab allies bomb Houthi positions in Yemen|website=[[Al Jazeera]]|date=26 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150326181207/http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|archivedate=26 March 2015}}</ref> Medtem ko je obstajal dogovor med savdskimi princi, ki vodijo varnostne službe, glede nujnosti odziva na Hutijev zavzetje Sane, ki je jemensko vlado prisililo v izgnanstvo, je bin Salman sprožil intervencijo brez popolnega usklajevanja varnostnih služb. Savdski minister za nacionalno gardo princ [[Mutaib bin Abdullah|Mutaib bin Abdulah]], ki je bil zunaj države, je bil izključen iz operacij.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> Medtem ko je bin Salman vojno prodajal kot hitro zmago nad uporniki Houthi v Jemnu in način, kako ponovno postaviti predsednika Hadija na oblast, pa je postala dolga vojna izčrpavanja.<ref>{{Navedi novice|first=Bill|last=Law|title=The most dangerous man in the world?|url=https://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|work=[[The Independent]]|date=8 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615100155/http://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Aprila 2015 je kralj Salman imenoval svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Nayefa]] za prestolonaslednika, svojega sina Mohameda bin Salmana pa za namestnika prestolonaslednika.<ref>{{Navedi novice|first=Samuel|last=Osborne|title=King Salman: The man in charge of the 'most dangerous man in the world'|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|work=[[The Independent]]|date=22 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615135848/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Konec leta 2015 je bin Salman na srečanju med svojim očetom in ameriškim predsednikom [[Barack Obama|Barackom Obamo]] prekršil protokol in imel monolog, v katerem je kritiziral [[zunanja politika ZDA|zunanjo politiko Združenih držav Amerike]]. Ko je decembra 2015 napovedal protiteroristično vojaško zavezništvo islamskih držav, so nekatere vpletene države dejale, da se z njimi niso posvetovale.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> [[Slika:Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud,_March_2017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg/220px-Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] govori z bin Salmanom, Washington, DC, 14. marca 2017]] Glede svoje vloge v vojaški intervenciji je bin Salman dal svoj prvi uradni intervju 4. januarja 2016 za ''[[The Economist]]'', ki ga je označil za "arhitekta vojne v Jemnu". Zanikal je naslov in pojasnil mehanizem institucij odločanja, ki so dejansko deležne intervencije, vključno s svetom za varnostne in politične zadeve, ministrstvom za zunanje zadeve s savdske strani. Dodal je, da so Hutiji oblast v jemenski prestolnici Sana uzurpirali že pred tem, ko je sam postal obrambni minister.<ref>{{Navedi novice|title=Transcript: Interview with Muhammad bin Salman|url=http://www.economist.com/saudi_interview|accessdate=11 January 2016|work=[[The Economist]]|date=6 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110130709/http://www.economist.com/saudi_interview|archivedate=10 January 2016}}</ref><ref name="arrogantsaudi">{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|work=The Independent|date=10 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> Kot odgovor na grožnjo [[Islamska država|Islamske države]] je bin Salman decembra 2015 ustanovil Islamsko vojaško koalicijo za boj proti terorizmu (IMCTC), islamsko zavezništvo proti terorizmu pod vodstvom Savdske Arabije.<ref>{{Navedi novice|first=Noah|last=Browning|first2=John|last2=Irish|date=15 December 2015|title=Saudi Arabia announces 34-state Islamic military alliance against terrorism|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|work=[[Reuters]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180608232158/https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|archivedate=8 June 2018}}</ref> Prvo srečanje IMCTC je potekalo v Riadu novembra 2017, udeležili so se ga obrambni ministri in uradniki iz 41 držav.<ref>{{Navedi novice|first=Bethan|last=McKernan|date=27 November 2017|title=More than 40 Islamic countries just met and vowed to wipe terrorism off the map|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|work=[[The Independent]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180318113139/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|archivedate=18 March 2018}}</ref> === Prestolonaslednik === 21. junija 2017 je kralj Salman kot prestolonaslednika odstavik bin Neyefa in na to mesto postavil Bin Salmana.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|title=Mohammed bin Salman named Saudi Arabia's crown prince|website=[[Al Jazeera]]|date=21 June 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170621091448/http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|archivedate=21 June 2017}}</ref> Sprememba nasledstva je bila decembra 2015 napovedana z nenavadno odkritim in javnim dopisom, ki ga je objavila nemška [[Zvezna obveščevalna služba (Nemčija)|zvezna obveščevalna služba]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|title=Saudi Arabia 'destabilising Arab world', German intelligence warns|website=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|first=Justin|last=Huggler|date=2 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160109000950/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|archivedate=9 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire: German intelligence memo shows the threat from the kingdom's headstrong defence minister|first=Patrick|last=Cockburn|date=9 January 2016|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> kar je nemška vlada pozneje zavrnila.<ref name="NYT rebukes">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|title=Germany Rebukes Its Own Intelligence Agency for Criticizing Saudi Policy|first=Alison|last=Smaledec|date=3 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170707214349/https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|archivedate=7 July 2017|work=[[The New York Times]]}}</ref> Na dan, ko je bin Salman postal prestolonaslednik, ga je ameriški predsednik [[Donald Trump]] poklical, da bi mu "čestital za njegovo nedavno povišanje". Trump in novi prestolonaslednik sta po navedbah [[Bela hiša|Bele hiše]] obljubila "tesno sodelovanje" pri varnostnih in gospodarskih vprašanjih, voditelja pa sta razpravljala tudi o potrebi po prekinitvi podpore [[Terorizem|terorizmu]], nedavnem diplomatskem sporu s [[Katar|Katarjem]] in prizadevanjih za varnost miru med Izraelom in Palestinci. <ref>{{Navedi splet|first=Jake|last=Miller|url=https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/|title=Trump congratulates newly-elevated Saudi Arabian crown prince|website=[[CBS News]]|date=June 21, 2017|accessdate=12 August 2019|archivedate=12 August 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190812164333/https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/}}</ref> Bin Salman je aprila 2017 za ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' povedal, da bi brez ameriškega kulturnega vpliva na Savdsko Arabijo "končali kot [[Severna Koreja]]."<ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|title=A young prince is reimagining Saudi Arabia. Can he make his vision come true?|first=David|last=Ignatius|date=20 April 2017|work=[[The Washington Post]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170710065344/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|archivedate=10 July 2017}}</ref> === Čistka leta 2017 === Maja 2017 je bin Salman javno posvaril: "Potrjujem vam, nihče ne bo preživel v primeru korupcije – kdorkoli že je, tudi če je princ ali minister".<ref name="auto1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|title=The Saudi Purge Isn't Just a Power Grab|first=Peter|last=Waldman|first2=Glen|last2=Carey|website=[[Bloomberg Businessweek]]|date=9 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111224358/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|archivedate=11 November 2017|accessdate=12 November 2017}}</ref> Novembra 2017 je ukazal hišni pripor za približno 200 bogatih poslovnežev in princev v [[Ritz-Carlton, Riad|hotelu Ritz Carlton v Riadu]].<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}</ref> 4. novembra 2017 je savdski tisk objavil aretacijo savdskega princa in milijarderja [[Al-Waleed bin Talal|Al-Waleeda bin Talala]], pogostega komentatorja novic v angleškem jeziku in glavnega delničarja [[Citi|Citija]], [[News Corp (2013–danes)|News Corpa]] in [[Twitter|Twitterja]], ter več kot 40 princev in ministrov po nalogu prestolonaslednika, in sicer zaradi obtožb korupcije in [[Pranje denarja|pranja denarja]].<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref> Med drugimi aretiranimi ali odpuščenimi v čistki so bili Mutaib bin Abdulah, vodja [[Nacionalna garda Savdske Arabije|nacionalne garde Savdske Arabije]]; [[Adel Fakeih]], minister za gospodarstvo in načrtovanje; in poveljnik savdskih pomorskih sil, admiral Abdullah bin Sultan bin Mohammed Al-Sultan.<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref><ref name="NYT">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|url=https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|title=Saudi Arabia Arrests 11 Princes, Including Billionaire Waleed bin Talal|work=[[The New York Times]]|date=November 4, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171108003504/https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|archivedate=8 November 2017}}</ref> Tisti, ki so bili aretirani v hotelu Ritz Carlton, so doživeli t. i. "noč pretepa".<ref name=":5">{{Navedi splet|date=2020-11-19|title='Night of the beating': details emerge of Riyadh Ritz-Carlton purge|url=http://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating|accessdate=2021-10-19|website=the Guardian|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019054642/https://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating}}</ref> Večino so pretepli, nekatere pa privezali na stene v stresnih položajih kot del mučenja savdskih agentov.<ref name=":5" /> Zasliševalci so imeli malo podatkov o premoženju zaslišancev zunaj države, zato so želeli izvedeti več o njihovem imetju v tujini, medtem ko žrtve niso vedele, zakaj so bile pridržane.<ref name=":5" /> Pridržanim so grozili z izsiljevanjem.<ref name=":5" /> Na neki točki so zasliševalci žrtvam rekli, naj se obrnejo na svoje bančne menedžerje v [[Ženeva|Ženevi]] in drugod ter zahtevajo velike vsote denarja in bili presenečeni zaradi svoje nestrokovnosti, da sredstva niso v celoti v gotovini.<ref name=":5" /> Švicarske banke so nekatere transakcije prepoznale kot pod [[Prisila|prisilo]] in nekatere od njih tudi ustavile.<ref name=":5" /> Postopki so tekli mimo prava, niti ni bilopogajanj o priznanju krivde.<ref name=":5" /> Ameriški uradniki so dejanja opisali kot "prisilo, zloraba in mučenje".<ref name=":6">{{Navedi splet|title=How Saudi Arabia's crown prince crushed his rivals at the Ritz|url=https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396|accessdate=2021-10-19|website=NBC News|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019042319/https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396}}</ref> Pripornikom so odrekali spanje, jim pokrivali glave in jih pretepli.<ref name=":6" /> Sedemnajst jih je bilo treba hospitalizirati.<ref name=":6" /> Po mnogih dneh so preostale pripornike premestili v [[zapor Al-Ha'ir]], nekaterim izpuščenim pa je prepovedano potovati v tujino.<ref name=":6" /> Trump je izrazil podporo potezi in tvitnil: "Zelo zaupam v kralja Salmana in prestolonaslednika Savdske Arabije, natančno vesta, kaj delata .... Nekateri od tistih, ki jih grobo obravnavajo, že leta 'molzejo' svojo državo!"<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/realDonaldTrump/status/927673257230327808|title=I have great confidence in King Salman and the Crown Prince of Saudi Arabia, they know exactly what they are doing....Some of those they are harshly treating have been 'milking' their country for years!|first=Donald J.|last=Trump|authorlink=Donald J. Trump|date=6 November 2017|website=[[Twitter]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110163051/https://twitter.com/realdonaldtrump/status/927673257230327808|archivedate=10 November 2017|accessdate=11 November 2017}}</ref> Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je nekaj dni po čistki obiskal Riad, je na vprašanje o čistki izjavil, da "to ni vloga predsednika in podobno ne bi pričakoval, da bi voditelj tuje države prišel in posegel v domače zadeve."<ref>{{Navedi novice|first=Abdullah|last=Al-Shihri|first2=Aya|last2=Batrawyi|url=http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|title=More than 200 detained in Saudi Arabia in $100 billion corruption sweep|date=October 25, 2017|work=[[Chicago Tribune]]|agency=[[Associated Press]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111051249/http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|archivedate=November 11, 2017|accessdate=November 11, 2017}}</ref> Savdska vlada je 30. januarja 2019 objavila poročilo dela protikorupcijskega odbora.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379|title=Statement by the Royal Court: Anti Corruption Committee Concludes Its Tasks The official Saudi Press Agency|website=spa.gov.sa|accessdate=25 February 2019|archivedate=31 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190131041054/https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html|title=Saudi king presented with final corruption crackdown report, $107 bln recovered|website=[[Al Arabiya]]|language=en|date=30 January 2019|accessdate=25 February 2019|archivedate=3 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190203151830/http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html}}</ref> Glede na indeks zaznave korupcije Savdska Arabija počasi izboljšuje svoj javni sektor, medtem ko so številke za leto 2016 pokazale oceno 46, pri čemer 0 pomeni visoko korupcijo, indeks daje Savdski Arabiji oceno 49 v letu 2017 in 2018 ter 53 leta 2019, kar je najvišji rezultat, ki ga je doslej dosegla Savdska Arabija.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019 for New Zealand|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl|accessdate=February 15, 2021|website=Transparency.org|language=en|archivedate=18 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210318035040/https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl}}</ref> == Administracija == Ideologija Bin Salmana je bila opisana kot [[Nacionalizem|nacionalistična]]<ref>{{Navedi novice|date=10 August 2018|work=[[The New York Times]]|title=Beating Up on Canada Again: the Canada Letter|url=https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|quote=Prince Mohammed is a Saudi nationalist|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812223505/https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|archivedate=12 August 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|title=Saudi Arabia's Dark Nationalism|date=2 June 2018|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181840/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|archivedate=12 August 2018}}</ref> in [[Populizem|populistična]]<ref>{{Navedi novice|work=Politico|title=Saudi Arabia's Populist King in Waiting|date=22 September 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|accessdate=23 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171124210619/https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|archivedate=24 November 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=Financial Times|title=Saudi Arabia's corruption crackdown risks scaring off investors|date=30 January 2018|url=https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|quote=MbS, who also controls foreign and defence policy, has combined populism at home with hawkish nationalism abroad|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812213033/https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|archivedate=12 August 2018}}</ref> s [[Konservatizem|konservativnim]] odnosom do politike ter [[Liberalizem|liberalnim]] stališčem do gospodarskih in socialnih vprašanj.<ref>{{Navedi novice|work=[[The Times]]|title=Heir's modernising vision risks conservative discontent|date=22 June 2017|quote=Prince Mohammed's vision is conservative in a political sense — he will be an autocratic king — but it is socially more liberal.|url=https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9|accessdate=12 August 2018|archivedate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181814/https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9}}</ref><ref name="Winkler_authoritarian">{{Navedi knjigo|first=Theodor|last=Winkler|title=The Dark Side of Globalization|publisher=LIT Verlag Münster|year=2018|page=192|quote=combines a more liberal economic and societal system with reinforced authoritarian rule}}</ref> Nanj so močno vplivala stališča njegovega nekdanjega svetovalca [[Saud al-Qahtani|Sauda al-Qahtanija]]<ref>{{Navedi novice|date=22 October 2018|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|title=How the man behind Khashoggi murder ran the killing via Skype|accessdate=10 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126084543/https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|archivedate=26 November 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=GQ|title=Spotlight: Inside the stricken court of crown prince Mohammed Bin Salman|date=27 December 2018|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman|accessdate=10 January 2019|archivedate=13 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190113153624/https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman}}</ref> in prestolonaslednika Abu Dabija [[Mohammed bin Zayed|Mohameda bin Zayeda]].<ref name="Politico">{{Navedi novice|work=Politico|title=Meet the Two Princes Reshaping the Middle East|date=13 June 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180703050404/https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|archivedate=3 July 2018}}</ref><ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}</ref> Njegov stil vladanja je novinarka [[Rula Jebreal]] opisala kot izjemno brutalen, [[Džamal Hašokdži|Džamal Hašogdži]] in Theodor Winkler pa avtoritarnega.<ref name="Winkler_authoritarian" /> [[Slika:The_Prime_Minister,_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia,_Mohammed_bin_Salman,_at_G20_Summit_2016,_in_Hangzhou,_China_on_September_04,_2016.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/The_Prime_Minister%2C_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia%2C_Mohammed_bin_Salman%2C_at_G20_Summit_2016%2C_in_Hangzhou%2C_China_on_September_04%2C_2016.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Bin Salman z indijskim premierjem [[Narendra Modi|Narendro Modijem]] na vrhu skupine G20 Hangzhou leta 2016]] Decembra 2017 je bin Salman kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da [[Združene države so priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela|priznajo Jeruzalem]] kot prestolnico Izraela.<ref>{{Navedi novice|title=Who's Speaking Out Against Trump's Jerusalem Move|url=https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl|work=J Street|date=12 December 2017|accessdate=18 September 2019|archivedate=7 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707165017/https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl}}</ref> Marca 2018 je [[Turčija|Turčijo]] označil za del "trikotnika zla" poleg [[Iran|Irana]] in [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].<ref>{{Navedi novice|title=Iran dismisses Saudi talk of 'triangle of evil' as 'childish'|url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|work=Al-Monitor|date=8 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180311231041/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|archivedate=11 March 2018}}</ref><ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}</ref> Leta 2018 je izrazil svojo podporo judovski domovini [[Izrael|Izraelu]].<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince says Israelis have right to their own land|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|accessdate=25 June 2018|work=[[Reuters]]|date=3 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180614021921/https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|archivedate=14 June 2018}}</ref> To je prvič, da je višji savdski član kraljeve družine javno izrazil takšno stališče.<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince recognizes Israel's right to exist, talks up future ties|url=https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Times of Israel]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625214415/https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|archivedate=25 June 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Goldberg|first=Jeffrey|title=Saudi Crown Prince: Iran's Supreme Leader 'Makes Hitler Look Good|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Atlantic]]|date=2 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624213648/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|archivedate=24 June 2018}}</ref> Septembra 2019 je bin Salman obsodil načrte izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] o priključitvi vzhodnega dela zasedenega [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], znanega kot [[Dolina reke Jordan|Jordanska dolina]].<ref>{{Navedi novice|title=UN condemns Israeli PM's West Bank annexation plans|url=https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863|work=[[CBC News]]|date=11 September 2019|accessdate=18 September 2019|archivedate=11 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190911210919/https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863}}</ref> Savdska Arabija je pod vodstvom bin Salmana okrepila odnose z ruskim voditeljem [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Klippenstein|first=Ken|date=2022-02-23|title=Saudi-Russia Collusion Is Driving Up Gas Prices — and Worsening Ukraine Crisis|url=https://theintercept.com/2022/02/23/ukraine-russia-gas-prices-saudi-arabia-biden/|accessdate=2022-02-25|website=The Intercept|language=en-US}}</ref> Leta 2016 je bin Salman podpisal sporazum o sodelovanju z [[Rusija|Rusijo]] na svetovnih naftnih trgih.<ref name=":7" /> Potem ko je bil bin Salman obtožen umora Džamala Hašogdžija, je bil Putin eden redkih svetovnih voditeljev, ki je javno sprejel bin Salmana.<ref name=":9">{{Navedi novice|last=Kerr|first=Simeon|last2=Al-Atrush|first2=Samer|last3=England|first3=Andrew|date=2022-02-28|title=Gulf states' neutrality on Ukraine reflect deeper Russian ties|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/5e3b0998-705f-46c4-8010-9972b3c8a847|accessdate=2022-02-28}}</ref> Leta 2021 je bin Salman podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=How could the Ukraine crisis affect the Middle East? {{!}} DW {{!}} 16.02.2022|url=https://www.dw.com/en/how-could-the-ukraine-crisis-affect-the-middle-east/a-60802745|accessdate=2022-02-25|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> === Savdska naftna industrija === [[Slika:Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_(2018-06-14)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg/220px-Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg|sličica| Bin Salman z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] v Moskvi v Rusiji 14. junija 2018]] Savdska Arabija, največja proizvajalka [[Organizacija držav izvoznic nafte|OPEC]], ima druge največje zaloge nafte na svetu. 28. septembra 2021 se je svetovalec ameriškega predsednika [[Joe Biden|Joeja Bidna]] za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom v Savdski Arabiji, da bi razpravljala o visokih [[Cene nafte|cenah nafte]].<ref>{{Navedi novice|title=Top White House aide discussed oil prices with Saudi Arabia|url=https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/|work=Reuters|date=1 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026221825/https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/}}</ref> [[Svetovna energetska kriza 2021|Rekordno visoke cene energije]] je povzročilo svetovno povečanje povpraševanja, ko je svet zapustil gospodarsko recesijo, ki jo je povzročil COVID-19, zlasti zaradi velikega povpraševanja po energiji v Aziji.<ref>{{Navedi novice|title=Energy crunch: How high will oil prices climb?|url=https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb|work=Al-Jazeera|date=27 September 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028113744/https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Oil analysts predict a prolonged rally as OPEC resists calls to ramp up supply|url=https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html|work=CNBC|date=5 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026180630/https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=OPEC-Plus in Driver's Seat As Global Energy Crisis Intensifies|url=https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/|work=Natural Gas Intelligence|date=6 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028054901/https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/}}</ref> [[Odnosi med Rusijo in Savdsko Arabijo]] so se razvili pod Mohamedom bin Salmanom, kar je obema narodoma omogočilo združevanje pri odločitvah o izvozu nafte.<ref>{{Navedi novice|title=Exclusive: Saudi Arabia doubles second-quarter Russian fuel oil imports for power generation|url=https://www.reuters.com/business/energy/exclusive-saudi-arabia-doubles-q2-russian-fuel-oil-imports-power-generation-2022-07-14/|work=Reuters|date=15 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Putin discusses oil market with Saudi crown prince who hosted Biden last week|url=https://www.reuters.com/world/putin-saudi-crown-prince-underline-importance-opec-framework-kremlin-2022-07-21/|work=Reuters|date=21 July 2022}}</ref> == Avtoritarnost == Bin Salman vodi represivni avtoritarni režim v Savdski Arabiji. Aktivisti za človekove pravice in pravice žensk v Savdski Arabiji se redno soočajo z zlorabami in mučenjem s strani režima.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-10-01|title=Critics cite worsening Saudi repression two years after journalist's gruesome slaying|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying|accessdate=2021-07-18|website=Los Angeles Times|language=en-US|archivedate=6 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210806151419/https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying}}</ref> Kritike, novinarje in nekdanje insajderje mučijo in ubijajo.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Saudi Arabia Case Study {{!}} Understanding Transnational Repression|url=https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia|accessdate=2021-07-18|website=Freedom House|language=en|archivedate=18 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210718172141/https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia}}</ref> Režim se je lotil savdskih disidentov, ki se nahajajo v tujini, najbolj znanega [[Džamal Hašokdži|Jamala Hašogdžija]], kolumnista ''[[The Washington Post|The Washington Posta]]'', ki ga je režim umoril.<ref name=":2" /> Bin Salman je množične aretacije borcev za človekove pravice utemeljil kot nujne za izvedbo reform v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}</ref> Bin Salman je v času svojega vodenja vse bolj utrjeval oblast v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms "The High Cost of Change"]. ''Human Rights Watch''. 4 November 2019. [https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms Archived] from the original on 18 July 2021<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">18 July</span> 2021</span>.</cite></ref> Močno je omejil pooblastila [[Savdska verska policija|savdske verske policije]].<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMazzettiHubbard2016">Mazzetti, Mark; Hubbard, Ben (16 October 2016). [https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html "Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition"]. ''[[The New York Times]]''. p.&nbsp;A1. [https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html Archived] from the original on 16 October 2016<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 October</span> 2016</span>.</cite></ref> == Kontroverze == [[Slika:Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg/220px-Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|sličica| Protest v [[London|Londonu]] proti državniškemu obisku bin Salmana v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], 7. marec 2018]] [[Slika:Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_(40062275145).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e9/Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg/220px-Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg|sličica| Ameriški obrambni minister James Mattis z bin Salmanom, 22. marec 2018]] === Vera === Po besedah Davida Ottawaya iz [[Mednarodni center za učenjake Woodrowa Wilsona|Wilsonovega centra]] je bilo "od vseh" bin Salmanovih "domačih reform" najbolj "konsekventno" in "še posebej tvegano" njegovo delo, "ki postavlja na stranski tir vahabitske učenjake in pridigarje v kraljevini, ki še vedno vodijo milijone privržencev v državi in širše«.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}</ref> Bin Salmanovo vabilo "nenehnega toka zahodnih pevcev in pevk, skupin, plesalcev in celo ameriških rokobork", da nastopijo v Savdski Arabiji, je v popolnem nasprotju z verskimi konservativci, ki so "nenehno pridigali" proti takšnemu odpiranju kraljestva v "sekularno zahodno kulturo".<ref name="Ottaway-wilson-2021" /> Novinar [[Graeme C.A. Wood|Graeme Wood]] piše, "Je težko pretiravati, kako drastično bo to odrivanje islamskega prava spremenilo Savdsko Arabijo."<ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}</ref> ==== Omejitve verske policije ==== Leta 2016 je bin Salman sprejel ukrepe za drastično zmanjšanje pooblastil "Odbora za spodbujanje kreposti in preprečevanje slabosti" (CPVPV) oz. islamske verske policije.<ref name="arabnews">{{Navedi splet|url=http://www.arabnews.com/news/910016|title=Haia can't chase, arrest suspects|website=arabnews.com|accessdate=14 April 2016|date=14 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.google.com/books/edition/Islam_in_Saudi_Arabia/GQPhBwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PA66|page=66|last=Commins, David Dean|title=Islam in Saudi Arabia|publisher=I.B. Tauris|year=2015|isbn=9781848858015}}</ref>CPVPV-ju, ki je imel na tisoče policistov in pooblastila za aretacijo, pridržanje in zasliševanje osumljenih kršitve šeriata, je bilo prepovedano "zasledovati, zasliševati, zahtevati identifikacijo, aretirati in pridržati vsakogar, ki je osumljen zločin".<ref name="BASHRAHEEL-22-9-2019">{{Navedi novice|last=Bashraheel|first=Aseel|title=Rise and fall of the Saudi religious police|url=https://www.arabnews.com/node/1558176/saudi-arabia|accessdate=28 February 2021|agency=Arab News|date=22 September 2019}}</ref> ==== Spremembe v islamski teologiji ==== Bin Salman pravi, da je "V islamskem pravu vodja islamske ustanove ''wali al-amr'' <ref name="Brown-2019">{{Navedi časopis|last=Brown|first=Nathan J.|date=5 March 2019|title=Who or What Is the Wali al Amr: the Unposed Question|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3346372|ssrn=3346372|access-date=5 March 2022}}</ref> (arabsko: وَلِيّ الأمر), vladar. <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref> Medtem ko so se savdski vladarji "zgodovinsko držali proč od vere" in "izvajali" vprašanja teologije in verskega prava "velikobradim", tradicionalno konservativnim in ortodoksnim verskim učenjakom, ima bin Salman "diplomo iz prava na Univerzi kralja Sauda" in "hvali svoje znanje in prevlado nad kleriki," pravi novinar Wood. Je "verjetno edini voditelj v arabskem svetu, ki ve kaj o islamski epistemologiji in pravni praksi", pravi (sekularni) učenjak islamskega prava [[Bernard Haykel]]. V intervjuju, ki ga je 25. aprila 2021 predvajala televizija v Savdski Arabiji, je bin Salman kritiziral predanost savdskih verskih voditeljev [[Vahabizem|vahabitskim]] doktrinam "v jeziku, ki ga savdski monarh še nikoli ni uporabljal", in dejal, da "ni določenih šol mišljenja in ni nezmotljivih oseb«, in da bi [[Fatva|fatve]] »morale temeljiti na času, kraju in miselnosti, v kateri so bile izdane«, namesto da bi jih obravnavali kot nespremenljive.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOttaway2021">Ottaway, David (6 May 2021). [https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment "Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment"]. ''Wilson Center, Viewpoint Series''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref><blockquote>pojasnjeno, da [[Šeriatsko pravo|islamsko pravo]] temelji na dveh besedilnih virih: [[Koran|Koranu]] in [[Suna|suni]] ali na primeru preroka [[Mohamed|Mohameda]], zbranih v več deset tisočih fragmentih iz prerokovega življenja in izrekov. Nekatera pravila – ne veliko – izhajajo iz nedvoumne zakonodajne vsebine Korana, je dejal, in glede njih ne more storiti ničesar, tudi če bi hotel. Toda ti prerokovi izreki (imenovani hadis ), kot je pojasnil, nimajo vsi enake vrednosti kot pravni viri, in rekel je, da ga zavezuje le zelo majhno število, katerih zanesljivost je 1400 let kasneje neoporečna. Vsak drug vir islamskega prava, je dejal, je odprt za razlago - in zato ima pravico, da jih razlaga, kot se mu zdi primerno. Učinek tega manevra je, da se približno 95 odstotkov islamske zakonodaje vrže v peskovnik savdske zgodovine in pusti MBS svobodo, da počne, kar hoče. "Kratek je stik s tradicijo," je dejal Haykel. "Ampak on to počne na islamski način. Pravi, da je zelo malo stvari, ki so v islamu določene brez spora. To mu prepušča, da določi, kaj je v interesu muslimanske skupnosti. Če to pomeni odpiranje kinodvoran, dovoljenje turistom ali ženskam na plažah ob Rdečem morju, potem naj bo tako.« <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref></blockquote> === Odnosi z Donaldom Trumpom === Avgusta 2016 se je [[Donald Trump Jr.]] srečal z odposlancem, ki je zastopal Mohammeda bin Salmana in Mohammeda bin Zajeda iz [[Abu Dabi|Abu Dabija]]. Odposlanec je ponudil pomoč Trumpovi predsedniški kampanji.<ref name="nytimes">"[https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html Trump Jr. and Other Aides Met With Gulf Emissary Offering Help to Win Election] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180613204813/https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html|date=13 June 2018}}". ''The New York Times''. 19 May 2018.</ref> Na srečanju so sodelovali [[Joel Zamel]], [[Izrael|izraelski]] specialist za manipulacijo družbenih medijev, libanonsko-ameriški poslovnež [[George Nader (poslovnež)|George Nader]] in ustanovitelj [[Academi|Blackwater]] [[Erik Prince]].<ref>"[https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1 Trump Jr. met Gulf princes' emissary in 2016 who offered campaign help] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180520133603/https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1|date=20 May 2018}}". Reuters. 19 May 2018.</ref><ref name="nytimes" /> [[Slika:President_Trump_at_the_G20_(48162361462).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg/220px-President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] z bin Salmanom junija 2019]] Po Trumpovi izvolitvi je bila podpora bin Salmanu opisana kot eno redkih vprašanj, s katerimi sta se strinjala tekmeca Bele hiše [[Jared Kushner]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]].<ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}<cite class="citation magazine cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east "A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East"]. ''[[The New Yorker]]''. 9 April 2018. [https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east Archived] from the original on 9 August 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2018</span>.</cite></ref> Bin Salman je bil nato povabljen v [[Bela hiša|Belo hišo]] in deležen obravnave, ki jo diplomatski protokol običajno daje voditeljem tujih držav, medtem ko je bil takrat le namestnik prestolonaslednika.<ref name="kushner" /> Kasneje je branil prepoved potovanja Trumpove administracije za državljane sedmih večinsko muslimanskih držav in izjavil, da "Saudova Arabija ne verjame, da ta ukrep cilja na muslimanske države ali vero islam".<ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|date=20 May 2017|title=Saudi Arabia Has High Hopes for Trump|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404115332/https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/}}</ref> Kushner se je tudi vprašal, kako bi lahko ZDA podprle princa Mohameda v procesu nasledstva.<ref name="kushner">{{Navedi novice|work=[[New York Times]]|title=The Wooing of Jared Kushner: How the Saudis Got a Friend in the White House|date=8 December 2018|url=https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404151327/https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html}}</ref> Potem ko je bin Salman postal prestolonaslednik, naj bi Trump dejal: "Našega človeka smo postavili na vrh".<ref>{{Navedi novice|work=[[Al-Jazeera]]|title='We put our man on top', Trump said on MBS, book claims|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html|date=5 January 2018|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404125246/https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html}}</ref> Trump je sprva podpiral [[2017–19 Katarska diplomatska kriza|blokado Katarja pod vodstvom Savdske Arabije]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Donald Trump tweets support for blockade imposed on Qatar|date=6 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade|accessdate=4 April 2019|archivedate=2 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210202072311/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade}}</ref> kljub nasprotovanju državnega sekretarja [[Rex Tillerson|Rexa Tillersona]] in obrambnega ministra [[James Mattis|Jamesa Mattisa]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Qatar blockade exposes rifts in Trump administration's 'peculiar' foreign policy|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114059/https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy}}</ref> čeprav je pozneje spremenil svoje stališče.<ref>{{Navedi novice|date=9 April 2018|title=Qatar Charm Offensive Appears to Have Paid Off, U.S. Officials Say|url=https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html|work=[[New York Times]]|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404142758/https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html}}</ref> Bin Salman naj bi kasneje trdil, da je Kushner nudil obveščevalno pomoč domačim tekmecem bin Salmana med [[2017–19 Čistka v Savdski Arabiji|čistko v Savdski Arabiji (2017–2019)]]<ref>{{Navedi novice|work=[[The Intercept]]|title=Saudi Crown Prince Boasted That Jared Kushner Was "In His Pocket"|date=21 March 2018|url=https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404192553/https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/}}</ref>, ki ji je Trump osebno izrazil v podporo.<ref>{{Navedi novice|work=[[Reuters]]|date=7 November 2017|title=Trump praises Saudi purge, voices confidence in King, Crown Prince|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114058/https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM}}</ref> Trump in njegova administracija sta prav tako odločno podprla bin Salmana med globalnim odzivom po atentatu na Jamala Hašogdžija.<ref>{{Navedi novice|work=[[CNBC]]|title=Trump says US stands with Saudi Arabia despite journalist Khashoggi's killing|date=20 November 2018|url=https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114057/https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html}}</ref> === Odnosi z Bidnovo administracijo === [[Slika:President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries,_Egypt,_Iraq,_and_Jordan.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg/220px-President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim predsednikom [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] na vrhu GCC +3 v [[Džeda|Džedi]], Savdska Arabija, 16. julij 2022]] Leta 2019, v času Trumpove vlade, je [[Joe Biden]] kritiziral bin Salmana in ga opisal kot izgnanca zaradi umora savdskega novinarja [[Džamal Hašogdži|Džamala Hašogdžija]] leta 2018.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}</ref> Julija 2021, šest mesecev po Bidnovem predsedovanju, je bin Salmanov brat princ Khalid, namestnik savdskega obrambnega ministra, obiskal ZDA. To je bilo prvo srečanje med visokimi ameriškimi in savdskimi uradniki po umoru [[Džamal Hašogdži|Hašogdžija]].<ref>{{Navedi novice|last=Gardner|first=Frank|date=14 July 2021|title=Khashoggi murder: US softens towards Saudi leader|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786|work=BBC News|accessdate=17 November 2021|archivedate=17 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117141936/https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786}}</ref> Septembra 2021 se je Bidnov svetovalec za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom. Na srečanju je bin Salman na koncu kričal na Sullivana, potem ko je načel temo umora.<ref name=":8" /> Potem ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je Savdska Arabija zavrnila prošnje ZDA za povečanje [[Seznam držav po proizvodnji nafte|proizvodnje nafte]] in tako zmanjšala rusko vojno financiranje.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFCloud2022">Cloud, Stephen Kalin, Summer Said and David S. (19 April 2022). [https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578 "How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point"]. ''Wall Street Journal''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0099-9660 0099-9660]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 April</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|last=Lonas|first=Lexi|title=Saudi, UAE leaders declined calls with Biden amid Ukraine conflict: report|url=https://thehill.com/homenews/administration/597436-saudi-uae-leaders-declined-calls-with-biden-amid-ukraine-conflict|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|date=8 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Mohammed bin Salman Has Leverage on Biden—and Is Using It|url=https://foreignpolicy.com/2022/03/24/mohammed-bin-salman-saudi-ukraine-oil-biden-opec/|work=Foreign Policy|date=24 March 2022}}</ref> ''Wall Street Journal'' je aprila 2022 zapisal, da so ameriško-savdski odnosi na "najnižji točki v zadnjih desetletjih".<ref name=":8" /> Aprila 2022 je direktor CIA [[William Joseph Burns|William Burns]] odpotoval v Savdsko Arabijo, da bi se srečal z bin Salmanom in ga prosil, naj poveča proizvodnjo nafte v državi. Pogovarjala sta se tudi o nakupu savdskega orožja s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]].<ref>{{Navedi novice|title=Inside the Secret Meeting Between the CIA Director and Saudi Crown Prince|url=https://theintercept.com/2022/05/13/saudi-arabia-cia-secret-meeting-mohammed-bin-salman/|work=The Intercept|date=May 13, 2022}}</ref> === Prekinil vezi s Katarjem === Reuters je poročal, da je bin Salman rekel, da bi lahko bil spor s [[Katar|Katarjem]] dolgotrajen, in ga primerjal z [[Ameriški embargo proti Kubi|ameriškim embargom proti Kubi]], ki so ga uvedli pred 60 leti, vendar je zmanjšal njegov vpliv in zalivski emirat označil za "manjšega od ulice v [[Kairo|Kairu]]". Savdska Arabija, [[Združeni arabski emirati]], [[Egipt]] in [[Bahrajn]] so prekinili diplomatske in trgovinske povezave s Katarjem (junija 2017) ter prekinili zračne in ladijske poti z največjim svetovnim izvoznikom utekočinjenega zemeljskega plina, ki je dom [[Letalska baza Al Udeid|največje ameriške vojaške baze]] v regiji."<ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW "Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media"]. ''[[Reuters]]''. 7 March 2018. [https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW Archived] from the original on 20 December 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 December</span> 2018</span>.</cite></ref> === Odstop Saada Haririja === Novembra 2017 je bin Salman ob obisku Savdske Arabije libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]] pozval k odstopu. Bin Salman je verjel, da je Hariri v žepu [[Hezbolah|Hezbolaha]], ki ga podpira [[Iran]] in je glavna politična sila v [[Libanon|Libanonu]]. Hariri je bil na koncu izpuščen, vrnil se je v Libanon in razveljavil svoj odstop.<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBergen2018">Bergen, Peter (17 November 2018). [https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html "Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis"]. ''[[CNN]]''. [https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html Archived] from the original on 4 November 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">13 January</span> 2019</span>.</cite></ref> === Savdsko-kanadski spor === [[Chrystia Freeland]], [[Kanada|kanadska]] ministrica za zunanje zadeve, je 2. avgusta 2018 na Twitterju izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost Kanade zaradi nedavne aretacije [[Samar Badawi]], aktivistke za človekove pravice in sestre zaprtega savdskega blogerja [[Raif Badawi|Raifa Badawija]], ter pozvala k izpustitvi borcev za [[človekove pravice]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|title=Saudi Arabia expels Canadian ambassador, freezes trade in human rights dispute|last=Jon Gambrell|agency=Associated Press|work=Toronto Star|date=5 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180824092039/https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|archivedate=24 August 2018}}</ref> Kot odgovor na kritike Kanade je Savdska Arabija izgnala kanadskega veleposlanika in zamrznila trgovino s Kanado.<ref>{{Navedi novice|title='We don't have a single friend': Canada's Saudi spat reveals country is alone|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|work=The Guardian|date=11 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181022140408/https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|archivedate=22 October 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=U.S. refuses to back Canada in Saudi Arabia dispute|url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|work=The Globe and Mail|date=7 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181030034807/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|archivedate=30 October 2018}}</ref> ''[[Toronto Star]]'' je poročal, da je soglasje med analitiki pokazalo, da so dejanja, ki jih je sprejel bin Salman, "Opozorilo svetu - in savdskim aktivistom za človekove pravice - da se z njegovo Savdsko Arabijo ne gre šaliti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|title=On Saudi Arabia, Canada's stance is principled — but conflicted|website=Toronto Star|date=10 August 2018|accessdate=11 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810191845/https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|archivedate=10 August 2018}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_(30421982117).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]], 16. oktobra 2018]] [[Slika:Asiri_and_MbS.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Asiri_and_MbS.png/200px-Asiri_and_MbS.png|sličica|208x208_pik| [[Ahmad Asiri (general)|Ahmad Asiri]] (desno) in bin Salman (levo) leta 2016]] === Kitajska koncentracijska taborišča za muslimane === Februarja 2019 je bin Salman branil [[Ljudska republika Kitajska|kitajska]] [[Prevzgojna taborišča Xinjiang|prevzgojna taborišča Šindžjang]] za [[Ujguri|Ujgure]] in muslimane, rekoč, da "Ima Kitajska pravico do izvajanja protiterorističnih in deekstremizirajočih dejavnosti za svojo nacionalno varnost." Bin Salmanove izjave so bile deležne hudih kritik po vsem svetu.<ref name="xinjiang">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to put Uighur Muslims in concentration camps|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/|work=The Daily Telegraph|last=Ensor|first=Josie|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191114165603/https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman Defends China's Use of Concentration Camps for Muslims During Visit to Beijing|url=https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592|work=Newsweek|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=10 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191010075307/https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592}}</ref><ref name="camps">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defended China's imprisonment of a million Muslims in internment camps, giving Xi Jinping a reason to continue his 'precursors to genocide'|url=https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2|work=Business Insider|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190914053501/https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2}}</ref> [[Komunistična partija Kitajske|Kitajska komunistična partija]] je zaprla do 2&nbsp;milijonov [[Ujguri|Ujgurov]] in drugih pretežno [[Islam na Kitajskem|muslimanskih]] etničnih manjšin v severozahodni kitajski provinci [[Šindžjang]] v [[Koncentracijska taborišča|koncentracijskih taboriščih]], kjer naj bi bili podvrženi zlorabam in mučenju.<ref name="xinjiang" /><ref name="camps" /> [[Miqdaad Versi]], tiskovni predstavnik [[Muslimanski svet Britanije|Muslimanskega sveta Britanije]], je bin Salmanove pripombe označil za "gnusne" in obrambo "uporabe koncentracijskih taborišč proti ujgurskim muslimanom".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to fight 'terrorism'|url=https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html|work=al-Jazeera|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619044243/https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html}}</ref> === Vdor v telefon Jeffa Bezosa === Marca 2019 je [[Gavin de Becker]], strokovnjak za varnost, ki dela za [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]], obtožil Savdsko Arabijo, da je vdrla v Bezosov telefon.<ref name="Bond">{{Navedi novice|last=Bond|first=Shannon|title=Saudis hacked Amazon CEO's phone, says Bezos security chief|url=https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1|work=[[Financial Times]]|date=31 March 2019|accessdate=2 March 2021|archivedate=31 March 2019|archiveurl=https://archive.today/20190331084626/https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1}}</ref> Bezos je bil lastnik ''The Washington Posta'', vodilni v podjetju [[Amazon.com|Amazon]] in takrat najbogatejši človek na svetu.<ref name="Bond" /> Januarja 2020 so bili s strani [[FTI Consulting]] objavljeni rezultati forenzične preiskave Bezosovega telefona. Podjetje je s "srednjo do visoko stopnjo zaupanja" zaključilo, da je bil Bezosov telefon napaden z večpredstavnostnim sporočilom, poslanim maja 2018 z računa [[WhatsApp]] bin Salmana, po katerem je telefon začel prenašati dramatično večje količine podatkov.<ref name="Zetter">{{Navedi novice|last=Zetter|first=Kim|last2=Cox|first2=Joseph|title=Here Is the Technical Report Suggesting Saudi Arabia's Prince Hacked Jeff Bezos' Phone|url=https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report|work=[[Motherboard (website)|Motherboard]]|date=23 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=28 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200628203123/https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report}}</ref> Poročilo kaže na posredne dokaze: prvič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz novembra 2018 vključuje sliko, ki spominja na žensko, s katero je imel Bezos afero, čeprav afera takrat ni bila javno znana; drugič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz februarja 2019 poziva Bezosa, naj ne verjame vsemu, potem ko je bil Bezos po telefonu obveščen o internetni kampanji proti njemu, ki so jo vodili Savdijci.<ref name="Zetter" /> Posebna poročevalca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] [[Agnès Callamard]] in [[David Kaye (akademik)|David Kaye]] sta se odzvala, da domnevni vdor nakazuje, da je bin Salman sodeloval "V prizadevanju, da bi vplival, če že ne utišal, poročanje ''Washington Posta'' o Savdski Arabiji".<ref name="PatrickJan22">{{Navedi novice|last=O'Neill|first=Patrick|title=UN calls for investigation of Saudis allegedly hacking Jeff Bezos|url=https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/|work=[[MIT Technology Review]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=12 May 2020|archiveurl=https://archive.today/20200512110318/https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/}}</ref> Izjavili so, da je domnevni vdor pomemben za vprašanje, ali je bin Salman vpleten v umor Džamala Hašogdžija, ki je delal za ''Washington Post''.<ref>{{Navedi novice|last=Bowman|first=Verity|title=Jeff Bezos phone hacking: UN calls for investigation after Saudi Crown Prince implicated|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/|work=[[The Daily Telegraph]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=17 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317154555/https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/}}</ref> === Okoljevarstvo === Pod bin Salmanovim vodstvom je Savdska Arabija lobirala za oslabitev globalnih sporazumov o zmanjšanju emisij ogljika.<ref name=":4">{{Navedi splet|date=2019-10-12|title=How real is Saudi Arabia's interest in renewable energy?|url=http://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy|accessdate=2021-10-09|website=the Guardian|language=en|archivedate=9 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211009165324/https://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy}}</ref> Na domačem področju ima Savdska Arabija izkušnje z drznimi napovedmi o okoljskih prizadevanjih, ki se ne obnesejo.<ref name=":4" /> === Aretacija Mohameda bin Najefa === Nekdanji prestolonaslednik [[Muhammad bin Najef|Mohamed bin Najef]] je bil aretiran 6. marca 2020, skupaj s svojim polbratom [[Nawwaf bin Nayef|Nawwafom bin Najefom]] in bratom kralja Salmana, princem [[Ahmed bin Abdulaziz|Ahmedom bin Abdulazizom]], in ju obtožili izdaje. Savdska vlada je trdila, da so princi poskušali strmoglaviti bin Salmana.<ref>{{Navedi novice|last=Summer Said|last2=Justin Scheck|last3=WarrenStrobel|title=Top Saudi Royal Family Members Detained|url=https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np/iBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share|accessdate=6 March 2020|work=Wall Street Journal|archivedate=30 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210330222422/https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np%2FiBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share}}</ref> === Domnevni poskus zastrupitve kralja Abdulaha === Leta 2021 je nekdanji savdski obveščevalni uradnik Saad al-Jabri v intervjuju za CBS povedal, da je bin Salman svojemu bratrancu, notranjemu ministru princu Muhammadu bin Najefu, omenil, da namerava leta 2014 ubiti kralja Abdulaha; to bi bin Salmanovemu očetu omogočilo prevzem prestola. Al-Jabri je bin Salmana označil za "Psihopata, morilca ... z neskončnimi viri, ki predstavlja grožnjo svojim ljudem, Američanom in planetu".<ref>{{Navedi novice|last=Pelley|first=Scott|title=Former Saudi official calls Mohammed bin Salman a "psychopath," says Saudi crown prince fears what he knows|url=https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/|work=CBS News|date=24 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025164247/https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/}}</ref> Princ je vse obtožbe zavrnil; savdsko veleposlaništvo je al-Jabrija označilo za "Diskreditiranega nekdanjega vladnega uradnika z dolgo zgodovino [izmišljevanja]".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince suggested killing King Abdullah, ex-official says|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931|work=BBC News|date=25 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025162918/https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931}}</ref> == Zasebno == [[Slika:2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_(2018-06-14)_29.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg/220px-2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg|sličica| Bin Salman z [[Nicolas Sarkozy|Nicolasom Sarkozyjem]], nekdanjim [[Predsednik Francije|predsednikom Francije]], in Juanom Carlosom Varelo, nekdanjim predsednikom Paname, na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnem prvenstvu]] v nogometu v Rusiji, 14. junija 2018]] 6. aprila 2008 se je bin Salman poročil s svojo prvo sestrično [[Sara bint Mashour|Saro bint Mašour]], hčerko svojega strica po očetovi strani [[Mashour bin Abdulaziz|Mašourja bin Abdulaziza]]. Princ Mohamed in princesa Sara imata pet otrok; prvi štirje so dobili ime po svojih starih starših, peti pa nosi ime po svojem pradedku kralju Abdulazizu, ustanovitelju Savdske Arabije.<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Ali|last=Al Ahmed|title=Reports of Saudi Crown Prince's Domestic Violence Emerge|url=https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/|accessdate=17 November 2020|work=GulfInstitute.org|date=16 March 2018|archivedate=27 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201127231255/https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Marko|last=Langer|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman: Reformer and hard-liner|url=http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|website=Deutsche Welle|accessdate=16 January 2018|date=5 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180117012656/http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|archivedate=17 January 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup|title=Mohammed bin Salman – the reformer behind Saudi Arabia's shakeup|work=FoxNews.com|first=Steve|last=Kurtz|date=15 March 2018|accessdate=27 May 2019|archivedate=25 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200325091013/https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup}}</ref> Leta 2022 je ''The Economist'' poročal, da je bin Salman vsaj enkrat [[Nasilje v družini|svojo ženo pretepel]] tako hudo, da je potrebovala zdravstveno oskrbo.<ref>{{Navedi novice|last=Pelham|first=Nicolas|date=28 July 2022|title=MBS: despot in the desert|work=[[The Economist]]|url=https://www.economist.com/1843/2022/07/28/mbs-despot-in-the-desert|accessdate=2022-07-28|issn=0013-0613}}</ref> Leta 2018 je bilo bin Salmanovo osebno neto premoženje ocenjeno na 3 milijarde ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|title=Prince Mohammed books out hotel to dine with Murdoch|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523172943/https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|archivedate=23 May 2018|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=4 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Leta 2015 je bin Salman od ruskega vodkaškega tajkuna [[Jurij Šefler|Jurija Šeflerja]] za 500 evrov.&nbsp;milijonov kupil v Italiji izdelano in na Bermudskih otokih registrirano jahto ''[[Serene (jahta)|Serene]]''.<ref name="30yearold">{{Navedi novice|title=A 30-year-old Saudi prince could jump-start the kingdom – or drive it off a cliff|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|work=The Washington Post|date=28 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160629211105/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|archivedate=29 June 2016}}</ref><ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Leta 2015 je v Franciji za več kot 300 dolarjev&nbsp;milijonov kupil [[Dvorec Ludvik XIV|Chateau Louis XIV]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|title=World's Most Expensive Home? Another Bauble for a Saudi Prince|work=The New York Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180321225713/https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|archivedate=21 March 2018|accessdate=28 March 2018}}</ref><ref name="Tele2017">{{Navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/|title=Pro-austerity Saudi prince buys world's most expensive home|last=Mulholland|first=Rory|date=16 December 2017|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|accessdate=24 May 2019|archivedate=24 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190524024908/https://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/}}</ref> Decembra 2017 je več virov poročalo, da je bin Salman prek svojega tesnega sodelavca princa [[Badr bin Abdullah bin Mohammed Al Farhan|Badra bin Abdulaha bin Mohameda Al Farhana]] kot posrednika kupil ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]; s prodajo novembra pri 450,3 $&nbsp;milijonov je postavil novo [[Seznam najdražjih umetniških slik|rekordno ceno za umetniško delo]].<ref name="WSJ_Salman">{{Navedi novice|last=Harris|first=Shane|last2=Crow|first2=Kelly|last3=Said|first3=Summer|title=Saudi Arabia's Crown Prince Identified as Buyer of Record-Breaking da Vinci|url=https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|accessdate=7 December 2017|work=The Wall Street Journal|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207192111/https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Meixler|first=Eli|title=The Mystery Buyer of a $450 Million Leonardo da Vinci Painting Was a Saudi Prince|url=http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|website=Fortune|accessdate=7 December 2017|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207140629/http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|title=Mystery Buyer of $450 Million 'Salvator Mundi' Was a Saudi Prince|work=The New York Times|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180417053427/https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|archivedate=17 April 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince|title=Mystery buyer of famed da Vinci is Saudi prince: Report|website=CBSNews.com|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180331181733/https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince/|archivedate=31 March 2018}}</ref> To poročilo so zanikali dražitelj [[Christie's]], veleposlaništvo Savdske Arabije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|title=Embassy Statement on Art Work Purchase|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of the Kingdom of Saudi Arabia|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328165325/https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|archivedate=28 March 2018}}</ref> in vlada [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], ki je objavila, da je dejanski lastnik slike.<ref name="thenational_1.682793">{{Navedi splet|url=https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|title=Louvre Abu Dhabi: UAE has acquired Da Vinci's Salvator Mundi|website=[[The National (Abu Dhabi)|The National]]|date=9 December 2017|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328230953/https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|archivedate=28 March 2018}}</ref> Natančna trenutna lokacija slike ni znana,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html|title=The $450 million question: Where is Leonardo da Vinci's 'Salvator Mundi'?|work=CNN.com|accessdate=8 July 2019|archivedate=8 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708114922/https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.insider.com/da-vinci-painting-salvator-mundi-history-2019-6|title=The $450 million Leonardo da Vinci painting that's said to be sitting on a Saudi prince's yacht was once bought for just $1,000. Here's how it took over the art world.|website=Insider.com|first=Amanda|last=Krause|date=June 12, 2019|accessdate=March 3, 2022}}</ref> saj od dražbe ni bila javno vidna. Domneva se, da je na Bin Salmanovi ''motorni jahti Serene'' morda slika ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]''. <ref name="Sharma">{{Navedi splet|url=https://luxurylaunches.com/transport/saudi-prince-mohammed-bin-salman-serene-megayacht.php|title=Saudi prince MBS bought this $400 million megayacht from a Russian Oligarch and immediately kicked him out.|quote=The 439 feet long vessel has two helipads, a submarine, and a nightclub. The royal has also hung a $450M painting in it.|date=April 28, 2022|accessdate=April 29, 2022|first=Neha Tandon|last=Sharma|publisher=Luxury launches}}</ref> Bin Salman je veliko potoval po svetu in se srečeval s politiki, poslovnimi voditelji in zvezdniki.<ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Junija 2016 je odpotoval v [[Silicijeva dolina|Silicijevo dolino]] in srečal ključne ljudi v ameriški visokotehnološki industriji, tudi z ustanoviteljem Facebooka [[Mark Zuckerberg|Markom Zuckerbergom]].<ref>{{Navedi novice|url=http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|title=Saudi's Deputy Crown Prince meets Facebook founder Mark Zuckerberg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170207112537/http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|archivedate=7 February 2017|work=Al Arabiya|date=22 June 2016|accessdate=23 April 2017}}</ref> V začetku leta 2018 je obiskal ZDA, kjer se je srečal s številnimi politiki, poslovneži in hollywoodskimi zvezdami, med drugim s takratnim predsednikom Trumpom, [[Bill Clinton|Billom]] in [[Hillary Clinton]], [[Henry Kissinger|Henryjem Kissingerjem]], [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]], [[George Walker Bush|Georgeom W. Bushom]], [[George H. W. Bush|Georgeom HW Bushom]], [[Bill Gates|Billom Gatesom]], z njim so se srečali tudi [[Jeff Bezos]], [[Oprah Winfrey]], [[Rupert Murdoch]], [[Richard Branson]], župan Los Angelesa [[Eric Garcetti]], [[Michael Douglas]], [[Morgan Freeman]] in [[Dwayne Johnson]].<ref name="independent">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|title=Saudi Arabia's Crown Prince Mohammed bin Salman toured Hollywood, Harvard and Silicon Valley on US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523102053/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|archivedate=23 May 2018|work=The Independent|date=7 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref><ref name="aljazeera">{{Navedi novice|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|title=MBS meets AIPAC, anti-BDS leaders during US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523100935/https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|archivedate=23 May 2018|work=Al Jazeera|date=29 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Trump je pohvalil svoj odnos z bin Salmanom.<ref>{{Navedi novice|title=Trump praises arms sales as he meets Saudi crown prince|url=https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|work=Financial Times|date=20 March 2018|accessdate=27 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624150438/https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|archivedate=24 June 2018}}</ref> Princ je obiskal tudi Veliko Britanijo, kjer se je srečal s premierko [[Theresa May|Thereso May]], kraljico [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeto II]]. in princem [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williamom, vojvodo Cambriškim]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-Mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|title=Saudi Crown Prince Mohammed Bin Salman meets Theresa May at Chequers on day two of UK state visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308172705/http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|archivedate=8 March 2018|work=The Independent|date=8 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> 25. decembra 2020 je bil v okviru nacionalnega načrta cepljenja proti COVID-19 [[Ministrstvo za zdravje (Saudova Arabija)|ministrstva za zdravje Savdske Arabije]] prikazan prestolonaslednik, kako prejema cepivo v videu, ki ga je objavila [[savdska tiskovna agencija]].<ref>{{Navedi splet|date=2020-12-25|title=Coronavirus: Saudi Arabia's Crown Prince gets COVID-19 vaccine|url=https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine|accessdate=2020-12-25|website=Al Arabiya|language=en|archivedate=25 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201225175158/https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine}}</ref> Decembra 2020 je bin Salman prek državnega premoženjskega sklada Savdske Arabije vložil denar v [[Take-Two Interactive]], [[Electronic Arts]] in Activision Blizzard. Naložbe so znašale 14,9 milijona delnic v Activision Blizzard, 7,4 milijona delnic v Electronic Arts in 3,9 milijona delnic v Take-Two Interactive. Bin Salman je izjavil, da je odraščal ob igranju video iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers|title=Saudi Wealth Fund Made $3.3 Billion Bet on Video-Game Makers|website=Bloomberg.com|last=Weiss|first=Miles|date=February 17, 2021|accessdate=February 19, 2021|archivedate=19 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210219200736/https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam sedanjih dedičev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://houseofsaud.com/saudi-royal-family-profiles/prince-mohammed-bin-salman-al-saud/}} * {{Navedi novice|last=Ben Hubbard|last2=Mark Mazzetti|last3=Eric Schmitt|url=https://www.nytimes.com/2017/07/18/world/middleeast/saudi-arabia-mohammed-bin-nayef-mohammed-bin-salman.html|title=Saudi King's Son Plotted Effort to Oust His Rival|work=The New York Times|date=18 July 2017}} * {{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/film/the-crown-prince-of-saudi-arabia/|title=The Crown Prince of Saudi Arabia|website=Frontline|publisher=PBS}} * {{C-SPAN|112871}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] m41k2eotxv2sjodknzj862ipnec38c8 5727227 5727225 2022-08-04T06:42:18Z Pv21 142817 Salman bin Abdul Aziz Al Saud wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|consort=da|image=Mohammad bin Salman October 2019 (cropped).jpg|caption=|alt=|succession=|reign=21. junij 2017–danes|reg-type=Kralj in premier|regent=[[Salman bin Abdul Aziz Al Saud|Salman]]|predecessor=[[Mohamed bin Najef]]|successor=|birth_date={{birth date and age|1985|08|31|df=y}}|birth_place=[[Riad]], [[Savdska Arabija]]|spouse={{marriage|[[Sara bint Mashour Al Saud]]|2008}}|issue={{plainlist| *Princ Salman *Princ Mašour *Princesa Fahda *Princesa Noura *Princ Abdulaziz }}|full name=Mohammed bin Salman bin Abdulaziz bin Abdul Rahman|house=[[Hiša Saudov|Saudi]]|father=[[Salman bin Abdul Aziz Al Saud|Salman]]|mother=[[Fahda bint Falah Al Hithlain]]}} '''Mohamed bin Salman Al Saud''' ({{Jezik-ar|محمد بن سلمان آل سعود}}, znan tudi kot '''MBS<ref>{{Navedi novice|url=https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|publisher=[[Office of the Director of National Intelligence]]|title=Assessing the Saudi Government's Role in the Killing of Jamal Khashoggi|date=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226180954/https://www.odni.gov/files/ODNI/documents/assessments/Assessment-Saudi-Gov-Role-in-JK-Death-20210226.pdf|archivedate=February 26, 2021}}</ref>''') [[Saudova Arabija|savdskoarabski]] [[politik]] in [[princ]]; * [[31. avgust]] [[1985]], [[Riad]], [[Savdska Arabija]]. Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja [[Salman bin Abdulaziz|Salmana bin Abdulaziza]] in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]]. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za ''[[De iure - de facto|dejanskega]]'' vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Najefa]] in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana. Bin Salman vlada v [[Avtoritarnost|avtoritarnem režimu]]. V [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]] ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za [[človekove pravice]], borci za [[pravice žensk]], novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje [[zunajsodni uboj|izvensodnih pobojev]] uporabljal skupino morilcev, znano kot [[Odred tigrov]]. Osebno je bil povezan z atentatom na [[Džamal Hašokdži|Džamala Hašogdžija]], savdskoarabskega kolumnista ''[[The Washington Post|Washington Posta]]'', ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za [[Posredovanje Savdske Arabije v Jemnu|savdskim bombnim napadom v Jemnu]], ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje [[Katarska diplomatska kriza|katarske diplomatske krize]], pridržanje libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]], začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni [[Vdiranje v telefon Jeffa Bezosa|vdor v telefon]] predsednika [[Amazon.com|Amazona]] [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]] in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020. Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo [[Pravice žensk v Savdski Arabiji|pravice žensk]], kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa [[Savdska vizija 2030|Saudi Vision 2030]] je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom. == Mladost == Mohammed bin Salman Al Saud se je rodil 31. avgusta 1985<ref>{{Navedi splet|title=Ministries|website=Royal Embassy of Saudi Arabia – Washington, D.C.|date=30 April 2003|url=https://www.saudiembassy.net/ministries|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201034447/https://www.saudiembassy.net/ministries|archivedate=1 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Who is Saudi Crown Prince Mohammed?|website=BBC News|date=6 November 2017|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171014071702/http://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-40354415|archivedate=14 October 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Simon|last=Tisdall|title=Mohammed bin Salman Al Saud: The young hothead who would be king|work=[[The Guardian]]|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026035820/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/25/mohammed-bin-salman-saudi-heir-young-hothead-with-ambitions|archivedate=26 October 2017}}</ref> princu [[Salman bin Abdulaziz|Salmanu bin Abdulazizu]] in njegovi tretji ženi,<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> [[Fahda bint Falah Al Hithlain|Fahdi bint Falah Al Hithlain]].<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref> Fahda je vnukinja Rakana bin Hithlaina, ki je bil poglavar [[Ajman (pleme)|plemena Al Ajman]].<ref>{{Navedi novice|first=Mustafa|last=Al Labbad|title=The new Saudi power triangle|url=http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|accessdate=24 April 2017|work=Al Monitor|date=27 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170425120452/http://www.al-monitor.com/pulse/politics/2015/01/new-saudi-arabian-power-triangle.html|archivedate=25 April 2017}}</ref> Leta 1915 se je pleme Al Ajman pod [[Dhaydan bin Hithlain|Dhaydanovim]] vodstvom borilo proti Al Saudom, medtem je bil brat kralja Abdulaziza [[Saad bin Abdul Rahman]] ubit v [[Bitka pri Kanzanu|bitki pri Kanzanu]].<ref>{{Navedi novice|first=Karen Elliott|last=House|title=Profile of a Prince: Promise and Peril in bin Salman's Vision 2030|url=https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030|accessdate=2 September 2020|work=Belfer Center|date=27 April 2019|archivedate=23 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201023034141/https://www.belfercenter.org/publication/profile-prince-promise-and-peril-mohammed-bin-salmans-vision-2030}}</ref> Bin Salman je najstarejši med šestimi otroki svoje matere in je osmi otrok in sedmi sin svojega očeta.<ref name="ddk">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|title=Surprising Saudi Rises as a Prince Among Princes|url=https://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html|accessdate=29 October 2015|work=[[The New York Times]]|date=June 6, 2015|archivedate=6 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906075153/http://www.nytimes.com/2015/06/07/world/middleeast/surprising-saudi-rises-as-a-prince-among-princes.html}}</ref> Med njegovimi brati in sestrami sta [[Turki bin Salman]] in [[Khalid bin Salman]].<ref>{{Navedi časopis|last=Alexander Bligh|date=2018|title=Changes in the Domestic-Foreign Policies Relationship in the Saudi Context in the Wake of the Change of the Guard|url=https://doi.org/10.1080/21520844.2018.1450015|journal=The Journal of the Middle East and Africa|volume=9|issue=1|page=110|doi=10.1080/21520844.2018.1450015}}</ref> Princ Mohammed je diplomiral iz prava na [[Univerza kralja Sauda|univerzi King Saud]].<ref>{{Navedi splet|title=Council of Ministers: Membership|url=http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of Saudi Arabia, Washington DC|accessdate=25 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616222323/http://www.saudiembassy.net/about/Biographies-of-Ministers.aspx|archivedate=16 June 2011}}</ref> === Zgodnja kariera === Po diplomi na univerzi je bin Salman nekaj let preživel v zasebnem sektorju, nato je postal osebni pomočnik svojega očeta. Delal je kot svetovalec strokovne komisije, ki je delala za savdsko vlado.<ref>[https://web.archive.org/web/20151223142215/http://abutalhazahack.com/current-issues/middle-east/10-middle-east/106-profile-of-prince-mohammed-bin-salman-defense-minister-of-saudi-arabia Profile of Prince Mohammed bin Salman – Defense Minister of Saudi Arabia]. Retrieved 30 March 2015</ref> 15. decembra 2009, pri 24 letih, je vstopil v politiko kot posebni svetovalec svojega očeta, ko je bil ta guverner [[Provinca Riad|province Riad]].<ref>{{Navedi novice|title=HRH Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz to inaugurate Cityscape Riyadh 2011|url=http://www.ameinfo.com/279859.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111101222157/http://www.ameinfo.com/279859.html|archivedate=1 November 2011|accessdate=2 March 2013|work=AMEinfo.com|date=31 October 2011}}</ref> V tem času se je bin Salman začel vzpenjati z enega položaja na drugega, kot je bil generalni sekretar Konkurenčnega sveta Rijada, posebni svetovalec predsednika upravnega odbora Fundacije kralja Abdulaziza za raziskave in arhive ter član upravnega odbora skrbniki društva Albir v regiji Riad.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> Oktobra 2011 je prestolonaslednik [[sultan bin Abdulaziz]] umrl. Princ Salman je začel svoj vzpon na oblast in postal drugi podpredsednik vlade ter obrambni minister. Svojega sina Mohameda je postavil za osebnega svetovalca.<ref>{{Navedi novice|title=Prince Sultan arrives to Bahrain to attend Bahrain Grand Prix|url=http://www.bna.bh/portal/en/news/505092|accessdate=23 April 2012|agency=Bahrain News Agency|date=22 April 2012|archivedate=27 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130927234541/http://www.bna.bh/portal/en/news/505092}}</ref> ==== Šef sodišča ==== Junija 2012 je umrl prestolonaslednik [[Nayef bin Abdulaziz]]. Mohammed bin Salman se je povzpel na drugo mesto v državni hierarhiji, saj je njegov oče postal novi prestolonaslednik in prvi namestnik premierja. Kmalu je začel politični prostor predelovati po svoji podobi. 2. marca 2013 je bil vodja dvora prestolonaslednika, kjer je nasledil [[Saud bin Nayef|Saud bin Nayefa]], ki je bil imenovan za guvernerja vzhodne province. Dobil je tudi čin ministra.<ref>{{Navedi novice|title=Leadership's trust in me is my motivation – Muhammad|url=http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140820001643/http://www.saudigazette.com.sa/index.cfm?method=home.regcon&contentid=20130303155193|archivedate=20 August 2014|accessdate=2 March 2013|work=[[Saudi Gazette]]|date=3 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed appointed president of crown prince court|url=http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archiveurl=https://archive.today/20130411182710/http://saudibiznews.com/business/item/1290-prince-mohammed-bin-salman-bin-abdulaziz-as-president-of-crown-prince-court|archivedate=11 April 2013|accessdate=2 March 2013|work=Saudi Business News|date=2 March 2013}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman appointed Special Advisor to Crown Prince|url=http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|accessdate=12 April 2013|work=Asharq Alawsat|date=3 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130311121018/http://www.aawsat.net/2013/03/article55294575|archivedate=11 March 2013}}</ref> 25. aprila 2014 je bil bin Salman imenovan za državnega ministra.<ref name="misk">{{Navedi splet|title=Chairman of the Board|url=http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150128114507/http://www.misk.org.sa/mohammed-bin-salman?lang=en|archivedate=28 January 2015|website=MISK.org.sa|publisher=[[MISK Foundation]]|accessdate=25 January 2015}}</ref> == Vzpon na oblast == [[Slika:Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_(27633866176).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_%2827633866176%29.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Mohammed bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[John F. Kerry|Johnom Kerryjem]] in [[Adel al-Jubeir|Adelom al-Jubeirjem]], 13. junij 2016]] 23. januarja 2015 je kralj Abdullah umrl in Salman se je povzpel na prestol. Bin Salman je bil imenovan za obrambnega ministra<ref>{{Navedi novice|title=Saudi King Abdullah passes away|url=http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|accessdate=23 January 2015|work=[[Al Arabiya]]|date=23 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150123191653/http://english.alarabiya.net/en/News/middle-east/2015/01/23/Saudi-King-Abdullah-passes-away.html|archivedate=23 January 2015}}</ref> in generalnega sekretarja kraljevega dvora. Poleg tega je ohranil položaj državnega ministra.<ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|title=Profile: Prince Mohammed bin Salman bin Abdulaziz Al Saud|website=[[Al Arabiya]]|date=27 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402133449/http://english.alarabiya.net/en/perspective/profiles/2015/01/27/Profile-Prince-Mohammed-bin-Salman-bin-Abdulaziz-Al-Saud.html|archivedate=2 April 2015|accessdate=28 February 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Anthony H.|last=Cordesman|title=Saudi Succession: The King Is Dead, Long Live the King|url=http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639|accessdate=26 January 2015|work=[[Newsweek]]|date=January 24, 2015|archivedate=26 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150126115854/http://www.newsweek.com/saudis-smooth-succession-king-dead-long-live-king-301639}}</ref> V Jemnu so politični nemiri (ki so se začeli stopnjevati leta 2011) hitro postali glavna težava za novoimenovanega obrambnega ministra, [[Hutijev upor v Jemnu|Hutiji]] so konec leta 2014 prevzeli nadzor nad severnim Jemnom, čemur je sledil odstop predsednika [[Abdrabbuh Mansur Hadi|Abdrabbuha Mansurja Hadija]] in njegove vlade. Bin Salmanova prva poteza kot ministra je bila mobilizacija pan-GCC koalicije za posredovanje po seriji samomorilskih bombnih napadov v Sani z zračnimi napadi na Hutije in uvedbo pomorske blokade.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951 Yemen profile – Timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160130182040/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14704951|date=30 January 2016}}, ''BBC'', 6 July 2017</ref> Marca 2015 je Savdska Arabija začela voditi koalicijo držav, ki so se povezale proti upornikom Houthi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|title=Saudi and Arab allies bomb Houthi positions in Yemen|website=[[Al Jazeera]]|date=26 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150326181207/http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2015/03/saudi-ambassador-announces-military-operation-yemen-150325234138956.html|archivedate=26 March 2015}}</ref> Medtem ko je obstajal dogovor med savdskimi princi, ki vodijo varnostne službe, glede nujnosti odziva na Hutijev zavzetje Sane, ki je jemensko vlado prisililo v izgnanstvo, je bin Salman sprožil intervencijo brez popolnega usklajevanja varnostnih služb. Savdski minister za nacionalno gardo princ [[Mutaib bin Abdullah|Mutaib bin Abdulah]], ki je bil zunaj države, je bil izključen iz operacij.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> Medtem ko je bin Salman vojno prodajal kot hitro zmago nad uporniki Houthi v Jemnu in način, kako ponovno postaviti predsednika Hadija na oblast, pa je postala dolga vojna izčrpavanja.<ref>{{Navedi novice|first=Bill|last=Law|title=The most dangerous man in the world?|url=https://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|work=[[The Independent]]|date=8 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615100155/http://www.independent.co.uk/voices/the-most-dangerous-man-in-the-world-a6803191.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Aprila 2015 je kralj Salman imenoval svojega nečaka [[Muhammad bin Nayef|Mohameda bin Nayefa]] za prestolonaslednika, svojega sina Mohameda bin Salmana pa za namestnika prestolonaslednika.<ref>{{Navedi novice|first=Samuel|last=Osborne|title=King Salman: The man in charge of the 'most dangerous man in the world'|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|work=[[The Independent]]|date=22 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170615135848/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/saudi-arabia-king-salman-the-man-behind-the-most-dangerous-man-in-the-world-a6827716.html|archivedate=15 June 2017}}</ref> Konec leta 2015 je bin Salman na srečanju med svojim očetom in ameriškim predsednikom [[Barack Obama|Barackom Obamo]] prekršil protokol in imel monolog, v katerem je kritiziral [[zunanja politika ZDA|zunanjo politiko Združenih držav Amerike]]. Ko je decembra 2015 napovedal protiteroristično vojaško zavezništvo islamskih držav, so nekatere vpletene države dejale, da se z njimi niso posvetovale.<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}</ref> [[Slika:Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud,_March_2017.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg/220px-Donald_Trump_meets_with_Mohammed_bin_Salman_bin_Abdulaziz_Al_Saud%2C_March_2017.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] govori z bin Salmanom, Washington, DC, 14. marca 2017]] Glede svoje vloge v vojaški intervenciji je bin Salman dal svoj prvi uradni intervju 4. januarja 2016 za ''[[The Economist]]'', ki ga je označil za "arhitekta vojne v Jemnu". Zanikal je naslov in pojasnil mehanizem institucij odločanja, ki so dejansko deležne intervencije, vključno s svetom za varnostne in politične zadeve, ministrstvom za zunanje zadeve s savdske strani. Dodal je, da so Hutiji oblast v jemenski prestolnici Sana uzurpirali že pred tem, ko je sam postal obrambni minister.<ref>{{Navedi novice|title=Transcript: Interview with Muhammad bin Salman|url=http://www.economist.com/saudi_interview|accessdate=11 January 2016|work=[[The Economist]]|date=6 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110130709/http://www.economist.com/saudi_interview|archivedate=10 January 2016}}</ref><ref name="arrogantsaudi">{{Navedi novice|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|work=The Independent|date=10 January 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> Kot odgovor na grožnjo [[Islamska država|Islamske države]] je bin Salman decembra 2015 ustanovil Islamsko vojaško koalicijo za boj proti terorizmu (IMCTC), islamsko zavezništvo proti terorizmu pod vodstvom Savdske Arabije.<ref>{{Navedi novice|first=Noah|last=Browning|first2=John|last2=Irish|date=15 December 2015|title=Saudi Arabia announces 34-state Islamic military alliance against terrorism|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|work=[[Reuters]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180608232158/https://www.reuters.com/article/us-saudi-security-idUSKBN0TX2PG20151215|archivedate=8 June 2018}}</ref> Prvo srečanje IMCTC je potekalo v Riadu novembra 2017, udeležili so se ga obrambni ministri in uradniki iz 41 držav.<ref>{{Navedi novice|first=Bethan|last=McKernan|date=27 November 2017|title=More than 40 Islamic countries just met and vowed to wipe terrorism off the map|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|work=[[The Independent]]|accessdate=5 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180318113139/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/islamic-countries-terrorism-destroy-isis-muslim-riyadh-saudi-arabia-iran-egypt-syria-lebanon-a8077986.html|archivedate=18 March 2018}}</ref> === Prestolonaslednik === 21. junija 2017 je kralj Salman kot prestolonaslednika odstavik bin Neyefa in na to mesto postavil Bin Salmana.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|title=Mohammed bin Salman named Saudi Arabia's crown prince|website=[[Al Jazeera]]|date=21 June 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170621091448/http://www.aljazeera.com/news/2017/06/saudi-arabia-appoints-king-salman-son-crown-prince-170621033707437.html|archivedate=21 June 2017}}</ref> Sprememba nasledstva je bila decembra 2015 napovedana z nenavadno odkritim in javnim dopisom, ki ga je objavila nemška [[Zvezna obveščevalna služba (Nemčija)|zvezna obveščevalna služba]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|title=Saudi Arabia 'destabilising Arab world', German intelligence warns|website=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|first=Justin|last=Huggler|date=2 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160109000950/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/saudiarabia/12029546/Saudi-Arabia-destabilising-Arab-world-German-intelligence-warns.html|archivedate=9 January 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|title=Prince Mohammed bin Salman: Naive, arrogant Saudi prince is playing with fire: German intelligence memo shows the threat from the kingdom's headstrong defence minister|first=Patrick|last=Cockburn|date=9 January 2016|work=[[The Independent]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160110132143/http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/prince-mohammed-bin-salman-naive-arrogant-saudi-prince-is-playing-with-fire-a6804481.html|archivedate=10 January 2016}}</ref> kar je nemška vlada pozneje zavrnila.<ref name="NYT rebukes">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|title=Germany Rebukes Its Own Intelligence Agency for Criticizing Saudi Policy|first=Alison|last=Smaledec|date=3 December 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170707214349/https://www.nytimes.com/2015/12/04/world/europe/germany-rebukes-its-own-intelligence-agency-for-criticizing-saudi-policy.html|archivedate=7 July 2017|work=[[The New York Times]]}}</ref> Na dan, ko je bin Salman postal prestolonaslednik, ga je ameriški predsednik [[Donald Trump]] poklical, da bi mu "čestital za njegovo nedavno povišanje". Trump in novi prestolonaslednik sta po navedbah [[Bela hiša|Bele hiše]] obljubila "tesno sodelovanje" pri varnostnih in gospodarskih vprašanjih, voditelja pa sta razpravljala tudi o potrebi po prekinitvi podpore [[Terorizem|terorizmu]], nedavnem diplomatskem sporu s [[Katar|Katarjem]] in prizadevanjih za varnost miru med Izraelom in Palestinci. <ref>{{Navedi splet|first=Jake|last=Miller|url=https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/|title=Trump congratulates newly-elevated Saudi Arabian crown prince|website=[[CBS News]]|date=June 21, 2017|accessdate=12 August 2019|archivedate=12 August 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190812164333/https://www.cbsnews.com/news/trump-congratulates-newly-elevated-saudi-arabian-crown-prince/}}</ref> Bin Salman je aprila 2017 za ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' povedal, da bi brez ameriškega kulturnega vpliva na Savdsko Arabijo "končali kot [[Severna Koreja]]."<ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|title=A young prince is reimagining Saudi Arabia. Can he make his vision come true?|first=David|last=Ignatius|date=20 April 2017|work=[[The Washington Post]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170710065344/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-young-prince-reimagines-saudi-arabia-can-he-make-his-vision-come-true/2017/04/20/663d79a4-2549-11e7-b503-9d616bd5a305_story.html|archivedate=10 July 2017}}</ref> === Čistka leta 2017 === Maja 2017 je bin Salman javno posvaril: "Potrjujem vam, nihče ne bo preživel v primeru korupcije – kdorkoli že je, tudi če je princ ali minister".<ref name="auto1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|title=The Saudi Purge Isn't Just a Power Grab|first=Peter|last=Waldman|first2=Glen|last2=Carey|website=[[Bloomberg Businessweek]]|date=9 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111224358/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-11-09/the-saudi-purge-isn-t-just-a-power-grab|archivedate=11 November 2017|accessdate=12 November 2017}}</ref> Novembra 2017 je ukazal hišni pripor za približno 200 bogatih poslovnežev in princev v [[Ritz-Carlton, Riad|hotelu Ritz Carlton v Riadu]].<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}</ref> 4. novembra 2017 je savdski tisk objavil aretacijo savdskega princa in milijarderja [[Al-Waleed bin Talal|Al-Waleeda bin Talala]], pogostega komentatorja novic v angleškem jeziku in glavnega delničarja [[Citi|Citija]], [[News Corp (2013–danes)|News Corpa]] in [[Twitter|Twitterja]], ter več kot 40 princev in ministrov po nalogu prestolonaslednika, in sicer zaradi obtožb korupcije in [[Pranje denarja|pranja denarja]].<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref> Med drugimi aretiranimi ali odpuščenimi v čistki so bili Mutaib bin Abdulah, vodja [[Nacionalna garda Savdske Arabije|nacionalne garde Savdske Arabije]]; [[Adel Fakeih]], minister za gospodarstvo in načrtovanje; in poveljnik savdskih pomorskih sil, admiral Abdullah bin Sultan bin Mohammed Al-Sultan.<ref name="Daily Sabah 2">{{Navedi novice|url=https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|title=Alwaleed bin Talal, two other billionaires tycoons among Saudi arrests|work=Daily Sabah|date=4 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171105032442/https://www.dailysabah.com/mideast/2017/11/05/alwaleed-bin-talal-two-other-billionaires-tycoons-among-saudi-arrests|archivedate=5 November 2017}}</ref><ref name="NYT">{{Navedi novice|first=David D.|last=Kirkpatrick|url=https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|title=Saudi Arabia Arrests 11 Princes, Including Billionaire Waleed bin Talal|work=[[The New York Times]]|date=November 4, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171108003504/https://www.nytimes.com/2017/11/04/world/middleeast/saudi-arabia-waleed-bin-talal.html|archivedate=8 November 2017}}</ref> Tisti, ki so bili aretirani v hotelu Ritz Carlton, so doživeli t. i. "noč pretepa".<ref name=":5">{{Navedi splet|date=2020-11-19|title='Night of the beating': details emerge of Riyadh Ritz-Carlton purge|url=http://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating|accessdate=2021-10-19|website=the Guardian|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019054642/https://www.theguardian.com/world/2020/nov/19/saudi-accounts-emerge-of-ritz-carlton-night-of-the-beating}}</ref> Večino so pretepli, nekatere pa privezali na stene v stresnih položajih kot del mučenja savdskih agentov.<ref name=":5" /> Zasliševalci so imeli malo podatkov o premoženju zaslišancev zunaj države, zato so želeli izvedeti več o njihovem imetju v tujini, medtem ko žrtve niso vedele, zakaj so bile pridržane.<ref name=":5" /> Pridržanim so grozili z izsiljevanjem.<ref name=":5" /> Na neki točki so zasliševalci žrtvam rekli, naj se obrnejo na svoje bančne menedžerje v [[Ženeva|Ženevi]] in drugod ter zahtevajo velike vsote denarja in bili presenečeni zaradi svoje nestrokovnosti, da sredstva niso v celoti v gotovini.<ref name=":5" /> Švicarske banke so nekatere transakcije prepoznale kot pod [[Prisila|prisilo]] in nekatere od njih tudi ustavile.<ref name=":5" /> Postopki so tekli mimo prava, niti ni bilopogajanj o priznanju krivde.<ref name=":5" /> Ameriški uradniki so dejanja opisali kot "prisilo, zloraba in mučenje".<ref name=":6">{{Navedi splet|title=How Saudi Arabia's crown prince crushed his rivals at the Ritz|url=https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396|accessdate=2021-10-19|website=NBC News|language=en|archivedate=19 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211019042319/https://www.nbcnews.com/news/mideast/how-saudi-royal-crushed-his-rivals-shakedown-ritz-carlton-n930396}}</ref> Pripornikom so odrekali spanje, jim pokrivali glave in jih pretepli.<ref name=":6" /> Sedemnajst jih je bilo treba hospitalizirati.<ref name=":6" /> Po mnogih dneh so preostale pripornike premestili v [[zapor Al-Ha'ir]], nekaterim izpuščenim pa je prepovedano potovati v tujino.<ref name=":6" /> Trump je izrazil podporo potezi in tvitnil: "Zelo zaupam v kralja Salmana in prestolonaslednika Savdske Arabije, natančno vesta, kaj delata .... Nekateri od tistih, ki jih grobo obravnavajo, že leta 'molzejo' svojo državo!"<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/realDonaldTrump/status/927673257230327808|title=I have great confidence in King Salman and the Crown Prince of Saudi Arabia, they know exactly what they are doing....Some of those they are harshly treating have been 'milking' their country for years!|first=Donald J.|last=Trump|authorlink=Donald J. Trump|date=6 November 2017|website=[[Twitter]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110163051/https://twitter.com/realdonaldtrump/status/927673257230327808|archivedate=10 November 2017|accessdate=11 November 2017}}</ref> Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je nekaj dni po čistki obiskal Riad, je na vprašanje o čistki izjavil, da "to ni vloga predsednika in podobno ne bi pričakoval, da bi voditelj tuje države prišel in posegel v domače zadeve."<ref>{{Navedi novice|first=Abdullah|last=Al-Shihri|first2=Aya|last2=Batrawyi|url=http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|title=More than 200 detained in Saudi Arabia in $100 billion corruption sweep|date=October 25, 2017|work=[[Chicago Tribune]]|agency=[[Associated Press]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171111051249/http://www.chicagotribune.com/news/nationworld/ct-saudi-arabia-corruption-probe-20171109-story.html|archivedate=November 11, 2017|accessdate=November 11, 2017}}</ref> Savdska vlada je 30. januarja 2019 objavila poročilo dela protikorupcijskega odbora.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379|title=Statement by the Royal Court: Anti Corruption Committee Concludes Its Tasks The official Saudi Press Agency|website=spa.gov.sa|accessdate=25 February 2019|archivedate=31 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190131041054/https://www.spa.gov.sa/viewfullstory.php?lang=en&newsid=1880379#1880379}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html|title=Saudi king presented with final corruption crackdown report, $107 bln recovered|website=[[Al Arabiya]]|language=en|date=30 January 2019|accessdate=25 February 2019|archivedate=3 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190203151830/http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2019/01/30/Saudi-king-presented-with-final-corruption-crackdown-report-107-bln-recovered.html}}</ref> Glede na indeks zaznave korupcije Savdska Arabija počasi izboljšuje svoj javni sektor, medtem ko so številke za leto 2016 pokazale oceno 46, pri čemer 0 pomeni visoko korupcijo, indeks daje Savdski Arabiji oceno 49 v letu 2017 in 2018 ter 53 leta 2019, kar je najvišji rezultat, ki ga je doslej dosegla Savdska Arabija.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019 for New Zealand|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl|accessdate=February 15, 2021|website=Transparency.org|language=en|archivedate=18 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210318035040/https://www.transparency.org/en/cpi/2019/index/nzl}}</ref> == Administracija == Ideologija Bin Salmana je bila opisana kot [[Nacionalizem|nacionalistična]]<ref>{{Navedi novice|date=10 August 2018|work=[[The New York Times]]|title=Beating Up on Canada Again: the Canada Letter|url=https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|quote=Prince Mohammed is a Saudi nationalist|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812223505/https://www.nytimes.com/2018/08/10/world/canada/beating-up-on-canada-again-the-canada-letter.html|archivedate=12 August 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|title=Saudi Arabia's Dark Nationalism|date=2 June 2018|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181840/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/06/saudi-arabia-nationalism-driving-ban-salman/561845/|archivedate=12 August 2018}}</ref> in [[Populizem|populistična]]<ref>{{Navedi novice|work=Politico|title=Saudi Arabia's Populist King in Waiting|date=22 September 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|accessdate=23 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171124210619/https://www.politico.com/magazine/story/2017/11/22/saudi-arabias-populist-king-in-waiting-215857|archivedate=24 November 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=Financial Times|title=Saudi Arabia's corruption crackdown risks scaring off investors|date=30 January 2018|url=https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|quote=MbS, who also controls foreign and defence policy, has combined populism at home with hawkish nationalism abroad|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812213033/https://www.ft.com/content/300ff524-05a3-11e8-9650-9c0ad2d7c5b5|archivedate=12 August 2018}}</ref> s [[Konservatizem|konservativnim]] odnosom do politike ter [[Liberalizem|liberalnim]] stališčem do gospodarskih in socialnih vprašanj.<ref>{{Navedi novice|work=[[The Times]]|title=Heir's modernising vision risks conservative discontent|date=22 June 2017|quote=Prince Mohammed's vision is conservative in a political sense — he will be an autocratic king — but it is socially more liberal.|url=https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9|accessdate=12 August 2018|archivedate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812181814/https://www.thetimes.co.uk/article/heir-s-modernising-vision-risks-conservative-discontent-s0cwgjxm9}}</ref><ref name="Winkler_authoritarian">{{Navedi knjigo|first=Theodor|last=Winkler|title=The Dark Side of Globalization|publisher=LIT Verlag Münster|year=2018|page=192|quote=combines a more liberal economic and societal system with reinforced authoritarian rule}}</ref> Nanj so močno vplivala stališča njegovega nekdanjega svetovalca [[Saud al-Qahtani|Sauda al-Qahtanija]]<ref>{{Navedi novice|date=22 October 2018|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|title=How the man behind Khashoggi murder ran the killing via Skype|accessdate=10 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126084543/https://www.reuters.com/article/us-saudi-khashoggi-adviser-insight/how-the-man-behind-khashoggi-murder-ran-the-killing-via-skype-idUSKCN1MW2HA|archivedate=26 November 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|work=GQ|title=Spotlight: Inside the stricken court of crown prince Mohammed Bin Salman|date=27 December 2018|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman|accessdate=10 January 2019|archivedate=13 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190113153624/https://www.gq-magazine.co.uk/article/crown-prince-mohammed-bin-salman}}</ref> in prestolonaslednika Abu Dabija [[Mohammed bin Zayed|Mohameda bin Zayeda]].<ref name="Politico">{{Navedi novice|work=Politico|title=Meet the Two Princes Reshaping the Middle East|date=13 June 2017|url=https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|accessdate=12 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180703050404/https://www.politico.com/magazine/story/2017/06/13/saudi-arabia-middle-east-donald-trump-215254|archivedate=3 July 2018}}</ref><ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}</ref> Njegov stil vladanja je novinarka [[Rula Jebreal]] opisala kot izjemno brutalen, [[Džamal Hašokdži|Džamal Hašogdži]] in Theodor Winkler pa avtoritarnega.<ref name="Winkler_authoritarian" /> [[Slika:The_Prime_Minister,_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia,_Mohammed_bin_Salman,_at_G20_Summit_2016,_in_Hangzhou,_China_on_September_04,_2016.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/The_Prime_Minister%2C_Shri_Narendra_Modi_with_the_Deputy_Crown_Prince_of_Saudi_Arabia%2C_Mohammed_bin_Salman%2C_at_G20_Summit_2016%2C_in_Hangzhou%2C_China_on_September_04%2C_2016.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Bin Salman z indijskim premierjem [[Narendra Modi|Narendro Modijem]] na vrhu skupine G20 Hangzhou leta 2016]] Decembra 2017 je bin Salman kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da [[Združene države so priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela|priznajo Jeruzalem]] kot prestolnico Izraela.<ref>{{Navedi novice|title=Who's Speaking Out Against Trump's Jerusalem Move|url=https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl|work=J Street|date=12 December 2017|accessdate=18 September 2019|archivedate=7 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707165017/https://jstreet.org/experts-speak-trumps-jerusalem-move/#.XYFUQmYzWUl}}</ref> Marca 2018 je [[Turčija|Turčijo]] označil za del "trikotnika zla" poleg [[Iran|Irana]] in [[Muslimanska bratovščina|Muslimanske bratovščine]].<ref>{{Navedi novice|title=Iran dismisses Saudi talk of 'triangle of evil' as 'childish'|url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|work=Al-Monitor|date=8 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180311231041/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/03/iran-mbs-egypt-visit-triangle-evil-salman-reaction-turkey.html|archivedate=11 March 2018}}</ref><ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}</ref> Leta 2018 je izrazil svojo podporo judovski domovini [[Izrael|Izraelu]].<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince says Israelis have right to their own land|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|accessdate=25 June 2018|work=[[Reuters]]|date=3 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180614021921/https://www.reuters.com/article/us-saudi-prince-israel/saudi-crown-prince-says-israelis-have-right-to-their-own-land-idUSKCN1H91SQ|archivedate=14 June 2018}}</ref> To je prvič, da je višji savdski član kraljeve družine javno izrazil takšno stališče.<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince recognizes Israel's right to exist, talks up future ties|url=https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Times of Israel]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625214415/https://www.timesofisrael.com/saudi-crown-prince-recognizes-israels-right-to-exist-talks-up-future-ties/|archivedate=25 June 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Goldberg|first=Jeffrey|title=Saudi Crown Prince: Iran's Supreme Leader 'Makes Hitler Look Good|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|accessdate=25 June 2018|work=[[The Atlantic]]|date=2 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624213648/https://www.theatlantic.com/international/archive/2018/04/mohammed-bin-salman-iran-israel/557036/|archivedate=24 June 2018}}</ref> Septembra 2019 je bin Salman obsodil načrte izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] o priključitvi vzhodnega dela zasedenega [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], znanega kot [[Dolina reke Jordan|Jordanska dolina]].<ref>{{Navedi novice|title=UN condemns Israeli PM's West Bank annexation plans|url=https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863|work=[[CBC News]]|date=11 September 2019|accessdate=18 September 2019|archivedate=11 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190911210919/https://www.cbc.ca/news/world/saudi-arabia-israel-west-bank-jordan-valley-1.5278863}}</ref> Savdska Arabija je pod vodstvom bin Salmana okrepila odnose z ruskim voditeljem [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].<ref name=":7">{{Navedi splet|last=Klippenstein|first=Ken|date=2022-02-23|title=Saudi-Russia Collusion Is Driving Up Gas Prices — and Worsening Ukraine Crisis|url=https://theintercept.com/2022/02/23/ukraine-russia-gas-prices-saudi-arabia-biden/|accessdate=2022-02-25|website=The Intercept|language=en-US}}</ref> Leta 2016 je bin Salman podpisal sporazum o sodelovanju z [[Rusija|Rusijo]] na svetovnih naftnih trgih.<ref name=":7" /> Potem ko je bil bin Salman obtožen umora Džamala Hašogdžija, je bil Putin eden redkih svetovnih voditeljev, ki je javno sprejel bin Salmana.<ref name=":9">{{Navedi novice|last=Kerr|first=Simeon|last2=Al-Atrush|first2=Samer|last3=England|first3=Andrew|date=2022-02-28|title=Gulf states' neutrality on Ukraine reflect deeper Russian ties|work=Financial Times|url=https://www.ft.com/content/5e3b0998-705f-46c4-8010-9972b3c8a847|accessdate=2022-02-28}}</ref> Leta 2021 je bin Salman podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=How could the Ukraine crisis affect the Middle East? {{!}} DW {{!}} 16.02.2022|url=https://www.dw.com/en/how-could-the-ukraine-crisis-affect-the-middle-east/a-60802745|accessdate=2022-02-25|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> === Savdska naftna industrija === [[Slika:Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_(2018-06-14)_02.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg/220px-Vladimir_Putin_and_Mohammad_bin_Salman_%282018-06-14%29_02.jpg|sličica| Bin Salman z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] v Moskvi v Rusiji 14. junija 2018]] Savdska Arabija, največja proizvajalka [[Organizacija držav izvoznic nafte|OPEC]], ima druge največje zaloge nafte na svetu. 28. septembra 2021 se je svetovalec ameriškega predsednika [[Joe Biden|Joeja Bidna]] za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom v Savdski Arabiji, da bi razpravljala o visokih [[Cene nafte|cenah nafte]].<ref>{{Navedi novice|title=Top White House aide discussed oil prices with Saudi Arabia|url=https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/|work=Reuters|date=1 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026221825/https://www.reuters.com/business/white-house-said-top-aide-planned-discuss-oil-prices-with-saudi-arabia-2021-09-30/}}</ref> [[Svetovna energetska kriza 2021|Rekordno visoke cene energije]] je povzročilo svetovno povečanje povpraševanja, ko je svet zapustil gospodarsko recesijo, ki jo je povzročil COVID-19, zlasti zaradi velikega povpraševanja po energiji v Aziji.<ref>{{Navedi novice|title=Energy crunch: How high will oil prices climb?|url=https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb|work=Al-Jazeera|date=27 September 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028113744/https://www.aljazeera.com/economy/2021/9/27/energy-crunch-how-high-will-oil-prices-climb}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Oil analysts predict a prolonged rally as OPEC resists calls to ramp up supply|url=https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html|work=CNBC|date=5 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=26 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211026180630/https://www.cnbc.com/2021/10/05/oil-prices-analysts-see-a-prolonged-rally-as-opec-sticks-to-its-plan.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=OPEC-Plus in Driver's Seat As Global Energy Crisis Intensifies|url=https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/|work=Natural Gas Intelligence|date=6 October 2021|accessdate=26 October 2021|archivedate=28 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211028054901/https://www.naturalgasintel.com/opec-plus-in-drivers-seat-as-global-energy-crisis-intensifies/}}</ref> [[Odnosi med Rusijo in Savdsko Arabijo]] so se razvili pod Mohamedom bin Salmanom, kar je obema narodoma omogočilo združevanje pri odločitvah o izvozu nafte.<ref>{{Navedi novice|title=Exclusive: Saudi Arabia doubles second-quarter Russian fuel oil imports for power generation|url=https://www.reuters.com/business/energy/exclusive-saudi-arabia-doubles-q2-russian-fuel-oil-imports-power-generation-2022-07-14/|work=Reuters|date=15 July 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Putin discusses oil market with Saudi crown prince who hosted Biden last week|url=https://www.reuters.com/world/putin-saudi-crown-prince-underline-importance-opec-framework-kremlin-2022-07-21/|work=Reuters|date=21 July 2022}}</ref> == Avtoritarnost == Bin Salman vodi represivni avtoritarni režim v Savdski Arabiji. Aktivisti za človekove pravice in pravice žensk v Savdski Arabiji se redno soočajo z zlorabami in mučenjem s strani režima.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2020-10-01|title=Critics cite worsening Saudi repression two years after journalist's gruesome slaying|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying|accessdate=2021-07-18|website=Los Angeles Times|language=en-US|archivedate=6 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210806151419/https://www.latimes.com/world-nation/story/2020-10-01/critics-cite-worsening-saudi-repression-two-years-after-journalists-brutal-slaying}}</ref> Kritike, novinarje in nekdanje insajderje mučijo in ubijajo.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Saudi Arabia Case Study {{!}} Understanding Transnational Repression|url=https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia|accessdate=2021-07-18|website=Freedom House|language=en|archivedate=18 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210718172141/https://freedomhouse.org/report/transnational-repression/saudi-arabia}}</ref> Režim se je lotil savdskih disidentov, ki se nahajajo v tujini, najbolj znanega [[Džamal Hašokdži|Jamala Hašogdžija]], kolumnista ''[[The Washington Post|The Washington Posta]]'', ki ga je režim umoril.<ref name=":2" /> Bin Salman je množične aretacije borcev za človekove pravice utemeljil kot nujne za izvedbo reform v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}</ref> Bin Salman je v času svojega vodenja vse bolj utrjeval oblast v Savdski Arabiji.<ref name=":3">{{Navedi časopis|date=2019-11-04|title=The High Cost of Change|url=https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|url-status=live|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms|archive-date=18 July 2021|access-date=2021-07-18}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms "The High Cost of Change"]. ''Human Rights Watch''. 4 November 2019. [https://web.archive.org/web/20210718172138/https://www.hrw.org/report/2019/11/04/high-cost-change/repression-under-saudi-crown-prince-tarnishes-reforms Archived] from the original on 18 July 2021<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">18 July</span> 2021</span>.</cite></ref> Močno je omejil pooblastila [[Savdska verska policija|savdske verske policije]].<ref name="NYToct16">{{Navedi novice|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|accessdate=17 October 2016|work=[[The New York Times]]|date=October 16, 2016|page=A1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=16 October 2016}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFMazzettiHubbard2016">Mazzetti, Mark; Hubbard, Ben (16 October 2016). [https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html "Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition"]. ''[[The New York Times]]''. p.&nbsp;A1. [https://web.archive.org/web/20161016213234/http://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html Archived] from the original on 16 October 2016<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">17 October</span> 2016</span>.</cite></ref> == Kontroverze == [[Slika:Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg/220px-Bin_Salman_-_the_Butcher_of_Yemen.jpg|sličica| Protest v [[London|Londonu]] proti državniškemu obisku bin Salmana v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], 7. marec 2018]] [[Slika:Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_(40062275145).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e9/Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg/220px-Mohammad_bin_Salman_with_James_Mattis_in_Washington_-_2018_%2840062275145%29.jpg|sličica| Ameriški obrambni minister James Mattis z bin Salmanom, 22. marec 2018]] === Vera === Po besedah Davida Ottawaya iz [[Mednarodni center za učenjake Woodrowa Wilsona|Wilsonovega centra]] je bilo "od vseh" bin Salmanovih "domačih reform" najbolj "konsekventno" in "še posebej tvegano" njegovo delo, "ki postavlja na stranski tir vahabitske učenjake in pridigarje v kraljevini, ki še vedno vodijo milijone privržencev v državi in širše«.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}</ref> Bin Salmanovo vabilo "nenehnega toka zahodnih pevcev in pevk, skupin, plesalcev in celo ameriških rokobork", da nastopijo v Savdski Arabiji, je v popolnem nasprotju z verskimi konservativci, ki so "nenehno pridigali" proti takšnemu odpiranju kraljestva v "sekularno zahodno kulturo".<ref name="Ottaway-wilson-2021" /> Novinar [[Graeme C.A. Wood|Graeme Wood]] piše, "Je težko pretiravati, kako drastično bo to odrivanje islamskega prava spremenilo Savdsko Arabijo."<ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}</ref> ==== Omejitve verske policije ==== Leta 2016 je bin Salman sprejel ukrepe za drastično zmanjšanje pooblastil "Odbora za spodbujanje kreposti in preprečevanje slabosti" (CPVPV) oz. islamske verske policije.<ref name="arabnews">{{Navedi splet|url=http://www.arabnews.com/news/910016|title=Haia can't chase, arrest suspects|website=arabnews.com|accessdate=14 April 2016|date=14 April 2016}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.google.com/books/edition/Islam_in_Saudi_Arabia/GQPhBwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PA66|page=66|last=Commins, David Dean|title=Islam in Saudi Arabia|publisher=I.B. Tauris|year=2015|isbn=9781848858015}}</ref>CPVPV-ju, ki je imel na tisoče policistov in pooblastila za aretacijo, pridržanje in zasliševanje osumljenih kršitve šeriata, je bilo prepovedano "zasledovati, zasliševati, zahtevati identifikacijo, aretirati in pridržati vsakogar, ki je osumljen zločin".<ref name="BASHRAHEEL-22-9-2019">{{Navedi novice|last=Bashraheel|first=Aseel|title=Rise and fall of the Saudi religious police|url=https://www.arabnews.com/node/1558176/saudi-arabia|accessdate=28 February 2021|agency=Arab News|date=22 September 2019}}</ref> ==== Spremembe v islamski teologiji ==== Bin Salman pravi, da je "V islamskem pravu vodja islamske ustanove ''wali al-amr'' <ref name="Brown-2019">{{Navedi časopis|last=Brown|first=Nathan J.|date=5 March 2019|title=Who or What Is the Wali al Amr: the Unposed Question|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3346372|ssrn=3346372|access-date=5 March 2022}}</ref> (arabsko: وَلِيّ الأمر), vladar. <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref> Medtem ko so se savdski vladarji "zgodovinsko držali proč od vere" in "izvajali" vprašanja teologije in verskega prava "velikobradim", tradicionalno konservativnim in ortodoksnim verskim učenjakom, ima bin Salman "diplomo iz prava na Univerzi kralja Sauda" in "hvali svoje znanje in prevlado nad kleriki," pravi novinar Wood. Je "verjetno edini voditelj v arabskem svetu, ki ve kaj o islamski epistemologiji in pravni praksi", pravi (sekularni) učenjak islamskega prava [[Bernard Haykel]]. V intervjuju, ki ga je 25. aprila 2021 predvajala televizija v Savdski Arabiji, je bin Salman kritiziral predanost savdskih verskih voditeljev [[Vahabizem|vahabitskim]] doktrinam "v jeziku, ki ga savdski monarh še nikoli ni uporabljal", in dejal, da "ni določenih šol mišljenja in ni nezmotljivih oseb«, in da bi [[Fatva|fatve]] »morale temeljiti na času, kraju in miselnosti, v kateri so bile izdane«, namesto da bi jih obravnavali kot nespremenljive.<ref name="Ottaway-wilson-2021">{{Navedi časopis|last=Ottaway|first=David|date=6 May 2021|title=Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment|url=https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment|journal=Wilson Center, Viewpoint Series|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFOttaway2021">Ottaway, David (6 May 2021). [https://www.wilsoncenter.org/article/saudi-crown-prince-lambasts-his-kingdoms-wahhabi-establishment "Saudi Crown Prince Lambasts His Kingdom's Wahhabi Establishment"]. ''Wilson Center, Viewpoint Series''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref><blockquote>pojasnjeno, da [[Šeriatsko pravo|islamsko pravo]] temelji na dveh besedilnih virih: [[Koran|Koranu]] in [[Suna|suni]] ali na primeru preroka [[Mohamed|Mohameda]], zbranih v več deset tisočih fragmentih iz prerokovega življenja in izrekov. Nekatera pravila – ne veliko – izhajajo iz nedvoumne zakonodajne vsebine Korana, je dejal, in glede njih ne more storiti ničesar, tudi če bi hotel. Toda ti prerokovi izreki (imenovani hadis ), kot je pojasnil, nimajo vsi enake vrednosti kot pravni viri, in rekel je, da ga zavezuje le zelo majhno število, katerih zanesljivost je 1400 let kasneje neoporečna. Vsak drug vir islamskega prava, je dejal, je odprt za razlago - in zato ima pravico, da jih razlaga, kot se mu zdi primerno. Učinek tega manevra je, da se približno 95 odstotkov islamske zakonodaje vrže v peskovnik savdske zgodovine in pusti MBS svobodo, da počne, kar hoče. "Kratek je stik s tradicijo," je dejal Haykel. "Ampak on to počne na islamski način. Pravi, da je zelo malo stvari, ki so v islamu določene brez spora. To mu prepušča, da določi, kaj je v interesu muslimanske skupnosti. Če to pomeni odpiranje kinodvoran, dovoljenje turistom ali ženskam na plažah ob Rdečem morju, potem naj bo tako.« <ref name="Wood-power-Atlantic-3-2022">{{Navedi časopis|last=Wood|first=Graeme|date=3 March 2022|title=ABSOLUTE POWER|url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/|journal=The Atlantic|access-date=4 March 2022}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFWood2022">Wood, Graeme (3 March 2022). [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2022/04/mohammed-bin-salman-saudi-arabia-palace-interview/622822/ "ABSOLUTE POWER"]. ''The Atlantic''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">4 March</span> 2022</span>.</cite></ref></blockquote> === Odnosi z Donaldom Trumpom === Avgusta 2016 se je [[Donald Trump Jr.]] srečal z odposlancem, ki je zastopal Mohammeda bin Salmana in Mohammeda bin Zajeda iz [[Abu Dabi|Abu Dabija]]. Odposlanec je ponudil pomoč Trumpovi predsedniški kampanji.<ref name="nytimes">"[https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html Trump Jr. and Other Aides Met With Gulf Emissary Offering Help to Win Election] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180613204813/https://www.nytimes.com/2018/05/19/us/politics/trump-jr-saudi-uae-nader-prince-zamel.html|date=13 June 2018}}". ''The New York Times''. 19 May 2018.</ref> Na srečanju so sodelovali [[Joel Zamel]], [[Izrael|izraelski]] specialist za manipulacijo družbenih medijev, libanonsko-ameriški poslovnež [[George Nader (poslovnež)|George Nader]] in ustanovitelj [[Academi|Blackwater]] [[Erik Prince]].<ref>"[https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1 Trump Jr. met Gulf princes' emissary in 2016 who offered campaign help] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180520133603/https://www.reuters.com/article/us-usa-trump-election/trump-jr-met-gulf-princes-emissary-in-2016-who-offered-campaign-help-idUSKCN1IK0S1|date=20 May 2018}}". Reuters. 19 May 2018.</ref><ref name="nytimes" /> [[Slika:President_Trump_at_the_G20_(48162361462).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg/220px-President_Trump_at_the_G20_%2848162361462%29.jpg|sličica| Predsednik [[Donald Trump]] z bin Salmanom junija 2019]] Po Trumpovi izvolitvi je bila podpora bin Salmanu opisana kot eno redkih vprašanj, s katerimi sta se strinjala tekmeca Bele hiše [[Jared Kushner]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]].<ref name="Newyorker">{{Navedi revijo|date=9 April 2018|title=A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East|url=https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east|archive-date=9 August 2018|access-date=12 August 2018}}<cite class="citation magazine cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east "A Saudi Prince's Quest to Remake the Middle East"]. ''[[The New Yorker]]''. 9 April 2018. [https://web.archive.org/web/20180809023149/https://www.newyorker.com/magazine/2018/04/09/a-saudi-princes-quest-to-remake-the-middle-east Archived] from the original on 9 August 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">12 August</span> 2018</span>.</cite></ref> Bin Salman je bil nato povabljen v [[Bela hiša|Belo hišo]] in deležen obravnave, ki jo diplomatski protokol običajno daje voditeljem tujih držav, medtem ko je bil takrat le namestnik prestolonaslednika.<ref name="kushner" /> Kasneje je branil prepoved potovanja Trumpove administracije za državljane sedmih večinsko muslimanskih držav in izjavil, da "Saudova Arabija ne verjame, da ta ukrep cilja na muslimanske države ali vero islam".<ref>{{Navedi novice|work=[[The Atlantic]]|date=20 May 2017|title=Saudi Arabia Has High Hopes for Trump|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404115332/https://www.theatlantic.com/international/archive/2017/05/saudi-arabia-trump-iran-riyadh-salman/527463/}}</ref> Kushner se je tudi vprašal, kako bi lahko ZDA podprle princa Mohameda v procesu nasledstva.<ref name="kushner">{{Navedi novice|work=[[New York Times]]|title=The Wooing of Jared Kushner: How the Saudis Got a Friend in the White House|date=8 December 2018|url=https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404151327/https://www.nytimes.com/2018/12/08/world/middleeast/saudi-mbs-jared-kushner.html}}</ref> Potem ko je bin Salman postal prestolonaslednik, naj bi Trump dejal: "Našega človeka smo postavili na vrh".<ref>{{Navedi novice|work=[[Al-Jazeera]]|title='We put our man on top', Trump said on MBS, book claims|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html|date=5 January 2018|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404125246/https://www.aljazeera.com/news/2018/01/put-man-top-trump-mbs-book-claims-180105124054629.html}}</ref> Trump je sprva podpiral [[2017–19 Katarska diplomatska kriza|blokado Katarja pod vodstvom Savdske Arabije]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Donald Trump tweets support for blockade imposed on Qatar|date=6 June 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade|accessdate=4 April 2019|archivedate=2 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210202072311/https://www.theguardian.com/world/2017/jun/06/qatar-panic-buying-as-shoppers-stockpile-food-due-to-saudi-blockade}}</ref> kljub nasprotovanju državnega sekretarja [[Rex Tillerson|Rexa Tillersona]] in obrambnega ministra [[James Mattis|Jamesa Mattisa]],<ref>{{Navedi novice|work=[[The Guardian]]|title=Qatar blockade exposes rifts in Trump administration's 'peculiar' foreign policy|date=24 June 2017|url=https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114059/https://www.theguardian.com/us-news/2017/jun/24/qatar-blockade-trump-administration-foreign-policy}}</ref> čeprav je pozneje spremenil svoje stališče.<ref>{{Navedi novice|date=9 April 2018|title=Qatar Charm Offensive Appears to Have Paid Off, U.S. Officials Say|url=https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html|work=[[New York Times]]|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404142758/https://www.nytimes.com/2018/04/09/us/politics/qatar-trump-embargo-charm-offensive.html}}</ref> Bin Salman naj bi kasneje trdil, da je Kushner nudil obveščevalno pomoč domačim tekmecem bin Salmana med [[2017–19 Čistka v Savdski Arabiji|čistko v Savdski Arabiji (2017–2019)]]<ref>{{Navedi novice|work=[[The Intercept]]|title=Saudi Crown Prince Boasted That Jared Kushner Was "In His Pocket"|date=21 March 2018|url=https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404192553/https://theintercept.com/2018/03/21/jared-kushner-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman/}}</ref>, ki ji je Trump osebno izrazil v podporo.<ref>{{Navedi novice|work=[[Reuters]]|date=7 November 2017|title=Trump praises Saudi purge, voices confidence in King, Crown Prince|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114058/https://www.reuters.com/article/us-saudi-arrests-trump/trump-praises-saudi-purge-voices-confidence-in-king-crown-prince-idUSKBN1D62XM}}</ref> Trump in njegova administracija sta prav tako odločno podprla bin Salmana med globalnim odzivom po atentatu na Jamala Hašogdžija.<ref>{{Navedi novice|work=[[CNBC]]|title=Trump says US stands with Saudi Arabia despite journalist Khashoggi's killing|date=20 November 2018|url=https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html|accessdate=4 April 2019|archivedate=4 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404114057/https://www.cnbc.com/2018/11/20/trump-says-us-stands-with-saudi-arabia-despite-khashoggi-killing.html}}</ref> === Odnosi z Bidnovo administracijo === [[Slika:President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries,_Egypt,_Iraq,_and_Jordan.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg/220px-President_Joe_Biden_stands_with_leaders_of_the_GCC_countries%2C_Egypt%2C_Iraq%2C_and_Jordan.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim predsednikom [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] na vrhu GCC +3 v [[Džeda|Džedi]], Savdska Arabija, 16. julij 2022]] Leta 2019, v času Trumpove vlade, je [[Joe Biden]] kritiziral bin Salmana in ga opisal kot izgnanca zaradi umora savdskega novinarja [[Džamal Hašogdži|Džamala Hašogdžija]] leta 2018.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}</ref> Julija 2021, šest mesecev po Bidnovem predsedovanju, je bin Salmanov brat princ Khalid, namestnik savdskega obrambnega ministra, obiskal ZDA. To je bilo prvo srečanje med visokimi ameriškimi in savdskimi uradniki po umoru [[Džamal Hašogdži|Hašogdžija]].<ref>{{Navedi novice|last=Gardner|first=Frank|date=14 July 2021|title=Khashoggi murder: US softens towards Saudi leader|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786|work=BBC News|accessdate=17 November 2021|archivedate=17 November 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211117141936/https://www.bbc.com/news/world-middle-east-57760786}}</ref> Septembra 2021 se je Bidnov svetovalec za nacionalno varnost [[Jake Sullivan]] srečal z bin Salmanom. Na srečanju je bin Salman na koncu kričal na Sullivana, potem ko je načel temo umora.<ref name=":8" /> Potem ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, je Savdska Arabija zavrnila prošnje ZDA za povečanje [[Seznam držav po proizvodnji nafte|proizvodnje nafte]] in tako zmanjšala rusko vojno financiranje.<ref name=":8">{{Navedi novice|last=Cloud|first=Stephen Kalin, Summer Said and David S.|date=2022-04-19|title=How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578|accessdate=2022-04-20|issn=0099-9660}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFCloud2022">Cloud, Stephen Kalin, Summer Said and David S. (19 April 2022). [https://www.wsj.com/articles/how-u-s-saudi-relations-reached-the-breaking-point-11650383578 "How U.S.-Saudi Relations Reached the Breaking Point"]. ''Wall Street Journal''. [[Mednarodna standardna številka serijske publikacije|ISSN]]&nbsp;[//www.worldcat.org/issn/0099-9660 0099-9660]<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 April</span> 2022</span>.</cite></ref><ref>{{Navedi novice|last=Lonas|first=Lexi|title=Saudi, UAE leaders declined calls with Biden amid Ukraine conflict: report|url=https://thehill.com/homenews/administration/597436-saudi-uae-leaders-declined-calls-with-biden-amid-ukraine-conflict|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|date=8 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Mohammed bin Salman Has Leverage on Biden—and Is Using It|url=https://foreignpolicy.com/2022/03/24/mohammed-bin-salman-saudi-ukraine-oil-biden-opec/|work=Foreign Policy|date=24 March 2022}}</ref> ''Wall Street Journal'' je aprila 2022 zapisal, da so ameriško-savdski odnosi na "najnižji točki v zadnjih desetletjih".<ref name=":8" /> Aprila 2022 je direktor CIA [[William Joseph Burns|William Burns]] odpotoval v Savdsko Arabijo, da bi se srečal z bin Salmanom in ga prosil, naj poveča proizvodnjo nafte v državi. Pogovarjala sta se tudi o nakupu savdskega orožja s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]].<ref>{{Navedi novice|title=Inside the Secret Meeting Between the CIA Director and Saudi Crown Prince|url=https://theintercept.com/2022/05/13/saudi-arabia-cia-secret-meeting-mohammed-bin-salman/|work=The Intercept|date=May 13, 2022}}</ref> === Prekinil vezi s Katarjem === Reuters je poročal, da je bin Salman rekel, da bi lahko bil spor s [[Katar|Katarjem]] dolgotrajen, in ga primerjal z [[Ameriški embargo proti Kubi|ameriškim embargom proti Kubi]], ki so ga uvedli pred 60 leti, vendar je zmanjšal njegov vpliv in zalivski emirat označil za "manjšega od ulice v [[Kairo|Kairu]]". Savdska Arabija, [[Združeni arabski emirati]], [[Egipt]] in [[Bahrajn]] so prekinili diplomatske in trgovinske povezave s Katarjem (junija 2017) ter prekinili zračne in ladijske poti z največjim svetovnim izvoznikom utekočinjenega zemeljskega plina, ki je dom [[Letalska baza Al Udeid|največje ameriške vojaške baze]] v regiji."<ref name="turkeyqatar">{{Navedi novice|title=Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media|url=https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|work=[[Reuters]]|date=7 March 2018|accessdate=20 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW|archivedate=20 December 2018}}<cite class="citation news cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW "Saudi prince says Turkey part of 'triangle of evil': Egyptian media"]. ''[[Reuters]]''. 7 March 2018. [https://web.archive.org/web/20181220230405/https://www.reuters.com/article/us-saudi-turkey/saudi-prince-says-turkey-part-of-triangle-of-evil-egyptian-media-idUSKCN1GJ1WW Archived] from the original on 20 December 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 December</span> 2018</span>.</cite></ref> === Odstop Saada Haririja === Novembra 2017 je bin Salman ob obisku Savdske Arabije libanonskega premierja [[Saad Hariri|Saada Haririja]] pozval k odstopu. Bin Salman je verjel, da je Hariri v žepu [[Hezbolah|Hezbolaha]], ki ga podpira [[Iran]] in je glavna politična sila v [[Libanon|Libanonu]]. Hariri je bil na koncu izpuščen, vrnil se je v Libanon in razveljavil svoj odstop.<ref name="autogenerated1">{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|title=Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis|website=[[CNN]]|first=Peter|last=Bergen|date=17 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html|archivedate=4 November 2018|accessdate=13 January 2019}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFBergen2018">Bergen, Peter (17 November 2018). [https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html "Trump's uncritical embrace of MBS set the stage for Khashoggi crisis"]. ''[[CNN]]''. [https://web.archive.org/web/20181104054944/https://edition.cnn.com/2018/10/15/opinions/how-the-saudis-played-trump-bergen/index.html Archived] from the original on 4 November 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">13 January</span> 2019</span>.</cite></ref> === Savdsko-kanadski spor === [[Chrystia Freeland]], [[Kanada|kanadska]] ministrica za zunanje zadeve, je 2. avgusta 2018 na Twitterju izdala izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost Kanade zaradi nedavne aretacije [[Samar Badawi]], aktivistke za človekove pravice in sestre zaprtega savdskega blogerja [[Raif Badawi|Raifa Badawija]], ter pozvala k izpustitvi borcev za [[človekove pravice]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|title=Saudi Arabia expels Canadian ambassador, freezes trade in human rights dispute|last=Jon Gambrell|agency=Associated Press|work=Toronto Star|date=5 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180824092039/https://www.thestar.com/news/canada/2018/08/05/saudi-arabia-to-expel-canadian-ambassador-and-freeze-trade-in-human-rights-dispute.html|archivedate=24 August 2018}}</ref> Kot odgovor na kritike Kanade je Savdska Arabija izgnala kanadskega veleposlanika in zamrznila trgovino s Kanado.<ref>{{Navedi novice|title='We don't have a single friend': Canada's Saudi spat reveals country is alone|url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|work=The Guardian|date=11 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181022140408/https://www.theguardian.com/world/2018/aug/11/canada-saudi-arabia-support-us|archivedate=22 October 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=U.S. refuses to back Canada in Saudi Arabia dispute|url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|work=The Globe and Mail|date=7 August 2018|accessdate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181030034807/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-us-sidesteps-getting-involved-in-escalating-saudi-canada-dispute/|archivedate=30 October 2018}}</ref> ''[[Toronto Star]]'' je poročal, da je soglasje med analitiki pokazalo, da so dejanja, ki jih je sprejel bin Salman, "Opozorilo svetu - in savdskim aktivistom za človekove pravice - da se z njegovo Savdsko Arabijo ne gre šaliti".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|title=On Saudi Arabia, Canada's stance is principled — but conflicted|website=Toronto Star|date=10 August 2018|accessdate=11 August 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180810191845/https://www.thestar.com/opinion/star-columnists/2018/08/10/on-saudi-arabia-canadas-stance-is-principled-but-conflicted.html|archivedate=10 August 2018}}</ref> [[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_(30421982117).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_with_Saudi_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_%2830421982117%29.jpg|sličica| Bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]], 16. oktobra 2018]] [[Slika:Asiri_and_MbS.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Asiri_and_MbS.png/200px-Asiri_and_MbS.png|sličica|208x208_pik| [[Ahmad Asiri (general)|Ahmad Asiri]] (desno) in bin Salman (levo) leta 2016]] === Kitajska koncentracijska taborišča za muslimane === Februarja 2019 je bin Salman branil [[Ljudska republika Kitajska|kitajska]] [[Prevzgojna taborišča Xinjiang|prevzgojna taborišča Šindžjang]] za [[Ujguri|Ujgure]] in muslimane, rekoč, da "Ima Kitajska pravico do izvajanja protiterorističnih in deekstremizirajočih dejavnosti za svojo nacionalno varnost." Bin Salmanove izjave so bile deležne hudih kritik po vsem svetu.<ref name="xinjiang">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to put Uighur Muslims in concentration camps|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/|work=The Daily Telegraph|last=Ensor|first=Josie|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191114165603/https://www.telegraph.co.uk/news/2019/02/22/saudi-crown-prince-defends-chinas-right-put-uighur-muslims-concentration/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman Defends China's Use of Concentration Camps for Muslims During Visit to Beijing|url=https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592|work=Newsweek|date=22 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=10 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191010075307/https://www.newsweek.com/saudi-arabia-mohammad-bin-salman-defends-china-concentration-camps-muslims-1340592}}</ref><ref name="camps">{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defended China's imprisonment of a million Muslims in internment camps, giving Xi Jinping a reason to continue his 'precursors to genocide'|url=https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2|work=Business Insider|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=14 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190914053501/https://www.businessinsider.com/saudi-crown-prince-defends-china-oppression-of-muslims-in-xinjiang-mohammed-bin-salman-2019-2}}</ref> [[Komunistična partija Kitajske|Kitajska komunistična partija]] je zaprla do 2&nbsp;milijonov [[Ujguri|Ujgurov]] in drugih pretežno [[Islam na Kitajskem|muslimanskih]] etničnih manjšin v severozahodni kitajski provinci [[Šindžjang]] v [[Koncentracijska taborišča|koncentracijskih taboriščih]], kjer naj bi bili podvrženi zlorabam in mučenju.<ref name="xinjiang" /><ref name="camps" /> [[Miqdaad Versi]], tiskovni predstavnik [[Muslimanski svet Britanije|Muslimanskega sveta Britanije]], je bin Salmanove pripombe označil za "gnusne" in obrambo "uporabe koncentracijskih taborišč proti ujgurskim muslimanom".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince defends China's right to fight 'terrorism'|url=https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html|work=al-Jazeera|date=23 February 2019|accessdate=10 March 2019|archivedate=19 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190619044243/https://www.aljazeera.com/news/2019/02/saudi-crown-prince-defends-china-fight-terrorism-190223104647149.html}}</ref> === Vdor v telefon Jeffa Bezosa === Marca 2019 je [[Gavin de Becker]], strokovnjak za varnost, ki dela za [[Jeff Bezos|Jeffa Bezosa]], obtožil Savdsko Arabijo, da je vdrla v Bezosov telefon.<ref name="Bond">{{Navedi novice|last=Bond|first=Shannon|title=Saudis hacked Amazon CEO's phone, says Bezos security chief|url=https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1|work=[[Financial Times]]|date=31 March 2019|accessdate=2 March 2021|archivedate=31 March 2019|archiveurl=https://archive.today/20190331084626/https://www.ft.com/content/53a4861c-5359-11e9-91f9-b6515a54c5b1}}</ref> Bezos je bil lastnik ''The Washington Posta'', vodilni v podjetju [[Amazon.com|Amazon]] in takrat najbogatejši človek na svetu.<ref name="Bond" /> Januarja 2020 so bili s strani [[FTI Consulting]] objavljeni rezultati forenzične preiskave Bezosovega telefona. Podjetje je s "srednjo do visoko stopnjo zaupanja" zaključilo, da je bil Bezosov telefon napaden z večpredstavnostnim sporočilom, poslanim maja 2018 z računa [[WhatsApp]] bin Salmana, po katerem je telefon začel prenašati dramatično večje količine podatkov.<ref name="Zetter">{{Navedi novice|last=Zetter|first=Kim|last2=Cox|first2=Joseph|title=Here Is the Technical Report Suggesting Saudi Arabia's Prince Hacked Jeff Bezos' Phone|url=https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report|work=[[Motherboard (website)|Motherboard]]|date=23 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=28 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200628203123/https://www.vice.com/en_us/article/v74v34/saudi-arabia-hacked-jeff-bezos-phone-technical-report}}</ref> Poročilo kaže na posredne dokaze: prvič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz novembra 2018 vključuje sliko, ki spominja na žensko, s katero je imel Bezos afero, čeprav afera takrat ni bila javno znana; drugič, sporočilo bin Salmana Bezosu iz februarja 2019 poziva Bezosa, naj ne verjame vsemu, potem ko je bil Bezos po telefonu obveščen o internetni kampanji proti njemu, ki so jo vodili Savdijci.<ref name="Zetter" /> Posebna poročevalca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] [[Agnès Callamard]] in [[David Kaye (akademik)|David Kaye]] sta se odzvala, da domnevni vdor nakazuje, da je bin Salman sodeloval "V prizadevanju, da bi vplival, če že ne utišal, poročanje ''Washington Posta'' o Savdski Arabiji".<ref name="PatrickJan22">{{Navedi novice|last=O'Neill|first=Patrick|title=UN calls for investigation of Saudis allegedly hacking Jeff Bezos|url=https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/|work=[[MIT Technology Review]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=12 May 2020|archiveurl=https://archive.today/20200512110318/https://www.technologyreview.com/2020/01/22/276122/un-calls-for-investigation-of-saudis-allegedly-hacking-jeff-bezos/}}</ref> Izjavili so, da je domnevni vdor pomemben za vprašanje, ali je bin Salman vpleten v umor Džamala Hašogdžija, ki je delal za ''Washington Post''.<ref>{{Navedi novice|last=Bowman|first=Verity|title=Jeff Bezos phone hacking: UN calls for investigation after Saudi Crown Prince implicated|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/|work=[[The Daily Telegraph]]|date=22 January 2020|accessdate=2 March 2021|archivedate=17 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317154555/https://www.telegraph.co.uk/news/2020/01/22/saudi-crown-prince-implicated-jeff-bezos-phone-hacking-un-report/}}</ref> === Okoljevarstvo === Pod bin Salmanovim vodstvom je Savdska Arabija lobirala za oslabitev globalnih sporazumov o zmanjšanju emisij ogljika.<ref name=":4">{{Navedi splet|date=2019-10-12|title=How real is Saudi Arabia's interest in renewable energy?|url=http://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy|accessdate=2021-10-09|website=the Guardian|language=en|archivedate=9 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211009165324/https://www.theguardian.com/environment/2019/oct/12/how-real-saudi-arabia-interest-renewable-energy}}</ref> Na domačem področju ima Savdska Arabija izkušnje z drznimi napovedmi o okoljskih prizadevanjih, ki se ne obnesejo.<ref name=":4" /> === Aretacija Mohameda bin Najefa === Nekdanji prestolonaslednik [[Muhammad bin Najef|Mohamed bin Najef]] je bil aretiran 6. marca 2020, skupaj s svojim polbratom [[Nawwaf bin Nayef|Nawwafom bin Najefom]] in bratom kralja Salmana, princem [[Ahmed bin Abdulaziz|Ahmedom bin Abdulazizom]], in ju obtožili izdaje. Savdska vlada je trdila, da so princi poskušali strmoglaviti bin Salmana.<ref>{{Navedi novice|last=Summer Said|last2=Justin Scheck|last3=WarrenStrobel|title=Top Saudi Royal Family Members Detained|url=https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np/iBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share|accessdate=6 March 2020|work=Wall Street Journal|archivedate=30 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210330222422/https://www.wsj.com/articles/top-saudi-royal-family-members-detained-11583531033?emailToken=5b0e1876a7b137483b941197c6de2ed5oziXF4Y4uvOPAmtJctE7wg6ZeWQedU6ZmwH8r+IVYtgCoOKtMLJQcYvpxAsLl82gTLFT3ptRvKYbAyx2haJ72EjK0Np%2FiBbYz9HX3C67MW8%3D&reflink=article_copyURL_share}}</ref> === Domnevni poskus zastrupitve kralja Abdulaha === Leta 2021 je nekdanji savdski obveščevalni uradnik Saad al-Jabri v intervjuju za CBS povedal, da je bin Salman svojemu bratrancu, notranjemu ministru princu Muhammadu bin Najefu, omenil, da namerava leta 2014 ubiti kralja Abdulaha; to bi bin Salmanovemu očetu omogočilo prevzem prestola. Al-Jabri je bin Salmana označil za "Psihopata, morilca ... z neskončnimi viri, ki predstavlja grožnjo svojim ljudem, Američanom in planetu".<ref>{{Navedi novice|last=Pelley|first=Scott|title=Former Saudi official calls Mohammed bin Salman a "psychopath," says Saudi crown prince fears what he knows|url=https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/|work=CBS News|date=24 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025164247/https://www.cbsnews.com/news/mohammed-bin-salman-alleged-plot-saad-aljabri-60-minutes-2021-10-24/}}</ref> Princ je vse obtožbe zavrnil; savdsko veleposlaništvo je al-Jabrija označilo za "Diskreditiranega nekdanjega vladnega uradnika z dolgo zgodovino [izmišljevanja]".<ref>{{Navedi novice|title=Saudi crown prince suggested killing King Abdullah, ex-official says|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931|work=BBC News|date=25 October 2021|accessdate=25 October 2021|archivedate=25 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211025162918/https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-59032931}}</ref> == Zasebno == [[Slika:2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_(2018-06-14)_29.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg/220px-2018_FIFA_World_Cup_opening_ceremony_%282018-06-14%29_29.jpg|sličica| Bin Salman z [[Nicolas Sarkozy|Nicolasom Sarkozyjem]], nekdanjim [[Predsednik Francije|predsednikom Francije]], in Juanom Carlosom Varelo, nekdanjim predsednikom Paname, na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|svetovnem prvenstvu]] v nogometu v Rusiji, 14. junija 2018]] 6. aprila 2008 se je bin Salman poročil s svojo prvo sestrično [[Sara bint Mashour|Saro bint Mašour]], hčerko svojega strica po očetovi strani [[Mashour bin Abdulaziz|Mašourja bin Abdulaziza]]. Princ Mohamed in princesa Sara imata pet otrok; prvi štirje so dobili ime po svojih starih starših, peti pa nosi ime po svojem pradedku kralju Abdulazizu, ustanovitelju Savdske Arabije.<ref name="Al Jazeera 2016">{{Navedi splet|title=Profile: Crown Prince Mohammed bin Salman|website=Al Jazeera|date=21 June 2017|url=http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|accessdate=2 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170622125509/http://www.aljazeera.com/indepth/features/2017/06/profile-saudi-crown-prince-mohammed-bin-salman-170621130040539.html|archivedate=22 June 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Ali|last=Al Ahmed|title=Reports of Saudi Crown Prince's Domestic Violence Emerge|url=https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/|accessdate=17 November 2020|work=GulfInstitute.org|date=16 March 2018|archivedate=27 November 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201127231255/https://www.gulfinstitute.org/reports-of-saudi-crown-princes-domestic-violence-emerge/}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Marko|last=Langer|title=Saudi Arabia's Mohammed bin Salman: Reformer and hard-liner|url=http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|website=Deutsche Welle|accessdate=16 January 2018|date=5 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180117012656/http://www.dw.com/en/saudi-arabias-mohammed-bin-salman-reformer-and-hard-liner/a-40714307|archivedate=17 January 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup|title=Mohammed bin Salman – the reformer behind Saudi Arabia's shakeup|work=FoxNews.com|first=Steve|last=Kurtz|date=15 March 2018|accessdate=27 May 2019|archivedate=25 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200325091013/https://www.foxnews.com/world/mohammed-bin-salman-the-reformer-behind-saudi-arabias-shakeup}}</ref> Leta 2022 je ''The Economist'' poročal, da je bin Salman vsaj enkrat [[Nasilje v družini|svojo ženo pretepel]] tako hudo, da je potrebovala zdravstveno oskrbo.<ref>{{Navedi novice|last=Pelham|first=Nicolas|date=28 July 2022|title=MBS: despot in the desert|work=[[The Economist]]|url=https://www.economist.com/1843/2022/07/28/mbs-despot-in-the-desert|accessdate=2022-07-28|issn=0013-0613}}</ref> Leta 2018 je bilo bin Salmanovo osebno neto premoženje ocenjeno na 3 milijarde ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|title=Prince Mohammed books out hotel to dine with Murdoch|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523172943/https://www.smh.com.au/entertainment/movies/1-billion-and-one-arabian-nights-prince-mohammed-dines-with-murdoch-20180404-p4z7mp.html|archivedate=23 May 2018|work=[[The Sydney Morning Herald]]|date=4 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Leta 2015 je bin Salman od ruskega vodkaškega tajkuna [[Jurij Šefler|Jurija Šeflerja]] za 500 evrov.&nbsp;milijonov kupil v Italiji izdelano in na Bermudskih otokih registrirano jahto ''[[Serene (jahta)|Serene]]''.<ref name="30yearold">{{Navedi novice|title=A 30-year-old Saudi prince could jump-start the kingdom – or drive it off a cliff|url=https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|work=The Washington Post|date=28 June 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160629211105/https://www.washingtonpost.com/opinions/global-opinions/a-30-year-old-saudi-prince-could-jump-start-the-kingdom--or-drive-it-off-a-cliff/2016/06/28/ce669a3e-3c69-11e6-a66f-aa6c1883b6b1_story.html|archivedate=29 June 2016}}</ref><ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Leta 2015 je v Franciji za več kot 300 dolarjev&nbsp;milijonov kupil [[Dvorec Ludvik XIV|Chateau Louis XIV]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|title=World's Most Expensive Home? Another Bauble for a Saudi Prince|work=The New York Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180321225713/https://www.nytimes.com/2017/12/16/world/middleeast/saudi-prince-chateau.html|archivedate=21 March 2018|accessdate=28 March 2018}}</ref><ref name="Tele2017">{{Navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/|title=Pro-austerity Saudi prince buys world's most expensive home|last=Mulholland|first=Rory|date=16 December 2017|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|accessdate=24 May 2019|archivedate=24 May 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190524024908/https://www.telegraph.co.uk/news/2017/12/17/pro-austerity-saudi-prince-buys-worlds-expensive-home/}}</ref> Decembra 2017 je več virov poročalo, da je bin Salman prek svojega tesnega sodelavca princa [[Badr bin Abdullah bin Mohammed Al Farhan|Badra bin Abdulaha bin Mohameda Al Farhana]] kot posrednika kupil ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]'' [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]; s prodajo novembra pri 450,3 $&nbsp;milijonov je postavil novo [[Seznam najdražjih umetniških slik|rekordno ceno za umetniško delo]].<ref name="WSJ_Salman">{{Navedi novice|last=Harris|first=Shane|last2=Crow|first2=Kelly|last3=Said|first3=Summer|title=Saudi Arabia's Crown Prince Identified as Buyer of Record-Breaking da Vinci|url=https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|accessdate=7 December 2017|work=The Wall Street Journal|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207192111/https://www.wsj.com/articles/saudi-arabias-crown-prince-identified-as-buyer-of-record-breaking-da-vinci-1512674099|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Meixler|first=Eli|title=The Mystery Buyer of a $450 Million Leonardo da Vinci Painting Was a Saudi Prince|url=http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|website=Fortune|accessdate=7 December 2017|date=7 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171207140629/http://fortune.com/2017/12/06/da-vinci-painting-saudi-prince/|archivedate=7 December 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|title=Mystery Buyer of $450 Million 'Salvator Mundi' Was a Saudi Prince|work=The New York Times|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180417053427/https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/salvator-mundi-da-vinci-saudi-prince-bader.html|archivedate=17 April 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince|title=Mystery buyer of famed da Vinci is Saudi prince: Report|website=CBSNews.com|accessdate=30 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180331181733/https://www.cbsnews.com/news/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-buyer-saudi-prince/|archivedate=31 March 2018}}</ref> To poročilo so zanikali dražitelj [[Christie's]], veleposlaništvo Savdske Arabije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|title=Embassy Statement on Art Work Purchase|website=saudiembassy.net|publisher=Embassy of the Kingdom of Saudi Arabia|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328165325/https://www.saudiembassy.net/news/embassy-statement-art-work-purchase|archivedate=28 March 2018}}</ref> in vlada [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], ki je objavila, da je dejanski lastnik slike.<ref name="thenational_1.682793">{{Navedi splet|url=https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|title=Louvre Abu Dhabi: UAE has acquired Da Vinci's Salvator Mundi|website=[[The National (Abu Dhabi)|The National]]|date=9 December 2017|accessdate=28 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180328230953/https://www.thenational.ae/uae/heritage/louvre-abu-dhabi-uae-has-acquired-da-vinci-s-salvator-mundi-1.682793|archivedate=28 March 2018}}</ref> Natančna trenutna lokacija slike ni znana,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html|title=The $450 million question: Where is Leonardo da Vinci's 'Salvator Mundi'?|work=CNN.com|accessdate=8 July 2019|archivedate=8 July 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708114922/https://www.cnn.com/style/article/salvator-mundi-leonardo-da-vinci-whereabouts/index.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.insider.com/da-vinci-painting-salvator-mundi-history-2019-6|title=The $450 million Leonardo da Vinci painting that's said to be sitting on a Saudi prince's yacht was once bought for just $1,000. Here's how it took over the art world.|website=Insider.com|first=Amanda|last=Krause|date=June 12, 2019|accessdate=March 3, 2022}}</ref> saj od dražbe ni bila javno vidna. Domneva se, da je na Bin Salmanovi ''motorni jahti Serene'' morda slika ''[[Salvator Mundi (Leonardo)|Salvator Mundi]]''. <ref name="Sharma">{{Navedi splet|url=https://luxurylaunches.com/transport/saudi-prince-mohammed-bin-salman-serene-megayacht.php|title=Saudi prince MBS bought this $400 million megayacht from a Russian Oligarch and immediately kicked him out.|quote=The 439 feet long vessel has two helipads, a submarine, and a nightclub. The royal has also hung a $450M painting in it.|date=April 28, 2022|accessdate=April 29, 2022|first=Neha Tandon|last=Sharma|publisher=Luxury launches}}</ref> Bin Salman je veliko potoval po svetu in se srečeval s politiki, poslovnimi voditelji in zvezdniki.<ref name="auto">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|title=Rise of Saudi Prince Shatters Decades of Royal Tradition|first=Mark|last=Mazzetti|first2=Ben|last2=Hubbard|date=15 October 2016|work=[[The New York Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170201143701/https://www.nytimes.com/2016/10/16/world/rise-of-saudi-prince-shatters-decades-of-royal-tradition.html|archivedate=1 February 2017}}</ref> Junija 2016 je odpotoval v [[Silicijeva dolina|Silicijevo dolino]] in srečal ključne ljudi v ameriški visokotehnološki industriji, tudi z ustanoviteljem Facebooka [[Mark Zuckerberg|Markom Zuckerbergom]].<ref>{{Navedi novice|url=http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|title=Saudi's Deputy Crown Prince meets Facebook founder Mark Zuckerberg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170207112537/http://english.alarabiya.net/en/business/technology/2016/06/22/Saudi-s-Deputy-Crown-Prince-meets-Facebook-founder-Mark-Zuckerberg.html|archivedate=7 February 2017|work=Al Arabiya|date=22 June 2016|accessdate=23 April 2017}}</ref> V začetku leta 2018 je obiskal ZDA, kjer se je srečal s številnimi politiki, poslovneži in hollywoodskimi zvezdami, med drugim s takratnim predsednikom Trumpom, [[Bill Clinton|Billom]] in [[Hillary Clinton]], [[Henry Kissinger|Henryjem Kissingerjem]], [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]], [[George Walker Bush|Georgeom W. Bushom]], [[George H. W. Bush|Georgeom HW Bushom]], [[Bill Gates|Billom Gatesom]], z njim so se srečali tudi [[Jeff Bezos]], [[Oprah Winfrey]], [[Rupert Murdoch]], [[Richard Branson]], župan Los Angelesa [[Eric Garcetti]], [[Michael Douglas]], [[Morgan Freeman]] in [[Dwayne Johnson]].<ref name="independent">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|title=Saudi Arabia's Crown Prince Mohammed bin Salman toured Hollywood, Harvard and Silicon Valley on US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523102053/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/saudi-prince-mohammed-us-tour-hollywood-harvard-silicon-valley-dwayne-johnson-rupert-murdoch-oprah-a8293456.html|archivedate=23 May 2018|work=The Independent|date=7 April 2018|publisher=|accessdate=}}</ref><ref name="aljazeera">{{Navedi novice|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|title=MBS meets AIPAC, anti-BDS leaders during US visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180523100935/https://www.aljazeera.com/news/2018/03/mbs-meets-aipac-anti-bds-leaders-visit-180329091244300.html|archivedate=23 May 2018|work=Al Jazeera|date=29 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> Trump je pohvalil svoj odnos z bin Salmanom.<ref>{{Navedi novice|title=Trump praises arms sales as he meets Saudi crown prince|url=https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|work=Financial Times|date=20 March 2018|accessdate=27 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180624150438/https://www.ft.com/content/94204940-2c47-11e8-9b4b-bc4b9f08f381|archivedate=24 June 2018}}</ref> Princ je obiskal tudi Veliko Britanijo, kjer se je srečal s premierko [[Theresa May|Thereso May]], kraljico [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeto II]]. in princem [[Princ William, vojvoda Cambriški|Williamom, vojvodo Cambriškim]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-Mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|title=Saudi Crown Prince Mohammed Bin Salman meets Theresa May at Chequers on day two of UK state visit|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308172705/http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/saudi-crown-prince-theresa-may-meeting-mohammed-bin-salman-chequers-uk-state-visit-a8245741.html|archivedate=8 March 2018|work=The Independent|date=8 March 2018|publisher=|accessdate=}}</ref> 25. decembra 2020 je bil v okviru nacionalnega načrta cepljenja proti COVID-19 [[Ministrstvo za zdravje (Saudova Arabija)|ministrstva za zdravje Savdske Arabije]] prikazan prestolonaslednik, kako prejema cepivo v videu, ki ga je objavila [[savdska tiskovna agencija]].<ref>{{Navedi splet|date=2020-12-25|title=Coronavirus: Saudi Arabia's Crown Prince gets COVID-19 vaccine|url=https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine|accessdate=2020-12-25|website=Al Arabiya|language=en|archivedate=25 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201225175158/https://english.alarabiya.net/en/coronavirus/2020/12/25/Coronavirus-Saudi-Arabia-s-Crown-Prince-gets-COVID-19-vaccine}}</ref> Decembra 2020 je bin Salman prek državnega premoženjskega sklada Savdske Arabije vložil denar v [[Take-Two Interactive]], [[Electronic Arts]] in Activision Blizzard. Naložbe so znašale 14,9 milijona delnic v Activision Blizzard, 7,4 milijona delnic v Electronic Arts in 3,9 milijona delnic v Take-Two Interactive. Bin Salman je izjavil, da je odraščal ob igranju video iger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers|title=Saudi Wealth Fund Made $3.3 Billion Bet on Video-Game Makers|website=Bloomberg.com|last=Weiss|first=Miles|date=February 17, 2021|accessdate=February 19, 2021|archivedate=19 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210219200736/https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-16/saudi-wealth-fund-made-3-3-billion-bet-on-video-game-makers}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam sedanjih dedičev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://houseofsaud.com/saudi-royal-family-profiles/prince-mohammed-bin-salman-al-saud/}} * {{Navedi novice|last=Ben Hubbard|last2=Mark Mazzetti|last3=Eric Schmitt|url=https://www.nytimes.com/2017/07/18/world/middleeast/saudi-arabia-mohammed-bin-nayef-mohammed-bin-salman.html|title=Saudi King's Son Plotted Effort to Oust His Rival|work=The New York Times|date=18 July 2017}} * {{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/frontline/film/the-crown-prince-of-saudi-arabia/|title=The Crown Prince of Saudi Arabia|website=Frontline|publisher=PBS}} * {{C-SPAN|112871}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1985]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] qzy8ljwwksduc3vzy052rtdeonjpbwk Mohammed bin Salman 0 521947 5727066 2022-08-03T18:05:37Z Pv21 142817 Pv21 je premaknil(-a) stran [[Mohammed bin Salman]] na [[Mohamed bin Salman]]: slovenjen zapis wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mohamed bin Salman]] pj7pyod0myor1i4yen55lvlltuzxvkt Lončevina dogu 0 521948 5727075 2022-08-03T18:26:49Z Ljuba brank 92351 Ljuba brank je premaknila stran [[Lončevina dogu]] na [[Lončenina dogu]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lončenina dogu]] dmybw23td7whagh45qdub6whbx5gukm Lužiški Srb 0 521949 5727076 2022-08-03T18:26:52Z Romanm 13 preusmeritev na [[Lužiški Srbi]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lužiški Srbi]] ipgdsuvo8b1ow7zuyildz1ea4e78qv5 Djurdja Flere 0 521950 5727110 2022-08-03T18:54:28Z Romanm 13 preusmeritev na [[Djurdja Flerè]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Djurdja Flerè]] 4leop1sqftm4q95ieu9b4w26r5qs6jo Istrski ovčji sir 0 521951 5727118 2022-08-03T19:01:44Z Shabicht 3554 Nova stran z vsebino: {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22... wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] tcpd3cdspjcmda70e4vxzsjpg5wavz4 5727119 5727118 2022-08-03T19:02:48Z Shabicht 3554 /* Značilnosti */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] 5fju1k5y9txsuhkft46wylsf0mw7ji1 5727130 5727119 2022-08-03T19:12:42Z GeographieMan 179499 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] n16h3jhjtu88gkqinw5c4fwwkfzhxfu 5727131 5727130 2022-08-03T19:13:40Z Shabicht 3554 /* Značilnosti */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, ki nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] 1a9bcyuce53xtcwk3srx6h8kn8x58br 5727132 5727131 2022-08-03T19:18:31Z Shabicht 3554 /* Značilnosti */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] 0v00vcrunl1ec6otkdpfrh60clom4oc 5727134 5727132 2022-08-03T19:21:35Z Shabicht 3554 /* Značilnosti */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči), s 50 in več glavami. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] 5pimtjbkgonfm44nve7m6hywbwohszs 5727137 5727134 2022-08-03T19:30:20Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile prevsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] hhvvmx6s7eyyn8owro3zl7r21t5ik5o 5727138 5727137 2022-08-03T19:32:00Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac, so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] 4d8fu52mfpxgf01einklscgj689zsd1 5727147 5727138 2022-08-03T19:58:13Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] ovgrp96hm10pl9ksltotm2izsbkrp55 5727158 5727147 2022-08-03T20:43:07Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] cotg1bp217vnzcne5m5x8q8gv0mc7je 5727159 5727158 2022-08-03T20:44:13Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] rhpfebb7s6h0jf1uovu0gdq9nsi12hh 5727160 5727159 2022-08-03T20:49:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] b8okjf8gmxw0mlfj8r256a7wde8jxqp 5727163 5727160 2022-08-03T20:52:02Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] d5b5gfcximbczx0odaqgo5ggv4kjrnn 5727167 5727163 2022-08-03T21:02:49Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== {{Siri}} {{Istra}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] owb1a69pojolxod2h47si4qxvbobk1q 5727171 5727167 2022-08-03T21:09:09Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== * [https://madeinistra.org/stocarstvo/vedran-macan-opg-sir-istarske-ovce/ Vedran Macan: Sir istarske ovce] {{Siri}} {{Istra}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] 470ho26oehfevirza02jt9r0pfsihih 5727172 5727171 2022-08-03T21:10:09Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], V. Čutin, Trstenik, V. Orijule, M. Orijule, Sveti Petar, Ilovik, [[Susak]], Koludrac, V. Srakane, M. Srakane, [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== * [https://madeinistra.org/stocarstvo/vedran-macan-opg-sir-istarske-ovce/ Vedran Macan: Sir istarske ovce] {{ikona hr}} {{Siri}} {{Istra}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] sucb52jrxlapqp9nkwt9bjvonmlrr0d 5727174 5727172 2022-08-03T21:25:36Z Romanm 13 /* Proizvodnja */ [[Sveti Petar (otok)]], itd. wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], [[Ćutin Veli|V. Čutin]], [[Trstenik (Cres)|Trstenik]], [[Vele Orjule|V. Orijule]], [[Male Orjule|M. Orijule]], [[Sveti Petar (otok)|Sveti Petar]], [[Ilovik]], [[Susak]], [[Koludarac]], [[Vele Srakane|V. Srakane]], [[Male Srakane|M. Srakane]], [[Unije]], Zeča, [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== * [https://madeinistra.org/stocarstvo/vedran-macan-opg-sir-istarske-ovce/ Vedran Macan: Sir istarske ovce] {{ikona hr}} {{Siri}} {{Istra}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] luk9j0x2flbdn91agrix3ey3sc6aflt 5727175 5727174 2022-08-03T21:27:20Z Romanm 13 /* Geografsko območje proizvodnje */ [[Zeča]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotne enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], [[Ćutin Veli|V. Čutin]], [[Trstenik (Cres)|Trstenik]], [[Vele Orjule|V. Orijule]], [[Male Orjule|M. Orijule]], [[Sveti Petar (otok)|Sveti Petar]], [[Ilovik]], [[Susak]], [[Koludarac]], [[Vele Srakane|V. Srakane]], [[Male Srakane|M. Srakane]], [[Unije]], [[Zeča]], [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== * [https://madeinistra.org/stocarstvo/vedran-macan-opg-sir-istarske-ovce/ Vedran Macan: Sir istarske ovce] {{ikona hr}} {{Siri}} {{Istra}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] 3ejgsc8igqelqoob6ptie43o8v92q5v Medicinski razgledi 0 521952 5727183 2022-08-03T22:00:32Z GasperTonin 172606 Ustvaril sem stran medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi, ki letos praznuje 60. let svojega delovanja. wikitext text/x-wiki {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = [[Slika:Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg|sličica|alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. |Naslovnica znanstvene revije ''Medicinski razgledi''. ]] | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[članek|raziskovalni in pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija [[Medicinski razgledi]] je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar|prof. dr. Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje ugleden kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pa pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredniški postopek == [[Urednik|Uredniški postopek]] pri reviji ''Medicinski razgledi'' predvideva, da je vsak prispevek pred objavo pregledan najmanj sedemkrat. Prispevek ob prejetju v uredništvo sprejme in pregleda [[odgovorni urednik]], ki ga lahko sprejme ali zavrne njegovo objavo. Ob sprejetju v uredniški postopek je prispevek dodeljen uredniku, ki predlaga uredniške popravke, skrbi pa tudi za usklajevanje med [[avtor|avtorjem]], [[strokovna recenzija|recenzentom]], [[tehnični urednik|tehničnim urednikom]] in [[lektor|lektorjem]]. Po uredniških popravkih, ki se lahko dotikajo vsebine, mikro- in makrostrukture prispevka (s poudarkom na uporabi slovenske [[terminologija|terminologije]], [[kršitev avtorskih pravic|avtentičnosti]] in kakovosti vsebine ter tehničnih priporočilih revije), in uskladitvi delovne različice z avtorjem, [[anonimnost|anonimiziran]] prispevek pregleda še recenzent s primernega področja [[medicina|medicine]]. Recenzenta za vsak prispevek izbere odgovorni urednik, pri recenzentskem postopku pa se uredništvo drži načel [[strokovna recenzija|dvojno slepe recenzije]]. Po primerni recenzentski oceni in popravkih avtorjev prispevek pregledata še lektorja za slovenski in angleški jezik, nato pa je pripravljen za objavo v reviji. Vsak prispevek pred grafičnim prelomom uredniško pregleda tudi tehnični urednik, ki je zadolžen za posamezno številko revije. Po prelomu in grafičnem oblikovanju končni prispevek znova pregledajo urednik, tehnični urednik, avtor, odgovorni urednik in po presoji tehničnega urednika tudi [[navzkrižni urednik]] (angl. cross-check editor). == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo že več kot 300 [[urednik|urednikov]], ki so bili po [[selekcijski postopek|izbirnem postopku]] izbrani na polletnem razpisu za nove urednike. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. Uredništvo skrbi za kakovost uredniškega postopka s sestanki na dva tedna, [[izobraževanje|izobraževanji]] za urednike, sistemom [[mentorstvo|mentorstva]] in sistemom navzkrižnega pregleda prispevkov s [[Povratna informacija v organizaciji|povratno informacijo]]. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] * [[Gašper Tonin]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Uredništvo ''Medicinskih razgledov'' – danes in jutri.]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 73–76. 2022. * [[Zvonka Zupanič Slavec]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 9–17. 2022. * [[Saša Ilovar]], [[Ana Dovč]]: »[https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92 Društvo ''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj]«. ''ISIS'' 21/11, 92. 2012. [[Kategorija:Medicina]] [[Kategorija:Biomedicina]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] 6jwkqg7kcbv0gaxbu7wzzondjney0py 5727189 5727183 2022-08-03T22:14:12Z GasperTonin 172606 wikitext text/x-wiki {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = [[Slika:Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg|sličica|alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. |Naslovnica znanstvene revije ''Medicinski razgledi''. ]] | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[članek|raziskovalni in pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija [[Medicinski razgledi]] je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar|prof. dr. Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pa pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredniški postopek == [[Urednik|Uredniški postopek]] pri reviji ''Medicinski razgledi'' predvideva, da je vsak prispevek pred objavo pregledan najmanj sedemkrat. Prispevek ob prejetju v uredništvo sprejme in pregleda [[odgovorni urednik]], ki ga lahko sprejme ali zavrne njegovo objavo. Ob sprejetju v uredniški postopek je prispevek dodeljen uredniku, ki predlaga uredniške popravke, skrbi pa tudi za usklajevanje med [[avtor|avtorjem]], [[strokovna recenzija|recenzentom]], [[tehnični urednik|tehničnim urednikom]] in [[lektor|lektorjem]]. Po uredniških popravkih, ki se lahko dotikajo vsebine, mikro- in makrostrukture prispevka (s poudarkom na uporabi slovenske [[terminologija|terminologije]], [[kršitev avtorskih pravic|avtentičnosti]] in kakovosti vsebine ter tehničnih priporočilih revije), in uskladitvi delovne različice z avtorjem, [[anonimnost|anonimiziran]] prispevek pregleda še recenzent s primernega področja [[medicina|medicine]]. Recenzenta za vsak prispevek izbere odgovorni urednik, pri recenzentskem postopku pa se uredništvo drži načel [[strokovna recenzija|dvojno slepe recenzije]]. Po primerni recenzentski oceni in popravkih avtorjev prispevek pregledata še lektorja za slovenski in angleški jezik, nato pa je pripravljen za objavo v reviji. Vsak prispevek pred grafičnim prelomom uredniško pregleda tudi tehnični urednik, ki je zadolžen za posamezno številko revije. Po prelomu in grafičnem oblikovanju končni prispevek znova pregledajo urednik, tehnični urednik, avtor, odgovorni urednik in po presoji tehničnega urednika tudi [[navzkrižni urednik]] (angl. cross-check editor). == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo že več kot 300 [[urednik|urednikov]], ki so bili po [[selekcijski postopek|izbirnem postopku]] izbrani na polletnem razpisu za nove urednike. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. Uredništvo skrbi za kakovost uredniškega postopka s sestanki na dva tedna, [[izobraževanje|izobraževanji]] za urednike, sistemom [[mentorstvo|mentorstva]] in sistemom navzkrižnega pregleda prispevkov s [[Povratna informacija v organizaciji|povratno informacijo]]. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] * [[Gašper Tonin]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Uredništvo ''Medicinskih razgledov'' – danes in jutri.]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 73–76. 2022. * [[Zvonka Zupanič Slavec]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 9–17. 2022. * [[Saša Ilovar]], [[Ana Dovč]]: »[https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92 Društvo ''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj]«. ''ISIS'' 21/11, 92. 2012. [[Kategorija:Medicina]] [[Kategorija:Biomedicina]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] 55661hlqvipa4zq3pnkualms84ot4yv 5727213 5727189 2022-08-04T05:58:46Z Yerpo 8417 −[[Kategorija:Biomedicina]]; ±[[Kategorija:Medicina]]→[[Kategorija:Medicinska literatura]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = [[Slika:Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg|sličica|alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. |Naslovnica znanstvene revije ''Medicinski razgledi''. ]] | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[članek|raziskovalni in pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija [[Medicinski razgledi]] je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar|prof. dr. Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pa pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredniški postopek == [[Urednik|Uredniški postopek]] pri reviji ''Medicinski razgledi'' predvideva, da je vsak prispevek pred objavo pregledan najmanj sedemkrat. Prispevek ob prejetju v uredništvo sprejme in pregleda [[odgovorni urednik]], ki ga lahko sprejme ali zavrne njegovo objavo. Ob sprejetju v uredniški postopek je prispevek dodeljen uredniku, ki predlaga uredniške popravke, skrbi pa tudi za usklajevanje med [[avtor|avtorjem]], [[strokovna recenzija|recenzentom]], [[tehnični urednik|tehničnim urednikom]] in [[lektor|lektorjem]]. Po uredniških popravkih, ki se lahko dotikajo vsebine, mikro- in makrostrukture prispevka (s poudarkom na uporabi slovenske [[terminologija|terminologije]], [[kršitev avtorskih pravic|avtentičnosti]] in kakovosti vsebine ter tehničnih priporočilih revije), in uskladitvi delovne različice z avtorjem, [[anonimnost|anonimiziran]] prispevek pregleda še recenzent s primernega področja [[medicina|medicine]]. Recenzenta za vsak prispevek izbere odgovorni urednik, pri recenzentskem postopku pa se uredništvo drži načel [[strokovna recenzija|dvojno slepe recenzije]]. Po primerni recenzentski oceni in popravkih avtorjev prispevek pregledata še lektorja za slovenski in angleški jezik, nato pa je pripravljen za objavo v reviji. Vsak prispevek pred grafičnim prelomom uredniško pregleda tudi tehnični urednik, ki je zadolžen za posamezno številko revije. Po prelomu in grafičnem oblikovanju končni prispevek znova pregledajo urednik, tehnični urednik, avtor, odgovorni urednik in po presoji tehničnega urednika tudi [[navzkrižni urednik]] (angl. cross-check editor). == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo že več kot 300 [[urednik|urednikov]], ki so bili po [[selekcijski postopek|izbirnem postopku]] izbrani na polletnem razpisu za nove urednike. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. Uredništvo skrbi za kakovost uredniškega postopka s sestanki na dva tedna, [[izobraževanje|izobraževanji]] za urednike, sistemom [[mentorstvo|mentorstva]] in sistemom navzkrižnega pregleda prispevkov s [[Povratna informacija v organizaciji|povratno informacijo]]. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] * [[Gašper Tonin]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Uredništvo ''Medicinskih razgledov'' – danes in jutri.]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 73–76. 2022. * [[Zvonka Zupanič Slavec]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 9–17. 2022. * [[Saša Ilovar]], [[Ana Dovč]]: »[https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92 Društvo ''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj]«. ''ISIS'' 21/11, 92. 2012. [[Kategorija:Medicinska literatura]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] 3nr5w3dpzphd1fn1svxspo5bfxbai40 5727216 5727213 2022-08-04T06:01:50Z Yerpo 8417 [[WP:KOI]] wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg |alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[članek|raziskovalni in pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija [[Medicinski razgledi]] je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar|prof. dr. Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pa pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredniški postopek == [[Urednik|Uredniški postopek]] pri reviji ''Medicinski razgledi'' predvideva, da je vsak prispevek pred objavo pregledan najmanj sedemkrat. Prispevek ob prejetju v uredništvo sprejme in pregleda [[odgovorni urednik]], ki ga lahko sprejme ali zavrne njegovo objavo. Ob sprejetju v uredniški postopek je prispevek dodeljen uredniku, ki predlaga uredniške popravke, skrbi pa tudi za usklajevanje med [[avtor|avtorjem]], [[strokovna recenzija|recenzentom]], [[tehnični urednik|tehničnim urednikom]] in [[lektor|lektorjem]]. Po uredniških popravkih, ki se lahko dotikajo vsebine, mikro- in makrostrukture prispevka (s poudarkom na uporabi slovenske [[terminologija|terminologije]], [[kršitev avtorskih pravic|avtentičnosti]] in kakovosti vsebine ter tehničnih priporočilih revije), in uskladitvi delovne različice z avtorjem, [[anonimnost|anonimiziran]] prispevek pregleda še recenzent s primernega področja [[medicina|medicine]]. Recenzenta za vsak prispevek izbere odgovorni urednik, pri recenzentskem postopku pa se uredništvo drži načel [[strokovna recenzija|dvojno slepe recenzije]]. Po primerni recenzentski oceni in popravkih avtorjev prispevek pregledata še lektorja za slovenski in angleški jezik, nato pa je pripravljen za objavo v reviji. Vsak prispevek pred grafičnim prelomom uredniško pregleda tudi tehnični urednik, ki je zadolžen za posamezno številko revije. Po prelomu in grafičnem oblikovanju končni prispevek znova pregledajo urednik, tehnični urednik, avtor, odgovorni urednik in po presoji tehničnega urednika tudi [[navzkrižni urednik]] (angl. cross-check editor). == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo že več kot 300 [[urednik|urednikov]], ki so bili po [[selekcijski postopek|izbirnem postopku]] izbrani na polletnem razpisu za nove urednike. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. Uredništvo skrbi za kakovost uredniškega postopka s sestanki na dva tedna, [[izobraževanje|izobraževanji]] za urednike, sistemom [[mentorstvo|mentorstva]] in sistemom navzkrižnega pregleda prispevkov s [[Povratna informacija v organizaciji|povratno informacijo]]. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] * [[Gašper Tonin]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Uredništvo ''Medicinskih razgledov'' – danes in jutri.]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 73–76. 2022. * [[Zvonka Zupanič Slavec]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 9–17. 2022. * [[Saša Ilovar]], [[Ana Dovč]]: »[https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92 Društvo ''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj]«. ''ISIS'' 21/11, 92. 2012. [[Kategorija:Medicinska literatura]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] qejuovbibk5vhf8de6npgl3v1cxsfsa 5727267 5727216 2022-08-04T08:35:23Z A09090091 188929 slog wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg |alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[Raziskovalni članek|raziskovalni]] in [[Pregledni članek|pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija ''Medicinski razgledi'' je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredniški postopek == [[Urednik|Uredniški postopek]] pri reviji ''Medicinski razgledi'' predvideva, da je vsak prispevek pred objavo pregledan najmanj sedemkrat. Prispevek ob prejetju v uredništvo sprejme in pregleda [[odgovorni urednik]], ki ga lahko sprejme ali zavrne njegovo objavo. Ob sprejetju v uredniški postopek je prispevek dodeljen uredniku, ki predlaga uredniške popravke, skrbi pa tudi za usklajevanje med [[avtor|avtorjem]], [[strokovna recenzija|recenzentom]], [[tehnični urednik|tehničnim urednikom]] in [[lektor|lektorjem]]. Po uredniških popravkih, ki se lahko dotikajo vsebine, mikro- in makrostrukture prispevka (s poudarkom na uporabi slovenske [[terminologija|terminologije]], [[kršitev avtorskih pravic|avtentičnosti]] in kakovosti vsebine ter tehničnih priporočilih revije), in uskladitvi delovne različice z avtorjem, [[anonimnost|anonimiziran]] prispevek pregleda še recenzent s primernega področja [[medicina|medicine]]. Recenzenta za vsak prispevek izbere odgovorni urednik, pri recenzentskem postopku pa se uredništvo drži načel [[strokovna recenzija|dvojno slepe recenzije]]. Po primerni recenzentski oceni in popravkih avtorjev prispevek pregledata še lektorja za slovenski in angleški jezik, nato pa je pripravljen za objavo v reviji. Vsak prispevek pred grafičnim prelomom uredniško pregleda tudi tehnični urednik, ki je zadolžen za posamezno številko revije. Po postavitvi in grafičnem oblikovanju končni prispevek znova pregledajo urednik, tehnični urednik, avtor, odgovorni urednik in po presoji tehničnega urednika tudi [[navzkrižni urednik]]. == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo že več kot 300 [[urednik|urednikov]], ki so bili po [[selekcijski postopek|izbirnem postopku]] izbrani na polletnem razpisu za nove urednike. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. Uredništvo skrbi za kakovost uredniškega postopka s sestanki na dva tedna, [[izobraževanje|izobraževanji]] za urednike, sistemom [[mentorstvo|mentorstva]] in sistemom navzkrižnega pregleda prispevkov s [[Povratna informacija v organizaciji|povratno informacijo]]. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] * [[Gašper Tonin]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Uredništvo ''Medicinskih razgledov'' – danes in jutri.]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 73–76. 2022. * [[Zvonka Zupanič Slavec]]: »[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL]«. ''Medicinski razgledi'' 61/Suppl 1, 9–17. 2022. * [[Saša Ilovar]], [[Ana Dovč]]: »[https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92 Društvo ''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj]«. ''ISIS'' 21/11, 92. 2012. [[Kategorija:Medicinska literatura]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] 15w275dj41dgsmaticdjn8dzxrzwdaz 5727288 5727267 2022-08-04T10:01:43Z GasperTonin 172606 Po priporočilih uporabnika Yerpo in A09090091 sem izbrisal del o uredniškem postopku ter dodal še nekatere vire. wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg |alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[Raziskovalni članek|raziskovalni]] in [[Pregledni članek|pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija ''Medicinski razgledi'' je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo že več kot 300 [[urednik|urednikov]], ki so bili po [[selekcijski postopek|izbirnem postopku]] izbrani na polletnem razpisu za nove urednike. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. Uredništvo skrbi za kakovost uredniškega postopka s sestanki na dva tedna, [[izobraževanje|izobraževanji]] za urednike, sistemom [[mentorstvo|mentorstva]] in sistemom navzkrižnega pregleda prispevkov s [[Povratna informacija v organizaciji|povratno informacijo]]. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] {{Navedi revijo|title=Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL|date=2022-04-02|magazine=Medicinski razgledi (Študentski medicinski raziskovalni kongres ob 60-letnici)|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR|last=Zupanič Slavec|first=Zvonka|pages=9–17|year=2022|volume=Suppl 1}} * {{Navedi revijo|title=50 let revije Medicinski razgledi|date=2011-09-27|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2011-08_brezoglasov/67|last=Rott|first=Tomaž|pages=68−69|year=2011|volume=8/9}} * {{Navedi revijo|title=Medicinski razgledi|date=2005-02-01|magazine=Pamfil: časnik slušateljev juridične fakultete v Ljubljani|last=Haskaj|first=Helena|pages=68−69|year=2005|volume=1}} * {{Navedi revijo|title='Medicinski razgledi' - dvajset let dela in uspehov|date=1981-12-25|magazine=Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNKWAGK5/?euapi=1&query=%27keywords%3dna%c5%a1i+razgledi%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1981|last=Plesničar|first=Stojan|page=707|year=1981|volume=24}} * {{Navedi revijo|title=''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj|date=2012-10-22|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92|last=Ilovar|first=Saša|page=92|last2=Dovč|first2=Ana|year=2012|volume=11}} * {{Navedi revijo|title=Stilno zaznamovane nove tvorjenje − tipologija|date=2006|magazine=Slavistična revija|last=Logar|first=Nataša|pages=87−101|year=2006|volume=posebna številka 1}} [[Kategorija:Medicinska literatura]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] bp9comp5dl93ietyw73w4vfmanpep1b 5727289 5727288 2022-08-04T10:02:07Z GasperTonin 172606 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg |alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[Raziskovalni članek|raziskovalni]] in [[Pregledni članek|pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija ''Medicinski razgledi'' je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo že več kot 300 [[urednik|urednikov]], ki so bili po [[selekcijski postopek|izbirnem postopku]] izbrani na polletnem razpisu za nove urednike. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. Uredništvo skrbi za kakovost uredniškega postopka s sestanki na dva tedna, [[izobraževanje|izobraževanji]] za urednike, sistemom [[mentorstvo|mentorstva]] in sistemom navzkrižnega pregleda prispevkov s [[Povratna informacija v organizaciji|povratno informacijo]]. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] * {{Navedi revijo|title=Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL|date=2022-04-02|magazine=Medicinski razgledi (Študentski medicinski raziskovalni kongres ob 60-letnici)|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR|last=Zupanič Slavec|first=Zvonka|pages=9–17|year=2022|volume=Suppl 1}} * {{Navedi revijo|title=50 let revije Medicinski razgledi|date=2011-09-27|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2011-08_brezoglasov/67|last=Rott|first=Tomaž|pages=68−69|year=2011|volume=8/9}} * {{Navedi revijo|title=Medicinski razgledi|date=2005-02-01|magazine=Pamfil: časnik slušateljev juridične fakultete v Ljubljani|last=Haskaj|first=Helena|pages=68−69|year=2005|volume=1}} * {{Navedi revijo|title='Medicinski razgledi' - dvajset let dela in uspehov|date=1981-12-25|magazine=Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNKWAGK5/?euapi=1&query=%27keywords%3dna%c5%a1i+razgledi%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1981|last=Plesničar|first=Stojan|page=707|year=1981|volume=24}} * {{Navedi revijo|title=''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj|date=2012-10-22|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92|last=Ilovar|first=Saša|page=92|last2=Dovč|first2=Ana|year=2012|volume=11}} * {{Navedi revijo|title=Stilno zaznamovane nove tvorjenje − tipologija|date=2006|magazine=Slavistična revija|last=Logar|first=Nataša|pages=87−101|year=2006|volume=posebna številka 1}} [[Kategorija:Medicinska literatura]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] 99wn68lte1zoilqcuo009psqb8ezhon 5727313 5727289 2022-08-04T10:47:01Z GasperTonin 172606 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg |alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[Raziskovalni članek|raziskovalni]] in [[Pregledni članek|pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija ''Medicinski razgledi'' je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo že več kot 300 [[urednik|urednikov]]. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] * {{Navedi revijo|title=Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL|date=2022-04-02|magazine=Medicinski razgledi (Študentski medicinski raziskovalni kongres ob 60-letnici)|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR|last=Zupanič Slavec|first=Zvonka|pages=9–17|year=2022|volume=Suppl 1}} * {{Navedi revijo|title=50 let revije Medicinski razgledi|date=2011-09-27|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2011-08_brezoglasov/67|last=Rott|first=Tomaž|pages=68−69|year=2011|volume=8/9}} * {{Navedi revijo|title=Medicinski razgledi|date=2005-02-01|magazine=Pamfil: časnik slušateljev juridične fakultete v Ljubljani|last=Haskaj|first=Helena|pages=68−69|year=2005|volume=1}} * {{Navedi revijo|title='Medicinski razgledi' - dvajset let dela in uspehov|date=1981-12-25|magazine=Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNKWAGK5/?euapi=1&query=%27keywords%3dna%c5%a1i+razgledi%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1981|last=Plesničar|first=Stojan|page=707|year=1981|volume=24}} * {{Navedi revijo|title=''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj|date=2012-10-22|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92|last=Ilovar|first=Saša|page=92|last2=Dovč|first2=Ana|year=2012|volume=11}} * {{Navedi revijo|title=Stilno zaznamovane nove tvorjenje − tipologija|date=2006|magazine=Slavistična revija|last=Logar|first=Nataša|pages=87−101|year=2006|volume=posebna številka 1}} [[Kategorija:Medicinska literatura]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] n7r9nd7ywn6kuh5painvj3oow5jrwnq 5727314 5727313 2022-08-04T10:50:37Z GasperTonin 172606 Dodal sem še povezavo pri enem izmed virov. wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg |alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[Raziskovalni članek|raziskovalni]] in [[Pregledni članek|pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija ''Medicinski razgledi'' je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo že več kot 300 [[urednik|urednikov]]. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] * {{Navedi revijo|title=Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL|date=2022-04-02|magazine=Medicinski razgledi (Študentski medicinski raziskovalni kongres ob 60-letnici)|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR|last=Zupanič Slavec|first=Zvonka|pages=9–17|year=2022|volume=Suppl 1}} * {{Navedi revijo|title=50 let revije Medicinski razgledi|date=2011-09-27|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2011-08_brezoglasov/67|last=Rott|first=Tomaž|pages=68−69|year=2011|volume=8/9}} * {{Navedi revijo|title=Medicinski razgledi|date=2005-02-01|magazine=Pamfil: časnik slušateljev juridične fakultete v Ljubljani|last=Haskaj|first=Helena|pages=68−69|year=2005|volume=1}} * {{Navedi revijo|title='Medicinski razgledi' - dvajset let dela in uspehov|date=1981-12-25|magazine=Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNKWAGK5/?euapi=1&query=%27keywords%3dna%c5%a1i+razgledi%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1981|last=Plesničar|first=Stojan|page=707|year=1981|volume=24}} * {{Navedi revijo|title=''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj|date=2012-10-22|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92|last=Ilovar|first=Saša|page=92|last2=Dovč|first2=Ana|year=2012|volume=11}} * {{Navedi revijo|title=Stilno zaznamovane nove tvorjenke − tipologija|date=2006|magazine=Slavistična revija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PT7QTRMQ|last=Logar|first=Nataša|pages=87−101|year=2006|volume=posebna številka 1}} [[Kategorija:Medicinska literatura]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] bycmycfskzw5to2jkr071n5fz81kroq 5727326 5727314 2022-08-04T11:00:11Z GasperTonin 172606 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg |alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = Med razgl | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' so dvojno slepo [[Strokovna recenzija|recenzirana]] [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki izhaja štirikrat letno. V njej so objavljeni originalni [[Raziskovalni članek|raziskovalni]] in [[Pregledni članek|pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri. Indeksirana je v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Ob rednih številkah revije pogosto izhajajo tudi tematski [[zbornik|zborniki]], ki jih [[urednik|uredništvo]] pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami (npr. sekcijami [[Slovensko zdravniško društvo |Slovenskega zdravniškega društva]]). Poleg tega uredništvo sodeluje tudi pri izdajanju visokošolskih učbenikov in drugih pedagoških gradiv za študij medicine, na vsake dve leti pa organizira tudi [[Študentski medicinski raziskovalni kongres]]. == Zgodovina == Revija ''Medicinski razgledi'' je začela izhajati po ustanovitvi [[Društvo Medicinski razgledi|Društva Medicinski razgledi]] leta 1962. Njen prvi glavni in odgovorni urednik je bil [[Jože Lokar]] (1939−1966), [[psihiater]], tehnični urednik pa [[Ciril Godec]], pozneje kirurg [[urologija|urolog]] v [[New York|New Yorku]]. Uredništvo revije že od začetka podpira tudi [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani]], s katero je revija neposredno povezana. Od leta 1974 ob reviji izhajajo tudi tematski zvežčiči (t. i. supplementi), ki jih uredništvo revije pripravlja v sodelovanju z drugimi organizacijami – taki so zborniki ob [[Derčevi pediatrični dnevi|Derčevih pediatričnih dnevih]], [[Memorialni sestanki Janeza Plečnika|Memorialnih sestankih Janeza Plečnika]], [[Tavčarjevi dnevi|Tavčarjevih dnevih]], [[Oftalmološki dnevi|Oftalmoloških dnevih]], [[Kongres otorinolaringologov Slovenije|Kongresih otorinolaringolov Slovenije]], [[Infektološki simpozij|Infektoloških simpozijih]] in kongresih različnih sekcij [[Slovensko zdravniško društvo|Slovenskega zdravniškega društva]]. Od leta 1988 pri uredništvu izdajajo tudi medicinske učbenike v [[slovenščina|slovenščini]]. == Uredništvo == Uredništvo revije ''Medicinski razgledi'' že od začetka predstavljajo [[študent|študenti]] [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]]. Do zdaj je v uredništvu delovalo več kot 300 [[urednik|urednikov]]. Uredništvo običajno sestavlja okoli 20 urednikov. Po sprejetju uredniki praviloma ostanejo v uredništvu do konca svojega študija. == Viri in zunanje povezave == * [https://medrazgl.si/ Uradna spletna stran revije ''Medicinski razgledi] * {{Navedi revijo|title=Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL|date=2022-04-02|magazine=Medicinski razgledi (Študentski medicinski raziskovalni kongres ob 60-letnici)|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR|last=Zupanič Slavec|first=Zvonka|pages=9–17|year=2022|volume=Suppl 1}} * {{Navedi revijo|title=50 let revije Medicinski razgledi|date=2011-09-27|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2011-08_brezoglasov/67|last=Rott|first=Tomaž|pages=68−69|year=2011|volume=8/9}} * {{Navedi revijo|title=Medicinski razgledi|date=2005-02-01|magazine=Pamfil: časnik slušateljev juridične fakultete v Ljubljani|last=Haskaj|first=Helena|pages=68−69|year=2005|volume=1}} * {{Navedi revijo|title='Medicinski razgledi' - dvajset let dela in uspehov|date=1981-12-25|magazine=Naši razgledi: štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNKWAGK5/?euapi=1&query=%27keywords%3dna%c5%a1i+razgledi%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1981|last=Plesničar|first=Stojan|page=707|year=1981|volume=24}} * {{Navedi revijo|title=''Medicinski razgledi'' − strokovna medicinska revija in še marsikaj|date=2012-10-22|magazine=ISIS: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije|url=https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2012-11-brezoglasov/92|last=Ilovar|first=Saša|page=92|last2=Dovč|first2=Ana|year=2012|volume=11}} * {{Navedi revijo|title=Stilno zaznamovane nove tvorjenke − tipologija|date=2006|magazine=Slavistična revija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PT7QTRMQ|last=Logar|first=Nataša|pages=87−101|year=2006|volume=posebna številka 1}} [[Kategorija:Medicinska literatura]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] 20qxv0j4w1m8yv4ks1gt3hj4b5zadwk Břetislav I. 0 521953 5727212 2022-08-04T05:31:22Z Octopus 13285 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v Znojmski rotundi | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue =... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v Znojmski rotundi | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue = [[Spytihněv II.]]<br />[[Vratislav II.]]<br />[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br />[[Oton I. Olomuški|Oton I.]]<br>Jaromír, praški škof | issue-link = | issue-pipe = | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | mother = [[Božena Křesinová]] | birth_date = med 1002 in 1005 | birth_place = | death_date = {{death date|1055|1|10|df=y}} (star 50–53 let) | death_place = Chrudim | date of burial = | place of burial = |}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1010. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1055]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] 41ast8vyxcqirq58s22rx14d5gqqd5d 5727242 5727212 2022-08-04T07:34:33Z Octopus 13285 uvod... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v Znojmski rotundi | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue = [[Spytihněv II.]]<br />[[Vratislav II.]]<br />[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br />[[Oton I. Olomuški|Oton I.]]<br>Jaromír, praški škof | issue-link = | issue-pipe = | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | mother = [[Božena Křesinová]] | birth_date = med 1002 in 1005 | birth_place = | death_date = {{death date|1055|1|10|df=y}} (star 50–53 let) | death_place = Chrudim | date of burial = | place of burial = |}} '''Břetislav I.''' ([[češko]] Břetislav I.) iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], * 1002/1005, † [[10. januar]] [[1055]]. ==Mladost== Břetislav je bil sin vojvode [[Oldřich Češki|Oldřicha]]<ref name=ref1>Krofta 1957, str. 426.</ref> in Božene, ki je bila nižjega stanu. Kot nezakonski sin se ni mogel po redni poti poročiti s pripadnico višjega stanu, zato se je leta 1019 v Schweinfurtu odločil ugrabiti Judito Schweinfurtsko, hčerko bavarskega plemiča Henrika Schweinfurtskega, mejnega grofa Nordgauskega, in se z njo poročil. Med očetovo vladavino je leta 1019 ali 1029[a] Poljski vzel nazaj [[Moravska |Moravsko]]. Okoli leta 1031 je vdrl na [[Ogrska|Ogrsko]], da bi preprečil njeno širitev pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|Štefanom]]. Razdelitev Češke med Oldřichom in njegovim bratom Jaromírjem leta 1034 je bila verjetno razlog, da je Břetislav pobegnil iz Češke in se po Jaromírjevi abdikaciji vrnil na češki prestol. ==Pohod na Poljsko== Leta 1035 je Břetislav pomagal cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Konrad II. Nemški|Konradu II.]] v njegovi vojni proti Lužičanom. Leta 1039 je vdrl v [[Malopoljska|Malopoljsko]] in [[Velikopoljska|Velikopoljsko]],<ref name=ref2>Mahoney 2011, str. 42.</ref> zavzel [[Poznanj]],<ref name=ref2/> oplenil [[Gniezno]] in s seboj odnesel relikvije svetega Adalberta,<ref name=ref2/> Radima Gaudencija in Petih bratov. Na poti domov je ponovno pridobil del [[Šlezija|Šlezije]], vključno z [[Vroclav]]om.<ref name=ref2/> Njegov glavni cilj je bil ustanoviti nadškofijo v [[Praga|Pragi]] in ustvariti veliko državo, podrejeno samo Svetemu rimskemu cesarstvu. Njegov napad je imel nenameren trajen vpliv na poljsko zgodovino, saj je plenjenje in uničenje Gniezna poljske vladarje spodbudilo v premestitev prestolnice v [[Krakov]], ki je to vlogo obdržal še mnogo stoletij. Leta 1040 je nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] napadel Češko, vendar se je bil prisiljen umakniti, potem ko je izgubil bitko pri Brůdku, prelazu v Češkem gozdu.<ref>Pánek 2009, str. 83.</ref> Naslednje leto je Henrik III. ponovno napadel, obšel mejno obrambo in oblegal Břetislava v Pragi. Břetislava sta upor njegovih plemičev in izdaja praškega škofa Šebířa prisilila, da se je odpovedal svojim ozemeljskim pridobitvam, razen Moravske, in priznati Henrika III. za svojega suverena.<ref name=ref1/> Leta 1042 je cesar Henrik III. podelil Břetislavu Šlezijo z zastavno pravico. Leta 1047 je cesar Henrik III. izpogajal mirovni sporazum med Břetislavom in Poljaki. Sporazum je bil Břetislavu v prid, saj je poljski vladar v zameno za letno subvencijo v Gnieznu prisegel, da ne bo nikoli več napadel Češke. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1010. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1055]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] gwsjolncrn82x8zhgkqzjbe6rsdjdex 5727244 5727242 2022-08-04T07:40:03Z Octopus 13285 /* Mladost */ opomba wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v Znojmski rotundi | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue = [[Spytihněv II.]]<br />[[Vratislav II.]]<br />[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br />[[Oton I. Olomuški|Oton I.]]<br>Jaromír, praški škof | issue-link = | issue-pipe = | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | mother = [[Božena Křesinová]] | birth_date = med 1002 in 1005 | birth_place = | death_date = {{death date|1055|1|10|df=y}} (star 50–53 let) | death_place = Chrudim | date of burial = | place of burial = |}} '''Břetislav I.''' ([[češko]] Břetislav I.) iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], * 1002/1005, † [[10. januar]] [[1055]]. ==Mladost== Břetislav je bil sin vojvode [[Oldřich Češki|Oldřicha]]<ref name=ref1>Krofta 1957, str. 426.</ref> in Božene, ki je bila nižjega stanu. Kot nezakonski sin se ni mogel po redni poti poročiti s pripadnico višjega stanu, zato se je leta 1019 v Schweinfurtu odločil ugrabiti Judito Schweinfurtsko, hčerko bavarskega plemiča Henrika Schweinfurtskega, mejnega grofa Nordgauskega, in se z njo poročil. Med očetovo vladavino je leta 1019 ali 1029{{efn-lr|Natančen datum osvojitve Moravske ni znan. Češki in nekaj slovaških zgodovinarjev zagovarja starejši datum, medtem ko njihovi nemški in poljski kolegi priznavajo kasnejšega.}} Poljski vzel nazaj [[Moravska |Moravsko]]. Okoli leta 1031 je vdrl na [[Ogrska|Ogrsko]], da bi preprečil njeno širitev pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|Štefanom]]. Razdelitev Češke med Oldřichom in njegovim bratom Jaromírjem leta 1034 je bila verjetno razlog, da je Břetislav pobegnil iz Češke in se po Jaromírjevi abdikaciji vrnil na češki prestol. ==Pohod na Poljsko== Leta 1035 je Břetislav pomagal cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Konrad II. Nemški|Konradu II.]] v njegovi vojni proti Lužičanom. Leta 1039 je vdrl v [[Malopoljska|Malopoljsko]] in [[Velikopoljska|Velikopoljsko]],<ref name=ref2>Mahoney 2011, str. 42.</ref> zavzel [[Poznanj]],<ref name=ref2/> oplenil [[Gniezno]] in s seboj odnesel relikvije svetega Adalberta,<ref name=ref2/> Radima Gaudencija in Petih bratov. Na poti domov je ponovno pridobil del [[Šlezija|Šlezije]], vključno z [[Vroclav]]om.<ref name=ref2/> Njegov glavni cilj je bil ustanoviti nadškofijo v [[Praga|Pragi]] in ustvariti veliko državo, podrejeno samo Svetemu rimskemu cesarstvu. Njegov napad je imel nenameren trajen vpliv na poljsko zgodovino, saj je plenjenje in uničenje Gniezna poljske vladarje spodbudilo v premestitev prestolnice v [[Krakov]], ki je to vlogo obdržal še mnogo stoletij. Leta 1040 je nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] napadel Češko, vendar se je bil prisiljen umakniti, potem ko je izgubil bitko pri Brůdku, prelazu v Češkem gozdu.<ref>Pánek 2009, str. 83.</ref> Naslednje leto je Henrik III. ponovno napadel, obšel mejno obrambo in oblegal Břetislava v Pragi. Břetislava sta upor njegovih plemičev in izdaja praškega škofa Šebířa prisilila, da se je odpovedal svojim ozemeljskim pridobitvam, razen Moravske, in priznati Henrika III. za svojega suverena.<ref name=ref1/> Leta 1042 je cesar Henrik III. podelil Břetislavu Šlezijo z zastavno pravico. Leta 1047 je cesar Henrik III. izpogajal mirovni sporazum med Břetislavom in Poljaki. Sporazum je bil Břetislavu v prid, saj je poljski vladar v zameno za letno subvencijo v Gnieznu prisegel, da ne bo nikoli več napadel Češke. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1010. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1055]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] ndf64cbig3u15eag89w126ozkt9w2rc 5727246 5727244 2022-08-04T07:40:43Z Octopus 13285 /* Sklici */ opomba wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v Znojmski rotundi | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue = [[Spytihněv II.]]<br />[[Vratislav II.]]<br />[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br />[[Oton I. Olomuški|Oton I.]]<br>Jaromír, praški škof | issue-link = | issue-pipe = | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | mother = [[Božena Křesinová]] | birth_date = med 1002 in 1005 | birth_place = | death_date = {{death date|1055|1|10|df=y}} (star 50–53 let) | death_place = Chrudim | date of burial = | place of burial = |}} '''Břetislav I.''' ([[češko]] Břetislav I.) iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], * 1002/1005, † [[10. januar]] [[1055]]. ==Mladost== Břetislav je bil sin vojvode [[Oldřich Češki|Oldřicha]]<ref name=ref1>Krofta 1957, str. 426.</ref> in Božene, ki je bila nižjega stanu. Kot nezakonski sin se ni mogel po redni poti poročiti s pripadnico višjega stanu, zato se je leta 1019 v Schweinfurtu odločil ugrabiti Judito Schweinfurtsko, hčerko bavarskega plemiča Henrika Schweinfurtskega, mejnega grofa Nordgauskega, in se z njo poročil. Med očetovo vladavino je leta 1019 ali 1029{{efn-lr|Natančen datum osvojitve Moravske ni znan. Češki in nekaj slovaških zgodovinarjev zagovarja starejši datum, medtem ko njihovi nemški in poljski kolegi priznavajo kasnejšega.}} Poljski vzel nazaj [[Moravska |Moravsko]]. Okoli leta 1031 je vdrl na [[Ogrska|Ogrsko]], da bi preprečil njeno širitev pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|Štefanom]]. Razdelitev Češke med Oldřichom in njegovim bratom Jaromírjem leta 1034 je bila verjetno razlog, da je Břetislav pobegnil iz Češke in se po Jaromírjevi abdikaciji vrnil na češki prestol. ==Pohod na Poljsko== Leta 1035 je Břetislav pomagal cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Konrad II. Nemški|Konradu II.]] v njegovi vojni proti Lužičanom. Leta 1039 je vdrl v [[Malopoljska|Malopoljsko]] in [[Velikopoljska|Velikopoljsko]],<ref name=ref2>Mahoney 2011, str. 42.</ref> zavzel [[Poznanj]],<ref name=ref2/> oplenil [[Gniezno]] in s seboj odnesel relikvije svetega Adalberta,<ref name=ref2/> Radima Gaudencija in Petih bratov. Na poti domov je ponovno pridobil del [[Šlezija|Šlezije]], vključno z [[Vroclav]]om.<ref name=ref2/> Njegov glavni cilj je bil ustanoviti nadškofijo v [[Praga|Pragi]] in ustvariti veliko državo, podrejeno samo Svetemu rimskemu cesarstvu. Njegov napad je imel nenameren trajen vpliv na poljsko zgodovino, saj je plenjenje in uničenje Gniezna poljske vladarje spodbudilo v premestitev prestolnice v [[Krakov]], ki je to vlogo obdržal še mnogo stoletij. Leta 1040 je nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] napadel Češko, vendar se je bil prisiljen umakniti, potem ko je izgubil bitko pri Brůdku, prelazu v Češkem gozdu.<ref>Pánek 2009, str. 83.</ref> Naslednje leto je Henrik III. ponovno napadel, obšel mejno obrambo in oblegal Břetislava v Pragi. Břetislava sta upor njegovih plemičev in izdaja praškega škofa Šebířa prisilila, da se je odpovedal svojim ozemeljskim pridobitvam, razen Moravske, in priznati Henrika III. za svojega suverena.<ref name=ref1/> Leta 1042 je cesar Henrik III. podelil Břetislavu Šlezijo z zastavno pravico. Leta 1047 je cesar Henrik III. izpogajal mirovni sporazum med Břetislavom in Poljaki. Sporazum je bil Břetislavu v prid, saj je poljski vladar v zameno za letno subvencijo v Gnieznu prisegel, da ne bo nikoli več napadel Češke. ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1010. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1055]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] nuxbdxp87rjwsuson8iwlbnc09ckv9o 5727256 5727246 2022-08-04T08:11:12Z Octopus 13285 /* Pohod na Poljsko */ notranja politika wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v Znojmski rotundi | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue = [[Spytihněv II.]]<br />[[Vratislav II.]]<br />[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br />[[Oton I. Olomuški|Oton I.]]<br>Jaromír, praški škof | issue-link = | issue-pipe = | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | mother = [[Božena Křesinová]] | birth_date = med 1002 in 1005 | birth_place = | death_date = {{death date|1055|1|10|df=y}} (star 50–53 let) | death_place = Chrudim | date of burial = | place of burial = |}} '''Břetislav I.''' ([[češko]] Břetislav I.) iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], * 1002/1005, † [[10. januar]] [[1055]]. ==Mladost== Břetislav je bil sin vojvode [[Oldřich Češki|Oldřicha]]<ref name=ref1>Krofta 1957, str. 426.</ref> in Božene, ki je bila nižjega stanu. Kot nezakonski sin se ni mogel po redni poti poročiti s pripadnico višjega stanu, zato se je leta 1019 v Schweinfurtu odločil ugrabiti Judito Schweinfurtsko, hčerko bavarskega plemiča Henrika Schweinfurtskega, mejnega grofa Nordgauskega, in se z njo poročil. Med očetovo vladavino je leta 1019 ali 1029{{efn-lr|Natančen datum osvojitve Moravske ni znan. Češki in nekaj slovaških zgodovinarjev zagovarja starejši datum, medtem ko njihovi nemški in poljski kolegi priznavajo kasnejšega.}} Poljski vzel nazaj [[Moravska |Moravsko]]. Okoli leta 1031 je vdrl na [[Ogrska|Ogrsko]], da bi preprečil njeno širitev pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|Štefanom]]. Razdelitev Češke med Oldřichom in njegovim bratom Jaromírjem leta 1034 je bila verjetno razlog, da je Břetislav pobegnil iz Češke in se po Jaromírjevi abdikaciji vrnil na češki prestol. ==Pohod na Poljsko== Leta 1035 je Břetislav pomagal cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Konrad II. Nemški|Konradu II.]] v njegovi vojni proti Lužičanom. Leta 1039 je vdrl v [[Malopoljska|Malopoljsko]] in [[Velikopoljska|Velikopoljsko]],<ref name=ref2>Mahoney 2011, str. 42.</ref> zavzel [[Poznanj]],<ref name=ref2/> oplenil [[Gniezno]] in s seboj odnesel relikvije svetega Adalberta,<ref name=ref2/> Radima Gaudencija in Petih bratov. Na poti domov je ponovno pridobil del [[Šlezija|Šlezije]], vključno z [[Vroclav]]om.<ref name=ref2/> Njegov glavni cilj je bil ustanoviti nadškofijo v [[Praga|Pragi]] in ustvariti veliko državo, podrejeno samo Svetemu rimskemu cesarstvu. Njegov napad je imel nenameren trajen vpliv na poljsko zgodovino, saj je plenjenje in uničenje Gniezna poljske vladarje spodbudilo v premestitev prestolnice v [[Krakov]], ki je to vlogo obdržal še mnogo stoletij. Leta 1040 je nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] napadel Češko, vendar se je bil prisiljen umakniti, potem ko je izgubil bitko pri Brůdku, prelazu v Češkem gozdu.<ref>Pánek 2009, str. 83.</ref> Naslednje leto je Henrik III. ponovno napadel, obšel mejno obrambo in oblegal Břetislava v Pragi. Břetislava sta upor njegovih plemičev in izdaja praškega škofa Šebířa prisilila, da se je odpovedal svojim ozemeljskim pridobitvam, razen Moravske, in priznati Henrika III. za svojega suverena.<ref name=ref1/> Leta 1042 je cesar Henrik III. podelil Břetislavu Šlezijo z zastavno pravico. Leta 1047 je cesar Henrik III. izpogajal mirovni sporazum med Břetislavom in Poljaki. Sporazum je bil Břetislavu v prid, saj je poljski vladar v zameno za letno subvencijo v Gnieznu prisegel, da ne bo nikoli več napadel Češke. ==Notranja politika== Břetislav je bil avtor odlokov o pravilih pokristjanjevanja, ki so vključevali prepoved poligamije in trgovanja ob praznikih. Leta 1030 se je poročil s prej omenjeno Judito Schweinfurtsko. Leta 1054 je določil pravila za dedovanje vojvodskega položaja in uvedel seniorat kot nasledstveno pravilo.<ref name=ref4>Berend, Urbaniczyk & Wiszewski 2013, str. 166.</ref> Mlajši člani dinastije naj bi upravljali [[fevd]]e, tehnično dele Moravske, vendar le po vojvodovi presoji. Posledica te nasledstvene politike je bila relativna nedeljivost Češke, a tudi hudi spori glede nasledstva in ozemeljskega primata med člani dinastije. Takšno stanje se je končalo s povišanjem Češke v kraljestvo pod [[Otokar I. Češki|Otokarjem I.]], kar je vodilo do vzpostavitve [[Primogenitura|primogeniture]] kot vodilnega načela za pravice do nasledstva. Břetislava naj bi nasledil njegov najstarejši sin Spytihněv z oblastjo nad vsemi češkimi posestmi. Moravska je bila vključena v Vojvodino Češko, vendar razdeljena med tri njegove starejše sinove. [[Olomuc|Olomuška]] apanaža je pripadla Vratislavu, [[znojmo|znojmska]] Konradu I. in [[Brno|brnska]] Otonu I. Najmlajši sin Jaromír je vstopil v Cerkev in postal praški škof. Břetislav je umrl v Chrudimu leta 1055 med pripravami na novo invazijo na Ogrsko. Na položaju češkega vojvode ga je nasledil sin [[Spytihněv II.]], ki je svoja sinova Otona in Vratislava izključil iz vlade, vendar sta po njegovi smrti oba prevzela oblast nad Moravsko oziroma Češko. ==Družina== [[Slika:Dalimilova kronika Bretislav unasi Jitku.jpg|thumb|250px|''[[Dalimilska kronika]]'': Břetislav ugrablja svojo bodočo ženo Judito Schweinfurtsko iz samostana]] ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1010. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1055]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] t7vgf41puywbu4hajyvrrqca91o864o 5727287 5727256 2022-08-04T10:00:16Z Octopus 13285 povezava wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v [[Rotunda svete Katarine, Znojmo|Rotundi svete Katarine]] v [[Znojmo|Znojmu]] | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue = [[Spytihněv II.]]<br />[[Vratislav II.]]<br />[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br />[[Oton I. Olomuški|Oton I.]]<br>Jaromír, praški škof | issue-link = | issue-pipe = | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | mother = [[Božena Křesinová]] | birth_date = med 1002 in 1005 | birth_place = | death_date = {{death date|1055|1|10|df=y}} (star 50–53 let) | death_place = Chrudim | date of burial = | place of burial = |}} '''Břetislav I.''' ([[češko]] Břetislav I.) iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], * 1002/1005, † [[10. januar]] [[1055]]. ==Mladost== Břetislav je bil sin vojvode [[Oldřich Češki|Oldřicha]]<ref name=ref1>Krofta 1957, str. 426.</ref> in Božene, ki je bila nižjega stanu. Kot nezakonski sin se ni mogel po redni poti poročiti s pripadnico višjega stanu, zato se je leta 1019 v Schweinfurtu odločil ugrabiti Judito Schweinfurtsko, hčerko bavarskega plemiča Henrika Schweinfurtskega, mejnega grofa Nordgauskega, in se z njo poročil. Med očetovo vladavino je leta 1019 ali 1029{{efn-lr|Natančen datum osvojitve Moravske ni znan. Češki in nekaj slovaških zgodovinarjev zagovarja starejši datum, medtem ko njihovi nemški in poljski kolegi priznavajo kasnejšega.}} Poljski vzel nazaj [[Moravska |Moravsko]]. Okoli leta 1031 je vdrl na [[Ogrska|Ogrsko]], da bi preprečil njeno širitev pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|Štefanom]]. Razdelitev Češke med Oldřichom in njegovim bratom Jaromírjem leta 1034 je bila verjetno razlog, da je Břetislav pobegnil iz Češke in se po Jaromírjevi abdikaciji vrnil na češki prestol. ==Pohod na Poljsko== Leta 1035 je Břetislav pomagal cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Konrad II. Nemški|Konradu II.]] v njegovi vojni proti Lužičanom. Leta 1039 je vdrl v [[Malopoljska|Malopoljsko]] in [[Velikopoljska|Velikopoljsko]],<ref name=ref2>Mahoney 2011, str. 42.</ref> zavzel [[Poznanj]],<ref name=ref2/> oplenil [[Gniezno]] in s seboj odnesel relikvije svetega Adalberta,<ref name=ref2/> Radima Gaudencija in Petih bratov. Na poti domov je ponovno pridobil del [[Šlezija|Šlezije]], vključno z [[Vroclav]]om.<ref name=ref2/> Njegov glavni cilj je bil ustanoviti nadškofijo v [[Praga|Pragi]] in ustvariti veliko državo, podrejeno samo Svetemu rimskemu cesarstvu. Njegov napad je imel nenameren trajen vpliv na poljsko zgodovino, saj je plenjenje in uničenje Gniezna poljske vladarje spodbudilo v premestitev prestolnice v [[Krakov]], ki je to vlogo obdržal še mnogo stoletij. Leta 1040 je nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] napadel Češko, vendar se je bil prisiljen umakniti, potem ko je izgubil bitko pri Brůdku, prelazu v Češkem gozdu.<ref>Pánek 2009, str. 83.</ref> Naslednje leto je Henrik III. ponovno napadel, obšel mejno obrambo in oblegal Břetislava v Pragi. Břetislava sta upor njegovih plemičev in izdaja praškega škofa Šebířa prisilila, da se je odpovedal svojim ozemeljskim pridobitvam, razen Moravske, in priznati Henrika III. za svojega suverena.<ref name=ref1/> Leta 1042 je cesar Henrik III. podelil Břetislavu Šlezijo z zastavno pravico. Leta 1047 je cesar Henrik III. izpogajal mirovni sporazum med Břetislavom in Poljaki. Sporazum je bil Břetislavu v prid, saj je poljski vladar v zameno za letno subvencijo v Gnieznu prisegel, da ne bo nikoli več napadel Češke. ==Notranja politika== Břetislav je bil avtor odlokov o pravilih pokristjanjevanja, ki so vključevali prepoved poligamije in trgovanja ob praznikih. Leta 1030 se je poročil s prej omenjeno Judito Schweinfurtsko. Leta 1054 je določil pravila za dedovanje vojvodskega položaja in uvedel seniorat kot nasledstveno pravilo.<ref name=ref4>Berend, Urbaniczyk & Wiszewski 2013, str. 166.</ref> Mlajši člani dinastije naj bi upravljali [[fevd]]e, tehnično dele Moravske, vendar le po vojvodovi presoji. Posledica te nasledstvene politike je bila relativna nedeljivost Češke, a tudi hudi spori glede nasledstva in ozemeljskega primata med člani dinastije. Takšno stanje se je končalo s povišanjem Češke v kraljestvo pod [[Otokar I. Češki|Otokarjem I.]], kar je vodilo do vzpostavitve [[Primogenitura|primogeniture]] kot vodilnega načela za pravice do nasledstva. Břetislava naj bi nasledil njegov najstarejši sin Spytihněv z oblastjo nad vsemi češkimi posestmi. Moravska je bila vključena v Vojvodino Češko, vendar razdeljena med tri njegove starejše sinove. [[Olomuc|Olomuška]] apanaža je pripadla Vratislavu, [[znojmo|znojmska]] Konradu I. in [[Brno|brnska]] Otonu I. Najmlajši sin Jaromír je vstopil v Cerkev in postal praški škof. Břetislav je umrl v Chrudimu leta 1055 med pripravami na novo invazijo na Ogrsko. Na položaju češkega vojvode ga je nasledil sin [[Spytihněv II.]], ki je svoja sinova Otona in Vratislava izključil iz vlade, vendar sta po njegovi smrti oba prevzela oblast nad Moravsko oziroma Češko. ==Družina== [[Slika:Dalimilova kronika Bretislav unasi Jitku.jpg|thumb|250px|''[[Dalimilska kronika]]'': Břetislav ugrablja svojo bodočo ženo Judito Schweinfurtsko iz samostana]] ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1010. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1055]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] oey03uc5eecuphz381n0fic2swusqh8 5727301 5727287 2022-08-04T10:26:19Z Octopus 13285 /* Družina */ urejanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v [[Rotunda svete Katarine, Znojmo|Rotundi svete Katarine]] v [[Znojmo|Znojmu]] | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue = [[Spytihněv II.]]<br />[[Vratislav II.]]<br />[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br />[[Oton I. Olomuški|Oton I.]]<br>Jaromír, praški škof | issue-link = | issue-pipe = | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | mother = [[Božena Křesinová]] | birth_date = med 1002 in 1005 | birth_place = | death_date = {{death date|1055|1|10|df=y}} (star 50–53 let) | death_place = Chrudim | date of burial = | place of burial = |}} '''Břetislav I.''' ([[češko]] Břetislav I.) iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], * 1002/1005, † [[10. januar]] [[1055]]. ==Mladost== Břetislav je bil sin vojvode [[Oldřich Češki|Oldřicha]]<ref name=ref1>Krofta 1957, str. 426.</ref> in Božene, ki je bila nižjega stanu. Kot nezakonski sin se ni mogel po redni poti poročiti s pripadnico višjega stanu, zato se je leta 1019 v Schweinfurtu odločil ugrabiti Judito Schweinfurtsko, hčerko bavarskega plemiča Henrika Schweinfurtskega, mejnega grofa Nordgauskega, in se z njo poročil. Med očetovo vladavino je leta 1019 ali 1029{{efn-lr|Natančen datum osvojitve Moravske ni znan. Češki in nekaj slovaških zgodovinarjev zagovarja starejši datum, medtem ko njihovi nemški in poljski kolegi priznavajo kasnejšega.}} Poljski vzel nazaj [[Moravska |Moravsko]]. Okoli leta 1031 je vdrl na [[Ogrska|Ogrsko]], da bi preprečil njeno širitev pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|Štefanom]]. Razdelitev Češke med Oldřichom in njegovim bratom Jaromírjem leta 1034 je bila verjetno razlog, da je Břetislav pobegnil iz Češke in se po Jaromírjevi abdikaciji vrnil na češki prestol. ==Pohod na Poljsko== Leta 1035 je Břetislav pomagal cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Konrad II. Nemški|Konradu II.]] v njegovi vojni proti Lužičanom. Leta 1039 je vdrl v [[Malopoljska|Malopoljsko]] in [[Velikopoljska|Velikopoljsko]],<ref name=ref2>Mahoney 2011, str. 42.</ref> zavzel [[Poznanj]],<ref name=ref2/> oplenil [[Gniezno]] in s seboj odnesel relikvije svetega Adalberta,<ref name=ref2/> Radima Gaudencija in Petih bratov. Na poti domov je ponovno pridobil del [[Šlezija|Šlezije]], vključno z [[Vroclav]]om.<ref name=ref2/> Njegov glavni cilj je bil ustanoviti nadškofijo v [[Praga|Pragi]] in ustvariti veliko državo, podrejeno samo Svetemu rimskemu cesarstvu. Njegov napad je imel nenameren trajen vpliv na poljsko zgodovino, saj je plenjenje in uničenje Gniezna poljske vladarje spodbudilo v premestitev prestolnice v [[Krakov]], ki je to vlogo obdržal še mnogo stoletij. Leta 1040 je nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] napadel Češko, vendar se je bil prisiljen umakniti, potem ko je izgubil bitko pri Brůdku, prelazu v Češkem gozdu.<ref>Pánek 2009, str. 83.</ref> Naslednje leto je Henrik III. ponovno napadel, obšel mejno obrambo in oblegal Břetislava v Pragi. Břetislava sta upor njegovih plemičev in izdaja praškega škofa Šebířa prisilila, da se je odpovedal svojim ozemeljskim pridobitvam, razen Moravske, in priznati Henrika III. za svojega suverena.<ref name=ref1/> Leta 1042 je cesar Henrik III. podelil Břetislavu Šlezijo z zastavno pravico. Leta 1047 je cesar Henrik III. izpogajal mirovni sporazum med Břetislavom in Poljaki. Sporazum je bil Břetislavu v prid, saj je poljski vladar v zameno za letno subvencijo v Gnieznu prisegel, da ne bo nikoli več napadel Češke. ==Notranja politika== Břetislav je bil avtor odlokov o pravilih pokristjanjevanja, ki so vključevali prepoved poligamije in trgovanja ob praznikih. Leta 1030 se je poročil s prej omenjeno Judito Schweinfurtsko. Leta 1054 je določil pravila za dedovanje vojvodskega položaja in uvedel seniorat kot nasledstveno pravilo.<ref name=ref4>Berend, Urbaniczyk & Wiszewski 2013, str. 166.</ref> Mlajši člani dinastije naj bi upravljali [[fevd]]e, tehnično dele Moravske, vendar le po vojvodovi presoji. Posledica te nasledstvene politike je bila relativna nedeljivost Češke, a tudi hudi spori glede nasledstva in ozemeljskega primata med člani dinastije. Takšno stanje se je končalo s povišanjem Češke v kraljestvo pod [[Otokar I. Češki|Otokarjem I.]], kar je vodilo do vzpostavitve [[Primogenitura|primogeniture]] kot vodilnega načela za pravice do nasledstva. Břetislava naj bi nasledil njegov najstarejši sin Spytihněv z oblastjo nad vsemi češkimi posestmi. Moravska je bila vključena v Vojvodino Češko, vendar razdeljena med tri njegove starejše sinove. [[Olomuc|Olomuška]] apanaža je pripadla Vratislavu, [[znojmo|znojmska]] Konradu I. in [[Brno|brnska]] Otonu I. Najmlajši sin Jaromír je vstopil v Cerkev in postal praški škof. Břetislav je umrl v Chrudimu leta 1055 med pripravami na novo invazijo na Ogrsko. Na položaju češkega vojvode ga je nasledil sin [[Spytihněv II.]], ki je svoja sinova Otona in Vratislava izključil iz vlade, vendar sta po njegovi smrti oba prevzela oblast nad Moravsko oziroma Češko. ==Družina== [[Slika:Dalimilova kronika Bretislav unasi Jitku.jpg|thumb|250px|''[[Dalimilska kronika]]'': Břetislav ugrablja svojo bodočo ženo Judito Schweinfurtsko iz samostana]] Břetislavova žena Judita je bila hčerka mejnega grofa Henrika Schweinfurtskega. Družina Přemysl je želela potrditi svoje dobre odnose z [[Babenberžani]] s poroko z Judito že leta 1020. Judita je bila zaželena nevesta, toda Oldřich Češki je imel samo enega sina, nezakonskega Břetislava, kar je zapletlo možnost poroke z visokorodno nevesto. Břetislav je težavo rešil tako, da je Judito ugrabil iz samostana v Schweinfurtu.<ref>Wolfram 2006, str. 226.</ref> Za ta zločin ni bil nikoli kaznovan, čez nekaj časa pa se je z Judito poročil. Njun prvi sin Spytihněv se je rodil po skoraj desetih letih zakona, kar je privedlo do domneve, da se je ugrabitev zgodila leta 1029, čeprav je Judita morda rodila hčerke pred prvim sinom. V njunem zakonu je bilo rojenih pet sinov, ki so vsi odrasli: * [[Spytihněv II.]], vojvoda Češke [4] * [[Vratislav II.]], vojvoda Češke * Konrad I. Brnski * Oton I. Olomuški * Jaromír, praški škof ==Zapuščina== Břetislav I. je bil pokopan v [[Stolnica svetega Vida, Praga|stolnici sv. Vida]] v [[Praga|Pragi]], ki jo je ustanovil [[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] leta 930. Njegova grobnica je zdaj v kapeli sv. Venčeslava, zgrajeni v obdobju 1344-1366. Skupaj z več člani njegove rodbine je upodobljen na [[Freska|freski]] v [[Rotunda svete Katarine, Znojmo|rotundi sv. Katarine]] v Znojmu. Rutunda je bila poslikana v obdobju 1134–1161. ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1010. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1055]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] c041k1jjiicqflkg5tadalg789atcnd 5727306 5727301 2022-08-04T10:28:45Z Octopus 13285 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v [[Rotunda svete Katarine, Znojmo|Rotundi svete Katarine]] v [[Znojmo|Znojmu]] | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue = [[Spytihněv II.]]<br />[[Vratislav II.]]<br />[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br />[[Oton I. Olomuški|Oton I.]]<br>Jaromír, praški škof | issue-link = | issue-pipe = | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | mother = [[Božena Křesinová]] | birth_date = med 1002 in 1005 | birth_place = | death_date = {{death date|1055|1|10|df=y}} (star 50–53 let) | death_place = Chrudim | date of burial = | place of burial = |}} '''Břetislav I.''' ([[češko]] Břetislav I.) iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], * 1002/1005, † [[10. januar]] [[1055]]. ==Mladost== Břetislav je bil sin vojvode [[Oldřich Češki|Oldřicha]]<ref name=ref1>Krofta 1957, str. 426.</ref> in Božene, ki je bila nižjega stanu. Kot nezakonski sin se ni mogel po redni poti poročiti s pripadnico višjega stanu, zato se je leta 1019 v Schweinfurtu odločil ugrabiti Judito Schweinfurtsko, hčerko bavarskega plemiča Henrika Schweinfurtskega, mejnega grofa Nordgauskega, in se z njo poročil. Med očetovo vladavino je leta 1019 ali 1029{{efn-lr|Natančen datum osvojitve Moravske ni znan. Češki in nekaj slovaških zgodovinarjev zagovarja starejši datum, medtem ko njihovi nemški in poljski kolegi priznavajo kasnejšega.}} Poljski vzel nazaj [[Moravska |Moravsko]]. Okoli leta 1031 je vdrl na [[Ogrska|Ogrsko]], da bi preprečil njeno širitev pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|Štefanom]]. Razdelitev Češke med Oldřichom in njegovim bratom Jaromírjem leta 1034 je bila verjetno razlog, da je Břetislav pobegnil iz Češke in se po Jaromírjevi abdikaciji vrnil na češki prestol. ==Pohod na Poljsko== Leta 1035 je Břetislav pomagal cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Konrad II. Nemški|Konradu II.]] v njegovi vojni proti Lužičanom. Leta 1039 je vdrl v [[Malopoljska|Malopoljsko]] in [[Velikopoljska|Velikopoljsko]],<ref name=ref2>Mahoney 2011, str. 42.</ref> zavzel [[Poznanj]],<ref name=ref2/> oplenil [[Gniezno]] in s seboj odnesel relikvije svetega Adalberta,<ref name=ref2/> Radima Gaudencija in Petih bratov. Na poti domov je ponovno pridobil del [[Šlezija|Šlezije]], vključno z [[Vroclav]]om.<ref name=ref2/> Njegov glavni cilj je bil ustanoviti nadškofijo v [[Praga|Pragi]] in ustvariti veliko državo, podrejeno samo Svetemu rimskemu cesarstvu. Njegov napad je imel nenameren trajen vpliv na poljsko zgodovino, saj je plenjenje in uničenje Gniezna poljske vladarje spodbudilo v premestitev prestolnice v [[Krakov]], ki je to vlogo obdržal še mnogo stoletij. Leta 1040 je nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] napadel Češko, vendar se je bil prisiljen umakniti, potem ko je izgubil bitko pri Brůdku, prelazu v Češkem gozdu.<ref>Pánek 2009, str. 83.</ref> Naslednje leto je Henrik III. ponovno napadel, obšel mejno obrambo in oblegal Břetislava v Pragi. Břetislava sta upor njegovih plemičev in izdaja praškega škofa Šebířa prisilila, da se je odpovedal svojim ozemeljskim pridobitvam, razen Moravske, in priznati Henrika III. za svojega suverena.<ref name=ref1/> Leta 1042 je cesar Henrik III. podelil Břetislavu Šlezijo z zastavno pravico. Leta 1047 je cesar Henrik III. izpogajal mirovni sporazum med Břetislavom in Poljaki. Sporazum je bil Břetislavu v prid, saj je poljski vladar v zameno za letno subvencijo v Gnieznu prisegel, da ne bo nikoli več napadel Češke. ==Notranja politika== Břetislav je bil avtor odlokov o pravilih pokristjanjevanja, ki so vključevali prepoved poligamije in trgovanja ob praznikih. Leta 1030 se je poročil s prej omenjeno Judito Schweinfurtsko. Leta 1054 je določil pravila za dedovanje vojvodskega položaja in uvedel seniorat kot nasledstveno pravilo.<ref name=ref4>Berend, Urbaniczyk & Wiszewski 2013, str. 166.</ref> Mlajši člani dinastije naj bi upravljali [[fevd]]e, tehnično dele Moravske, vendar le po vojvodovi presoji. Posledica te nasledstvene politike je bila relativna nedeljivost Češke, a tudi hudi spori glede nasledstva in ozemeljskega primata med člani dinastije. Takšno stanje se je končalo s povišanjem Češke v kraljestvo pod [[Otokar I. Češki|Otokarjem I.]], kar je vodilo do vzpostavitve [[Primogenitura|primogeniture]] kot vodilnega načela za pravice do nasledstva. Břetislava naj bi nasledil njegov najstarejši sin Spytihněv z oblastjo nad vsemi češkimi posestmi. Moravska je bila vključena v Vojvodino Češko, vendar razdeljena med tri njegove starejše sinove. [[Olomuc|Olomuška]] apanaža je pripadla Vratislavu, [[znojmo|znojmska]] Konradu I. in [[Brno|brnska]] Otonu I. Najmlajši sin Jaromír je vstopil v Cerkev in postal praški škof. Břetislav je umrl v Chrudimu leta 1055 med pripravami na novo invazijo na Ogrsko. Na položaju češkega vojvode ga je nasledil sin [[Spytihněv II.]], ki je svoja sinova Otona in Vratislava izključil iz vlade, vendar sta po njegovi smrti oba prevzela oblast nad Moravsko oziroma Češko. ==Družina== [[Slika:Dalimilova kronika Bretislav unasi Jitku.jpg|thumb|250px|''[[Dalimilska kronika]]'': Břetislav ugrablja svojo bodočo ženo Judito Schweinfurtsko iz samostana]] Břetislavova žena Judita je bila hčerka mejnega grofa Henrika Schweinfurtskega. Družina Přemysl je želela potrditi svoje dobre odnose z [[Babenberžani]] s poroko z Judito že leta 1020. Judita je bila zaželena nevesta, toda Oldřich Češki je imel samo enega sina, nezakonskega Břetislava, kar je zapletlo možnost poroke z visokorodno nevesto. Břetislav je težavo rešil tako, da je Judito ugrabil iz samostana v Schweinfurtu.<ref>Wolfram 2006, str. 226.</ref> Za ta zločin ni bil nikoli kaznovan, čez nekaj časa pa se je z Judito poročil. Njun prvi sin Spytihněv se je rodil po skoraj desetih letih zakona, kar je privedlo do domneve, da se je ugrabitev zgodila leta 1029, čeprav je Judita morda rodila hčerke pred prvim sinom. V njunem zakonu je bilo rojenih pet sinov, ki so vsi odrasli: * [[Spytihněv II.]], vojvoda Češke [4] * [[Vratislav II.]], vojvoda Češke * Konrad I. Brnski * Oton I. Olomuški * Jaromír, praški škof ==Zapuščina== Břetislav I. je bil pokopan v [[Stolnica svetega Vida, Praga|stolnici sv. Vida]] v [[Praga|Pragi]], ki jo je ustanovil [[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] leta 930. Njegova grobnica je zdaj v kapeli sv. Venčeslava, zgrajeni v obdobju 1344-1366. Skupaj z več člani njegove rodbine je upodobljen na [[Freska|freski]] v [[Rotunda svete Katarine, Znojmo|rotundi sv. Katarine]] v Znojmu. Rutunda je bila poslikana v obdobju 1134–1161. ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book |title=Central Europe in the High Middle Ages:Bohemia, Hungary and Poland, c.900-c.1300 |first1=Nora |last1=Berend |first2=Przemyslaw |last2=Urbaniczyk |first3=Przemyslaw |last3=Wiszewski |publisher=Cambridge University Press |year=2013 }} *{{cite book |last1= Krzemieńska|first1= Barbara|title= Břetislav I.: Čechy a střední Evropa v prvé polovině XI. století|trans-title= Bretislav I: Bohemia and Central Europe in the first half of the 11th century|edition= 2.|year= 1999|publisher= Garamond|location= Prague|isbn= 80-901760-7-0|language=cs}} **{{cite web|last=Krzemieńska|first=Barbara|title=Břetislav I.|year=1999|url=http://www.moraviamagna.cz/historie/h_lenni-hold.htm|pp=324–329}} *{{cite book |chapter=Bohemia to the Extinction of the Premyslids |first=Kamil |last=Krofta |title=Cambridge Medieval History:Victory of the Papacy |volume=VI |editor-first1=J.R. |editor-last1=Tanner |editor-first2=C.W. |editor-last2=Previte-Orton |editor-first3=Z.N. |editor-last3=Brooke |publisher=Cambridge University Press |year=1957 }} *{{cite book |title=The History of the Czech Republic and Slovakia |first=William |last=Mahoney |publisher=ABC-CLIO |year=2011 }} *{{cite book |title=A History of the Czech Lands |first=Jaroslav |last=Pánek |publisher=Charles University |year=2009 }} *{{cite book |first=Herwig |last=Wolfram |title=Conrad II, 990-1039: Emperor of Three Kingdoms |translator-first=Denise A. |translator-last=Kaiser |publisher=The Pennsylvania State University Press |year=2006 }} *{{cite book |title=Hastening Toward Prague: Power and Society in the Medieval Czech Lands |first=Lisa |last=Wolverton |publisher=University of Pennsylvania Press |year=2001 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1010. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1055]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] 5n8jlqsf676nwipd0hoiextnhhiigc5 5727309 5727306 2022-08-04T10:31:19Z Octopus 13285 /* Viri */ info wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Břetislav I. | image = Brzetysław I.jpg | caption = Břetislav I. na freski iz 12. stoletja v [[Rotunda svete Katarine, Znojmo|Rotundi svete Katarine]] v [[Znojmo|Znojmu]] | succession = Vojvoda Češke | reign = 1034 – 10. januar 1055 | coronation = | full name = | predecessor = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | successor = [[Spytihněv II.]] | spouse = [[Judita Schweinfurtska]] | spouses = | issue = [[Spytihněv II.]]<br />[[Vratislav II.]]<br />[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br />[[Oton I. Olomuški|Oton I.]]<br>Jaromír, praški škof | issue-link = | issue-pipe = | dynasty = [[Přemyslidi]] | father = [[Oldřich Češki|Oldřich]] | mother = [[Božena Křesinová]] | birth_date = med 1002 in 1005 | birth_place = | death_date = {{death date|1055|1|10|df=y}} (star 50–53 let) | death_place = Chrudim | date of burial = | place of burial = |}} '''Břetislav I.''' ([[češko]] Břetislav I.) iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], * 1002/1005, † [[10. januar]] [[1055]]. ==Mladost== Břetislav je bil sin vojvode [[Oldřich Češki|Oldřicha]]<ref name=ref1>Krofta 1957, str. 426.</ref> in Božene, ki je bila nižjega stanu. Kot nezakonski sin se ni mogel po redni poti poročiti s pripadnico višjega stanu, zato se je leta 1019 v Schweinfurtu odločil ugrabiti Judito Schweinfurtsko, hčerko bavarskega plemiča Henrika Schweinfurtskega, mejnega grofa Nordgauskega, in se z njo poročil. Med očetovo vladavino je leta 1019 ali 1029{{efn-lr|Natančen datum osvojitve Moravske ni znan. Češki in nekaj slovaških zgodovinarjev zagovarja starejši datum, medtem ko njihovi nemški in poljski kolegi priznavajo kasnejšega.}} Poljski vzel nazaj [[Moravska |Moravsko]]. Okoli leta 1031 je vdrl na [[Ogrska|Ogrsko]], da bi preprečil njeno širitev pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|Štefanom]]. Razdelitev Češke med Oldřichom in njegovim bratom Jaromírjem leta 1034 je bila verjetno razlog, da je Břetislav pobegnil iz Češke in se po Jaromírjevi abdikaciji vrnil na češki prestol. ==Pohod na Poljsko== Leta 1035 je Břetislav pomagal cesarju [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Konrad II. Nemški|Konradu II.]] v njegovi vojni proti Lužičanom. Leta 1039 je vdrl v [[Malopoljska|Malopoljsko]] in [[Velikopoljska|Velikopoljsko]],<ref name=ref2>Mahoney 2011, str. 42.</ref> zavzel [[Poznanj]],<ref name=ref2/> oplenil [[Gniezno]] in s seboj odnesel relikvije svetega Adalberta,<ref name=ref2/> Radima Gaudencija in Petih bratov. Na poti domov je ponovno pridobil del [[Šlezija|Šlezije]], vključno z [[Vroclav]]om.<ref name=ref2/> Njegov glavni cilj je bil ustanoviti nadškofijo v [[Praga|Pragi]] in ustvariti veliko državo, podrejeno samo Svetemu rimskemu cesarstvu. Njegov napad je imel nenameren trajen vpliv na poljsko zgodovino, saj je plenjenje in uničenje Gniezna poljske vladarje spodbudilo v premestitev prestolnice v [[Krakov]], ki je to vlogo obdržal še mnogo stoletij. Leta 1040 je nemški kralj [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]] napadel Češko, vendar se je bil prisiljen umakniti, potem ko je izgubil bitko pri Brůdku, prelazu v Češkem gozdu.<ref>Pánek 2009, str. 83.</ref> Naslednje leto je Henrik III. ponovno napadel, obšel mejno obrambo in oblegal Břetislava v Pragi. Břetislava sta upor njegovih plemičev in izdaja praškega škofa Šebířa prisilila, da se je odpovedal svojim ozemeljskim pridobitvam, razen Moravske, in priznati Henrika III. za svojega suverena.<ref name=ref1/> Leta 1042 je cesar Henrik III. podelil Břetislavu Šlezijo z zastavno pravico. Leta 1047 je cesar Henrik III. izpogajal mirovni sporazum med Břetislavom in Poljaki. Sporazum je bil Břetislavu v prid, saj je poljski vladar v zameno za letno subvencijo v Gnieznu prisegel, da ne bo nikoli več napadel Češke. ==Notranja politika== Břetislav je bil avtor odlokov o pravilih pokristjanjevanja, ki so vključevali prepoved poligamije in trgovanja ob praznikih. Leta 1030 se je poročil s prej omenjeno Judito Schweinfurtsko. Leta 1054 je določil pravila za dedovanje vojvodskega položaja in uvedel seniorat kot nasledstveno pravilo.<ref name=ref4>Berend, Urbaniczyk & Wiszewski 2013, str. 166.</ref> Mlajši člani dinastije naj bi upravljali [[fevd]]e, tehnično dele Moravske, vendar le po vojvodovi presoji. Posledica te nasledstvene politike je bila relativna nedeljivost Češke, a tudi hudi spori glede nasledstva in ozemeljskega primata med člani dinastije. Takšno stanje se je končalo s povišanjem Češke v kraljestvo pod [[Otokar I. Češki|Otokarjem I.]], kar je vodilo do vzpostavitve [[Primogenitura|primogeniture]] kot vodilnega načela za pravice do nasledstva. Břetislava naj bi nasledil njegov najstarejši sin Spytihněv z oblastjo nad vsemi češkimi posestmi. Moravska je bila vključena v Vojvodino Češko, vendar razdeljena med tri njegove starejše sinove. [[Olomuc|Olomuška]] apanaža je pripadla Vratislavu, [[znojmo|znojmska]] Konradu I. in [[Brno|brnska]] Otonu I. Najmlajši sin Jaromír je vstopil v Cerkev in postal praški škof. Břetislav je umrl v Chrudimu leta 1055 med pripravami na novo invazijo na Ogrsko. Na položaju češkega vojvode ga je nasledil sin [[Spytihněv II.]], ki je svoja sinova Otona in Vratislava izključil iz vlade, vendar sta po njegovi smrti oba prevzela oblast nad Moravsko oziroma Češko. ==Družina== [[Slika:Dalimilova kronika Bretislav unasi Jitku.jpg|thumb|250px|''[[Dalimilska kronika]]'': Břetislav ugrablja svojo bodočo ženo Judito Schweinfurtsko iz samostana]] Břetislavova žena Judita je bila hčerka mejnega grofa Henrika Schweinfurtskega. Družina Přemysl je želela potrditi svoje dobre odnose z [[Babenberžani]] s poroko z Judito že leta 1020. Judita je bila zaželena nevesta, toda Oldřich Češki je imel samo enega sina, nezakonskega Břetislava, kar je zapletlo možnost poroke z visokorodno nevesto. Břetislav je težavo rešil tako, da je Judito ugrabil iz samostana v Schweinfurtu.<ref>Wolfram 2006, str. 226.</ref> Za ta zločin ni bil nikoli kaznovan, čez nekaj časa pa se je z Judito poročil. Njun prvi sin Spytihněv se je rodil po skoraj desetih letih zakona, kar je privedlo do domneve, da se je ugrabitev zgodila leta 1029, čeprav je Judita morda rodila hčerke pred prvim sinom. V njunem zakonu je bilo rojenih pet sinov, ki so vsi odrasli: * [[Spytihněv II.]], vojvoda Češke [4] * [[Vratislav II.]], vojvoda Češke * Konrad I. Brnski * Oton I. Olomuški * Jaromír, praški škof ==Zapuščina== Břetislav I. je bil pokopan v [[Stolnica svetega Vida, Praga|stolnici sv. Vida]] v [[Praga|Pragi]], ki jo je ustanovil [[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] leta 930. Njegova grobnica je zdaj v kapeli sv. Venčeslava, zgrajeni v obdobju 1344-1366. Skupaj z več člani njegove rodbine je upodobljen na [[Freska|freski]] v [[Rotunda svete Katarine, Znojmo|rotundi sv. Katarine]] v Znojmu. Rutunda je bila poslikana v obdobju 1134–1161. ==Opomba== {{reflist|2|group=lower-roman}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite book |title=Central Europe in the High Middle Ages:Bohemia, Hungary and Poland, c.900-c.1300 |first1=Nora |last1=Berend |first2=Przemyslaw |last2=Urbaniczyk |first3=Przemyslaw |last3=Wiszewski |publisher=Cambridge University Press |year=2013 }} *{{cite book |last1= Krzemieńska|first1= Barbara|title= Břetislav I.: Čechy a střední Evropa v prvé polovině XI. století|trans-title= Bretislav I: Bohemia and Central Europe in the first half of the 11th century|edition= 2.|year= 1999|publisher= Garamond|location= Prague|isbn= 80-901760-7-0|language=cs}} **{{cite web|last=Krzemieńska|first=Barbara|title=Břetislav I.|year=1999|url=http://www.moraviamagna.cz/historie/h_lenni-hold.htm|pp=324–329}} *{{cite book |chapter=Bohemia to the Extinction of the Premyslids |first=Kamil |last=Krofta |title=Cambridge Medieval History:Victory of the Papacy |volume=VI |editor-first1=J.R. |editor-last1=Tanner |editor-first2=C.W. |editor-last2=Previte-Orton |editor-first3=Z.N. |editor-last3=Brooke |publisher=Cambridge University Press |year=1957 }} *{{cite book |title=The History of the Czech Republic and Slovakia |first=William |last=Mahoney |publisher=ABC-CLIO |year=2011 }} *{{cite book |title=A History of the Czech Lands |first=Jaroslav |last=Pánek |publisher=Charles University |year=2009 }} *{{cite book |first=Herwig |last=Wolfram |title=Conrad II, 990-1039: Emperor of Three Kingdoms |translator-first=Denise A. |translator-last=Kaiser |publisher=The Pennsylvania State University Press |year=2006 }} *{{cite book |title=Hastening Toward Prague: Power and Society in the Medieval Czech Lands |first=Lisa |last=Wolverton |publisher=University of Pennsylvania Press |year=2001 }} {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Přemyslidi||ok. 1002/1005|10. januar|1055|}} {{s-reg}} {{succession box|title=Vojvoda Češke |before=[[Oldřich Češki|Oldřich]]|after=[[Spytihněv II. Češki|Spytihněv II.]]|years=1035–1055}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1010. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1055]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Přemyslidi]] mdxde15k6r2jwuoyzg9hwoio3ani04w Bretislav I. 0 521954 5727217 2022-08-04T06:11:57Z Romanm 13 preusmeritev na [[Břetislav I.]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Břetislav I.]] rwmfw9rqg88nvikrocwk2bfm0x0zt7c Vlieland 0 521955 5727235 2022-08-04T07:06:19Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1074116611|Vlieland]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Vlieland|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Veerdam-Vlieland-(1993)-1.jpg | photo2a = Dorpsstraat 148, Vlieland (2014) -4.jpg | photo2b = Dorpsstraat 99, Vlieland (2014) -3.jpg | photo3a = Light house of Oost-Vlieland (Netherlands 2015) (20250937752).jpg | photo3b = Drenkelingenhuisje Vlieland 2016.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj dol, od leve na desno: Vlieland,}}<br>{{nobreak|nekdanja mestna hiša, muzej Tromp's House,}}<br>{{nobreak|[[Vuurduin|svetilnik]], zaklonišče in zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Vlieland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Vlieland wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Vlieland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Vlieland na mapi občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |title = Burgemeester en wethouders |trans-title = Mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Vlieland |access-date = 5 October 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131007002226/http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |archive-date = 7 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[Socialist Party (Netherlands)|SP]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Michiel Schrier]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Vlieland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Vlieland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Vlieland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8899AE |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 5 October 2013}}</ref>|elevation_m=3|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Vlieland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Vlieland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Vlielander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8899|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.vlieland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Vlieland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2216<ref>{{Cite web|title=Duinen Vlieland|website=[[Ramsar Convention|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2216|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> [[Slika:Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg/270px-Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|sličica|270x270_pik| ''Topografska karta otoka Vlieland, december 2014''.]] '''Vlieland''' ( {{IPA-nl|ˈvlilɑnt|-|467 Vlieland.ogg}}</img> ; {{Lang-fy|Flylân}} ) je občina in otok na severni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Občina Vlieland je druga najbolj redko poseljena občina na Nizozemskem, takoj za Schiermonnikoogom. Vlieland je eden od Zahodnofrizijskih otokov, ki leži v [[Vatsko morje|Vatskem morju]]. Je drugi otok z zahoda v verigi, ki leži med [[Texel|Texelom]] in Terschellingom. Otok je bil leta 1287 v poplavi Svete Lucije trajno ločen od kopnega. Vlieland je dobil ime po [[Vlie|Vlieju]], morski poti med njim in Terschellingom, ki je bila v srednjem veku izliv reke [[IJssel]]. Richel je trajno suh peščeni nasip, ki se nahaja približno 1 kilometer vzhodno od najsevernejše točke Vlielanda in ga upravlja občina Vlieland. == Zgodovina == Severni del otoka [[Texel]], Eierland, je bil nekoč jugozahodni del Vlielanda. Nevihtni val leta 1296 je verjetno ločil Eierland od Vlielanda.<ref>J.T. Bremer, [https://books.google.com/books?id=c83OJ_OXYFAC&pg=PA100 De genese van de Kop van Noord-Holland en het westelijk Waddengebied], in ''Van Groningen tot Zeeland: geschiedenis van het cultuurhistorisch onderzoek naar het kustlandschap'', Uitgeverij Verloren, 2010, p. 1100</ref> Erozija je dodatno zmanjšala velikost Vlielanda z zahoda, kar je leta 1736 privedlo do izginotja druge vasi na Vlielandu, West-Vlieland (''Westeijnde''), potem ko so prebivalci desetletja poskušali obnoviti mesto po številnih poplavah. Do leta 1942 je bil Vlieland, tako kot Terschelling, del province [[Severna Holandija]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Vlieland postal del nemškega [[Atlantski zid|atlantskega zidu]] . Okupacijske nemške sile so zgradile dve protiletalski bateriji in na otok namestile več vojakov, kot je bilo prebivalcev. Prav tako so ponovno razdelili otok na Frizijo in situacija se po vojni ni spremenila.<ref>[http://www.frieslandzoalshetwas.nl/?q=1&aflnr=62&artid=1 Friesland zoals het was, September 1942], [[Tresoar]]</ref> [[:nl:Posthuis van Vlieland|Poštna postaja]] na zahodnem delu otoka nas spominja, da so pošto v preteklosti dostavljali s trajektom iz Texela. Zaradi te zgodovine domačini Vlielanda ne govorijo frizijščine. Prvotno narečje, ''Vlielands'', je bilo povezano z narečjem Texel in drugimi nizozemskimi narečji v Severni Holandiji. Zadnja naravna govorka, Petronella de Boer-Zeylemaker, je umrla leta 1993 v starosti 107 let.<ref>Harrie Scholtmeijer, [http://www.meertens.knaw.nl/jo_daan/12Scholtmeijer.pdf Veranderingen in het Vlielands] at the [[Meertens Institute]] website</ref> == Geografija == Večino pokrajine otoka sestavljajo peščene [[Sipina|sipine]], nekaj pa je tudi gozdnatih površin in majhnih travnikov. Velik del otoka, zahodni del, je sestavljen predvsem iz peska. Na otoku je ena vas, Oost-Vlieland (zahodnofrizijsko: ''East-Flylân'' ). Drugo vas, West-Vlieland, je leta 1736 zalilo morje. === Transport === Do Vlielanda lahko pridete s trajektom iz frizijskega mesta Harlingen na celini. Trajekte upravlja družba Doeksen, potovanje pa traja od 45 minut do 1,5 ure za prečkanje [[Vatsko morje|Vatskega morja]] in dela [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Navedi splet|title=TIME TABLE|url=http://www.rederij-doeksen.nl/departures/73-time-table?locale=en|website=www.rederij-doeksen.nl|accessdate=18 December 2015}}</ref> Turistom ni dovoljeno pripeljati avtomobilov s seboj na trajekt. Trajektna linija poteka samo poleti med De Cocksdorpom na sosednjem otoku Texel in najbolj zahodno točko Vlieland.<ref>{{Navedi splet|title=Texel-Vlieland v.v.|url=https://waddenveer.nl/texel-vlieland-v-v|accessdate=18 December 2015}}</ref> Najpogostejša oblika prevoza na otoku je kolo; mreža kolesarskih poti prečka otok. Avtobusni prevoz vozi od trajektnega terminala do vasi in kampov po prihodu trajekta in nekaj časa pred odhodom. V bližini vasi je zelo majhen heliport, ki pa se uporablja samo za lete [[Iskanje in reševanje|SAR]] . [[Slika:Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg/200px-Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|sličica|200x200_pik| Vlieland. Satelitski pogled]] === Podnebje === Vlieland, ki je najbolj oddaljen od Frizijskih pregradnih otokov, ima najbolj zmerno podnebje zaradi Severnega in [[Vatsko morje|Vatskega morja]]. Kot velja za druge zahodnofrizijske otoke, je število sončnih ur med najvišjimi na Nizozemskem. Temperaturni ekstremi so redki; v povprečju samo 6-krat na leto najvišja dnevna temperatura preseže 25 stopinj, nad 30 pa se v povprečju zgodi le enkrat na tri leta. To velja tudi za ekstremni mraz; samo pet dni na leto temperatura ostane pod ničlo celih 24 ur, nočna zmrzal pa se zgodi manj kot 40 noči na leto. Noči pod -10 Celzija se v povprečju zgodijo le enkrat na dve leti. Vendar pa je veter obilen, povprečna hitrost vetra na Vlielandu je skoraj 8 metrov na sekundo ali 28 kilometrov na uro. Viharni vetrovi se pojavljajo v povprečju devet dni na leto. == Gospodarstvo == Turizem je glavni vir dohodka na Vlielandu. Na voljo je približno 15 hotelov ter nekaj sto apartmajev in počitniških hiš. Vlieland ima dva [[Kamp|kampa]]. "Here Comes The Summer in "Into The Great Wide Open" sta dva glasbena festivala, ki potekata konec aprila oziroma konec avgusta.<ref>[https://www.facebook.com/pages/greatwideopen/70163379568 Into The Great Wide Open Facebook - ''Into The Great Wide Open'']</ref> == Pomembni ljudje iz kraja == * Willem de Vlamingh (1640 v Oost-Vlielandu – 1698) nizozemski pomorski kapitan, ki je raziskoval obalo Avstralije, nato Nove Nizozemske * Nicolaas Kruik (1678 v West-Vlielandu – 1754) nizozemski geodet, kartograf, astronom in vremenar; spominjamo se ga po muzeju De Cruquius == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Sint-Nicolaaskerk Vlieland gezien vanaf het kerkhof.jpg|alt=St. Nicolas church (Nicolaas Kerk) in Oost-Vlieland|Cerkev sv. Nikolaja (''Nicolaas Kerk'') v Oost-Vlielandu Slika:Vlieland - View NE towards the Isle of Terschelling.jpg|alt=Dunes on the northern shore of Vlieland looking towards Terschelling|Sipine na severni obali Vlielanda, ki gledajo proti [[Terschelling|Terschellingu]] Slika:Vlieland Sea.JPG|alt=Vlieland, beach at dusk|Vlieland, plaža ob sončnem zahodu Slika:Texel-Vlieland-2020-Luka-Peternel.jpg|alt=Aerial view of southern part of Vlieland from Texel|Pogled iz zraka na južni del Vlielanda iz [[Texel|Texela]] </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.vlieland.nl}} * [http://www.vlieland.net Tourist office website] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] pjptsaccl7l4h04iykr8zf6sj3niykb 5727236 5727235 2022-08-04T07:07:51Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Vlieland|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Veerdam-Vlieland-(1993)-1.jpg | photo2a = Dorpsstraat 148, Vlieland (2014) -4.jpg | photo2b = Dorpsstraat 99, Vlieland (2014) -3.jpg | photo3a = Light house of Oost-Vlieland (Netherlands 2015) (20250937752).jpg | photo3b = Drenkelingenhuisje Vlieland 2016.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj dol, od leve na desno: Vlieland,}}<br>{{nobreak|nekdanja mestna hiša, muzej Tromp's House,}}<br>{{nobreak|[[Vuurduin|svetilnik]], zaklonišče in zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Vlieland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Vlieland wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Vlieland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Vlieland na mapi občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |title = Burgemeester en wethouders |trans-title = Mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Vlieland |access-date = 5 October 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131007002226/http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |archive-date = 7 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[Socialist Party (Netherlands)|SP]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Michiel Schrier]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Vlieland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Vlieland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Vlieland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8899AE |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 5 October 2013}}</ref>|elevation_m=3|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Vlieland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Vlieland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Vlielander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8899|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.vlieland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Vlieland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2216<ref>{{Cite web|title=Duinen Vlieland|website=[[Ramsar Convention|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2216|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Slika:Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg/270px-Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|sličica|270x270_pik| ''Topografska karta otoka Vlieland, december 2014''.]] '''Vlieland''' ( {{IPA-nl|ˈvlilɑnt|-|467 Vlieland.ogg}}; {{Lang-fy|Flylân}}) je občina in otok na severni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Občina Vlieland je druga najbolj redko poseljena občina na Nizozemskem, takoj za Schiermonnikoogom. Vlieland je eden od Zahodnofrizijskih otokov, ki leži v [[Vatsko morje|Vatskem morju]]. Je drugi otok z zahoda v verigi, ki leži med [[Texel|Texelom]] in Terschellingom. Otok je bil leta 1287 v poplavi Svete Lucije trajno ločen od kopnega. Vlieland je dobil ime po [[Vlie|Vlieju]], morski poti med njim in Terschellingom, ki je bila v srednjem veku izliv reke [[IJssel]]. Richel je trajno suh peščeni nasip, ki se nahaja približno 1 kilometer vzhodno od najsevernejše točke Vlielanda in ga upravlja občina Vlieland. == Zgodovina == Severni del otoka [[Texel]], Eierland, je bil nekoč jugozahodni del Vlielanda. Nevihtni val leta 1296 je verjetno ločil Eierland od Vlielanda.<ref>J.T. Bremer, [https://books.google.com/books?id=c83OJ_OXYFAC&pg=PA100 De genese van de Kop van Noord-Holland en het westelijk Waddengebied], in ''Van Groningen tot Zeeland: geschiedenis van het cultuurhistorisch onderzoek naar het kustlandschap'', Uitgeverij Verloren, 2010, p. 1100</ref> Erozija je dodatno zmanjšala velikost Vlielanda z zahoda, kar je leta 1736 privedlo do izginotja druge vasi na Vlielandu, West-Vlieland (''Westeijnde''), potem ko so prebivalci desetletja poskušali obnoviti mesto po številnih poplavah. Do leta 1942 je bil Vlieland, tako kot Terschelling, del province [[Severna Holandija]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Vlieland postal del nemškega [[Atlantski zid|atlantskega zidu]] . Okupacijske nemške sile so zgradile dve protiletalski bateriji in na otok namestile več vojakov, kot je bilo prebivalcev. Prav tako so ponovno razdelili otok na Frizijo in situacija se po vojni ni spremenila.<ref>[http://www.frieslandzoalshetwas.nl/?q=1&aflnr=62&artid=1 Friesland zoals het was, September 1942], [[Tresoar]]</ref> [[:nl:Posthuis van Vlieland|Poštna postaja]] na zahodnem delu otoka nas spominja, da so pošto v preteklosti dostavljali s trajektom iz Texela. Zaradi te zgodovine domačini Vlielanda ne govorijo frizijščine. Prvotno narečje, ''Vlielands'', je bilo povezano z narečjem Texel in drugimi nizozemskimi narečji v Severni Holandiji. Zadnja naravna govorka, Petronella de Boer-Zeylemaker, je umrla leta 1993 v starosti 107 let.<ref>Harrie Scholtmeijer, [http://www.meertens.knaw.nl/jo_daan/12Scholtmeijer.pdf Veranderingen in het Vlielands] at the [[Meertens Institute]] website</ref> == Geografija == Večino pokrajine otoka sestavljajo peščene [[Sipina|sipine]], nekaj pa je tudi gozdnatih površin in majhnih travnikov. Velik del otoka, zahodni del, je sestavljen predvsem iz peska. Na otoku je ena vas, Oost-Vlieland (zahodnofrizijsko: ''East-Flylân'' ). Drugo vas, West-Vlieland, je leta 1736 zalilo morje. === Transport === Do Vlielanda lahko pridete s trajektom iz frizijskega mesta Harlingen na celini. Trajekte upravlja družba Doeksen, potovanje pa traja od 45 minut do 1,5 ure za prečkanje [[Vatsko morje|Vatskega morja]] in dela [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Navedi splet|title=TIME TABLE|url=http://www.rederij-doeksen.nl/departures/73-time-table?locale=en|website=www.rederij-doeksen.nl|accessdate=18 December 2015}}</ref> Turistom ni dovoljeno pripeljati avtomobilov s seboj na trajekt. Trajektna linija poteka samo poleti med De Cocksdorpom na sosednjem otoku Texel in najbolj zahodno točko Vlieland.<ref>{{Navedi splet|title=Texel-Vlieland v.v.|url=https://waddenveer.nl/texel-vlieland-v-v|accessdate=18 December 2015}}</ref> Najpogostejša oblika prevoza na otoku je kolo; mreža kolesarskih poti prečka otok. Avtobusni prevoz vozi od trajektnega terminala do vasi in kampov po prihodu trajekta in nekaj časa pred odhodom. V bližini vasi je zelo majhen heliport, ki pa se uporablja samo za lete [[Iskanje in reševanje|SAR]] . [[Slika:Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg/200px-Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|sličica|200x200_pik| Vlieland. Satelitski pogled]] === Podnebje === Vlieland, ki je najbolj oddaljen od Frizijskih pregradnih otokov, ima najbolj zmerno podnebje zaradi Severnega in [[Vatsko morje|Vatskega morja]]. Kot velja za druge zahodnofrizijske otoke, je število sončnih ur med najvišjimi na Nizozemskem. Temperaturni ekstremi so redki; v povprečju samo 6-krat na leto najvišja dnevna temperatura preseže 25 stopinj, nad 30 pa se v povprečju zgodi le enkrat na tri leta. To velja tudi za ekstremni mraz; samo pet dni na leto temperatura ostane pod ničlo celih 24 ur, nočna zmrzal pa se zgodi manj kot 40 noči na leto. Noči pod -10 Celzija se v povprečju zgodijo le enkrat na dve leti. Vendar pa je veter obilen, povprečna hitrost vetra na Vlielandu je skoraj 8 metrov na sekundo ali 28 kilometrov na uro. Viharni vetrovi se pojavljajo v povprečju devet dni na leto. == Gospodarstvo == Turizem je glavni vir dohodka na Vlielandu. Na voljo je približno 15 hotelov ter nekaj sto apartmajev in počitniških hiš. Vlieland ima dva [[Kamp|kampa]]. "Here Comes The Summer in "Into The Great Wide Open" sta dva glasbena festivala, ki potekata konec aprila oziroma konec avgusta.<ref>[https://www.facebook.com/pages/greatwideopen/70163379568 Into The Great Wide Open Facebook - ''Into The Great Wide Open'']</ref> == Pomembni ljudje iz kraja == * Willem de Vlamingh (1640 v Oost-Vlielandu – 1698) nizozemski pomorski kapitan, ki je raziskoval obalo Avstralije, nato Nove Nizozemske * Nicolaas Kruik (1678 v West-Vlielandu – 1754) nizozemski geodet, kartograf, astronom in vremenar; spominjamo se ga po muzeju De Cruquius == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Sint-Nicolaaskerk Vlieland gezien vanaf het kerkhof.jpg|alt=St. Nicolas church (Nicolaas Kerk) in Oost-Vlieland|Cerkev sv. Nikolaja (''Nicolaas Kerk'') v Oost-Vlielandu Slika:Vlieland - View NE towards the Isle of Terschelling.jpg|alt=Dunes on the northern shore of Vlieland looking towards Terschelling|Sipine na severni obali Vlielanda, ki gledajo proti [[Terschelling|Terschellingu]] Slika:Vlieland Sea.JPG|alt=Vlieland, beach at dusk|Vlieland, plaža ob sončnem zahodu Slika:Texel-Vlieland-2020-Luka-Peternel.jpg|alt=Aerial view of southern part of Vlieland from Texel|Pogled iz zraka na južni del Vlielanda iz [[Texel|Texela]] </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.vlieland.nl}} * [http://www.vlieland.net Tourist office website] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] d4miji1s4l9z9pcnx5idrhex1eoco19 5727237 5727236 2022-08-04T07:09:20Z JozefD 5744 /* Pomembni ljudje iz kraja */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Vlieland|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Veerdam-Vlieland-(1993)-1.jpg | photo2a = Dorpsstraat 148, Vlieland (2014) -4.jpg | photo2b = Dorpsstraat 99, Vlieland (2014) -3.jpg | photo3a = Light house of Oost-Vlieland (Netherlands 2015) (20250937752).jpg | photo3b = Drenkelingenhuisje Vlieland 2016.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj dol, od leve na desno: Vlieland,}}<br>{{nobreak|nekdanja mestna hiša, muzej Tromp's House,}}<br>{{nobreak|[[Vuurduin|svetilnik]], zaklonišče in zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Vlieland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Vlieland wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Vlieland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Vlieland na mapi občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |title = Burgemeester en wethouders |trans-title = Mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Vlieland |access-date = 5 October 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131007002226/http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |archive-date = 7 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[Socialist Party (Netherlands)|SP]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Michiel Schrier]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Vlieland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Vlieland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Vlieland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8899AE |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 5 October 2013}}</ref>|elevation_m=3|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Vlieland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Vlieland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Vlielander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8899|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.vlieland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Vlieland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2216<ref>{{Cite web|title=Duinen Vlieland|website=[[Ramsar Convention|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2216|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Slika:Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg/270px-Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|sličica|270x270_pik| ''Topografska karta otoka Vlieland, december 2014''.]] '''Vlieland''' ( {{IPA-nl|ˈvlilɑnt|-|467 Vlieland.ogg}}; {{Lang-fy|Flylân}}) je občina in otok na severni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Občina Vlieland je druga najbolj redko poseljena občina na Nizozemskem, takoj za Schiermonnikoogom. Vlieland je eden od Zahodnofrizijskih otokov, ki leži v [[Vatsko morje|Vatskem morju]]. Je drugi otok z zahoda v verigi, ki leži med [[Texel|Texelom]] in Terschellingom. Otok je bil leta 1287 v poplavi Svete Lucije trajno ločen od kopnega. Vlieland je dobil ime po [[Vlie|Vlieju]], morski poti med njim in Terschellingom, ki je bila v srednjem veku izliv reke [[IJssel]]. Richel je trajno suh peščeni nasip, ki se nahaja približno 1 kilometer vzhodno od najsevernejše točke Vlielanda in ga upravlja občina Vlieland. == Zgodovina == Severni del otoka [[Texel]], Eierland, je bil nekoč jugozahodni del Vlielanda. Nevihtni val leta 1296 je verjetno ločil Eierland od Vlielanda.<ref>J.T. Bremer, [https://books.google.com/books?id=c83OJ_OXYFAC&pg=PA100 De genese van de Kop van Noord-Holland en het westelijk Waddengebied], in ''Van Groningen tot Zeeland: geschiedenis van het cultuurhistorisch onderzoek naar het kustlandschap'', Uitgeverij Verloren, 2010, p. 1100</ref> Erozija je dodatno zmanjšala velikost Vlielanda z zahoda, kar je leta 1736 privedlo do izginotja druge vasi na Vlielandu, West-Vlieland (''Westeijnde''), potem ko so prebivalci desetletja poskušali obnoviti mesto po številnih poplavah. Do leta 1942 je bil Vlieland, tako kot Terschelling, del province [[Severna Holandija]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Vlieland postal del nemškega [[Atlantski zid|atlantskega zidu]] . Okupacijske nemške sile so zgradile dve protiletalski bateriji in na otok namestile več vojakov, kot je bilo prebivalcev. Prav tako so ponovno razdelili otok na Frizijo in situacija se po vojni ni spremenila.<ref>[http://www.frieslandzoalshetwas.nl/?q=1&aflnr=62&artid=1 Friesland zoals het was, September 1942], [[Tresoar]]</ref> [[:nl:Posthuis van Vlieland|Poštna postaja]] na zahodnem delu otoka nas spominja, da so pošto v preteklosti dostavljali s trajektom iz Texela. Zaradi te zgodovine domačini Vlielanda ne govorijo frizijščine. Prvotno narečje, ''Vlielands'', je bilo povezano z narečjem Texel in drugimi nizozemskimi narečji v Severni Holandiji. Zadnja naravna govorka, Petronella de Boer-Zeylemaker, je umrla leta 1993 v starosti 107 let.<ref>Harrie Scholtmeijer, [http://www.meertens.knaw.nl/jo_daan/12Scholtmeijer.pdf Veranderingen in het Vlielands] at the [[Meertens Institute]] website</ref> == Geografija == Večino pokrajine otoka sestavljajo peščene [[Sipina|sipine]], nekaj pa je tudi gozdnatih površin in majhnih travnikov. Velik del otoka, zahodni del, je sestavljen predvsem iz peska. Na otoku je ena vas, Oost-Vlieland (zahodnofrizijsko: ''East-Flylân'' ). Drugo vas, West-Vlieland, je leta 1736 zalilo morje. === Transport === Do Vlielanda lahko pridete s trajektom iz frizijskega mesta Harlingen na celini. Trajekte upravlja družba Doeksen, potovanje pa traja od 45 minut do 1,5 ure za prečkanje [[Vatsko morje|Vatskega morja]] in dela [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Navedi splet|title=TIME TABLE|url=http://www.rederij-doeksen.nl/departures/73-time-table?locale=en|website=www.rederij-doeksen.nl|accessdate=18 December 2015}}</ref> Turistom ni dovoljeno pripeljati avtomobilov s seboj na trajekt. Trajektna linija poteka samo poleti med De Cocksdorpom na sosednjem otoku Texel in najbolj zahodno točko Vlieland.<ref>{{Navedi splet|title=Texel-Vlieland v.v.|url=https://waddenveer.nl/texel-vlieland-v-v|accessdate=18 December 2015}}</ref> Najpogostejša oblika prevoza na otoku je kolo; mreža kolesarskih poti prečka otok. Avtobusni prevoz vozi od trajektnega terminala do vasi in kampov po prihodu trajekta in nekaj časa pred odhodom. V bližini vasi je zelo majhen heliport, ki pa se uporablja samo za lete [[Iskanje in reševanje|SAR]] . [[Slika:Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg/200px-Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|sličica|200x200_pik| Vlieland. Satelitski pogled]] === Podnebje === Vlieland, ki je najbolj oddaljen od Frizijskih pregradnih otokov, ima najbolj zmerno podnebje zaradi Severnega in [[Vatsko morje|Vatskega morja]]. Kot velja za druge zahodnofrizijske otoke, je število sončnih ur med najvišjimi na Nizozemskem. Temperaturni ekstremi so redki; v povprečju samo 6-krat na leto najvišja dnevna temperatura preseže 25 stopinj, nad 30 pa se v povprečju zgodi le enkrat na tri leta. To velja tudi za ekstremni mraz; samo pet dni na leto temperatura ostane pod ničlo celih 24 ur, nočna zmrzal pa se zgodi manj kot 40 noči na leto. Noči pod -10 Celzija se v povprečju zgodijo le enkrat na dve leti. Vendar pa je veter obilen, povprečna hitrost vetra na Vlielandu je skoraj 8 metrov na sekundo ali 28 kilometrov na uro. Viharni vetrovi se pojavljajo v povprečju devet dni na leto. == Gospodarstvo == Turizem je glavni vir dohodka na Vlielandu. Na voljo je približno 15 hotelov ter nekaj sto apartmajev in počitniških hiš. Vlieland ima dva [[Kamp|kampa]]. "Here Comes The Summer in "Into The Great Wide Open" sta dva glasbena festivala, ki potekata konec aprila oziroma konec avgusta.<ref>[https://www.facebook.com/pages/greatwideopen/70163379568 Into The Great Wide Open Facebook - ''Into The Great Wide Open'']</ref> == Pomembni ljudje iz kraja == * [[Willem de Vlamingh]] (1640 v Oost-Vlielandu – 1698) nizozemski pomorski kapitan, ki je raziskoval obalo Avstralije, nato Nove Nizozemske * Nicolaas Kruik (1678 v West-Vlielandu – 1754) nizozemski geodet, kartograf, astronom in vremenar; spominjamo se ga po muzeju De Cruquius == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Sint-Nicolaaskerk Vlieland gezien vanaf het kerkhof.jpg|alt=St. Nicolas church (Nicolaas Kerk) in Oost-Vlieland|Cerkev sv. Nikolaja (''Nicolaas Kerk'') v Oost-Vlielandu Slika:Vlieland - View NE towards the Isle of Terschelling.jpg|alt=Dunes on the northern shore of Vlieland looking towards Terschelling|Sipine na severni obali Vlielanda, ki gledajo proti [[Terschelling|Terschellingu]] Slika:Vlieland Sea.JPG|alt=Vlieland, beach at dusk|Vlieland, plaža ob sončnem zahodu Slika:Texel-Vlieland-2020-Luka-Peternel.jpg|alt=Aerial view of southern part of Vlieland from Texel|Pogled iz zraka na južni del Vlielanda iz [[Texel|Texela]] </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.vlieland.nl}} * [http://www.vlieland.net Tourist office website] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] 0abirlqzsg56flrm3mc2at7lw4ffv1x 5727238 5727237 2022-08-04T07:10:13Z JozefD 5744 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Vlieland|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Veerdam-Vlieland-(1993)-1.jpg | photo2a = Dorpsstraat 148, Vlieland (2014) -4.jpg | photo2b = Dorpsstraat 99, Vlieland (2014) -3.jpg | photo3a = Light house of Oost-Vlieland (Netherlands 2015) (20250937752).jpg | photo3b = Drenkelingenhuisje Vlieland 2016.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj dol, od leve na desno: Vlieland,}}<br>{{nobreak|nekdanja mestna hiša, muzej Tromp's House,}}<br>{{nobreak|[[Vuurduin|svetilnik]], zaklonišče in zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Vlieland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Vlieland wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Vlieland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Vlieland na mapi občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |title = Burgemeester en wethouders |trans-title = Mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Vlieland |access-date = 5 October 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131007002226/http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |archive-date = 7 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[Socialist Party (Netherlands)|SP]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Michiel Schrier]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Vlieland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Vlieland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Vlieland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8899AE |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 5 October 2013}}</ref>|elevation_m=3|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Vlieland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Vlieland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Vlielander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8899|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.vlieland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Vlieland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2216<ref>{{Cite web|title=Duinen Vlieland|website=[[Ramsar Convention|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2216|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Slika:Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg/270px-Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|sličica|270x270_pik| ''Topografska karta otoka Vlieland, december 2014''.]] '''Vlieland''' ( {{IPA-nl|ˈvlilɑnt|-|467 Vlieland.ogg}}; {{Lang-fy|Flylân}}) je občina in otok na severni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Občina Vlieland je druga najbolj redko poseljena občina na Nizozemskem, takoj za Schiermonnikoogom. Vlieland je eden od Zahodnofrizijskih otokov, ki leži v [[Vatsko morje|Vatskem morju]]. Je drugi otok z zahoda v verigi, ki leži med [[Texel|Texelom]] in Terschellingom. Otok je bil leta 1287 v poplavi Svete Lucije trajno ločen od kopnega. Vlieland je dobil ime po [[Vlie|Vlieju]], morski poti med njim in Terschellingom, ki je bila v srednjem veku izliv reke [[IJssel]]. Richel je trajno suh peščeni nasip, ki se nahaja približno 1 kilometer vzhodno od najsevernejše točke Vlielanda in ga upravlja občina Vlieland. == Zgodovina == Severni del otoka [[Texel]], Eierland, je bil nekoč jugozahodni del Vlielanda. Nevihtni val leta 1296 je verjetno ločil Eierland od Vlielanda.<ref>J.T. Bremer, [https://books.google.com/books?id=c83OJ_OXYFAC&pg=PA100 De genese van de Kop van Noord-Holland en het westelijk Waddengebied], in ''Van Groningen tot Zeeland: geschiedenis van het cultuurhistorisch onderzoek naar het kustlandschap'', Uitgeverij Verloren, 2010, p. 1100</ref> Erozija je dodatno zmanjšala velikost Vlielanda z zahoda, kar je leta 1736 privedlo do izginotja druge vasi na Vlielandu, West-Vlieland (''Westeijnde''), potem ko so prebivalci desetletja poskušali obnoviti mesto po številnih poplavah. Do leta 1942 je bil Vlieland, tako kot Terschelling, del province [[Severna Holandija]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Vlieland postal del nemškega [[Atlantski zid|atlantskega zidu]] . Okupacijske nemške sile so zgradile dve protiletalski bateriji in na otok namestile več vojakov, kot je bilo prebivalcev. Prav tako so ponovno razdelili otok na Frizijo in situacija se po vojni ni spremenila.<ref>[http://www.frieslandzoalshetwas.nl/?q=1&aflnr=62&artid=1 Friesland zoals het was, September 1942], [[Tresoar]]</ref> [[:nl:Posthuis van Vlieland|Poštna postaja]] na zahodnem delu otoka nas spominja, da so pošto v preteklosti dostavljali s trajektom iz Texela. Zaradi te zgodovine domačini Vlielanda ne govorijo frizijščine. Prvotno narečje, ''Vlielands'', je bilo povezano z narečjem Texel in drugimi nizozemskimi narečji v Severni Holandiji. Zadnja naravna govorka, Petronella de Boer-Zeylemaker, je umrla leta 1993 v starosti 107 let.<ref>Harrie Scholtmeijer, [http://www.meertens.knaw.nl/jo_daan/12Scholtmeijer.pdf Veranderingen in het Vlielands] at the [[Meertens Institute]] website</ref> == Geografija == Večino pokrajine otoka sestavljajo peščene [[Sipina|sipine]], nekaj pa je tudi gozdnatih površin in majhnih travnikov. Velik del otoka, zahodni del, je sestavljen predvsem iz peska. Na otoku je ena vas, Oost-Vlieland (zahodnofrizijsko: ''East-Flylân'' ). Drugo vas, West-Vlieland, je leta 1736 zalilo morje. === Transport === Do Vlielanda lahko pridete s trajektom iz frizijskega mesta Harlingen na celini. Trajekte upravlja družba Doeksen, potovanje pa traja od 45 minut do 1,5 ure za prečkanje [[Vatsko morje|Vatskega morja]] in dela [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Navedi splet|title=TIME TABLE|url=http://www.rederij-doeksen.nl/departures/73-time-table?locale=en|website=www.rederij-doeksen.nl|accessdate=18 December 2015}}</ref> Turistom ni dovoljeno pripeljati avtomobilov s seboj na trajekt. Trajektna linija poteka samo poleti med De Cocksdorpom na sosednjem otoku Texel in najbolj zahodno točko Vlieland.<ref>{{Navedi splet|title=Texel-Vlieland v.v.|url=https://waddenveer.nl/texel-vlieland-v-v|accessdate=18 December 2015}}</ref> Najpogostejša oblika prevoza na otoku je kolo; mreža kolesarskih poti prečka otok. Avtobusni prevoz vozi od trajektnega terminala do vasi in kampov po prihodu trajekta in nekaj časa pred odhodom. V bližini vasi je zelo majhen heliport, ki pa se uporablja samo za lete [[Iskanje in reševanje|SAR]] . [[Slika:Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg/200px-Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|sličica|200x200_pik| Vlieland. Satelitski pogled]] === Podnebje === Vlieland, ki je najbolj oddaljen od Frizijskih pregradnih otokov, ima najbolj zmerno podnebje zaradi Severnega in [[Vatsko morje|Vatskega morja]]. Kot velja za druge zahodnofrizijske otoke, je število sončnih ur med najvišjimi na Nizozemskem. Temperaturni ekstremi so redki; v povprečju samo 6-krat na leto najvišja dnevna temperatura preseže 25 stopinj, nad 30 pa se v povprečju zgodi le enkrat na tri leta. To velja tudi za ekstremni mraz; samo pet dni na leto temperatura ostane pod ničlo celih 24 ur, nočna zmrzal pa se zgodi manj kot 40 noči na leto. Noči pod -10 Celzija se v povprečju zgodijo le enkrat na dve leti. Vendar pa je veter obilen, povprečna hitrost vetra na Vlielandu je skoraj 8 metrov na sekundo ali 28 kilometrov na uro. Viharni vetrovi se pojavljajo v povprečju devet dni na leto. == Gospodarstvo == Turizem je glavni vir dohodka na Vlielandu. Na voljo je približno 15 hotelov ter nekaj sto apartmajev in počitniških hiš. Vlieland ima dva [[Kamp|kampa]]. "Here Comes The Summer in "Into The Great Wide Open" sta dva glasbena festivala, ki potekata konec aprila oziroma konec avgusta.<ref>[https://www.facebook.com/pages/greatwideopen/70163379568 Into The Great Wide Open Facebook - ''Into The Great Wide Open'']</ref> == Pomembni ljudje iz kraja == * [[Willem de Vlamingh]] (1640 v Oost-Vlielandu – 1698) nizozemski pomorski kapitan, ki je raziskoval obalo Avstralije, nato Nove Nizozemske * Nicolaas Kruik (1678 v West-Vlielandu – 1754) nizozemski geodet, kartograf, astronom in vremenar; spominjamo se ga po muzeju De Cruquius == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Sint-Nicolaaskerk Vlieland gezien vanaf het kerkhof.jpg|alt=St. Nicolas church (Nicolaas Kerk) in Oost-Vlieland|Cerkev sv. Nikolaja (''Nicolaas Kerk'') v Oost-Vlielandu Slika:Vlieland - View NE towards the Isle of Terschelling.jpg|alt=Dunes on the northern shore of Vlieland looking towards Terschelling|Sipine na severni obali Vlielanda, ki gledajo proti [[Terschelling|Terschellingu]] Slika:Vlieland Sea.JPG|alt=Vlieland, beach at dusk|Vlieland, plaža ob sončnem zahodu Slika:Texel-Vlieland-2020-Luka-Peternel.jpg|alt=Aerial view of southern part of Vlieland from Texel|Pogled iz zraka na južni del Vlielanda iz [[Texel|Texela]] </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.vlieland.nl}} * [http://www.vlieland.net Tourist office website] 3xv1u12dezqpo5nurem93sg7nfd4l84 5727250 5727238 2022-08-04T07:49:14Z Romanm 13 brez povezave na pomanjšano sliko wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Vlieland|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Veerdam-Vlieland-(1993)-1.jpg | photo2a = Dorpsstraat 148, Vlieland (2014) -4.jpg | photo2b = Dorpsstraat 99, Vlieland (2014) -3.jpg | photo3a = Light house of Oost-Vlieland (Netherlands 2015) (20250937752).jpg | photo3b = Drenkelingenhuisje Vlieland 2016.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj dol, od leve na desno: Vlieland,}}<br>{{nobreak|nekdanja mestna hiša, muzej Tromp's House,}}<br>{{nobreak|[[Vuurduin|svetilnik]], zaklonišče in zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Vlieland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Vlieland wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Vlieland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Vlieland na mapi občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |title = Burgemeester en wethouders |trans-title = Mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Vlieland |access-date = 5 October 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131007002226/http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |archive-date = 7 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[Socialist Party (Netherlands)|SP]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Michiel Schrier]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Vlieland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Vlieland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Vlieland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8899AE |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 5 October 2013}}</ref>|elevation_m=3|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Vlieland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Vlieland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Vlielander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8899|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.vlieland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Vlieland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2216<ref>{{Cite web|title=Duinen Vlieland|website=[[Ramsar Convention|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2216|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Slika:Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|sličica|Topografska karta otoka Vlieland, december 2014.]] '''Vlieland''' ( {{IPA-nl|ˈvlilɑnt|-|467 Vlieland.ogg}}; {{Lang-fy|Flylân}}) je občina in otok na severni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Občina Vlieland je druga najbolj redko poseljena občina na Nizozemskem, takoj za Schiermonnikoogom. Vlieland je eden od Zahodnofrizijskih otokov, ki leži v [[Vatsko morje|Vatskem morju]]. Je drugi otok z zahoda v verigi, ki leži med [[Texel|Texelom]] in Terschellingom. Otok je bil leta 1287 v poplavi Svete Lucije trajno ločen od kopnega. Vlieland je dobil ime po [[Vlie|Vlieju]], morski poti med njim in Terschellingom, ki je bila v srednjem veku izliv reke [[IJssel]]. Richel je trajno suh peščeni nasip, ki se nahaja približno 1 kilometer vzhodno od najsevernejše točke Vlielanda in ga upravlja občina Vlieland. == Zgodovina == Severni del otoka [[Texel]], Eierland, je bil nekoč jugozahodni del Vlielanda. Nevihtni val leta 1296 je verjetno ločil Eierland od Vlielanda.<ref>J.T. Bremer, [https://books.google.com/books?id=c83OJ_OXYFAC&pg=PA100 De genese van de Kop van Noord-Holland en het westelijk Waddengebied], in ''Van Groningen tot Zeeland: geschiedenis van het cultuurhistorisch onderzoek naar het kustlandschap'', Uitgeverij Verloren, 2010, p. 1100</ref> Erozija je dodatno zmanjšala velikost Vlielanda z zahoda, kar je leta 1736 privedlo do izginotja druge vasi na Vlielandu, West-Vlieland (''Westeijnde''), potem ko so prebivalci desetletja poskušali obnoviti mesto po številnih poplavah. Do leta 1942 je bil Vlieland, tako kot Terschelling, del province [[Severna Holandija]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Vlieland postal del nemškega [[Atlantski zid|atlantskega zidu]] . Okupacijske nemške sile so zgradile dve protiletalski bateriji in na otok namestile več vojakov, kot je bilo prebivalcev. Prav tako so ponovno razdelili otok na Frizijo in situacija se po vojni ni spremenila.<ref>[http://www.frieslandzoalshetwas.nl/?q=1&aflnr=62&artid=1 Friesland zoals het was, September 1942], [[Tresoar]]</ref> [[:nl:Posthuis van Vlieland|Poštna postaja]] na zahodnem delu otoka nas spominja, da so pošto v preteklosti dostavljali s trajektom iz Texela. Zaradi te zgodovine domačini Vlielanda ne govorijo frizijščine. Prvotno narečje, ''Vlielands'', je bilo povezano z narečjem Texel in drugimi nizozemskimi narečji v Severni Holandiji. Zadnja naravna govorka, Petronella de Boer-Zeylemaker, je umrla leta 1993 v starosti 107 let.<ref>Harrie Scholtmeijer, [http://www.meertens.knaw.nl/jo_daan/12Scholtmeijer.pdf Veranderingen in het Vlielands] at the [[Meertens Institute]] website</ref> == Geografija == Večino pokrajine otoka sestavljajo peščene [[Sipina|sipine]], nekaj pa je tudi gozdnatih površin in majhnih travnikov. Velik del otoka, zahodni del, je sestavljen predvsem iz peska. Na otoku je ena vas, Oost-Vlieland (zahodnofrizijsko: ''East-Flylân'' ). Drugo vas, West-Vlieland, je leta 1736 zalilo morje. === Transport === Do Vlielanda lahko pridete s trajektom iz frizijskega mesta Harlingen na celini. Trajekte upravlja družba Doeksen, potovanje pa traja od 45 minut do 1,5 ure za prečkanje [[Vatsko morje|Vatskega morja]] in dela [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Navedi splet|title=TIME TABLE|url=http://www.rederij-doeksen.nl/departures/73-time-table?locale=en|website=www.rederij-doeksen.nl|accessdate=18 December 2015}}</ref> Turistom ni dovoljeno pripeljati avtomobilov s seboj na trajekt. Trajektna linija poteka samo poleti med De Cocksdorpom na sosednjem otoku Texel in najbolj zahodno točko Vlieland.<ref>{{Navedi splet|title=Texel-Vlieland v.v.|url=https://waddenveer.nl/texel-vlieland-v-v|accessdate=18 December 2015}}</ref> Najpogostejša oblika prevoza na otoku je kolo; mreža kolesarskih poti prečka otok. Avtobusni prevoz vozi od trajektnega terminala do vasi in kampov po prihodu trajekta in nekaj časa pred odhodom. V bližini vasi je zelo majhen heliport, ki pa se uporablja samo za lete [[Iskanje in reševanje|SAR]] . [[Slika:Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|sličica|Vlieland. Satelitski pogled]] === Podnebje === Vlieland, ki je najbolj oddaljen od Frizijskih pregradnih otokov, ima najbolj zmerno podnebje zaradi Severnega in [[Vatsko morje|Vatskega morja]]. Kot velja za druge zahodnofrizijske otoke, je število sončnih ur med najvišjimi na Nizozemskem. Temperaturni ekstremi so redki; v povprečju samo 6-krat na leto najvišja dnevna temperatura preseže 25 stopinj, nad 30 pa se v povprečju zgodi le enkrat na tri leta. To velja tudi za ekstremni mraz; samo pet dni na leto temperatura ostane pod ničlo celih 24 ur, nočna zmrzal pa se zgodi manj kot 40 noči na leto. Noči pod -10 Celzija se v povprečju zgodijo le enkrat na dve leti. Vendar pa je veter obilen, povprečna hitrost vetra na Vlielandu je skoraj 8 metrov na sekundo ali 28 kilometrov na uro. Viharni vetrovi se pojavljajo v povprečju devet dni na leto. == Gospodarstvo == Turizem je glavni vir dohodka na Vlielandu. Na voljo je približno 15 hotelov ter nekaj sto apartmajev in počitniških hiš. Vlieland ima dva [[Kamp|kampa]]. "Here Comes The Summer in "Into The Great Wide Open" sta dva glasbena festivala, ki potekata konec aprila oziroma konec avgusta.<ref>[https://www.facebook.com/pages/greatwideopen/70163379568 Into The Great Wide Open Facebook - ''Into The Great Wide Open'']</ref> == Pomembni ljudje iz kraja == * [[Willem de Vlamingh]] (1640 v Oost-Vlielandu – 1698) nizozemski pomorski kapitan, ki je raziskoval obalo Avstralije, nato Nove Nizozemske * Nicolaas Kruik (1678 v West-Vlielandu – 1754) nizozemski geodet, kartograf, astronom in vremenar; spominjamo se ga po muzeju De Cruquius == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Sint-Nicolaaskerk Vlieland gezien vanaf het kerkhof.jpg|alt=St. Nicolas church (Nicolaas Kerk) in Oost-Vlieland|Cerkev sv. Nikolaja (''Nicolaas Kerk'') v Oost-Vlielandu Slika:Vlieland - View NE towards the Isle of Terschelling.jpg|alt=Dunes on the northern shore of Vlieland looking towards Terschelling|Sipine na severni obali Vlielanda, ki gledajo proti [[Terschelling|Terschellingu]] Slika:Vlieland Sea.JPG|alt=Vlieland, beach at dusk|Vlieland, plaža ob sončnem zahodu Slika:Texel-Vlieland-2020-Luka-Peternel.jpg|alt=Aerial view of southern part of Vlieland from Texel|Pogled iz zraka na južni del Vlielanda iz [[Texel|Texela]] </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.vlieland.nl}} * [http://www.vlieland.net Tourist office website] bcs8ir8cn3sk305fqakl8ur3t3vo4aj 5727251 5727250 2022-08-04T07:49:55Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Otoki Nizozemske]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Vlieland|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Veerdam-Vlieland-(1993)-1.jpg | photo2a = Dorpsstraat 148, Vlieland (2014) -4.jpg | photo2b = Dorpsstraat 99, Vlieland (2014) -3.jpg | photo3a = Light house of Oost-Vlieland (Netherlands 2015) (20250937752).jpg | photo3b = Drenkelingenhuisje Vlieland 2016.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj dol, od leve na desno: Vlieland,}}<br>{{nobreak|nekdanja mestna hiša, muzej Tromp's House,}}<br>{{nobreak|[[Vuurduin|svetilnik]], zaklonišče in zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Vlieland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Vlieland wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Vlieland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Vlieland na mapi občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |title = Burgemeester en wethouders |trans-title = Mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Vlieland |access-date = 5 October 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131007002226/http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |archive-date = 7 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[Socialist Party (Netherlands)|SP]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Michiel Schrier]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Vlieland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Vlieland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Vlieland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8899AE |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 5 October 2013}}</ref>|elevation_m=3|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Vlieland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Vlieland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Vlielander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8899|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.vlieland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Vlieland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2216<ref>{{Cite web|title=Duinen Vlieland|website=[[Ramsar Convention|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2216|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Slika:Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|sličica|Topografska karta otoka Vlieland, december 2014.]] '''Vlieland''' ( {{IPA-nl|ˈvlilɑnt|-|467 Vlieland.ogg}}; {{Lang-fy|Flylân}}) je občina in otok na severni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Občina Vlieland je druga najbolj redko poseljena občina na Nizozemskem, takoj za Schiermonnikoogom. Vlieland je eden od Zahodnofrizijskih otokov, ki leži v [[Vatsko morje|Vatskem morju]]. Je drugi otok z zahoda v verigi, ki leži med [[Texel|Texelom]] in Terschellingom. Otok je bil leta 1287 v poplavi Svete Lucije trajno ločen od kopnega. Vlieland je dobil ime po [[Vlie|Vlieju]], morski poti med njim in Terschellingom, ki je bila v srednjem veku izliv reke [[IJssel]]. Richel je trajno suh peščeni nasip, ki se nahaja približno 1 kilometer vzhodno od najsevernejše točke Vlielanda in ga upravlja občina Vlieland. == Zgodovina == Severni del otoka [[Texel]], Eierland, je bil nekoč jugozahodni del Vlielanda. Nevihtni val leta 1296 je verjetno ločil Eierland od Vlielanda.<ref>J.T. Bremer, [https://books.google.com/books?id=c83OJ_OXYFAC&pg=PA100 De genese van de Kop van Noord-Holland en het westelijk Waddengebied], in ''Van Groningen tot Zeeland: geschiedenis van het cultuurhistorisch onderzoek naar het kustlandschap'', Uitgeverij Verloren, 2010, p. 1100</ref> Erozija je dodatno zmanjšala velikost Vlielanda z zahoda, kar je leta 1736 privedlo do izginotja druge vasi na Vlielandu, West-Vlieland (''Westeijnde''), potem ko so prebivalci desetletja poskušali obnoviti mesto po številnih poplavah. Do leta 1942 je bil Vlieland, tako kot Terschelling, del province [[Severna Holandija]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Vlieland postal del nemškega [[Atlantski zid|atlantskega zidu]] . Okupacijske nemške sile so zgradile dve protiletalski bateriji in na otok namestile več vojakov, kot je bilo prebivalcev. Prav tako so ponovno razdelili otok na Frizijo in situacija se po vojni ni spremenila.<ref>[http://www.frieslandzoalshetwas.nl/?q=1&aflnr=62&artid=1 Friesland zoals het was, September 1942], [[Tresoar]]</ref> [[:nl:Posthuis van Vlieland|Poštna postaja]] na zahodnem delu otoka nas spominja, da so pošto v preteklosti dostavljali s trajektom iz Texela. Zaradi te zgodovine domačini Vlielanda ne govorijo frizijščine. Prvotno narečje, ''Vlielands'', je bilo povezano z narečjem Texel in drugimi nizozemskimi narečji v Severni Holandiji. Zadnja naravna govorka, Petronella de Boer-Zeylemaker, je umrla leta 1993 v starosti 107 let.<ref>Harrie Scholtmeijer, [http://www.meertens.knaw.nl/jo_daan/12Scholtmeijer.pdf Veranderingen in het Vlielands] at the [[Meertens Institute]] website</ref> == Geografija == Večino pokrajine otoka sestavljajo peščene [[Sipina|sipine]], nekaj pa je tudi gozdnatih površin in majhnih travnikov. Velik del otoka, zahodni del, je sestavljen predvsem iz peska. Na otoku je ena vas, Oost-Vlieland (zahodnofrizijsko: ''East-Flylân'' ). Drugo vas, West-Vlieland, je leta 1736 zalilo morje. === Transport === Do Vlielanda lahko pridete s trajektom iz frizijskega mesta Harlingen na celini. Trajekte upravlja družba Doeksen, potovanje pa traja od 45 minut do 1,5 ure za prečkanje [[Vatsko morje|Vatskega morja]] in dela [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Navedi splet|title=TIME TABLE|url=http://www.rederij-doeksen.nl/departures/73-time-table?locale=en|website=www.rederij-doeksen.nl|accessdate=18 December 2015}}</ref> Turistom ni dovoljeno pripeljati avtomobilov s seboj na trajekt. Trajektna linija poteka samo poleti med De Cocksdorpom na sosednjem otoku Texel in najbolj zahodno točko Vlieland.<ref>{{Navedi splet|title=Texel-Vlieland v.v.|url=https://waddenveer.nl/texel-vlieland-v-v|accessdate=18 December 2015}}</ref> Najpogostejša oblika prevoza na otoku je kolo; mreža kolesarskih poti prečka otok. Avtobusni prevoz vozi od trajektnega terminala do vasi in kampov po prihodu trajekta in nekaj časa pred odhodom. V bližini vasi je zelo majhen heliport, ki pa se uporablja samo za lete [[Iskanje in reševanje|SAR]] . [[Slika:Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|sličica|Vlieland. Satelitski pogled]] === Podnebje === Vlieland, ki je najbolj oddaljen od Frizijskih pregradnih otokov, ima najbolj zmerno podnebje zaradi Severnega in [[Vatsko morje|Vatskega morja]]. Kot velja za druge zahodnofrizijske otoke, je število sončnih ur med najvišjimi na Nizozemskem. Temperaturni ekstremi so redki; v povprečju samo 6-krat na leto najvišja dnevna temperatura preseže 25 stopinj, nad 30 pa se v povprečju zgodi le enkrat na tri leta. To velja tudi za ekstremni mraz; samo pet dni na leto temperatura ostane pod ničlo celih 24 ur, nočna zmrzal pa se zgodi manj kot 40 noči na leto. Noči pod -10 Celzija se v povprečju zgodijo le enkrat na dve leti. Vendar pa je veter obilen, povprečna hitrost vetra na Vlielandu je skoraj 8 metrov na sekundo ali 28 kilometrov na uro. Viharni vetrovi se pojavljajo v povprečju devet dni na leto. == Gospodarstvo == Turizem je glavni vir dohodka na Vlielandu. Na voljo je približno 15 hotelov ter nekaj sto apartmajev in počitniških hiš. Vlieland ima dva [[Kamp|kampa]]. "Here Comes The Summer in "Into The Great Wide Open" sta dva glasbena festivala, ki potekata konec aprila oziroma konec avgusta.<ref>[https://www.facebook.com/pages/greatwideopen/70163379568 Into The Great Wide Open Facebook - ''Into The Great Wide Open'']</ref> == Pomembni ljudje iz kraja == * [[Willem de Vlamingh]] (1640 v Oost-Vlielandu – 1698) nizozemski pomorski kapitan, ki je raziskoval obalo Avstralije, nato Nove Nizozemske * Nicolaas Kruik (1678 v West-Vlielandu – 1754) nizozemski geodet, kartograf, astronom in vremenar; spominjamo se ga po muzeju De Cruquius == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Sint-Nicolaaskerk Vlieland gezien vanaf het kerkhof.jpg|alt=St. Nicolas church (Nicolaas Kerk) in Oost-Vlieland|Cerkev sv. Nikolaja (''Nicolaas Kerk'') v Oost-Vlielandu Slika:Vlieland - View NE towards the Isle of Terschelling.jpg|alt=Dunes on the northern shore of Vlieland looking towards Terschelling|Sipine na severni obali Vlielanda, ki gledajo proti [[Terschelling|Terschellingu]] Slika:Vlieland Sea.JPG|alt=Vlieland, beach at dusk|Vlieland, plaža ob sončnem zahodu Slika:Texel-Vlieland-2020-Luka-Peternel.jpg|alt=Aerial view of southern part of Vlieland from Texel|Pogled iz zraka na južni del Vlielanda iz [[Texel|Texela]] </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.vlieland.nl}} * [http://www.vlieland.net Tourist office website] [[Kategorija:Otoki Nizozemske]] jg1cwtetkucynw8mghiw4e69lw94yx2 5727339 5727251 2022-08-04T11:11:13Z Ljuba brank 92351 prevod, nedopustni lina na en wiki v tekstu, pravopis, oblikovanje infopolja, kat wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Vlieland|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Veerdam-Vlieland-(1993)-1.jpg | photo2a = Dorpsstraat 148, Vlieland (2014) -4.jpg | photo2b = Dorpsstraat 99, Vlieland (2014) -3.jpg | photo3a = Light house of Oost-Vlieland (Netherlands 2015) (20250937752).jpg | photo3b = Drenkelingenhuisje Vlieland 2016.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj dol, od leve na desno: Vlieland,}}<br>{{nobreak|nekdanja mestna hiša, muzej Tromp's House,}}<br>{{nobreak|[[Vuurduin|svetilnik]], zaklonišče in zavetišče za žrtve brodolomov}}}} |image_alt= |image_caption= |image_flag=Flag of Vlieland.svg|flag_size=100x67px |flag_alt=|image_shield=Vlieland wapen.svg|shield_size=100x80px |shield_alt=<!-- Maps, coordinates --> |image_map=Vlieland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Vlieland na mapi občin v Friziji |map_caption=Lokacija v Friziji |coordinates_footnotes= |subdivision_type=[[Država]] |subdivision_name=[[Nizozemska]] |subdivision_type1=Provinca |subdivision_name1=[[Frizija]] |government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url= http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |title = Burgemeester en wethouders |trans-title = Mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Vlieland |access-date = 5 October 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131007002226/http://www.vlieland.nl/bestuur-en-organisatie/burgemeester-en-wethouders_3489/ |archive-date = 7 October 2013}}</ref> |governing_body=Občinski svet |leader_party= |leader_title=[[Župan]] |leader_name=Michiel Schrier <!-- Geographic information --> |unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers --> |area_total_km2={{Dutch municipality total area|Vlieland}} |area_land_km2={{Dutch municipality land area|Vlieland}} |area_water_km2={{Dutch municipality water area|Vlieland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8899AE |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 5 October 2013}}</ref> |elevation_m=3 |elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags --> |elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics --> |population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref> |population_total={{Dutch municipality population|Vlieland}} |population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Vlieland}} <!-- For automatic calculation: auto--> |population_demonym=Vlielander <!-- Other information --> |timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8899|area_code_type=Omrežna skupina|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.vlieland.nl}} |footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Vlieland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2216<ref>{{Cite web|title=Duinen Vlieland|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2216|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Slika:Vlieland-natuur-OpenTopo.jpg|sličica|Topografska karta otoka Vlieland, december 2014.]] '''Vlieland''' ( {{IPA-nl|ˈvlilɑnt|-|467 Vlieland.ogg}}; {{Lang-fy|Flylân}}) je občina in otok v severni [[Nizozemska|Nizozemski]]. Občina Vlieland je druga najbolj redko poseljena občina na Nizozemskem, takoj za Schiermonnikoogom. Vlieland je eden od Zahodnofrizijskih otokov, ki leži v [[Vatsko morje|Vatskem morju]]. Je drugi otok z zahoda v verigi, ki leži med [[Texel|Texelom]] in Terschellingom. Otok je bil leta 1287 v ''poplavi Svete Lucije'' trajno ločen od kopnega. Vlieland je dobil ime po [[Vlie|Vlieju]], morski poti med njim in Terschellingom, ki je bila v srednjem veku izliv reke [[IJssel]]. Richel je trajno suh peščeni nasip, ki se nahaja približno 1 kilometer vzhodno od najsevernejše točke Vlielanda in ga upravlja občina Vlieland. == Zgodovina == Severni del otoka Texel, Eierland, je bil nekoč jugozahodni del Vlielanda. Nevihtni val leta 1296 je verjetno ločil Eierland od Vlielanda.<ref>J.T. Bremer, [https://books.google.com/books?id=c83OJ_OXYFAC&pg=PA100 De genese van de Kop van Noord-Holland en het westelijk Waddengebied], in ''Van Groningen tot Zeeland: geschiedenis van het cultuurhistorisch onderzoek naar het kustlandschap'', Uitgeverij Verloren, 2010, p. 1100</ref> [[Erozija]] je dodatno zmanjšala velikost Vlielanda z zahoda, kar je leta 1736 privedlo do izginotja druge vasi na Vlielandu, Zahodni-Vlieland (''Westeijnde''), potem ko so prebivalci desetletja poskušali obnoviti mesto po številnih poplavah. Do leta 1942 je bil Vlieland, tako kot Terschelling, del province [[Severna Holandija]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Vlieland postal del nemškega obrambnega sistema [[Atlantski zid]]. Okupacijske nemške sile so zgradile dve protiletalski bateriji in na otok namestile več vojakov, kot je bilo prebivalcev. Prav tako so ponovno razdelili otok na Frizijo in situacija se po vojni ni spremenila.<ref>[http://www.frieslandzoalshetwas.nl/?q=1&aflnr=62&artid=1 Friesland zoals het was, September 1942], Tresoar</ref> Poštna postaja na zahodnem delu otoka nas spominja, da so pošto v preteklosti dostavljali s trajektom iz Texela. Zaradi te zgodovine domačini Vlielanda ne govorijo frizijščine. Prvotno narečje ''Vlielands'', je bilo povezano z narečjem Texel in drugimi nizozemskimi narečji v Severni Holandiji. Zadnja naravna govorka, Petronella de Boer-Zeylemaker, je umrla leta 1993 v starosti 107 let.<ref>Harrie Scholtmeijer, [http://www.meertens.knaw.nl/jo_daan/12Scholtmeijer.pdf Veranderingen in het Vlielands] at the Meertens Institute website</ref> == Geografija == Večino pokrajine otoka sestavljajo peščene [[Sipina|sipine]], nekaj pa je tudi gozdnatih površin in majhnih travnikov. Velik del otoka, predvsem zahodni del, je sestavljen predvsem iz peska. Na otoku je ena vas, Oost-Vlieland (zahodnofrizijsko: ''East-Flylân'' ). Drugo vas, West-Vlieland, je leta 1736 zalilo morje. === Transport === Do Vlielanda se pride s trajektom iz frizijskega mesta Harlingen na celini. Trajekte upravlja družba Doeksen, potovanje pa traja od 45 minut do 1,5 ure za prečkanje Vatskega morja in dela [[Severno morje|Severnega morja]].<ref>{{Navedi splet|title=TIME TABLE|url=http://www.rederij-doeksen.nl/departures/73-time-table?locale=en|website=www.rederij-doeksen.nl|accessdate=18 December 2015}}</ref> Turistom ni dovoljeno pripeljati avtomobilov s seboj na trajekt. Trajektna linija poteka samo poleti med De Cocksdorpom na sosednjem otoku Texel in najbolj zahodno točko Vlieland.<ref>{{Navedi splet|title=Texel-Vlieland v.v.|url=https://waddenveer.nl/texel-vlieland-v-v|accessdate=18 December 2015}}</ref> Najpogostejša oblika prevoza na otoku je kolo; mreža kolesarskih poti prečka otok. Avtobusni prevoz vozi od trajektnega terminala do vasi in kampov po prihodu trajekta in nekaj časa pred odhodom. V bližini vasi je zelo majhen heliport, ki pa se uporablja samo za lete [[Iskanje in reševanje|SAR]] . [[Slika:Vlieland_4.97510E_53.24575N.jpg|sličica|Vlieland. Satelitski pogled]] === Podnebje === Vlieland, ki je najbolj oddaljen od Frizijskih pregradnih otokov, ima najbolj zmerno podnebje zaradi Severnega in Vatskega morja. Kot velja za druge zahodno-frizijske otoke, je število sončnih ur med najvišjimi na Nizozemskem. Temperaturni ekstremi so redki; v povprečju samo 6-krat na leto najvišja dnevna temperatura preseže 25 stopinj, nad 30 pa se v povprečju zgodi le enkrat na tri leta. To velja tudi za ekstremni mraz; samo pet dni na leto temperatura ostane pod ničlo celih 24 ur, nočna zmrzal pa se zgodi manj kot 40 noči na leto. Noči pod -10 Celzija se v povprečju zgodijo le enkrat na dve leti. Vendar pa je veter pogost, povprečna hitrost vetra na Vlielandu je skoraj 8 metrov na sekundo ali 28 kilometrov na uro. Viharni vetrovi se pojavljajo v povprečju devet dni na leto. == Gospodarstvo == Turizem je glavni vir dohodka na Vlielandu. Na voljo je približno 15 hotelov ter nekaj sto apartmajev in počitniških hiš. Vlieland ima dva [[Kamp|kampa]]. ''Here Comes The Summer'' in ''Into The Great Wide Open'' sta dva glasbena festivala, ki potekata konec aprila oziroma konec avgusta.<ref>[https://www.facebook.com/pages/greatwideopen/70163379568 Into The Great Wide Open Facebook - ''Into The Great Wide Open'']</ref> == Pomembni ljudje iz kraja == * [[Willem de Vlamingh]] (1640 v Oost-Vlielandu – 1698) nizozemski pomorski kapitan, ki je raziskoval obalo Avstralije, nato Nove Nizozemske * Nicolaas Kruik (1678 v West-Vlielandu – 1754) nizozemski geodet, kartograf, astronom in vremenar; spominjamo se ga po muzeju De Cruquius == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Sint-Nicolaaskerk Vlieland gezien vanaf het kerkhof.jpg|alt=St. Nicolas church (Nicolaas Kerk) in Oost-Vlieland|Cerkev sv. Nikolaja (''Nicolaas Kerk'') v Oost-Vlielandu Slika:Vlieland - View NE towards the Isle of Terschelling.jpg|alt=Dunes on the northern shore of Vlieland looking towards Terschelling|Sipine na severni obali Vlielanda, ki gledajo proti [[Terschelling|Terschellingu]] Slika:Vlieland Sea.JPG|alt=Vlieland, beach at dusk|Vlieland, plaža ob sončnem zahodu Slika:Texel-Vlieland-2020-Luka-Peternel.jpg|alt=Aerial view of southern part of Vlieland from Texel|Pogled iz zraka na južni del Vlielanda iz [[Texel|Texela]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Vlieland}} {{Wikivoyage|Vlieland}} * {{Uradno spletno mesto|http://www.vlieland.nl}} * [http://www.vlieland.net Tourist office website] [[Kategorija:Otoki Nizozemske]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] b6uhb7pvmbzcayng5zhhvtca3fh9uhx Willem de Vlamingh 0 521956 5727253 2022-08-04T07:51:38Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1082978182|Willem de Vlamingh]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Willem de Vlamingh|birth_place=[[Oost-Vlieland]], [[Nizozemska republika]]|death_date={{nowr|neznan datum, {{circa|{{death year and age|1698|1640}}}}}}|image=Portrait of Willem de Vlamingh, Johannes en Nicholaas Verkolje (1690 - 1700).jpg|caption=Portret, na katerem naj bi bil De Vlamingh|baptised=28. november 1640|birth_name=Willem Hesselsz de Vlamingh}} [[Category:Articles with hCards]] '''Willem Hesselsz de Vlamingh''' (november 1640 – {{Circa|1698}}) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17. stoletju raziskoval osrednjo zahodno obalo Nove Holandije ([[Avstralija|Avstralije]]), kjer je pristal v današnjem [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthu]] na reki Swan. Misija se je izkazala za neuspešno, vendar je začrtal dele zahodne obale celine.<ref>The original maps were found in 2006 in the [[National Library of Australia]].</ref> == Zgodnje življenje == Willem de Vlamingh se je rodil v Oost-Vlielandu na [[Republika Nizozemska|Nizozemskem]]. Krščen je bil 28. novembra 1640. Leta 1664 je De Vlamingh odplul na Novo Zemljo in odkril [[Nova dežela|Jelmerland]]. <ref>{{Navedi knjigo|last=Hacquebord|first=Louwrens|editor-last=Nuttall|editor-first=Mark|title=Encyclopedia of the Arctic|date=2012|publisher=Routledge|isbn=9781136786808|pages=2140–2141|chapterurl=https://books.google.com/books?id=Swr9BTI_2FEC&pg=PA2140|chapter=Vlamingh, Willem de}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Witsen|first=Nicolaes|authorlink=Nicolaes Witsen|title=Noord en Oost Tartarye|url=http://www.dbnl.org/tekst/wits008noor02_01/wits008noor02_01_0174.php|website=Digitale Bibliotheek voor de Nederlandse Letteren|publisher=François Halma|accessdate=17 March 2018|location=Amsterdam|language=nl|date=1705}}</ref> Leta 1668 se je poročil; njegov poklic je bil skiper v [[Kitolov|kitolovu]] in še vedno je živel na otoku [[Vlieland]].<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/ondertrouwregisters/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=w*&a1=vlaming*&x=20&z=b# City Archives Amsterdam]</ref>  Leta 1687 sta on in njegova žena prodala svoje "stanovanje" v Jordaanu.<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/transportakten_voor_1811/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=W*&a1=vlaming&x=14&z=b# City Archives Amsterdam]</ref> De Vlamingh se je leta 1688 pridružil [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemski vzhodnoindijski družbi]] (VOC) in istega leta opravil svoje prvo potovanje v Batavijo. Po drugem potovanju, leta 1694, so ga na prošnjo Nicolaesa Witsena prosili, naj organizira odpravo za iskanje {{Ladja||Ridderschap van Holland|1681|2}}, kapitanske ladje VOC, ki je bila izgubljena s 325 potniki in posadko na poti v Batavijo leta 1694. Uradniki VOC so verjeli, da je morda pristala na zahodni obali Avstralije. == Reševalna misija == [[Slika:Vlamingh_ships_at_the_Swan_River,_Keulen_1796.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg/220px-Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg|sličica| ''Ladje Willema de Vlamingha, s črnimi labodi, na vhodu v reko Swan, Zahodna Avstralija'', barvna gravura (1796), izpeljana iz prejšnje risbe (zdaj izgubljene)]] Leta 1696 je De Vlamingh poveljeval reševalni misiji na zahodni obali Avstralije, da bi iskali preživele z ''ladje Ridderschap van Holland'', ki je izginila dve leti prej, na krovu pa je bil admiral sir James Couper.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696-97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 4.</ref> Pod njegovim poveljstvom so bile tri ladje: fregata ''Geelvink'', ki jo je poveljeval sam De Vlamingh; ''Nijptang'' pod kapitanom Gerritom Collaertom; in galiot ''Weseltje'' pod kapitanom Cornelisom de Vlaminghom, sinom Willema de Vlamingha. Odprava je odplula iz [[Texel|Texela]] 'strogo inkognito' 3. maja 1696 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10355|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Geelvink (1696)|website=www.vocsite.nl}}</ref> in zaradi [[Devetletna vojna|devetletne vojne]] s Francijo obplula obalo Škotske do [[Tristan da Cunha|Tristana da Cunha]]. V začetku septembra so tri ladje prispele do Rta dobrega upanja, kjer so ostale sedem tednov zaradi skorbuta med posadko. Tam je Cornelis de Vlamingh prevzel poveljstvo po smrti Laurensa T. Zeemana. <ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 5.</ref> 27. oktobra so odpluli po Brouwer Route na poti v Indijskem oceanu od afriškega [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. Na poti proti vzhodu so preverili Île Saint-Paul in Île Amsterdam, vendar niso našli nobenih razbitin ali preživelih. 5. decembra so odpluli naprej. 29. decembra 1696 je De Vlaminghova skupina pristala na otoku Rottnest. Videl je številne quokke (domorodske vrečarje) in misleč, da so velike podgane, ga je poimenoval ''{{'}} t Eylandt 't Rottenest'' ("Otok podganjih gnezd"). Kasneje je o tem zapisal v svojem dnevniku: »Z velikim veseljem sem občudoval ta otok, ki je zelo privlačen in kjer se mi zdi, da narava ni odrekla ničesar, kar bi ga naredilo prijetnejšega od vseh otokov, ki sem jih kdaj videl, saj je zelo dobro. zagotavljal človekovo dobro počutje z lesom, kamnom in apnom za gradnjo hiš, manjkalo je le oračev, da bi zapolnili te lepe ravnice. Soline je v izobilju, obala pa polna rib. V teh dišečih nasadih se ptice slišijo s prijetnim petjem. Zato verjamem, da je izmed mnogih ljudi, ki se želijo osrečiti, veliko takih, ki bi prezirali bogastvo naše države, če bi izbrali tole tukaj, ki bi se zdel raj na zemlji.« <ref>{{Navedi knjigo|last=Playford|first=Phillip|authorlink=Phillip Playford|title=Voyage of Discovery to Terra Australis by Willem de Vlamingh in 1696–97|date=1998|publisher=Western Australian Museum|location=Perth, WA|isbn=0730712214}}</ref> 10. januarja 1697 se je podal navzgor po reki Swan. On in njegova posadka naj bi bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo. Prav tako naj bi bili prvi Evropejci, ki so videli črne labode, <ref>{{Navedi splet|title=The Origin Of Life On Perth (1697)|url=http://www.lifeonperth.com/origin.htm|website=LifeonPerth.com|accessdate=18 August 2016}}</ref> in De Vlamingh je Labodjo reko poimenoval (''Zwaanenrivier'' v nizozemščini) po velikem številu, ki so jih tam opazili. Posadka se je razdelila na tri skupine v upanju, da bodo ujeli aborigina, vendar so približno pet dni kasneje opustili svoje prizadevanje, da bi ujeli "domorodca južne dežele".<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 36, 41.</ref> 22. januarja so pluli skozi kanal Geelvink. Naslednje dni so videli deset golih črnih ljudi. 24. januarja so prešli Red Bluff. Blizu Wittecarre so šli iskat svežo vodo. 4. februarja 1697 je pristal na otoku Dirk Hartog v Zahodni Avstraliji in zamenjal kositrno ploščo, ki jo je zapustil Dirk Hartog leta 1616, z novo, ki je vsebovala zapis o obeh obiskih nizozemskih pomorskih kapitanov. Originalna plošča je ohranjena v Rijksmuseumu v Amsterdamu. <ref>{{Navedi splet|title=Hartog & de Vlamingh Plates|publisher=Western Australian Museum|url=http://www.migrationheritage.nsw.gov.au/exhibition/objectsthroughtime/hartog/|accessdate=18 May 2010}}</ref> <ref name="major">{{Navedi knjigo|editor-last=Major|editor-first=Richard Henry|editor-link=Richard Henry Major|title=Early Voyages to Terra Australis, Now Called Australia: A Collection of Documents, and Extracts from Early Manuscript Maps, Illustrative of the History of Discovery on the Coasts of that Vast Island, from the Beginning of the Sixteenth Century to the Time of Captain Cook|date=1859|publisher=The Hakluyt Society|location=London|page=lxxxii|url=https://archive.org/details/earlyvoyagestot00majogoog}}</ref> De Vlamingh je s sinom in Collaertom 3. ali 11. februarja 1698 poveljeval povratni floti iz Indije, <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10363|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Gent (1693)|website=www.vocsite.nl}}</ref> ki je 16. avgusta prispela v njegovo rojstno mesto Amsterdam. Vendar pa ni gotovo, da je bil De Vlamingh takrat še živ, in zapisi o pokopih iz Vlielanda okoli tega časa ne obstajajo. Na prejšnji povratni poti je De Vlamingh Witsenu poslal škatlo s školjkami, sadjem in rastlinjem iz Nove Holandije (Avstralija), pa tudi enajst risb, ki jih je Victor Victorsz naredil na odpravi. De Vlamingh je vključil tudi nekaj črnih labodov, ki pa so med potovanjem poginili. Witsen je risbe ponudil Martinu Listerju.<ref>Smit, P & A.P.M. Sanders & J.P.F. van der Veen (1986) Hendrik Engel's Alphabetical List of Dutch Zoological Cabinets and Menageries, p. 306.</ref> Witsen, ki je vložil v potovanje, je bil razočaran, ker so bili moški bolj zainteresirani za vzpostavitev trgovine kot za raziskovanje.<ref>Heeres, J.E. (1899) The part borne by the Dutch in the discovery of Australia 1606-1765, p. XVI, 83.</ref> Leta 1699 je William Dampier raziskoval obalo Avstralije in Nove Gvineje. == Sklici == <references group="" responsive="1"></references> == Zunanje povezave == * {{Worldcat id|lccn-n85050760}} [[Kategorija:Umrli v 1690. letih]] [[Kategorija:Rojeni leta 1640]] qe1h0l9a8cphgaxwanhqhylw6cis3rt 5727254 5727253 2022-08-04T07:55:26Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Willem de Vlamingh|birth_place=[[Oost-Vlieland]], [[Nizozemska republika]]|death_date={{nowr|neznan datum, {{circa|{{death year and age|1698|1640}}}}}}|image=Portrait of Willem de Vlamingh, Johannes en Nicholaas Verkolje (1690 - 1700).jpg|caption=Portret, na katerem naj bi bil De Vlamingh|baptised=28. november 1640|birth_name=Willem Hesselsz de Vlamingh}} '''Willem Hesselsz de Vlamingh''' (november 1640 – {{Circa|1698}}) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17. stoletju raziskoval osrednjo zahodno obalo Nove Holandije ([[Avstralija|Avstralije]]), kjer je pristal v današnjem [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthu]] na reki Swan. Misija se je izkazala za neuspešno, vendar je začrtal dele zahodne obale celine.<ref>The original maps were found in 2006 in the [[National Library of Australia]].</ref> == Zgodnje življenje == Willem de Vlamingh se je rodil v Oost-Vlielandu na [[Republika Nizozemska|Nizozemskem]]. Krščen je bil 28. novembra 1640. Leta 1664 je De Vlamingh odplul na Novo Zemljo in odkril [[Nova dežela|Jelmerland]]. <ref>{{Navedi knjigo|last=Hacquebord|first=Louwrens|editor-last=Nuttall|editor-first=Mark|title=Encyclopedia of the Arctic|date=2012|publisher=Routledge|isbn=9781136786808|pages=2140–2141|chapterurl=https://books.google.com/books?id=Swr9BTI_2FEC&pg=PA2140|chapter=Vlamingh, Willem de}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Witsen|first=Nicolaes|authorlink=Nicolaes Witsen|title=Noord en Oost Tartarye|url=http://www.dbnl.org/tekst/wits008noor02_01/wits008noor02_01_0174.php|website=Digitale Bibliotheek voor de Nederlandse Letteren|publisher=François Halma|accessdate=17 March 2018|location=Amsterdam|language=nl|date=1705}}</ref> Leta 1668 se je poročil; njegov poklic je bil skiper v [[Kitolov|kitolovu]] in še vedno je živel na otoku [[Vlieland]].<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/ondertrouwregisters/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=w*&a1=vlaming*&x=20&z=b# City Archives Amsterdam]</ref>  Leta 1687 sta on in njegova žena prodala svoje "stanovanje" v Jordaanu.<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/transportakten_voor_1811/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=W*&a1=vlaming&x=14&z=b# City Archives Amsterdam]</ref> De Vlamingh se je leta 1688 pridružil [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemski vzhodnoindijski družbi]] (VOC) in istega leta opravil svoje prvo potovanje v Batavijo. Po drugem potovanju, leta 1694, so ga na prošnjo Nicolaesa Witsena prosili, naj organizira odpravo za iskanje {{Ladja||Ridderschap van Holland|1681|2}}, kapitanske ladje VOC, ki je bila izgubljena s 325 potniki in posadko na poti v Batavijo leta 1694. Uradniki VOC so verjeli, da je morda pristala na zahodni obali Avstralije. == Reševalna misija == [[Slika:Vlamingh_ships_at_the_Swan_River,_Keulen_1796.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg/220px-Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg|sličica| ''Ladje Willema de Vlamingha, s črnimi labodi, na vhodu v reko Swan, Zahodna Avstralija'', barvna gravura (1796), izpeljana iz prejšnje risbe (zdaj izgubljene)]] Leta 1696 je De Vlamingh poveljeval reševalni misiji na zahodni obali Avstralije, da bi iskali preživele z ''ladje Ridderschap van Holland'', ki je izginila dve leti prej, na krovu pa je bil admiral sir James Couper.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696-97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 4.</ref> Pod njegovim poveljstvom so bile tri ladje: fregata ''Geelvink'', ki jo je poveljeval sam De Vlamingh; ''Nijptang'' pod kapitanom Gerritom Collaertom; in galiot ''Weseltje'' pod kapitanom Cornelisom de Vlaminghom, sinom Willema de Vlamingha. Odprava je odplula iz [[Texel|Texela]] 'strogo inkognito' 3. maja 1696 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10355|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Geelvink (1696)|website=www.vocsite.nl}}</ref> in zaradi [[Devetletna vojna|devetletne vojne]] s Francijo obplula obalo Škotske do [[Tristan da Cunha|Tristana da Cunha]]. V začetku septembra so tri ladje prispele do Rta dobrega upanja, kjer so ostale sedem tednov zaradi skorbuta med posadko. Tam je Cornelis de Vlamingh prevzel poveljstvo po smrti Laurensa T. Zeemana. <ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 5.</ref> 27. oktobra so odpluli po Brouwer Route na poti v Indijskem oceanu od afriškega [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. Na poti proti vzhodu so preverili Île Saint-Paul in Île Amsterdam, vendar niso našli nobenih razbitin ali preživelih. 5. decembra so odpluli naprej. 29. decembra 1696 je De Vlaminghova skupina pristala na otoku Rottnest. Videl je številne quokke (domorodske vrečarje) in misleč, da so velike podgane, ga je poimenoval ''{{'}} t Eylandt 't Rottenest'' ("Otok podganjih gnezd"). Kasneje je o tem zapisal v svojem dnevniku: »Z velikim veseljem sem občudoval ta otok, ki je zelo privlačen in kjer se mi zdi, da narava ni odrekla ničesar, kar bi ga naredilo prijetnejšega od vseh otokov, ki sem jih kdaj videl, saj je zelo dobro. zagotavljal človekovo dobro počutje z lesom, kamnom in apnom za gradnjo hiš, manjkalo je le oračev, da bi zapolnili te lepe ravnice. Soline je v izobilju, obala pa polna rib. V teh dišečih nasadih se ptice slišijo s prijetnim petjem. Zato verjamem, da je izmed mnogih ljudi, ki se želijo osrečiti, veliko takih, ki bi prezirali bogastvo naše države, če bi izbrali tole tukaj, ki bi se zdel raj na zemlji.« <ref>{{Navedi knjigo|last=Playford|first=Phillip|authorlink=Phillip Playford|title=Voyage of Discovery to Terra Australis by Willem de Vlamingh in 1696–97|date=1998|publisher=Western Australian Museum|location=Perth, WA|isbn=0730712214}}</ref> 10. januarja 1697 se je podal navzgor po reki Swan. On in njegova posadka naj bi bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo. Prav tako naj bi bili prvi Evropejci, ki so videli črne labode, <ref>{{Navedi splet|title=The Origin Of Life On Perth (1697)|url=http://www.lifeonperth.com/origin.htm|website=LifeonPerth.com|accessdate=18 August 2016}}</ref> in De Vlamingh je Labodjo reko poimenoval (''Zwaanenrivier'' v nizozemščini) po velikem številu, ki so jih tam opazili. Posadka se je razdelila na tri skupine v upanju, da bodo ujeli aborigina, vendar so približno pet dni kasneje opustili svoje prizadevanje, da bi ujeli "domorodca južne dežele".<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 36, 41.</ref> 22. januarja so pluli skozi kanal Geelvink. Naslednje dni so videli deset golih črnih ljudi. 24. januarja so prešli Red Bluff. Blizu Wittecarre so šli iskat svežo vodo. 4. februarja 1697 je pristal na otoku Dirk Hartog v Zahodni Avstraliji in zamenjal kositrno ploščo, ki jo je zapustil Dirk Hartog leta 1616, z novo, ki je vsebovala zapis o obeh obiskih nizozemskih pomorskih kapitanov. Originalna plošča je ohranjena v Rijksmuseumu v Amsterdamu. <ref>{{Navedi splet|title=Hartog & de Vlamingh Plates|publisher=Western Australian Museum|url=http://www.migrationheritage.nsw.gov.au/exhibition/objectsthroughtime/hartog/|accessdate=18 May 2010}}</ref> <ref name="major">{{Navedi knjigo|editor-last=Major|editor-first=Richard Henry|editor-link=Richard Henry Major|title=Early Voyages to Terra Australis, Now Called Australia: A Collection of Documents, and Extracts from Early Manuscript Maps, Illustrative of the History of Discovery on the Coasts of that Vast Island, from the Beginning of the Sixteenth Century to the Time of Captain Cook|date=1859|publisher=The Hakluyt Society|location=London|page=lxxxii|url=https://archive.org/details/earlyvoyagestot00majogoog}}</ref> De Vlamingh je s sinom in Collaertom 3. ali 11. februarja 1698 poveljeval povratni floti iz Indije, <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10363|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Gent (1693)|website=www.vocsite.nl}}</ref> ki je 16. avgusta prispela v njegovo rojstno mesto Amsterdam. Vendar pa ni gotovo, da je bil De Vlamingh takrat še živ, in zapisi o pokopih iz Vlielanda okoli tega časa ne obstajajo. Na prejšnji povratni poti je De Vlamingh Witsenu poslal škatlo s školjkami, sadjem in rastlinjem iz Nove Holandije (Avstralija), pa tudi enajst risb, ki jih je Victor Victorsz naredil na odpravi. De Vlamingh je vključil tudi nekaj črnih labodov, ki pa so med potovanjem poginili. Witsen je risbe ponudil Martinu Listerju.<ref>Smit, P & A.P.M. Sanders & J.P.F. van der Veen (1986) Hendrik Engel's Alphabetical List of Dutch Zoological Cabinets and Menageries, p. 306.</ref> Witsen, ki je vložil v potovanje, je bil razočaran, ker so bili moški bolj zainteresirani za vzpostavitev trgovine kot za raziskovanje.<ref>Heeres, J.E. (1899) The part borne by the Dutch in the discovery of Australia 1606-1765, p. XVI, 83.</ref> Leta 1699 je William Dampier raziskoval obalo Avstralije in Nove Gvineje. == Sklici == <references group="" responsive="1"></references> == Zunanje povezave == * {{Worldcat id|lccn-n85050760}} [[Kategorija:Umrli v 1690. letih]] [[Kategorija:Rojeni leta 1640]] r2n7nqw891anpbn1cdd8cnw5zilylgc 5727255 5727254 2022-08-04T08:07:11Z JozefD 5744 /* Reševalna misija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Willem de Vlamingh|birth_place=[[Oost-Vlieland]], [[Nizozemska republika]]|death_date={{nowr|neznan datum, {{circa|{{death year and age|1698|1640}}}}}}|image=Portrait of Willem de Vlamingh, Johannes en Nicholaas Verkolje (1690 - 1700).jpg|caption=Portret, na katerem naj bi bil De Vlamingh|baptised=28. november 1640|birth_name=Willem Hesselsz de Vlamingh}} '''Willem Hesselsz de Vlamingh''' (november 1640 – {{Circa|1698}}) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17. stoletju raziskoval osrednjo zahodno obalo Nove Holandije ([[Avstralija|Avstralije]]), kjer je pristal v današnjem [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthu]] na reki Swan. Misija se je izkazala za neuspešno, vendar je začrtal dele zahodne obale celine.<ref>The original maps were found in 2006 in the [[National Library of Australia]].</ref> == Zgodnje življenje == Willem de Vlamingh se je rodil v Oost-Vlielandu na [[Republika Nizozemska|Nizozemskem]]. Krščen je bil 28. novembra 1640. Leta 1664 je De Vlamingh odplul na Novo Zemljo in odkril [[Nova dežela|Jelmerland]]. <ref>{{Navedi knjigo|last=Hacquebord|first=Louwrens|editor-last=Nuttall|editor-first=Mark|title=Encyclopedia of the Arctic|date=2012|publisher=Routledge|isbn=9781136786808|pages=2140–2141|chapterurl=https://books.google.com/books?id=Swr9BTI_2FEC&pg=PA2140|chapter=Vlamingh, Willem de}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Witsen|first=Nicolaes|authorlink=Nicolaes Witsen|title=Noord en Oost Tartarye|url=http://www.dbnl.org/tekst/wits008noor02_01/wits008noor02_01_0174.php|website=Digitale Bibliotheek voor de Nederlandse Letteren|publisher=François Halma|accessdate=17 March 2018|location=Amsterdam|language=nl|date=1705}}</ref> Leta 1668 se je poročil; njegov poklic je bil skiper v [[Kitolov|kitolovu]] in še vedno je živel na otoku [[Vlieland]].<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/ondertrouwregisters/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=w*&a1=vlaming*&x=20&z=b# City Archives Amsterdam]</ref>  Leta 1687 sta on in njegova žena prodala svoje "stanovanje" v Jordaanu.<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/transportakten_voor_1811/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=W*&a1=vlaming&x=14&z=b# City Archives Amsterdam]</ref> De Vlamingh se je leta 1688 pridružil [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemski vzhodnoindijski družbi]] (VOC) in istega leta opravil svoje prvo potovanje v Batavijo. Po drugem potovanju, leta 1694, so ga na prošnjo Nicolaesa Witsena prosili, naj organizira odpravo za iskanje {{Ladja||Ridderschap van Holland|1681|2}}, kapitanske ladje VOC, ki je bila izgubljena s 325 potniki in posadko na poti v Batavijo leta 1694. Uradniki VOC so verjeli, da je morda pristala na zahodni obali Avstralije. == Reševalna misija == [[Slika:Vlamingh_ships_at_the_Swan_River,_Keulen_1796.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg/220px-Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg|sličica| ''Ladje Willema de Vlamingha, s črnimi labodi, na vhodu v reko Swan, Zahodna Avstralija'', barvna gravura (1796), izpeljana iz prejšnje risbe (zdaj izgubljene)]] Leta 1696 je De Vlamingh poveljeval reševalni misiji na zahodni obali Avstralije, da bi iskali preživele z ''ladje Ridderschap van Holland'', ki je izginila dve leti prej, na krovu pa je bil admiral sir James Couper.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696-97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 4.</ref> Pod njegovim poveljstvom so bile tri ladje: fregata ''Geelvink'', ki jo je poveljeval sam De Vlamingh; ''Nijptang'' pod kapitanom Gerritom Collaertom; in galiot ''Weseltje'' pod kapitanom Cornelisom de Vlaminghom, sinom Willema de Vlamingha. Odprava je odplula iz [[Texel|Texela]] 'strogo inkognito' 3. maja 1696 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10355|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Geelvink (1696)|website=www.vocsite.nl}}</ref> in zaradi [[Devetletna vojna|devetletne vojne]] s Francijo obplula obalo Škotske do [[Tristan da Cunha|Tristana da Cunha]]. V začetku septembra so tri ladje prispele do Rta dobrega upanja, kjer so ostale sedem tednov zaradi skorbuta med posadko. Tam je Cornelis de Vlamingh prevzel poveljstvo po smrti Laurensa T. Zeemana. <ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 5.</ref> 27. oktobra so odpluli po [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevi pomorski poti]] na poti v Indijskem oceanu od afriškega [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. Na poti proti vzhodu so preverili [[Île Saint-Paul]] in [[Île Amsterdam]], vendar niso našli nobenih razbitin ali preživelih. 5. decembra so odpluli naprej. 29. decembra 1696 je De Vlaminghova skupina pristala na otoku [[Rottnest]]. Videl je številne quokke (domorodske vrečarje) in misleč, da so velike podgane, ga je poimenoval ''{{'}} t Eylandt 't Rottenest'' ("Otok podganjih gnezd"). Kasneje je o tem zapisal v svojem dnevniku: »Z velikim veseljem sem občudoval ta otok, ki je zelo privlačen in kjer se mi zdi, da narava ni odrekla ničesar, kar bi ga naredilo prijetnejšega od vseh otokov, ki sem jih kdaj videl, saj je zelo dobro. zagotavljal človekovo dobro počutje z lesom, kamnom in apnom za gradnjo hiš, manjkalo je le oračev, da bi zapolnili te lepe ravnice. Soline je v izobilju, obala pa polna rib. V teh dišečih nasadih se ptice slišijo s prijetnim petjem. Zato verjamem, da je izmed mnogih ljudi, ki se želijo osrečiti, veliko takih, ki bi prezirali bogastvo naše države, če bi izbrali tole tukaj, ki bi se zdel raj na zemlji.« <ref>{{Navedi knjigo|last=Playford|first=Phillip|authorlink=Phillip Playford|title=Voyage of Discovery to Terra Australis by Willem de Vlamingh in 1696–97|date=1998|publisher=Western Australian Museum|location=Perth, WA|isbn=0730712214}}</ref> 10. januarja 1697 se je podal navzgor po reki Swan. On in njegova posadka naj bi bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo. Prav tako naj bi bili prvi Evropejci, ki so videli črne labode, <ref>{{Navedi splet|title=The Origin Of Life On Perth (1697)|url=http://www.lifeonperth.com/origin.htm|website=LifeonPerth.com|accessdate=18 August 2016}}</ref> in De Vlamingh je Labodjo reko poimenoval (''Zwaanenrivier'' v nizozemščini) po velikem številu, ki so jih tam opazili. Posadka se je razdelila na tri skupine v upanju, da bodo ujeli aborigina, vendar so približno pet dni kasneje opustili svoje prizadevanje, da bi ujeli "domorodca južne dežele".<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 36, 41.</ref> 22. januarja so pluli skozi kanal Geelvink. Naslednje dni so videli deset golih črnih ljudi. 24. januarja so prešli Red Bluff. Blizu Wittecarre so šli iskat svežo vodo. 4. februarja 1697 je pristal na otoku Dirk Hartog v Zahodni Avstraliji in zamenjal kositrno ploščo, ki jo je zapustil Dirk Hartog leta 1616, z novo, ki je vsebovala zapis o obeh obiskih nizozemskih pomorskih kapitanov. Originalna plošča je ohranjena v Rijksmuseumu v Amsterdamu. <ref>{{Navedi splet|title=Hartog & de Vlamingh Plates|publisher=Western Australian Museum|url=http://www.migrationheritage.nsw.gov.au/exhibition/objectsthroughtime/hartog/|accessdate=18 May 2010}}</ref> <ref name="major">{{Navedi knjigo|editor-last=Major|editor-first=Richard Henry|editor-link=Richard Henry Major|title=Early Voyages to Terra Australis, Now Called Australia: A Collection of Documents, and Extracts from Early Manuscript Maps, Illustrative of the History of Discovery on the Coasts of that Vast Island, from the Beginning of the Sixteenth Century to the Time of Captain Cook|date=1859|publisher=The Hakluyt Society|location=London|page=lxxxii|url=https://archive.org/details/earlyvoyagestot00majogoog}}</ref> De Vlamingh je s sinom in Collaertom 3. ali 11. februarja 1698 poveljeval povratni floti iz Indije, <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10363|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Gent (1693)|website=www.vocsite.nl}}</ref> ki je 16. avgusta prispela v njegovo rojstno mesto Amsterdam. Vendar pa ni gotovo, da je bil De Vlamingh takrat še živ, in zapisi o pokopih iz Vlielanda okoli tega časa ne obstajajo. Na prejšnji povratni poti je De Vlamingh Witsenu poslal škatlo s školjkami, sadjem in rastlinjem iz Nove Holandije (Avstralija), pa tudi enajst risb, ki jih je Victor Victorsz naredil na odpravi. De Vlamingh je vključil tudi nekaj črnih labodov, ki pa so med potovanjem poginili. Witsen je risbe ponudil Martinu Listerju.<ref>Smit, P & A.P.M. Sanders & J.P.F. van der Veen (1986) Hendrik Engel's Alphabetical List of Dutch Zoological Cabinets and Menageries, p. 306.</ref> Witsen, ki je vložil v potovanje, je bil razočaran, ker so bili moški bolj zainteresirani za vzpostavitev trgovine kot za raziskovanje.<ref>Heeres, J.E. (1899) The part borne by the Dutch in the discovery of Australia 1606-1765, p. XVI, 83.</ref> Leta 1699 je William Dampier raziskoval obalo Avstralije in Nove Gvineje. == Sklici == <references group="" responsive="1"></references> == Zunanje povezave == * {{Worldcat id|lccn-n85050760}} [[Kategorija:Umrli v 1690. letih]] [[Kategorija:Rojeni leta 1640]] b89ap4jhgsc52flqk7plt8tdl3k4m45 5727316 5727255 2022-08-04T10:52:12Z Ljuba brank 92351 np, tp, pravopis, obilovanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Willem de Vlamingh |birth_place=[[Oost-Vlieland]], [[Nizozemska republika]] |death_date={{nowr|neznan datum, {{circa|{{death year and age|1698|1640}}}}}} |image=Portrait of Willem de Vlamingh, Johannes en Nicholaas Verkolje (1690 - 1700).jpg |caption=Portret, na katerem naj bi bil De Vlamingh |baptised=28. november 1640 |birth_name=Willem Hesselsz de Vlamingh }} '''Willem Hesselsz de Vlamingh''' (november 1640 – {{Circa|1698}}) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17. stoletju raziskoval osrednjo zahodno obalo Nove Holandije (sodobna [[Avstralija]]), kjer je pristal v današnjem [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthu]] ob reki Swan. Misija se je izkazala za neuspešno, vendar je začrtal dele zahodne obale celine.<ref>The original maps were found in 2006 in the National Library of Australia.</ref> == Zgodnje življenje == Willem de Vlamingh se je rodil v Oost-Vlielandu na [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Krščen je bil 28. novembra 1640. Leta 1664 je De Vlamingh odplul na [[Nova dežela|Novo deželo]] in odkril Jelmerland.<ref>{{Navedi knjigo|last=Hacquebord|first=Louwrens|editor-last=Nuttall|editor-first=Mark|title=Encyclopedia of the Arctic|date=2012|publisher=Routledge|isbn=9781136786808|pages=2140–2141|chapterurl=https://books.google.com/books?id=Swr9BTI_2FEC&pg=PA2140|chapter=Vlamingh, Willem de}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Witsen|first=Nicolaes|authorlink=|title=Noord en Oost Tartarye|url=http://www.dbnl.org/tekst/wits008noor02_01/wits008noor02_01_0174.php|website=Digitale Bibliotheek voor de Nederlandse Letteren|publisher=François Halma|accessdate=17 March 2018|location=Amsterdam|language=nl|date=1705}}</ref> Leta 1668 se je poročil; njegov poklic je bil [[skiper]] na [[Kitolov|kitolovkah]] in še vedno je živel na otoku [[Vlieland]].<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/ondertrouwregisters/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=w*&a1=vlaming*&x=20&z=b# City Archives Amsterdam]</ref>  Leta 1687 sta on in njegova žena prodala svoje stanovanje v Jordaanu.<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/transportakten_voor_1811/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=W*&a1=vlaming&x=14&z=b# City Archives Amsterdam]</ref> De Vlamingh se je leta 1688 pridružil [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemski vzhodnoindijski družbi]] in istega leta opravil svoje prvo potovanje v [[Batavia, Nizozemska vzhodna Indija|Batavijo]]. Po drugem potovanju, so ga leta 1694 vprašali, na prošnjo Nicolaesa Witsena, da organizira odpravo za iskanje {{Ladja||Ridderschap van Holland|1681|2}}, kapitanske ladje držbe, ki je bila izgubljena s 325 potniki in posadko na poti v Batavijo leta 1694. Uradniki Nizozemske vzhodnoindijske družbe so verjeli, da je morda pristala na zahodni obali Avstralije. == Reševalna misija == [[Slika:Vlamingh_ships_at_the_Swan_River,_Keulen_1796.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg/220px-Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg|sličica| ''Ladje Willema de Vlamingha, s črnimi labodi, na vhodu v reko Swan, Zahodna Avstralija'', barvna gravura (1796), izpeljana iz starejše risbe (zdaj izgubljene)]] Leta 1696 je De Vlamingh poveljeval reševalni misiji na zahodni obali Avstralije pri iskanju preživelih iz ladje ''Ridderschap van Holland'', ki je izginila dve leti prej, na krovu pa je bil admiral sir James Couper.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696-97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 4.</ref> Pod njegovim poveljstvom so bile tri ladje: fregata ''Geelvink'', ki ji je poveljeval sam De Vlamingh, ''Nijptang'' pod kapitanom Gerritom Collaertom in galiot ''Weseltje'' pod kapitanom Cornelisom de Vlaminghom, sinom Willema de Vlamingha. Odprava je odplula iz [[Texel|Texela]] »strogo inkognito« 3. maja 1696 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10355|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Geelvink (1696)|website=www.vocsite.nl}}</ref> in zaradi [[Devetletna vojna|devetletne vojne]] s Francijo obplula obalo Škotske do [[Tristan da Cunha|Tristana da Cunha]]. V začetku septembra so tri ladje prispele do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so ostale sedem tednov zaradi [[skorbut]]a med posadko. Tam je Cornelis de Vlamingh prevzel poveljstvo po smrti Laurensa T. Zeemana.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 5.</ref> 27. oktobra so odpluli po [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevi pomorski poti]] v Indijskem oceanu do [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. Na poti proti vzhodu so preverili [[Île Saint-Paul]] in [[Île Amsterdam]], vendar niso našli nobenih razbitin ali preživelih. 5. decembra so odpluli naprej. 29. decembra 1696 je De Vlaminghova skupina pristala na otoku [[Rottnest]]. Videl je številne ''quokke'' (''Setonix brachyurus'' – [[Kratkorepi grmičarski kenguru]]) in misleč, da so velike podgane, poimenoval ''{{'}}t Eylandt 't Rottenest'' (Otok podganjih gnezd). Kasneje je o tem zapisal v svojem dnevniku: »Z velikim veseljem sem občudoval ta otok, ki je zelo privlačen in kjer se mi zdi, da narava ni odrekla ničesar, kar bi ga naredilo prijetnejšega od vseh otokov, ki sem jih kdaj videl, saj je zelo dobro zagotavljal človekovo dobro počutje z lesom, kamnom in apnom za gradnjo hiš, manjkalo je le oračev, da bi zapolnili te lepe ravnice. Veliko je soli, obala pa polna rib. V teh dišečih nasadih se ptice slišijo s prijetnim petjem. Zato verjamem, da je izmed mnogih ljudi, ki se želijo osrečiti, veliko takih, ki bi prezirali bogastvo naše države, če bi izbrali tole tukaj, ki bi se zdel raj na zemlji«.<ref>{{Navedi knjigo|last=Playford|first=Phillip|authorlink=|title=Voyage of Discovery to Terra Australis by Willem de Vlamingh in 1696–97|date=1998|publisher=Western Australian Museum|location=Perth, WA|isbn=0730712214}}</ref> 10. januarja 1697 se je podal navzgor po reki Swan. On in njegova posadka naj bi bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo. Prav tako naj bi bili prvi Evropejci, ki so videli črne labode,<ref>{{Navedi splet|title=The Origin Of Life On Perth (1697)|url=http://www.lifeonperth.com/origin.htm|website=LifeonPerth.com|accessdate=18 August 2016}}</ref> in De Vlamingh je ''Labodjo reko'' poimenoval (''Zwaanenrivier'' v nizozemščini) po velikem številu, ki so jih tam opazili. Posadka se je razdelila na tri skupine v upanju, da bodo ujeli Aborigina, vendar so približno pet dni kasneje opustili svoje prizadevanje, da bi ujeli »domorodca južne dežele«.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 36, 41.</ref> 22. januarja so pluli skozi kanal Geelvink. Naslednje dni so videli deset golih črnih ljudi. 24. januarja so prešli Red Bluff. Blizu Wittecarre so šli iskat svežo vodo. 4. februarja 1697 je pristal na otoku Dirk Hartog v Zahodni Avstraliji in zamenjal kositrno ploščo, ki jo je zapustil Dirk Hartog leta 1616, z novo, ki je vsebovala zapis o obeh obiskih nizozemskih pomorskih kapitanov. Originalna plošča je ohranjena v [[Rijksmuseum]]u v [[Amsterdam]]u.<ref>{{Navedi splet|title=Hartog & de Vlamingh Plates|publisher=Western Australian Museum|url=http://www.migrationheritage.nsw.gov.au/exhibition/objectsthroughtime/hartog/|accessdate=18 May 2010}}</ref><ref name="major">{{Navedi knjigo|editor-last=Major|editor-first=Richard Henry|editor-link=|title=Early Voyages to Terra Australis, Now Called Australia: A Collection of Documents, and Extracts from Early Manuscript Maps, Illustrative of the History of Discovery on the Coasts of that Vast Island, from the Beginning of the Sixteenth Century to the Time of Captain Cook|date=1859|publisher=The Hakluyt Society|location=London|page=lxxxii|url=https://archive.org/details/earlyvoyagestot00majogoog}}</ref> De Vlamingh je s sinom in Collaertom 3. ali 11. februarja 1698 poveljeval povratni floti iz Indije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10363|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Gent (1693)|website=www.vocsite.nl}}</ref> ki je 16. avgusta prispela v njegovo rojstno mesto Amsterdam. Vendar pa ni gotovo, da je bil De Vlamingh takrat še živ, zapisi o pokopih iz Vlielanda okoli tega časa ne obstajajo. Na prejšnji povratni poti je De Vlamingh Witsenu poslal škatlo s školjkami, sadjem in rastlinjem iz Nove Holandije (Avstralija), pa tudi enajst risb, ki jih je Victor Victorsz naredil na odpravi. De Vlamingh je vključil tudi nekaj črnih labodov, ki pa so med potovanjem poginili. Witsen je risbe ponudil Martinu Listerju.<ref>Smit, P & A.P.M. Sanders & J.P.F. van der Veen (1986) Hendrik Engel's Alphabetical List of Dutch Zoological Cabinets and Menageries, p. 306.</ref> Witsen, ki je vložil v potovanje, je bil razočaran, ker so bili moški bolj zainteresirani za vzpostavitev trgovine kot za raziskovanje.<ref>Heeres, J.E. (1899) The part borne by the Dutch in the discovery of Australia 1606-1765, p. XVI, 83.</ref> Leta 1699 je William Dampier raziskoval obalo Avstralije in Nove Gvineje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Worldcat id|lccn-n85050760}} [[Kategorija:Umrli v 1690. letih]] [[Kategorija:Rojeni leta 1640]] g0rdafirv44ucgh4585f0j4a9asrzcx 5727317 5727316 2022-08-04T10:53:36Z Ljuba brank 92351 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Willem de Vlamingh |birth_place=[[Oost-Vlieland]], [[Nizozemska republika]] |death_date={{nowr|neznan datum, {{circa|{{death year and age|1698|1640}}}}}} |image=Portrait of Willem de Vlamingh, Johannes en Nicholaas Verkolje (1690 - 1700).jpg |caption=Portret, na katerem naj bi bil De Vlamingh |baptised=28. november 1640 |birth_name=Willem Hesselsz de Vlamingh }} '''Willem Hesselsz de Vlamingh''' (november 1640 – {{Circa|1698}}) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17. stoletju raziskoval osrednjo zahodno obalo Nove Holandije (sodobna [[Avstralija]]), kjer je pristal v današnjem [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthu]] ob reki Swan. Misija se je izkazala za neuspešno, vendar je začrtal dele zahodne obale celine.<ref>The original maps were found in 2006 in the National Library of Australia.</ref> == Zgodnje življenje == Willem de Vlamingh se je rodil v Oost-Vlielandu na [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Krščen je bil 28. novembra 1640. Leta 1664 je De Vlamingh odplul na [[Nova dežela|Novo deželo]] in odkril Jelmerland.<ref>{{Navedi knjigo|last=Hacquebord|first=Louwrens|editor-last=Nuttall|editor-first=Mark|title=Encyclopedia of the Arctic|date=2012|publisher=Routledge|isbn=9781136786808|pages=2140–2141|chapterurl=https://books.google.com/books?id=Swr9BTI_2FEC&pg=PA2140|chapter=Vlamingh, Willem de}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Witsen|first=Nicolaes|authorlink=|title=Noord en Oost Tartarye|url=http://www.dbnl.org/tekst/wits008noor02_01/wits008noor02_01_0174.php|website=Digitale Bibliotheek voor de Nederlandse Letteren|publisher=François Halma|accessdate=17 March 2018|location=Amsterdam|language=nl|date=1705}}</ref> Leta 1668 se je poročil; njegov poklic je bil [[skiper]] na [[Kitolov|kitolovkah]] in še vedno je živel na otoku [[Vlieland]].<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/ondertrouwregisters/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=w*&a1=vlaming*&x=20&z=b# City Archives Amsterdam]</ref>  Leta 1687 sta on in njegova žena prodala svoje stanovanje v Jordaanu.<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/transportakten_voor_1811/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=W*&a1=vlaming&x=14&z=b# City Archives Amsterdam]</ref> De Vlamingh se je leta 1688 pridružil [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemski vzhodnoindijski družbi]] in istega leta opravil svoje prvo potovanje v [[Batavia, Nizozemska vzhodna Indija|Batavijo]]. Po drugem potovanju, so ga leta 1694 vprašali, na prošnjo Nicolaesa Witsena, da organizira odpravo za iskanje {{Ladja||Ridderschap van Holland|1681|2}}, kapitanske ladje držbe, ki je bila izgubljena s 325 potniki in posadko na poti v Batavijo leta 1694. Uradniki Nizozemske vzhodnoindijske družbe so verjeli, da je morda pristala na zahodni obali Avstralije. == Reševalna misija == [[Slika:Vlamingh_ships_at_the_Swan_River,_Keulen_1796.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg/220px-Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg|sličica| ''Ladje Willema de Vlamingha, s črnimi labodi, na vhodu v reko Swan, Zahodna Avstralija'', barvna gravura (1796), izpeljana iz starejše risbe (zdaj izgubljene)]] Leta 1696 je De Vlamingh poveljeval reševalni misiji na zahodni obali Avstralije pri iskanju preživelih iz ladje ''Ridderschap van Holland'', ki je izginila dve leti prej, na krovu pa je bil admiral sir James Couper.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696-97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 4.</ref> Pod njegovim poveljstvom so bile tri ladje: fregata ''Geelvink'', ki ji je poveljeval sam De Vlamingh, ''Nijptang'' pod kapitanom Gerritom Collaertom in galiot ''Weseltje'' pod kapitanom Cornelisom de Vlaminghom, sinom Willema de Vlamingha. Odprava je odplula iz [[Texel|Texela]] »strogo inkognito« 3. maja 1696 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10355|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Geelvink (1696)|website=www.vocsite.nl}}</ref> in zaradi [[Devetletna vojna|devetletne vojne]] s Francijo obplula obalo Škotske do [[Tristan da Cunha|Tristana da Cunha]]. V začetku septembra so tri ladje prispele do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so ostale sedem tednov zaradi [[skorbut]]a med posadko. Tam je Cornelis de Vlamingh prevzel poveljstvo po smrti Laurensa T. Zeemana.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 5.</ref> 27. oktobra so odpluli po [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevi pomorski poti]] v Indijskem oceanu do [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. Na poti proti vzhodu so preverili [[Île Saint-Paul]] in [[Île Amsterdam]], vendar niso našli nobenih razbitin ali preživelih. 5. decembra so odpluli naprej. 29. decembra 1696 je De Vlaminghova skupina pristala na otoku [[Rottnest]]. Videl je številne ''quokke'' (''Setonix brachyurus'' – [[Kratkorepi grmičarski kenguru]]) in misleč, da so velike podgane, poimenoval ''{{'}}t Eylandt 't Rottenest'' (Otok podganjih gnezd). Kasneje je o tem zapisal v svojem dnevniku: »Z velikim veseljem sem občudoval ta otok, ki je zelo privlačen in kjer se mi zdi, da narava ni odrekla ničesar, kar bi ga naredilo prijetnejšega od vseh otokov, ki sem jih kdaj videl, saj je zelo dobro zagotavljal človekovo dobro počutje z lesom, kamnom in apnom za gradnjo hiš, manjkalo je le oračev, da bi zapolnili te lepe ravnice. Veliko je soli, obala pa polna rib. V teh dišečih nasadih se ptice slišijo s prijetnim petjem. Zato verjamem, da je izmed mnogih ljudi, ki se želijo osrečiti, veliko takih, ki bi prezirali bogastvo naše države, če bi izbrali tole tukaj, ki bi se zdel raj na zemlji«.<ref>{{Navedi knjigo|last=Playford|first=Phillip|authorlink=|title=Voyage of Discovery to Terra Australis by Willem de Vlamingh in 1696–97|date=1998|publisher=Western Australian Museum|location=Perth, WA|isbn=0730712214}}</ref> 10. januarja 1697 se je podal navzgor po reki Swan. On in njegova posadka naj bi bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo. Prav tako naj bi bili prvi Evropejci, ki so videli črne labode,<ref>{{Navedi splet|title=The Origin Of Life On Perth (1697)|url=http://www.lifeonperth.com/origin.htm|website=LifeonPerth.com|accessdate=18 August 2016}}</ref> in De Vlamingh je ''Labodjo reko'' poimenoval (''Zwaanenrivier'' v nizozemščini) po velikem številu, ki so jih tam opazili. Posadka se je razdelila na tri skupine v upanju, da bodo ujeli Aborigina, vendar so približno pet dni kasneje opustili svoje prizadevanje, da bi ujeli »domorodca južne dežele«.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 36, 41.</ref> 22. januarja so pluli skozi kanal Geelvink. Naslednje dni so videli deset golih črnih ljudi. 24. januarja so prešli Red Bluff. Blizu Wittecarre so šli iskat svežo vodo. 4. februarja 1697 je pristal na otoku Dirk Hartog v Zahodni Avstraliji in zamenjal kositrno ploščo, ki jo je zapustil Dirk Hartog leta 1616, z novo, ki je vsebovala zapis o obeh obiskih nizozemskih pomorskih kapitanov. Originalna plošča je ohranjena v [[Rijksmuseum]]u v [[Amsterdam]]u.<ref>{{Navedi splet|title=Hartog & de Vlamingh Plates|publisher=Western Australian Museum|url=http://www.migrationheritage.nsw.gov.au/exhibition/objectsthroughtime/hartog/|accessdate=18 May 2010}}</ref><ref name="major">{{Navedi knjigo|editor-last=Major|editor-first=Richard Henry|editor-link=|title=Early Voyages to Terra Australis, Now Called Australia: A Collection of Documents, and Extracts from Early Manuscript Maps, Illustrative of the History of Discovery on the Coasts of that Vast Island, from the Beginning of the Sixteenth Century to the Time of Captain Cook|date=1859|publisher=The Hakluyt Society|location=London|page=lxxxii|url=https://archive.org/details/earlyvoyagestot00majogoog}}</ref> De Vlamingh je s sinom in Collaertom 3. ali 11. februarja 1698 poveljeval povratni floti iz Indije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10363|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Gent (1693)|website=www.vocsite.nl}}</ref> ki je 16. avgusta prispela v njegovo rojstno mesto Amsterdam. Vendar pa ni gotovo, da je bil De Vlamingh takrat še živ, zapisi o pokopih iz Vlielanda okoli tega časa ne obstajajo. Na prejšnji povratni poti je De Vlamingh Witsenu poslal škatlo s školjkami, sadjem in rastlinjem iz Nove Holandije (Avstralija), pa tudi enajst risb, ki jih je Victor Victorsz naredil na odpravi. De Vlamingh je vključil tudi nekaj črnih labodov, ki pa so med potovanjem poginili. Witsen je risbe ponudil Martinu Listerju.<ref>Smit, P & A.P.M. Sanders & J.P.F. van der Veen (1986) Hendrik Engel's Alphabetical List of Dutch Zoological Cabinets and Menageries, p. 306.</ref> Witsen, ki je vložil v potovanje, je bil razočaran, ker so bili moški bolj zainteresirani za vzpostavitev trgovine kot za raziskovanje.<ref>Heeres, J.E. (1899) The part borne by the Dutch in the discovery of Australia 1606-1765, p. XVI, 83.</ref> Leta 1699 je William Dampier raziskoval obalo Avstralije in Nove Gvineje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Worldcat id|lccn-n85050760}} [[Kategorija:Umrli v 1690. letih]] [[Kategorija:Rojeni leta 1640]] [[Kategorija:Nizozemski raziskovalci]] [[Kategorija:Zgodovina Avstralije]] ofrxrp0yexbxvppt6p21ppsu7kigcng Brouwerjeva pomorska pot 0 521957 5727272 2022-08-04T08:55:56Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1089143125|Brouwer Route]]« wikitext text/x-wiki '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska pot v [[Trgovska pot|17. stoletju,]] ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], kot vzhodni krak Pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (ki je na 34° južne širine ) v Roaring Forties, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je izkoristil močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečal potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/The-Brouwer-Route.jpg/220px-The-Brouwer-Route.jpg|sličica|V Dobi jadrnic je Brouwerjeva pomorsks pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija ) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje otoka Amsterdam ali otoka Saint Paul je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar|Madagaskarja]] in nato čez [[Indijski ocean]], včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFParthesius2010">Parthesius, Robert (2010). <span class="cs1-lock-limited" title="Free access subject to limited trial, subscription normally required">[[iarchive:dutchshipstropic00part|''Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660'']]</span>. Amsterdam University Press. p.&nbsp;[[iarchive:dutchshipstropic00part/page/n114|114]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9053565175|<bdi>9053565175</bdi>]].</cite></ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''Southern route''' in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavil proti severu, in maja 1622 doživel brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=[[The Geographical Journal]]|publisher=[[Royal Geographical Society]]}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|1628 ship|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 dušami na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Poglej tudi == * Clipperjeva pomorska pot == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} haoauepmzp2e3ld8vqb1ygsmkojq8hu 5727273 5727272 2022-08-04T08:58:21Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska pot v [[Trgovska pot|17. stoletju,]] ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], kot vzhodni krak Pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (ki je na 34° južne širine ) v Roaring Forties, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je izkoristil močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečal potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/The-Brouwer-Route.jpg/220px-The-Brouwer-Route.jpg|sličica|V Dobi jadrnic je Brouwerjeva pomorsks pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija ) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje otoka Amsterdam ali otoka Saint Paul je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar|Madagaskarja]] in nato čez [[Indijski ocean]], včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFParthesius2010">Parthesius, Robert (2010). <span class="cs1-lock-limited" title="Free access subject to limited trial, subscription normally required">[[iarchive:dutchshipstropic00part|''Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660'']]</span>. Amsterdam University Press. p.&nbsp;[[iarchive:dutchshipstropic00part/page/n114|114]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9053565175|<bdi>9053565175</bdi>]].</cite></ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''Southern route''' in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavil proti severu, in maja 1622 doživel brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=[[The Geographical Journal]]|publisher=[[Royal Geographical Society]]}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|1628 ship|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 dušami na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Poglej tudi == * Clipperjeva pomorska pot == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} bi6buxfo8nhefe1tu4vs1tq9qov62zu 5727274 5727273 2022-08-04T09:00:49Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska pot v [[Trgovska pot|17. stoletju,]] ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], kot vzhodni krak Pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (ki je na 34° južne širine ) v Roaring Forties, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je izkoristil močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečal potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/The-Brouwer-Route.jpg/220px-The-Brouwer-Route.jpg|sličica|V [[Doba jadrnic|Dobi jadrnic]] je Brouwerjeva pomorsks pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija ) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje otoka Amsterdam ali otoka Saint Paul je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar|Madagaskarja]] in nato čez [[Indijski ocean]], včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFParthesius2010">Parthesius, Robert (2010). <span class="cs1-lock-limited" title="Free access subject to limited trial, subscription normally required">[[iarchive:dutchshipstropic00part|''Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660'']]</span>. Amsterdam University Press. p.&nbsp;[[iarchive:dutchshipstropic00part/page/n114|114]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9053565175|<bdi>9053565175</bdi>]].</cite></ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''Southern route''' in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavil proti severu, in maja 1622 doživel brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=[[The Geographical Journal]]|publisher=[[Royal Geographical Society]]}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|1628 ship|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 dušami na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Poglej tudi == * Clipperjeva pomorska pot == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} nc9p06bbkj1qk373s1w4qx1kcedsl8a 5727277 5727274 2022-08-04T09:04:29Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska pot v [[Trgovska pot|17. stoletju,]] ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], kot vzhodni krak Pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (ki je na 34° južne širine ) v Roaring Forties, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je izkoristil močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečal potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/The-Brouwer-Route.jpg/220px-The-Brouwer-Route.jpg|sličica|V [[Doba jadrnic|Dobi jadrnic]] je Brouwerjeva pomorsks pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija ) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje otoka Amsterdam ali otoka Saint Paul je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar|Madagaskarja]] in nato čez [[Indijski ocean]], včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFParthesius2010">Parthesius, Robert (2010). <span class="cs1-lock-limited" title="Free access subject to limited trial, subscription normally required">[[iarchive:dutchshipstropic00part|''Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660'']]</span>. Amsterdam University Press. p.&nbsp;[[iarchive:dutchshipstropic00part/page/n114|114]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9053565175|<bdi>9053565175</bdi>]].</cite></ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''Southern route''' in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavil proti severu, in maja 1622 doživel brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=[[The Geographical Journal]]|publisher=[[Royal Geographical Society]]}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|1628 ladja|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 dušami na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Poglej tudi == * Clipperjeva pomorska pot == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} my35voognymbyy1f1cneq5s1lshxsli 5727300 5727277 2022-08-04T10:25:56Z Ljuba brank 92351 kat wikitext text/x-wiki '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska pot v [[Trgovska pot|17. stoletju,]] ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], kot vzhodni krak Pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (ki je na 34° južne širine ) v Roaring Forties, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je izkoristil močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečal potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/The-Brouwer-Route.jpg/220px-The-Brouwer-Route.jpg|sličica|V [[Doba jadrnic|Dobi jadrnic]] je Brouwerjeva pomorsks pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija ) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje otoka Amsterdam ali otoka Saint Paul je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar|Madagaskarja]] in nato čez [[Indijski ocean]], včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFParthesius2010">Parthesius, Robert (2010). <span class="cs1-lock-limited" title="Free access subject to limited trial, subscription normally required">[[iarchive:dutchshipstropic00part|''Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660'']]</span>. Amsterdam University Press. p.&nbsp;[[iarchive:dutchshipstropic00part/page/n114|114]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9053565175|<bdi>9053565175</bdi>]].</cite></ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''''Southern route''''' (Južna smer) in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavila proti severu in maja 1622 doživela brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=The Geographical Journal|publisher=Royal Geographical Society}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|1628 ladja|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 dušami na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Poglej tudi == * Clipperjeva pomorska pot == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} [[Kategorija:Trgovske poti]] 7sbh6ss0x1u4el0wk0wuj19dluzf31m 5727302 5727300 2022-08-04T10:26:58Z Ljuba brank 92351 /* Literatura */ wikitext text/x-wiki '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska pot v [[Trgovska pot|17. stoletju,]] ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], kot vzhodni krak Pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (ki je na 34° južne širine ) v Roaring Forties, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je izkoristil močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečal potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/The-Brouwer-Route.jpg/220px-The-Brouwer-Route.jpg|sličica|V [[Doba jadrnic|Dobi jadrnic]] je Brouwerjeva pomorsks pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija ) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje otoka Amsterdam ali otoka Saint Paul je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar|Madagaskarja]] in nato čez [[Indijski ocean]], včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFParthesius2010">Parthesius, Robert (2010). <span class="cs1-lock-limited" title="Free access subject to limited trial, subscription normally required">[[iarchive:dutchshipstropic00part|''Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660'']]</span>. Amsterdam University Press. p.&nbsp;[[iarchive:dutchshipstropic00part/page/n114|114]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9053565175|<bdi>9053565175</bdi>]].</cite></ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''''Southern route''''' (Južna smer) in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavila proti severu in maja 1622 doživela brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=The Geographical Journal|publisher=Royal Geographical Society}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|1628 ladja|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 dušami na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Poglej tudi == * Clipperjeva pomorska pot == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} [[Kategorija:Trgovske poti]] [[Kategorija:Raziskovanje]] lp1yuhrlzs2d4m465v4zisufab6f8mx Batavia (ladja, 1628) 0 521958 5727321 2022-08-04T10:56:35Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1101926385|Batavia (1628 ship)]]« wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | Infobox caption = ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:De BATAVIA voor de film onderweg als de NIEUW HOORN (02).jpg | image alt = Pogled na desno stran trijamborne jadrnice na morju z dvignjenimi spodnjimi jadri | caption = Replika v polnem obsegu jadrnice ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = [[Nizozemska republika]] | Ship flag = {{shipboxflag|Nizozemska republika}} | Ship namesake = [[Batavia, Dutch East Indies|Batavia]], [[Dutch East Indies]] | Ship owner = [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC) | Ship completed = 1628 | Ship maiden voyage = 29. oktober 1628 }} |On board: || 341 |- |Wrecked: || 4. junij 1629 |- |Location: || [[Wallabi skupina]], [[Houtman Abrolhos]] {{Infopolje Ladja Značilnosti | Ship class = [[Vzhodni Indijec]] | Ship tonnage = 650 ton | Ship displacement = 1,200 ton | Ship length = 56.6 m | Ship beam = 10.5 m | Ship height = 55 m | Ship draught = 5.1 m | Ship sail plan = [[Popolnoma opremljena ladja|Popolnoma opremljena]] }} {{!}}Sail area:{{!!}} {{Convert|3100|m2|sp=us|abbr=on}} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = da | Ship speed = {{convert|5|kn}} | Ship armament = 24 × litoželeznih topov }} |}'''''Batavia''''' ({{IPA-nl|baˈtaːvia||Nl-Batavia.ogg}}) je bila ladja [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC). Zgrajena v [[Amsterdam|Amsterdamu]] leta 1628 kot nova vodilna ladja podjetja, je tisto leto odplula na svojo prvo plovbo proti Batavii, glavnemu mestu [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. 4. junija 1629 je ''Batavia doživela'' brodolom na Houtman Abrolhos, verigi majhnih otokov ob [[Zahodna Avstralija|zahodni obali Avstralije]]. Ko je ladja razpadla, se je približno 300 potnikov prebilo na obalo, 40 drugih pa se je pri svojih poskusih utopilo. Poveljnik ladje, Francisco Pelsaert, je odplul v Batavijo po pomoč, tako da je poveljevanje prepustil trgovcu Jeronimusu Corneliszu najvišjega uradnika Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Cornelisz je poslal približno 20 mož pod vojakom Wiebbejem Hayesom na bližnje otoke pod pretvezo, da naj iščejo svežo vodo, in jih tam pustil umreti. Nato je orkestriral pokol, ki je v nekaj tednih povzročil umor približno 125 preostalih preživelih, vključno z ženskami, otroki in dojenčki; majhno število žensk je bilo obdržanih kot spolne sužnje, med njimi Lucretia Jans, ki jo je Cornelisz rezerviral zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}</ref> Medtem je Hayesova skupina nepričakovano našla svežo vodo in se, potem ko je izvedela za grozodejstva, bojevala s Corneliszovo skupino. Oktobra 1629, na vrhuncu njihove zadnje in najsmrtonosnejše bitke, jih je prekinila vrnitev Pelsaerta z reševalno ladjo ''Sardam''. Pelsaert je kasneje sodil in obsodil Cornelisza in šest njegovih mož, ki so postali prvi Evropejci, ki so bili zakonito usmrčeni v Avstraliji. Dva druga privrženca, obsojena za sorazmerno manjša kazniva dejanja, sta bila izgnana na celinsko Avstralijo in tako postala prva Evropejca, ki sta stalno naselila avstralsko celino. Od prvotnih 341 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 uspelo priti do pristanišča Batavia. ''Batavia'', ki jo danes povezujejo z "eno najhujših grozljivih zgodb v pomorski zgodovini", je bila predmet številnih objavljenih zgodovin, prva iz leta 1647. Zaradi njenega edinstvenega mesta v zgodovini evropskih stikov z Avstralijo se zgodba o ''Bataviji'' včasih ponudi kot alternativna temeljna pripoved izkrcanju britanskih kaznjencev v [[Sydney|Sydneyju]]. Številni artefakti iz ''Batavie'', vključno s krmo ladje in ostanki okostja iz pokola, so shranjeni v galerijah brodolomcev v Fremantleu v Zahodni Avstraliji, medtem ko je replika ladje zasidrana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Prvo potovanje == 27. oktobra 1628 je novozgrajena ''ladja Batavia'', ki jo je naročila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC), odplula iz [[Texel|Texela]] na Nizozemskem <ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}</ref> v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemsko Vzhodno Indijo]], da bi dobila začimbe. Uporabili naj bi [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevo pomorsko pot]], kot vse ladje nizozemske vzhodnoindijske družbe. Plula je pod poveljnikom in višjim trgovcem Franciscom Pelsaertom, Ariaen Jacobsz pa je služil kot kapitan. Pelsaert in Jacobsz sta se prej srečala v nizozemskem Suratteju, ko je Pelsaert javno slekel Jacobsza, potem ko je postal pijan in žalil Pelsaerta pred drugimi trgovci. Po tem incidentu je med moškima obstajalo sovraštvo.{{Sfn|Dash|2002|p=57}} Na krovu je bil tudi mlajši trgovec Jeronimus Cornelisz (30), propadli lekarnar iz [[Haarlem|Haarlema]], ki je bežal iz Nizozemske v strahu pred aretacijo zaradi svojih [[Herezija|heretičnih]] prepričanj, povezanih s slikarjem [[Johannes van der Beeck|Johannesom van der Beeckom]] . === Uporniški načrt === Po Pelsaertovem pripovedovanju sta Jacobsz in Cornelisz zasnovala načrt, da bi med potovanjem zavzela ladjo, kar bi jima omogočilo, da začneta novo življenje drugje, z uporabo ogromne zaloge trgovskega zlata in srebra na krovu.{{Sfn|Dash|2002|p=87}} Po odhodu z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so se ustavili zaradi oskrbe, je Pelsaert domneval, da je Jacobsz ladjo namerno zapeljal s smeri in stran od ostale flote. Jacobsz in Cornelisz sta okoli sebe že zbrala manjšo skupino mož in poskrbela za incident, iz katerega naj bi sledil upor. To je vključevalo spolno zlorabo ugledne mlade sopotnice Lucretie Jans, da bi Pelsaerta izzvali k discipliniranju posadke. Upali so, da bodo njegovo disciplino prikazali kot nepravično in zaradi naklonjenosti pridobili več članov. Vendar je ženska uspela identificirati svoje napadalce.{{Sfn|Dash|2002|p=99}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=VOC ship Batavia|publisher=Voc.iinet.net.au|accessdate=2011-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> === Brodolom === [[Slika:Houtman_Abrolhos_location.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Houtman_Abrolhos_location.svg/220px-Houtman_Abrolhos_location.svg.png|sličica| Lokacija brodoloma blizu zahodne avstralske obale]] [[Slika:Beacon_Island_Abrolhos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Beacon_Island_Abrolhos.jpg/220px-Beacon_Island_Abrolhos.jpg|sličica| Batavijsko pokopališče, zdaj znano kot otok Beacon, v skupini Wallabi, otoki Abrolhos]] 4. junija 1629 je ''Batavia'' udarila v Morning Reef blizu otoka Beacon, ki je del Houtman Abrolhosa ob zahodni obali Avstralije.<ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0 "Batavia"]. ''Department of Maritime Archaeology Online Databases''. Western Australian Museum<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 November</span> 2007</span>.</cite></ref> Od 322 ljudi na krovu je večini potnikov in posadke uspelo priti na obalo, čeprav se je 40 ljudi utopilo. Preživele, vključno z vsemi ženskami in otroki, so nato z ladijskim čolnom in jawlom prepeljali na bližnje otoke. Z začetnim pregledom otokov niso našli sladke vode in le malo hrane ([[morski levi]] in ptice). Pelsaert je spoznal grozljivo situacijo in se odločil poiskati vodo na celini. Skupina, ki so jo sestavljali Jacobsz, Pelsaert, višji častniki, nekaj članov posadke in nekaj potnikov, je kraj razbitine zapustila v devet metrov dolgem čolnu v iskanju pitne vode. Po neuspešnem iskanju vode na celini so zapustili druge preživele in se odpravili proti severu na nevarno potovanje v mesto Batavia v nizozemski Vzhodni Indiji, enakega imena kot ladja, da bi poiskali rešitev. Med potjo je posadka nadaljevala pohode na celino v iskanju sladke vode. V svojem dnevniku je Pelsaert navedel, da so 15. junija 1629 pluli skozi kanal med grebenom in obalo ter okoli poldneva našli odprtino na zemljepisni širini, za katero se domneva, da je okoli 23 stopinj južne, kjer so lahko pristali, in našli so vodo. Skupina je prenočila na kopnem. [[Termiti|Pelsaert]] je komentiral ogromno število termitnjakov v bližini in kugo muh, ki jih je prizadela. Pelsaert je izjavil, da so nadaljevali proti severu z namenom, da bi našli "reko Jacoba Remmessensa", ki so jo prvič identificirali leta 1622, vendar zaradi vetra niso mogli pristati. Drake-Brockman je predlagal, da se ta lokacija identificira z Yardie Creekom.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=300–304}} {{Sfn|Godard|1993|p=156}} {{Sfn|Dash|2002|p=150}} Šele ko je dolgi čoln dosegel otok Nusa Kambangan v nizozemski Vzhodni Indiji, so Pelsaert in drugi našli več vode.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} Potovanje je trajalo 33 dni in vsi so preživeli. Po njihovem prihodu v Batavijo je bil čolnar Jan Evertsz aretiran in usmrčen zaradi malomarnosti in "nezaslišanega vedenja" pred izgubo ladje (sumili so ga, da je bil vpleten). Tudi Jacobsz je bil aretiran zaradi malomarnosti, čeprav Pelsaert ni uganil njegove krivde za morebitni upor.{{Sfn|Dash|2002|pp=161–162}} Generalni guverner Jan Pieterszoon Coen je nemudoma dal Pelsaertu poveljstvo nad {{Ladja||Sardam|1628|6}}, da reši druge preživele, pa tudi da poskuša rešiti bogastvo iz razbitin ''Batavie''. Pelsaert se je v bližino oceana, kjer se je zgodila nesreča, vrnil v enem mesecu, vendar je trajalo še en mesec iskanja, da so ponovno našli otoke. Končno je prispel na kraj in ugotovil, da se je med preživelimi zgodil krvavi pokol, zaradi česar se je njihovo število zmanjšalo za vsaj sto.{{Sfn|Dash|2002|p=162}} === Umori === [[Slika:The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG/220px-The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|sličica| Kamnita utrdba Wiebbe Hayes na otoku West Wallabi]] Cornelisz je bil eden redkih mož, ki so ostali na ''Bataviji'', da bi ropali in kradli. Bil je eden redkih, ki je preživel dokončni razpad ladje in po dveh dneh lebdenja prišel do otoka Beacon. Čeprav ni bil ne mornar ne vojak, je bil Cornelisz zaradi visokega položaja v nizozemski vzhodnoindijski družbi izvoljen za odgovornega za preživele. Načrtoval je, da bo [[Piratstvo|ugrabil]] vsako reševalno ladjo, ki bi se lahko vrnila, in jo uporabil za iskanje drugega varnega zavetja. Cornelisz je skoval premišljene načrte za ustanovitev novega kraljestva z uporabo zlata in srebra iz razbitine. Vendar pa je moral za izvedbo tega načrta najprej odpraviti morebitne nasprotnike. <ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> Corneliszevo prvo premišljeno dejanje je bilo, da je vse orožje in zaloge hrane zasegel in postavil pod svoj nadzor. Nato je skupino vojakov, ki jih je vodil Wiebbe Hayes, premaknil na bližnji otok West Wallabi (ki se nahaja približno 8,7 km severozahodno), pod pretvezo, da naj iščejo vodo. Rekli so jim, naj pošljejo dimne signale, ko najdejo vodo, in jih bodo takrat rešili.<ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html "Batavia's Graveyard"]. ''Houtman Albrolhos''. Perth: VOC Historical Society. 2008. Archived from [http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html the original] on 10 April 2011<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">31 December</span> 2009</span>.</cite></ref> Prepričan, da ne bodo uspešni, jih je nato tam pustil umreti in prevzel popoln nadzor nad preostalimi preživelimi. Cornelisz nikoli sam ni zagrešil nobenega od umorov, čeprav je poskušal in ni uspel zastrupiti otroka (ki je bil na koncu zadavljen).{{Sfn|Dash|2002|p=140}} Namesto tega je prisilil druge, da so to storili namesto njega, običajno pod pretvezo, da je žrtev storila kaznivo dejanje, kot je kraja. Cornelisz in njegovi privrženci so prvotno ubijali, da bi se rešili, vendar so sčasoma začeli ubijati iz užitka ali iz navade.{{Sfn|Dash|2002|p=138}} Cornelisz je načrtoval zmanjšanje prebivalstva otoka na okoli 45, da bi njihove zaloge trajale čim dlje. Bal se je tudi, da je veliko preživelih ostalo zvestih podjetju.{{Sfn|Dash|2002|p=122}} Skupno so Corneliszovi privrženci umorili najmanj 110 moških, žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|date=2009-01-01|title=The Batavia Mutiny|url=https://leben.us/the-batavia-mutiny/|accessdate=2021-04-22|website=Leben|language=en-US}}</ref> Majhno število žensk so obdržali kot spolne sužnje ; med njimi je bila tudi Jans, ki jo je Cornelisz pridržal zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf ''Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium''] <span class="cs1-format">(PDF)</span> (booklet). Nedlands: [[Univerza Zahodne Avstralije|University of Western Australia]]. 7 October 2017. [https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf Archived] <span class="cs1-format">(PDF)</span> from the original on 20 March 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 March</span> 2020</span>.</cite></ref> === Reševanje === [[Slika:Ongeluckige_voyagie_01.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Ongeluckige_voyagie_01.jpg/220px-Ongeluckige_voyagie_01.jpg|sličica| Hayesovi vojaki in Corneliszovi možje hitijo proti reševalni ladji v ločenih čolnih]] Čeprav je Cornelisz pustil vojake, ki jih je vodil Hayes, umreti, so dejansko našli dobre vire vode in hrane na otoku West Wallabi. Sprva niso vedeli za pokole in so pošiljali vnaprej dogovorjene dimne signale, ki so oznanjali najdbe. Vendar so kmalu izvedeli za poboje preživelih, ki so bežali z otoka Beacon. V odgovor so vojaki izdelali začasno orožje iz materialov, ki jih je naplavilo razbitino. Nastavili so tudi stražo, da so bili pripravljeni na Corneliszove može, in zgradili majhno utrdbo iz apnenčastih in koralnih blokov. {{Sfn|Dash|2002|pp=176–179}} Cornelisz je izkoristil novico o vodi na drugem otoku, saj je njegova lastna zaloga usihala in nadaljnje preživetje vojakov je ogrožalo njegov uspeh. S svojimi možmi je šel, da bi poskušal premagati vojake, obsedene na otoku West Wallabi. Vendar so bili izurjeni vojaki do zdaj veliko bolje prehranjeni kot Corneliszova skupina in so jih zlahka premagali v več bitkah, na koncu pa so Cornelisza vzeli za talca. Njegovi možje, ki so pobegnili, so se ponovno zbrali pod vojakom Wouterjem Loosom in poskusili znova, tokrat z [[Mušketa|mušketami]], da bi oblegali Hayesovo utrdbo in skoraj premagali vojake.{{Sfn|Dash|2002|pp=182–183}} Vendar pa so Hayesovi možje spet prevladali, ravno ko je prišel ''Sardam''. Med Corneliszovimi možmi in vojaki se je začela tekma proti reševalni ladji. Hayes je prvi dosegel ladjo in Pelsaertu lahko predstavil svojo plat zgodbe. Po kratki bitki so združene sile zajele vso Corneliszovo skupino.{{Sfn|Dash|2002|pp=188–190}} === Posledice === [[Slika:Batavia_victim.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Batavia_victim.jpg/220px-Batavia_victim.jpg|sličica| Ena od žrtev pokola preživelih na Batavii, izkopana na otoku Beacon in zdaj razstavljena v muzeju brodolomcev Fremantle. Moški, star okoli 35–39 let, z razrezano lobanjo, zlomljeno lopatico in brez desnega stopala.]] Pelsaert se je odločil izvesti sojenje na otokih, ker bi bil ''Sardam'' na povratnem potovanju v Batavijo prenatrpan tako s preživelimi kot z ujetniki. Po kratkem sojenju so najhujše prestopnike odpeljali na otok Seal in jih usmrtili. Corneliszu in nekaterim njegovim privržencem so odsekali obe roki, preden so jih obesili. Loos in kabinski sluga Jan Pelgrom de Bye, ki sta veljala le za manjša prestopnika, sta bila izgnana in izkrcana na celinski Avstraliji in nikoli več ni bilo slišati o njih. S tem so postali prvi Evropejci, ki so stalno živeli na avstralski celini. <ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}</ref> Zdaj se domneva, da je ta lokacija Wittecarra Creek blizu Kalbarrija v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], čeprav je drug predlog v bližini Port Gregoryja.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} [[Slika:Image-bat-hist-04b.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Image-bat-hist-04b.jpg/220px-Image-bat-hist-04b.jpg|levo|sličica| Obešanje morilcev iz ''Batavie'']] Preostale Corneliszove privržence so odpeljali v Batavijo na sojenje. Pet jih je bilo obešenih, več drugih pa je bilo na poznejšem potovanju domov bičanih, vlečenih s kobilico ali vrženih z ladje.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}</ref> Corneliszev drugi poveljnik, Jacop Pietersz, je bil zlomljen na kolesu, kar je bila takrat najstrožja možna kazen. Jacobsz kljub mučenju ni priznal svojega sodelovanja pri načrtovanju upora in se je zaradi pomanjkanja dokazov izognil usmrtitvi. Kaj se je končno zgodilo z njim, ni znano; morda bi umrl v zaporu v Batavii. Preiskovalna komisija je odločila, da je Pelsaert izvajal pomanjkanje pooblastil in je zato delno odgovoren za to, kar se je zgodilo. Njegovo finančno premoženje so zasegli in v enem letu je umrl. Hayesa so pozdravili kot heroja in ga povišali v narednika, kar mu je povečalo plačo, tisti, ki so bili pod njegovim poveljstvom, pa so napredovali v čin desetnika.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia "Batavia's History"]. ''Western Australian Museum''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">22 January</span> 2019</span>.</cite></ref> Od začetnih 332 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 prispelo do pristanišča Batavia.<ref>{{Navedi knjigo|title=Databases of the people aboard the VOC ships Batavia (1629) & Zeewijk (1725) : an analysis of the potential for finding the Dutch castaways' human remains in Australia|last=Ariese, Csilla.|date=2012|publisher=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology|others=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology.|isbn=9781876465070|location=Fremantle, W.A.|pages=5|oclc=811789103}}</ref> ''Sardam'' je končno odplul domov z večino zaklada, ki ga je prej nosila ''Batavia'' na krovu. Od dvanajstih skrinj z zakladom, ki so bile prvotno na krovu, so jih deset našli in prenesli na krov ''Sardama''.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFLeavesley2003">Leavesley, James H. (2003). [https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf "The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''Vesalius''. '''IX''' (2): 22–24. Archived from [http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 13 July 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 April</span> 2020</span>.</cite></ref> == Razbitina == [[Slika:Shipwreck_Galleries,_Fremantle,_WA.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG/220px-Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG|sličica| Krmni del trupa ''Batavie'' in replika prehoda, oba v Galeriji brodolomcev v Fremantleu v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] .]] Kapitan John Lort Stokes je aprila 1840 med raziskovanjem severozahodne obale otočja Abrolhos za britansko admiraliteto poročal, da so "odkrili tramove velike ladje", domnevno {{Ladja||Zeewijk|1725|6}}, "na jugozahodni točki otoka", ki jih je spomnil, da ker je ''Zeewijkova'' posadka {{'}} poročala, da je na tem delu videla razbitino ladje, ni dvoma, da so ostanki ostanki ''Batavie'' ". V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zgodovinarka Henrietta Drake-Brockman na podlagi obsežnih arhivskih raziskav trdila, da mora biti razbitina ''Batavie'' v skupini otokov Wallabi. Razbitino je leta 1963 prvič opazil lovec na jastoge David Johnson. Številni artefakti so bili rešeni v sedemdesetih letih 20. stoletja, vključno s krmnim lesom na levi strani, topovi in sidrom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Green|first=J.|date=1989|title=The loss of the Verenigde Oostindische Compagnie retourschip Batavia|series=[[British Archaeological Reports]]|volume=489|location=Oxford|publisher=BAR Publishing}}</ref> Da bi olajšali spremljanje in kakršno koli prihodnjo obdelavo, so les trupa postavili na jekleni okvir. Leta 1972 je nizozemska vlada prenesla pravice do nizozemskih ladijskih razbitin v avstralskih vodah na avstralsko vlado. Izkopani predmeti so na ogled na različnih lokacijah Zahodnoavstralskega muzeja, čeprav je večina topov in sider ostala ''na kraju samem'' . Razbitina je še vedno eno najboljših potapljaških mest na zahodni avstralski obali. <ref>{{Navedi časopis|last=Souter|first=C.|date=2006|title=Cultural Tourism and Diver Education|journal=Maritime Archaeology|series=The Springer Series in Underwater Archaeology|location=Boston|publisher=Springer|pages=163–176|doi=10.1007/0-387-26108-7_13|isbn=978-0-387-25882-9}}</ref> === Zaklad === [[Slika:Batavia_treasure.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Batavia_treasure.jpg/220px-Batavia_treasure.jpg|sličica| Srebrniki Rijksdaalder, najdeni na mestu razbitine]] ''Batavia'' je nosila veliko količino zaklada. Vsaka ladja v razredu ''Batavia'' je po ocenah nosila 250.000 guldnov v dvanajstih lesenih skrinjah, od katerih vsaka vsebuje približno 8.000 srebrnikov.{{Sfn|Dash|2002|p=55}} Ta denar je bil namenjen za nakup začimb in drugega blaga na [[Java|Javi]]. Večji del teh kovancev so bili srebrni rijksdaalderji, ki so jih izdelale posamezne nizozemske države, preostanek pa so večinoma sestavljali podobni kovanci, ki so jih izdelala nemška mesta, kot je [[Hamburg]].  Pelsaertu je bilo naročeno, naj po vrnitvi na otoke Abrolhos reši čim več denarja, s pomočjo potapljačev, »da bi poskusili rešiti ves denar [in] skrinjico z dragulji, ki je bila že pred vašim odhodom shranjena na majhen otok«.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=257–258}} Pobiranje in reševanje denarja še zdaleč ni bilo lahko. Pelsaert je poročal o težavah pri vlečenju težkih skrinj, npr. 27. oktobra 1629, ko je bilo treba skrinjo označiti z [[Boja (navtika)|bojo]] za kasnejši dvig. Dne 9. novembra je zabeležil pošiljanje štirih skrinj z ''denarjem Sardamu'' in treh naslednji dan, vendar je nato opustil nadaljnje iskanje. Do 13. novembra je Pelsaert zabeležil, da je bilo najdenih deset skrinjic z denarjem – približno 80.000 kovancev – pri čemer sta dva izgubljena, saj jih je bilo prvotno naloženih dvanajst. Enega so zagozdili pod topovi, drugega pa so razbili Corneliszovi možje.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=218–220}} ''Batavijin'' zaklad je vključeval tudi posebne predmete, ki jih je Pelsaert prevažal za prodajo na [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski dvor]] v Indiji, kamor je nameraval odpotovati. Bile so štiri torbe z dragulji, vredne okoli 60.000&nbsp;guldnov in [[Kameja|rimsko kamejo]] iz zgodnjega četrtega stoletja, pa tudi številne druge predmete, ki so zdaj razstavljeni v Fremantleu in Geraldtonu v Zahodni Avstraliji ali pa jih je našel Pelsaert.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nma.gov.au/defining-moments/resources/wreck-of-the-batavia|title=Defining Moments Wreck of the Batavia|last=<!--Not stated-->|date=15 June 2020|website=nma.gov.au|publisher=National Museum Australia|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg/220px-20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|sličica| Replika ''Batavie'']] Replika ladje Batavia je bila zgrajena od leta 1985 do 1995 z uporabo istih materialov in metod, uporabljenih v začetku 17. stoletja. Njena zasnova je temeljila na sodobnih poročilih, najdenih razbitinah in drugih sodobnih ladjah, kot je {{Ladja||Vasa|ship|2}}. Po številnih komemorativnih plovbah je ladja zdaj privezana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Mediji == Verjetno najbolj znana ponovna pripoved zgodbe je bila v knjigi ''Otoki jeznih duhov'' Hugha Edwardsa <ref>Islands of angry ghosts, by Hugh Edwards. First Publ. 1966, 207 p. Publisher, Angus & Robertson. {{ISBN|0207126690}}</ref> (ponatis leta 2000). Ta nagrajena knjiga je opisala razbitino in posledice, nato pa je sledila zgodba o odkritju in obnovitvi. Leta 1973 je Bruce Beresford produciral film o ladji z naslovom ''The Wreck of the Batavia''.<ref>{{Citat|title=The Wreck of the Batavia (TV Movie 1973) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt1791649/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> <ref>{{Citat|title=The Wreck Of The Batavia (1973)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-HHfn3eg4_E|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/-HHfn3eg4_E|archivedate=2021-12-11|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Drug dokumentarni film, ''The Batavia – Wreck, Mutiny and Murder'', je bil predvajan na Nine Network leta 1995. <ref>{{Citat|title=The Batavia: Wreck, Mutiny and Murder (1995) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt0765525/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Leta 2001 je valižanski avtor Mike Dash izdal svojo knjigo ''Batavia's Graveyard: The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny'', zgodovinopisno poročilo o dogodkih in ljudeh na krovu ''Batavie''. Leta 2012 je Peter Fitzsimons izdal knjigo z naslovom ''Batavia'', v kateri je podrobno razpravljal o dogodkih, leta 2017 pa je poročilo v ''60 minutah'' podrobno opisalo arheološko odkritje skeletnih ostankov nekaterih žrtev.<ref>{{Citat|title=A mutiny, psychopath and mass murder – investigating 388-year-old cold case {{!}} 60 Minutes Australia|url=https://www.youtube.com/watch?v=nG2MYRX2PHI|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> ''Casefile True Crime Podcast'' je prav tako podrobno pokrival incident februarja 2020. Potovanje, brodolom in kasnejši dogodki so tema ''Anatomije heretika'' Davida Marka iz leta 2022.<ref>David Mark, Anatomy of a Heretic, 2022, Head of Zeus.</ref> == Poglej tudi == * Seznam pobojev v Avstraliji * Brodolomci zahodne Avstralije == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija ==   == Zunanje povezave == * Works about the Batavia at Open Library * Works about the Batavia at WorldCat Identities [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] ilm95gx6wql2myzsxw5b7hyswkmk8fg 5727323 5727321 2022-08-04T10:58:33Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | Infobox caption = ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:De BATAVIA voor de film onderweg als de NIEUW HOORN (02).jpg | image alt = Pogled na desno stran trijamborne jadrnice na morju z dvignjenimi spodnjimi jadri | caption = Replika v polnem obsegu jadrnice ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = [[Nizozemska republika]] | Ship flag = {{shipboxflag|Nizozemska republika}} | Ship namesake = [[Batavia, Dutch East Indies|Batavia]], [[Dutch East Indies]] | Ship owner = [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC) | Ship completed = 1628 | Ship maiden voyage = 29. oktober 1628 }} |On board: || 341 |- |Wrecked: || 4. junij 1629 |- |Location: || [[Wallabi skupina]], [[Houtman Abrolhos]] {{Infopolje Ladja Značilnosti | Ship class = [[Vzhodni Indijec]] | Ship tonnage = 650 ton | Ship displacement = 1,200 ton | Ship length = 56.6 m | Ship beam = 10.5 m | Ship height = 55 m | Ship draught = 5.1 m | Ship sail plan = [[Popolnoma opremljena ladja|Popolnoma opremljena]] }} {{!}}Sail area:{{!!}} {{Convert|3100|m2|sp=us|abbr=on}} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = da | Ship speed = {{convert|5|kn}} | Ship armament = 24 × litoželeznih topov }} |}'''''Batavia''''' ({{IPA-nl|baˈtaːvia||Nl-Batavia.ogg}}) je bila ladja [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC). Zgrajena v [[Amsterdam|Amsterdamu]] leta 1628 kot nova vodilna ladja podjetja, je tisto leto odplula na svojo prvo plovbo proti Batavii, glavnemu mestu [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. 4. junija 1629 je ''Batavia doživela'' brodolom na Houtman Abrolhos, verigi majhnih otokov ob [[Zahodna Avstralija|zahodni obali Avstralije]]. Ko je ladja razpadla, se je približno 300 potnikov prebilo na obalo, 40 drugih pa se je pri svojih poskusih utopilo. Poveljnik ladje, Francisco Pelsaert, je odplul v Batavijo po pomoč, tako da je poveljevanje prepustil trgovcu Jeronimusu Corneliszu najvišjega uradnika Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Cornelisz je poslal približno 20 mož pod vojakom Wiebbejem Hayesom na bližnje otoke pod pretvezo, da naj iščejo svežo vodo, in jih tam pustil umreti. Nato je orkestriral pokol, ki je v nekaj tednih povzročil umor približno 125 preostalih preživelih, vključno z ženskami, otroki in dojenčki; majhno število žensk je bilo obdržanih kot spolne sužnje, med njimi Lucretia Jans, ki jo je Cornelisz rezerviral zase.<ref>{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}</ref> Medtem je Hayesova skupina nepričakovano našla svežo vodo in se, potem ko je izvedela za grozodejstva, bojevala s Corneliszovo skupino. Oktobra 1629, na vrhuncu njihove zadnje in najsmrtonosnejše bitke, jih je prekinila vrnitev Pelsaerta z reševalno ladjo ''Sardam''. Pelsaert je kasneje sodil in obsodil Cornelisza in šest njegovih mož, ki so postali prvi Evropejci, ki so bili zakonito usmrčeni v Avstraliji. Dva druga privrženca, obsojena za sorazmerno manjša kazniva dejanja, sta bila izgnana na celinsko Avstralijo in tako postala prva Evropejca, ki sta stalno naselila avstralsko celino. Od prvotnih 341 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 uspelo priti do pristanišča Batavia. ''Batavia'', ki jo danes povezujejo z "eno najhujših grozljivih zgodb v pomorski zgodovini", je bila predmet številnih objavljenih zgodovin, prva iz leta 1647. Zaradi njenega edinstvenega mesta v zgodovini evropskih stikov z Avstralijo se zgodba o ''Bataviji'' včasih ponudi kot alternativna temeljna pripoved izkrcanju britanskih kaznjencev v [[Sydney|Sydneyju]]. Številni artefakti iz ''Batavie'', vključno s krmo ladje in ostanki okostja iz pokola, so shranjeni v galerijah brodolomcev v Fremantleu v Zahodni Avstraliji, medtem ko je replika ladje zasidrana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Prvo potovanje == 27. oktobra 1628 je novozgrajena ''ladja Batavia'', ki jo je naročila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC), odplula iz [[Texel|Texela]] na Nizozemskem <ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}</ref> v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemsko Vzhodno Indijo]], da bi dobila začimbe. Uporabili naj bi [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevo pomorsko pot]], kot vse ladje nizozemske vzhodnoindijske družbe. Plula je pod poveljnikom in višjim trgovcem Franciscom Pelsaertom, Ariaen Jacobsz pa je služil kot kapitan. Pelsaert in Jacobsz sta se prej srečala v nizozemskem Suratteju, ko je Pelsaert javno slekel Jacobsza, potem ko je postal pijan in žalil Pelsaerta pred drugimi trgovci. Po tem incidentu je med moškima obstajalo sovraštvo.{{Sfn|Dash|2002|p=57}} Na krovu je bil tudi mlajši trgovec Jeronimus Cornelisz (30), propadli lekarnar iz [[Haarlem|Haarlema]], ki je bežal iz Nizozemske v strahu pred aretacijo zaradi svojih [[Herezija|heretičnih]] prepričanj, povezanih s slikarjem [[Johannes van der Beeck|Johannesom van der Beeckom]] . === Uporniški načrt === Po Pelsaertovem pripovedovanju sta Jacobsz in Cornelisz zasnovala načrt, da bi med potovanjem zavzela ladjo, kar bi jima omogočilo, da začneta novo življenje drugje, z uporabo ogromne zaloge trgovskega zlata in srebra na krovu.{{Sfn|Dash|2002|p=87}} Po odhodu z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so se ustavili zaradi oskrbe, je Pelsaert domneval, da je Jacobsz ladjo namerno zapeljal s smeri in stran od ostale flote. Jacobsz in Cornelisz sta okoli sebe že zbrala manjšo skupino mož in poskrbela za incident, iz katerega naj bi sledil upor. To je vključevalo spolno zlorabo ugledne mlade sopotnice Lucretie Jans, da bi Pelsaerta izzvali k discipliniranju posadke. Upali so, da bodo njegovo disciplino prikazali kot nepravično in zaradi naklonjenosti pridobili več članov. Vendar je ženska uspela identificirati svoje napadalce.{{Sfn|Dash|2002|p=99}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=VOC ship Batavia|publisher=Voc.iinet.net.au|accessdate=2011-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> === Brodolom === [[Slika:Houtman_Abrolhos_location.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Houtman_Abrolhos_location.svg/220px-Houtman_Abrolhos_location.svg.png|sličica| Lokacija brodoloma blizu zahodne avstralske obale]] [[Slika:Beacon_Island_Abrolhos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Beacon_Island_Abrolhos.jpg/220px-Beacon_Island_Abrolhos.jpg|sličica| Batavijsko pokopališče, zdaj znano kot otok Beacon, v skupini Wallabi, otoki Abrolhos]] 4. junija 1629 je ''Batavia'' udarila v Morning Reef blizu otoka Beacon, ki je del Houtman Abrolhosa ob zahodni obali Avstralije.<ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0 "Batavia"]. ''Department of Maritime Archaeology Online Databases''. Western Australian Museum<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 November</span> 2007</span>.</cite></ref> Od 322 ljudi na krovu je večini potnikov in posadke uspelo priti na obalo, čeprav se je 40 ljudi utopilo. Preživele, vključno z vsemi ženskami in otroki, so nato z ladijskim čolnom in jawlom prepeljali na bližnje otoke. Z začetnim pregledom otokov niso našli sladke vode in le malo hrane ([[morski levi]] in ptice). Pelsaert je spoznal grozljivo situacijo in se odločil poiskati vodo na celini. Skupina, ki so jo sestavljali Jacobsz, Pelsaert, višji častniki, nekaj članov posadke in nekaj potnikov, je kraj razbitine zapustila v devet metrov dolgem čolnu v iskanju pitne vode. Po neuspešnem iskanju vode na celini so zapustili druge preživele in se odpravili proti severu na nevarno potovanje v mesto Batavia v nizozemski Vzhodni Indiji, enakega imena kot ladja, da bi poiskali rešitev. Med potjo je posadka nadaljevala pohode na celino v iskanju sladke vode. V svojem dnevniku je Pelsaert navedel, da so 15. junija 1629 pluli skozi kanal med grebenom in obalo ter okoli poldneva našli odprtino na zemljepisni širini, za katero se domneva, da je okoli 23 stopinj južne, kjer so lahko pristali, in našli so vodo. Skupina je prenočila na kopnem. [[Termiti|Pelsaert]] je komentiral ogromno število termitnjakov v bližini in kugo muh, ki jih je prizadela. Pelsaert je izjavil, da so nadaljevali proti severu z namenom, da bi našli "reko Jacoba Remmessensa", ki so jo prvič identificirali leta 1622, vendar zaradi vetra niso mogli pristati. Drake-Brockman je predlagal, da se ta lokacija identificira z Yardie Creekom.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=300–304}} {{Sfn|Godard|1993|p=156}} {{Sfn|Dash|2002|p=150}} Šele ko je dolgi čoln dosegel otok Nusa Kambangan v nizozemski Vzhodni Indiji, so Pelsaert in drugi našli več vode.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} Potovanje je trajalo 33 dni in vsi so preživeli. Po njihovem prihodu v Batavijo je bil čolnar Jan Evertsz aretiran in usmrčen zaradi malomarnosti in "nezaslišanega vedenja" pred izgubo ladje (sumili so ga, da je bil vpleten). Tudi Jacobsz je bil aretiran zaradi malomarnosti, čeprav Pelsaert ni uganil njegove krivde za morebitni upor.{{Sfn|Dash|2002|pp=161–162}} Generalni guverner Jan Pieterszoon Coen je nemudoma dal Pelsaertu poveljstvo nad {{Ladja||Sardam|1628|6}}, da reši druge preživele, pa tudi da poskuša rešiti bogastvo iz razbitin ''Batavie''. Pelsaert se je v bližino oceana, kjer se je zgodila nesreča, vrnil v enem mesecu, vendar je trajalo še en mesec iskanja, da so ponovno našli otoke. Končno je prispel na kraj in ugotovil, da se je med preživelimi zgodil krvavi pokol, zaradi česar se je njihovo število zmanjšalo za vsaj sto.{{Sfn|Dash|2002|p=162}} === Umori === [[Slika:The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG/220px-The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|sličica| Kamnita utrdba Wiebbe Hayes na otoku West Wallabi]] Cornelisz je bil eden redkih mož, ki so ostali na ''Bataviji'', da bi ropali in kradli. Bil je eden redkih, ki je preživel dokončni razpad ladje in po dveh dneh lebdenja prišel do otoka Beacon. Čeprav ni bil ne mornar ne vojak, je bil Cornelisz zaradi visokega položaja v nizozemski vzhodnoindijski družbi izvoljen za odgovornega za preživele. Načrtoval je, da bo [[Piratstvo|ugrabil]] vsako reševalno ladjo, ki bi se lahko vrnila, in jo uporabil za iskanje drugega varnega zavetja. Cornelisz je skoval premišljene načrte za ustanovitev novega kraljestva z uporabo zlata in srebra iz razbitine. Vendar pa je moral za izvedbo tega načrta najprej odpraviti morebitne nasprotnike. <ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> Corneliszevo prvo premišljeno dejanje je bilo, da je vse orožje in zaloge hrane zasegel in postavil pod svoj nadzor. Nato je skupino vojakov, ki jih je vodil Wiebbe Hayes, premaknil na bližnji otok West Wallabi (ki se nahaja približno 8,7 km severozahodno), pod pretvezo, da naj iščejo vodo. Rekli so jim, naj pošljejo dimne signale, ko najdejo vodo, in jih bodo takrat rešili.<ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html "Batavia's Graveyard"]. ''Houtman Albrolhos''. Perth: VOC Historical Society. 2008. Archived from [http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html the original] on 10 April 2011<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">31 December</span> 2009</span>.</cite></ref> Prepričan, da ne bodo uspešni, jih je nato tam pustil umreti in prevzel popoln nadzor nad preostalimi preživelimi. Cornelisz nikoli sam ni zagrešil nobenega od umorov, čeprav je poskušal in ni uspel zastrupiti otroka (ki je bil na koncu zadavljen).{{Sfn|Dash|2002|p=140}} Namesto tega je prisilil druge, da so to storili namesto njega, običajno pod pretvezo, da je žrtev storila kaznivo dejanje, kot je kraja. Cornelisz in njegovi privrženci so prvotno ubijali, da bi se rešili, vendar so sčasoma začeli ubijati iz užitka ali iz navade.{{Sfn|Dash|2002|p=138}} Cornelisz je načrtoval zmanjšanje prebivalstva otoka na okoli 45, da bi njihove zaloge trajale čim dlje. Bal se je tudi, da je veliko preživelih ostalo zvestih podjetju.{{Sfn|Dash|2002|p=122}} Skupno so Corneliszovi privrženci umorili najmanj 110 moških, žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|date=2009-01-01|title=The Batavia Mutiny|url=https://leben.us/the-batavia-mutiny/|accessdate=2021-04-22|website=Leben|language=en-US}}</ref> Majhno število žensk so obdržali kot spolne sužnje ; med njimi je bila tudi Jans, ki jo je Cornelisz pridržal zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf ''Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium''] <span class="cs1-format">(PDF)</span> (booklet). Nedlands: [[Univerza Zahodne Avstralije|University of Western Australia]]. 7 October 2017. [https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf Archived] <span class="cs1-format">(PDF)</span> from the original on 20 March 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 March</span> 2020</span>.</cite></ref> === Reševanje === [[Slika:Ongeluckige_voyagie_01.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Ongeluckige_voyagie_01.jpg/220px-Ongeluckige_voyagie_01.jpg|sličica| Hayesovi vojaki in Corneliszovi možje hitijo proti reševalni ladji v ločenih čolnih]] Čeprav je Cornelisz pustil vojake, ki jih je vodil Hayes, umreti, so dejansko našli dobre vire vode in hrane na otoku West Wallabi. Sprva niso vedeli za pokole in so pošiljali vnaprej dogovorjene dimne signale, ki so oznanjali najdbe. Vendar so kmalu izvedeli za poboje preživelih, ki so bežali z otoka Beacon. V odgovor so vojaki izdelali začasno orožje iz materialov, ki jih je naplavilo razbitino. Nastavili so tudi stražo, da so bili pripravljeni na Corneliszove može, in zgradili majhno utrdbo iz apnenčastih in koralnih blokov. {{Sfn|Dash|2002|pp=176–179}} Cornelisz je izkoristil novico o vodi na drugem otoku, saj je njegova lastna zaloga usihala in nadaljnje preživetje vojakov je ogrožalo njegov uspeh. S svojimi možmi je šel, da bi poskušal premagati vojake, obsedene na otoku West Wallabi. Vendar so bili izurjeni vojaki do zdaj veliko bolje prehranjeni kot Corneliszova skupina in so jih zlahka premagali v več bitkah, na koncu pa so Cornelisza vzeli za talca. Njegovi možje, ki so pobegnili, so se ponovno zbrali pod vojakom Wouterjem Loosom in poskusili znova, tokrat z [[Mušketa|mušketami]], da bi oblegali Hayesovo utrdbo in skoraj premagali vojake.{{Sfn|Dash|2002|pp=182–183}} Vendar pa so Hayesovi možje spet prevladali, ravno ko je prišel ''Sardam''. Med Corneliszovimi možmi in vojaki se je začela tekma proti reševalni ladji. Hayes je prvi dosegel ladjo in Pelsaertu lahko predstavil svojo plat zgodbe. Po kratki bitki so združene sile zajele vso Corneliszovo skupino.{{Sfn|Dash|2002|pp=188–190}} === Posledice === [[Slika:Batavia_victim.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Batavia_victim.jpg/220px-Batavia_victim.jpg|sličica| Ena od žrtev pokola preživelih na Batavii, izkopana na otoku Beacon in zdaj razstavljena v muzeju brodolomcev Fremantle. Moški, star okoli 35–39 let, z razrezano lobanjo, zlomljeno lopatico in brez desnega stopala.]] Pelsaert se je odločil izvesti sojenje na otokih, ker bi bil ''Sardam'' na povratnem potovanju v Batavijo prenatrpan tako s preživelimi kot z ujetniki. Po kratkem sojenju so najhujše prestopnike odpeljali na otok Seal in jih usmrtili. Corneliszu in nekaterim njegovim privržencem so odsekali obe roki, preden so jih obesili. Loos in kabinski sluga Jan Pelgrom de Bye, ki sta veljala le za manjša prestopnika, sta bila izgnana in izkrcana na celinski Avstraliji in nikoli več ni bilo slišati o njih. S tem so postali prvi Evropejci, ki so stalno živeli na avstralski celini. <ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}</ref> Zdaj se domneva, da je ta lokacija Wittecarra Creek blizu Kalbarrija v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], čeprav je drug predlog v bližini Port Gregoryja.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} [[Slika:Image-bat-hist-04b.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Image-bat-hist-04b.jpg/220px-Image-bat-hist-04b.jpg|levo|sličica| Obešanje morilcev iz ''Batavie'']] Preostale Corneliszove privržence so odpeljali v Batavijo na sojenje. Pet jih je bilo obešenih, več drugih pa je bilo na poznejšem potovanju domov bičanih, vlečenih s kobilico ali vrženih z ladje.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}</ref> Corneliszev drugi poveljnik, Jacop Pietersz, je bil zlomljen na kolesu, kar je bila takrat najstrožja možna kazen. Jacobsz kljub mučenju ni priznal svojega sodelovanja pri načrtovanju upora in se je zaradi pomanjkanja dokazov izognil usmrtitvi. Kaj se je končno zgodilo z njim, ni znano; morda bi umrl v zaporu v Batavii. Preiskovalna komisija je odločila, da je Pelsaert izvajal pomanjkanje pooblastil in je zato delno odgovoren za to, kar se je zgodilo. Njegovo finančno premoženje so zasegli in v enem letu je umrl. Hayesa so pozdravili kot heroja in ga povišali v narednika, kar mu je povečalo plačo, tisti, ki so bili pod njegovim poveljstvom, pa so napredovali v čin desetnika.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia "Batavia's History"]. ''Western Australian Museum''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">22 January</span> 2019</span>.</cite></ref> Od začetnih 332 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 prispelo do pristanišča Batavia.<ref>{{Navedi knjigo|title=Databases of the people aboard the VOC ships Batavia (1629) & Zeewijk (1725) : an analysis of the potential for finding the Dutch castaways' human remains in Australia|last=Ariese, Csilla.|date=2012|publisher=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology|others=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology.|isbn=9781876465070|location=Fremantle, W.A.|pages=5|oclc=811789103}}</ref> ''Sardam'' je končno odplul domov z večino zaklada, ki ga je prej nosila ''Batavia'' na krovu. Od dvanajstih skrinj z zakladom, ki so bile prvotno na krovu, so jih deset našli in prenesli na krov ''Sardama''.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFLeavesley2003">Leavesley, James H. (2003). [https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf "The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''Vesalius''. '''IX''' (2): 22–24. Archived from [http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 13 July 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 April</span> 2020</span>.</cite></ref> == Razbitina == [[Slika:Shipwreck_Galleries,_Fremantle,_WA.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG/220px-Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG|sličica| Krmni del trupa ''Batavie'' in replika prehoda, oba v Galeriji brodolomcev v Fremantleu v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] .]] Kapitan John Lort Stokes je aprila 1840 med raziskovanjem severozahodne obale otočja Abrolhos za britansko admiraliteto poročal, da so "odkrili tramove velike ladje", domnevno {{Ladja||Zeewijk|1725|6}}, "na jugozahodni točki otoka", ki jih je spomnil, da ker je ''Zeewijkova'' posadka {{'}} poročala, da je na tem delu videla razbitino ladje, ni dvoma, da so ostanki ostanki ''Batavie'' ". V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zgodovinarka Henrietta Drake-Brockman na podlagi obsežnih arhivskih raziskav trdila, da mora biti razbitina ''Batavie'' v skupini otokov Wallabi. Razbitino je leta 1963 prvič opazil lovec na jastoge David Johnson. Številni artefakti so bili rešeni v sedemdesetih letih 20. stoletja, vključno s krmnim lesom na levi strani, topovi in sidrom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Green|first=J.|date=1989|title=The loss of the Verenigde Oostindische Compagnie retourschip Batavia|series=[[British Archaeological Reports]]|volume=489|location=Oxford|publisher=BAR Publishing}}</ref> Da bi olajšali spremljanje in kakršno koli prihodnjo obdelavo, so les trupa postavili na jekleni okvir. Leta 1972 je nizozemska vlada prenesla pravice do nizozemskih ladijskih razbitin v avstralskih vodah na avstralsko vlado. Izkopani predmeti so na ogled na različnih lokacijah Zahodnoavstralskega muzeja, čeprav je večina topov in sider ostala ''na kraju samem'' . Razbitina je še vedno eno najboljših potapljaških mest na zahodni avstralski obali. <ref>{{Navedi časopis|last=Souter|first=C.|date=2006|title=Cultural Tourism and Diver Education|journal=Maritime Archaeology|series=The Springer Series in Underwater Archaeology|location=Boston|publisher=Springer|pages=163–176|doi=10.1007/0-387-26108-7_13|isbn=978-0-387-25882-9}}</ref> === Zaklad === [[Slika:Batavia_treasure.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Batavia_treasure.jpg/220px-Batavia_treasure.jpg|sličica| Srebrniki Rijksdaalder, najdeni na mestu razbitine]] ''Batavia'' je nosila veliko količino zaklada. Vsaka ladja v razredu ''Batavia'' je po ocenah nosila 250.000 guldnov v dvanajstih lesenih skrinjah, od katerih vsaka vsebuje približno 8.000 srebrnikov.{{Sfn|Dash|2002|p=55}} Ta denar je bil namenjen za nakup začimb in drugega blaga na [[Java|Javi]]. Večji del teh kovancev so bili srebrni rijksdaalderji, ki so jih izdelale posamezne nizozemske države, preostanek pa so večinoma sestavljali podobni kovanci, ki so jih izdelala nemška mesta, kot je [[Hamburg]].  Pelsaertu je bilo naročeno, naj po vrnitvi na otoke Abrolhos reši čim več denarja, s pomočjo potapljačev, »da bi poskusili rešiti ves denar [in] skrinjico z dragulji, ki je bila že pred vašim odhodom shranjena na majhen otok«.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=257–258}} Pobiranje in reševanje denarja še zdaleč ni bilo lahko. Pelsaert je poročal o težavah pri vlečenju težkih skrinj, npr. 27. oktobra 1629, ko je bilo treba skrinjo označiti z [[Boja (navtika)|bojo]] za kasnejši dvig. Dne 9. novembra je zabeležil pošiljanje štirih skrinj z ''denarjem Sardamu'' in treh naslednji dan, vendar je nato opustil nadaljnje iskanje. Do 13. novembra je Pelsaert zabeležil, da je bilo najdenih deset skrinjic z denarjem – približno 80.000 kovancev – pri čemer sta dva izgubljena, saj jih je bilo prvotno naloženih dvanajst. Enega so zagozdili pod topovi, drugega pa so razbili Corneliszovi možje.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=218–220}} ''Batavijin'' zaklad je vključeval tudi posebne predmete, ki jih je Pelsaert prevažal za prodajo na [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski dvor]] v Indiji, kamor je nameraval odpotovati. Bile so štiri torbe z dragulji, vredne okoli 60.000&nbsp;guldnov in [[Kameja|rimsko kamejo]] iz zgodnjega četrtega stoletja, pa tudi številne druge predmete, ki so zdaj razstavljeni v Fremantleu in Geraldtonu v Zahodni Avstraliji ali pa jih je našel Pelsaert.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nma.gov.au/defining-moments/resources/wreck-of-the-batavia|title=Defining Moments Wreck of the Batavia|last=<!--Not stated-->|date=15 June 2020|website=nma.gov.au|publisher=National Museum Australia|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg/220px-20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|sličica| Replika ''Batavie'']] Replika ladje Batavia je bila zgrajena od leta 1985 do 1995 z uporabo istih materialov in metod, uporabljenih v začetku 17. stoletja. Njena zasnova je temeljila na sodobnih poročilih, najdenih razbitinah in drugih sodobnih ladjah, kot je {{Ladja||Vasa|ship|2}}. Po številnih komemorativnih plovbah je ladja zdaj privezana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Mediji == Verjetno najbolj znana ponovna pripoved zgodbe je bila v knjigi ''Otoki jeznih duhov'' Hugha Edwardsa <ref>Islands of angry ghosts, by Hugh Edwards. First Publ. 1966, 207 p. Publisher, Angus & Robertson. {{ISBN|0207126690}}</ref> (ponatis leta 2000). Ta nagrajena knjiga je opisala razbitino in posledice, nato pa je sledila zgodba o odkritju in obnovitvi. Leta 1973 je Bruce Beresford produciral film o ladji z naslovom ''The Wreck of the Batavia''.<ref>{{Citat|title=The Wreck of the Batavia (TV Movie 1973) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt1791649/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> <ref>{{Citat|title=The Wreck Of The Batavia (1973)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-HHfn3eg4_E|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/-HHfn3eg4_E|archivedate=2021-12-11|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Drug dokumentarni film, ''The Batavia – Wreck, Mutiny and Murder'', je bil predvajan na Nine Network leta 1995. <ref>{{Citat|title=The Batavia: Wreck, Mutiny and Murder (1995) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt0765525/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Leta 2001 je valižanski avtor Mike Dash izdal svojo knjigo ''Batavia's Graveyard: The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny'', zgodovinopisno poročilo o dogodkih in ljudeh na krovu ''Batavie''. Leta 2012 je Peter Fitzsimons izdal knjigo z naslovom ''Batavia'', v kateri je podrobno razpravljal o dogodkih, leta 2017 pa je poročilo v ''60 minutah'' podrobno opisalo arheološko odkritje skeletnih ostankov nekaterih žrtev.<ref>{{Citat|title=A mutiny, psychopath and mass murder – investigating 388-year-old cold case {{!}} 60 Minutes Australia|url=https://www.youtube.com/watch?v=nG2MYRX2PHI|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> ''Casefile True Crime Podcast'' je prav tako podrobno pokrival incident februarja 2020. Potovanje, brodolom in kasnejši dogodki so tema ''Anatomije heretika'' Davida Marka iz leta 2022.<ref>David Mark, Anatomy of a Heretic, 2022, Head of Zeus.</ref> == Poglej tudi == * Seznam pobojev v Avstraliji * Brodolomci zahodne Avstralije == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija ==   == Zunanje povezave == * Works about the Batavia at Open Library * Works about the Batavia at WorldCat Identities [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] n7v1cak6ou17crn88o8wp31xsovmwtf 5727325 5727323 2022-08-04T10:59:21Z JozefD 5744 /* Prvo potovanje */ wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | Infobox caption = ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:De BATAVIA voor de film onderweg als de NIEUW HOORN (02).jpg | image alt = Pogled na desno stran trijamborne jadrnice na morju z dvignjenimi spodnjimi jadri | caption = Replika v polnem obsegu jadrnice ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = [[Nizozemska republika]] | Ship flag = {{shipboxflag|Nizozemska republika}} | Ship namesake = [[Batavia, Dutch East Indies|Batavia]], [[Dutch East Indies]] | Ship owner = [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC) | Ship completed = 1628 | Ship maiden voyage = 29. oktober 1628 }} |On board: || 341 |- |Wrecked: || 4. junij 1629 |- |Location: || [[Wallabi skupina]], [[Houtman Abrolhos]] {{Infopolje Ladja Značilnosti | Ship class = [[Vzhodni Indijec]] | Ship tonnage = 650 ton | Ship displacement = 1,200 ton | Ship length = 56.6 m | Ship beam = 10.5 m | Ship height = 55 m | Ship draught = 5.1 m | Ship sail plan = [[Popolnoma opremljena ladja|Popolnoma opremljena]] }} {{!}}Sail area:{{!!}} {{Convert|3100|m2|sp=us|abbr=on}} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = da | Ship speed = {{convert|5|kn}} | Ship armament = 24 × litoželeznih topov }} |}'''''Batavia''''' ({{IPA-nl|baˈtaːvia||Nl-Batavia.ogg}}) je bila ladja [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC). Zgrajena v [[Amsterdam|Amsterdamu]] leta 1628 kot nova vodilna ladja podjetja, je tisto leto odplula na svojo prvo plovbo proti Batavii, glavnemu mestu [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. 4. junija 1629 je ''Batavia doživela'' brodolom na Houtman Abrolhos, verigi majhnih otokov ob [[Zahodna Avstralija|zahodni obali Avstralije]]. Ko je ladja razpadla, se je približno 300 potnikov prebilo na obalo, 40 drugih pa se je pri svojih poskusih utopilo. Poveljnik ladje, Francisco Pelsaert, je odplul v Batavijo po pomoč, tako da je poveljevanje prepustil trgovcu Jeronimusu Corneliszu najvišjega uradnika Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Cornelisz je poslal približno 20 mož pod vojakom Wiebbejem Hayesom na bližnje otoke pod pretvezo, da naj iščejo svežo vodo, in jih tam pustil umreti. Nato je orkestriral pokol, ki je v nekaj tednih povzročil umor približno 125 preostalih preživelih, vključno z ženskami, otroki in dojenčki; majhno število žensk je bilo obdržanih kot spolne sužnje, med njimi Lucretia Jans, ki jo je Cornelisz rezerviral zase.<ref>{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}</ref> Medtem je Hayesova skupina nepričakovano našla svežo vodo in se, potem ko je izvedela za grozodejstva, bojevala s Corneliszovo skupino. Oktobra 1629, na vrhuncu njihove zadnje in najsmrtonosnejše bitke, jih je prekinila vrnitev Pelsaerta z reševalno ladjo ''Sardam''. Pelsaert je kasneje sodil in obsodil Cornelisza in šest njegovih mož, ki so postali prvi Evropejci, ki so bili zakonito usmrčeni v Avstraliji. Dva druga privrženca, obsojena za sorazmerno manjša kazniva dejanja, sta bila izgnana na celinsko Avstralijo in tako postala prva Evropejca, ki sta stalno naselila avstralsko celino. Od prvotnih 341 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 uspelo priti do pristanišča Batavia. ''Batavia'', ki jo danes povezujejo z "eno najhujših grozljivih zgodb v pomorski zgodovini", je bila predmet številnih objavljenih zgodovin, prva iz leta 1647. Zaradi njenega edinstvenega mesta v zgodovini evropskih stikov z Avstralijo se zgodba o ''Bataviji'' včasih ponudi kot alternativna temeljna pripoved izkrcanju britanskih kaznjencev v [[Sydney|Sydneyju]]. Številni artefakti iz ''Batavie'', vključno s krmo ladje in ostanki okostja iz pokola, so shranjeni v galerijah brodolomcev v Fremantleu v Zahodni Avstraliji, medtem ko je replika ladje zasidrana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Prvo potovanje == 27. oktobra 1628 je novozgrajena ''ladja Batavia'', ki jo je naročila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC), odplula iz [[Texel|Texela]] na Nizozemskem <ref>{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}</ref> v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemsko Vzhodno Indijo]], da bi dobila začimbe. Uporabili naj bi [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevo pomorsko pot]], kot vse ladje nizozemske vzhodnoindijske družbe. Plula je pod poveljnikom in višjim trgovcem Franciscom Pelsaertom, Ariaen Jacobsz pa je služil kot kapitan. Pelsaert in Jacobsz sta se prej srečala v nizozemskem Suratteju, ko je Pelsaert javno slekel Jacobsza, potem ko je postal pijan in žalil Pelsaerta pred drugimi trgovci. Po tem incidentu je med moškima obstajalo sovraštvo.{{Sfn|Dash|2002|p=57}} Na krovu je bil tudi mlajši trgovec Jeronimus Cornelisz (30), propadli lekarnar iz [[Haarlem|Haarlema]], ki je bežal iz Nizozemske v strahu pred aretacijo zaradi svojih [[Herezija|heretičnih]] prepričanj, povezanih s slikarjem [[Johannes van der Beeck|Johannesom van der Beeckom]] . === Uporniški načrt === Po Pelsaertovem pripovedovanju sta Jacobsz in Cornelisz zasnovala načrt, da bi med potovanjem zavzela ladjo, kar bi jima omogočilo, da začneta novo življenje drugje, z uporabo ogromne zaloge trgovskega zlata in srebra na krovu.{{Sfn|Dash|2002|p=87}} Po odhodu z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so se ustavili zaradi oskrbe, je Pelsaert domneval, da je Jacobsz ladjo namerno zapeljal s smeri in stran od ostale flote. Jacobsz in Cornelisz sta okoli sebe že zbrala manjšo skupino mož in poskrbela za incident, iz katerega naj bi sledil upor. To je vključevalo spolno zlorabo ugledne mlade sopotnice Lucretie Jans, da bi Pelsaerta izzvali k discipliniranju posadke. Upali so, da bodo njegovo disciplino prikazali kot nepravično in zaradi naklonjenosti pridobili več članov. Vendar je ženska uspela identificirati svoje napadalce.{{Sfn|Dash|2002|p=99}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=VOC ship Batavia|publisher=Voc.iinet.net.au|accessdate=2011-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> === Brodolom === [[Slika:Houtman_Abrolhos_location.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Houtman_Abrolhos_location.svg/220px-Houtman_Abrolhos_location.svg.png|sličica| Lokacija brodoloma blizu zahodne avstralske obale]] [[Slika:Beacon_Island_Abrolhos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Beacon_Island_Abrolhos.jpg/220px-Beacon_Island_Abrolhos.jpg|sličica| Batavijsko pokopališče, zdaj znano kot otok Beacon, v skupini Wallabi, otoki Abrolhos]] 4. junija 1629 je ''Batavia'' udarila v Morning Reef blizu otoka Beacon, ki je del Houtman Abrolhosa ob zahodni obali Avstralije.<ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0 "Batavia"]. ''Department of Maritime Archaeology Online Databases''. Western Australian Museum<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 November</span> 2007</span>.</cite></ref> Od 322 ljudi na krovu je večini potnikov in posadke uspelo priti na obalo, čeprav se je 40 ljudi utopilo. Preživele, vključno z vsemi ženskami in otroki, so nato z ladijskim čolnom in jawlom prepeljali na bližnje otoke. Z začetnim pregledom otokov niso našli sladke vode in le malo hrane ([[morski levi]] in ptice). Pelsaert je spoznal grozljivo situacijo in se odločil poiskati vodo na celini. Skupina, ki so jo sestavljali Jacobsz, Pelsaert, višji častniki, nekaj članov posadke in nekaj potnikov, je kraj razbitine zapustila v devet metrov dolgem čolnu v iskanju pitne vode. Po neuspešnem iskanju vode na celini so zapustili druge preživele in se odpravili proti severu na nevarno potovanje v mesto Batavia v nizozemski Vzhodni Indiji, enakega imena kot ladja, da bi poiskali rešitev. Med potjo je posadka nadaljevala pohode na celino v iskanju sladke vode. V svojem dnevniku je Pelsaert navedel, da so 15. junija 1629 pluli skozi kanal med grebenom in obalo ter okoli poldneva našli odprtino na zemljepisni širini, za katero se domneva, da je okoli 23 stopinj južne, kjer so lahko pristali, in našli so vodo. Skupina je prenočila na kopnem. [[Termiti|Pelsaert]] je komentiral ogromno število termitnjakov v bližini in kugo muh, ki jih je prizadela. Pelsaert je izjavil, da so nadaljevali proti severu z namenom, da bi našli "reko Jacoba Remmessensa", ki so jo prvič identificirali leta 1622, vendar zaradi vetra niso mogli pristati. Drake-Brockman je predlagal, da se ta lokacija identificira z Yardie Creekom.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=300–304}} {{Sfn|Godard|1993|p=156}} {{Sfn|Dash|2002|p=150}} Šele ko je dolgi čoln dosegel otok Nusa Kambangan v nizozemski Vzhodni Indiji, so Pelsaert in drugi našli več vode.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} Potovanje je trajalo 33 dni in vsi so preživeli. Po njihovem prihodu v Batavijo je bil čolnar Jan Evertsz aretiran in usmrčen zaradi malomarnosti in "nezaslišanega vedenja" pred izgubo ladje (sumili so ga, da je bil vpleten). Tudi Jacobsz je bil aretiran zaradi malomarnosti, čeprav Pelsaert ni uganil njegove krivde za morebitni upor.{{Sfn|Dash|2002|pp=161–162}} Generalni guverner Jan Pieterszoon Coen je nemudoma dal Pelsaertu poveljstvo nad {{Ladja||Sardam|1628|6}}, da reši druge preživele, pa tudi da poskuša rešiti bogastvo iz razbitin ''Batavie''. Pelsaert se je v bližino oceana, kjer se je zgodila nesreča, vrnil v enem mesecu, vendar je trajalo še en mesec iskanja, da so ponovno našli otoke. Končno je prispel na kraj in ugotovil, da se je med preživelimi zgodil krvavi pokol, zaradi česar se je njihovo število zmanjšalo za vsaj sto.{{Sfn|Dash|2002|p=162}} === Umori === [[Slika:The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG/220px-The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|sličica| Kamnita utrdba Wiebbe Hayes na otoku West Wallabi]] Cornelisz je bil eden redkih mož, ki so ostali na ''Bataviji'', da bi ropali in kradli. Bil je eden redkih, ki je preživel dokončni razpad ladje in po dveh dneh lebdenja prišel do otoka Beacon. Čeprav ni bil ne mornar ne vojak, je bil Cornelisz zaradi visokega položaja v nizozemski vzhodnoindijski družbi izvoljen za odgovornega za preživele. Načrtoval je, da bo [[Piratstvo|ugrabil]] vsako reševalno ladjo, ki bi se lahko vrnila, in jo uporabil za iskanje drugega varnega zavetja. Cornelisz je skoval premišljene načrte za ustanovitev novega kraljestva z uporabo zlata in srebra iz razbitine. Vendar pa je moral za izvedbo tega načrta najprej odpraviti morebitne nasprotnike. <ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> Corneliszevo prvo premišljeno dejanje je bilo, da je vse orožje in zaloge hrane zasegel in postavil pod svoj nadzor. Nato je skupino vojakov, ki jih je vodil Wiebbe Hayes, premaknil na bližnji otok West Wallabi (ki se nahaja približno 8,7 km severozahodno), pod pretvezo, da naj iščejo vodo. Rekli so jim, naj pošljejo dimne signale, ko najdejo vodo, in jih bodo takrat rešili.<ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html "Batavia's Graveyard"]. ''Houtman Albrolhos''. Perth: VOC Historical Society. 2008. Archived from [http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html the original] on 10 April 2011<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">31 December</span> 2009</span>.</cite></ref> Prepričan, da ne bodo uspešni, jih je nato tam pustil umreti in prevzel popoln nadzor nad preostalimi preživelimi. Cornelisz nikoli sam ni zagrešil nobenega od umorov, čeprav je poskušal in ni uspel zastrupiti otroka (ki je bil na koncu zadavljen).{{Sfn|Dash|2002|p=140}} Namesto tega je prisilil druge, da so to storili namesto njega, običajno pod pretvezo, da je žrtev storila kaznivo dejanje, kot je kraja. Cornelisz in njegovi privrženci so prvotno ubijali, da bi se rešili, vendar so sčasoma začeli ubijati iz užitka ali iz navade.{{Sfn|Dash|2002|p=138}} Cornelisz je načrtoval zmanjšanje prebivalstva otoka na okoli 45, da bi njihove zaloge trajale čim dlje. Bal se je tudi, da je veliko preživelih ostalo zvestih podjetju.{{Sfn|Dash|2002|p=122}} Skupno so Corneliszovi privrženci umorili najmanj 110 moških, žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|date=2009-01-01|title=The Batavia Mutiny|url=https://leben.us/the-batavia-mutiny/|accessdate=2021-04-22|website=Leben|language=en-US}}</ref> Majhno število žensk so obdržali kot spolne sužnje ; med njimi je bila tudi Jans, ki jo je Cornelisz pridržal zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf ''Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium''] <span class="cs1-format">(PDF)</span> (booklet). Nedlands: [[Univerza Zahodne Avstralije|University of Western Australia]]. 7 October 2017. [https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf Archived] <span class="cs1-format">(PDF)</span> from the original on 20 March 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 March</span> 2020</span>.</cite></ref> === Reševanje === [[Slika:Ongeluckige_voyagie_01.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Ongeluckige_voyagie_01.jpg/220px-Ongeluckige_voyagie_01.jpg|sličica| Hayesovi vojaki in Corneliszovi možje hitijo proti reševalni ladji v ločenih čolnih]] Čeprav je Cornelisz pustil vojake, ki jih je vodil Hayes, umreti, so dejansko našli dobre vire vode in hrane na otoku West Wallabi. Sprva niso vedeli za pokole in so pošiljali vnaprej dogovorjene dimne signale, ki so oznanjali najdbe. Vendar so kmalu izvedeli za poboje preživelih, ki so bežali z otoka Beacon. V odgovor so vojaki izdelali začasno orožje iz materialov, ki jih je naplavilo razbitino. Nastavili so tudi stražo, da so bili pripravljeni na Corneliszove može, in zgradili majhno utrdbo iz apnenčastih in koralnih blokov. {{Sfn|Dash|2002|pp=176–179}} Cornelisz je izkoristil novico o vodi na drugem otoku, saj je njegova lastna zaloga usihala in nadaljnje preživetje vojakov je ogrožalo njegov uspeh. S svojimi možmi je šel, da bi poskušal premagati vojake, obsedene na otoku West Wallabi. Vendar so bili izurjeni vojaki do zdaj veliko bolje prehranjeni kot Corneliszova skupina in so jih zlahka premagali v več bitkah, na koncu pa so Cornelisza vzeli za talca. Njegovi možje, ki so pobegnili, so se ponovno zbrali pod vojakom Wouterjem Loosom in poskusili znova, tokrat z [[Mušketa|mušketami]], da bi oblegali Hayesovo utrdbo in skoraj premagali vojake.{{Sfn|Dash|2002|pp=182–183}} Vendar pa so Hayesovi možje spet prevladali, ravno ko je prišel ''Sardam''. Med Corneliszovimi možmi in vojaki se je začela tekma proti reševalni ladji. Hayes je prvi dosegel ladjo in Pelsaertu lahko predstavil svojo plat zgodbe. Po kratki bitki so združene sile zajele vso Corneliszovo skupino.{{Sfn|Dash|2002|pp=188–190}} === Posledice === [[Slika:Batavia_victim.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Batavia_victim.jpg/220px-Batavia_victim.jpg|sličica| Ena od žrtev pokola preživelih na Batavii, izkopana na otoku Beacon in zdaj razstavljena v muzeju brodolomcev Fremantle. Moški, star okoli 35–39 let, z razrezano lobanjo, zlomljeno lopatico in brez desnega stopala.]] Pelsaert se je odločil izvesti sojenje na otokih, ker bi bil ''Sardam'' na povratnem potovanju v Batavijo prenatrpan tako s preživelimi kot z ujetniki. Po kratkem sojenju so najhujše prestopnike odpeljali na otok Seal in jih usmrtili. Corneliszu in nekaterim njegovim privržencem so odsekali obe roki, preden so jih obesili. Loos in kabinski sluga Jan Pelgrom de Bye, ki sta veljala le za manjša prestopnika, sta bila izgnana in izkrcana na celinski Avstraliji in nikoli več ni bilo slišati o njih. S tem so postali prvi Evropejci, ki so stalno živeli na avstralski celini. <ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}</ref> Zdaj se domneva, da je ta lokacija Wittecarra Creek blizu Kalbarrija v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], čeprav je drug predlog v bližini Port Gregoryja.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} [[Slika:Image-bat-hist-04b.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Image-bat-hist-04b.jpg/220px-Image-bat-hist-04b.jpg|levo|sličica| Obešanje morilcev iz ''Batavie'']] Preostale Corneliszove privržence so odpeljali v Batavijo na sojenje. Pet jih je bilo obešenih, več drugih pa je bilo na poznejšem potovanju domov bičanih, vlečenih s kobilico ali vrženih z ladje.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}</ref> Corneliszev drugi poveljnik, Jacop Pietersz, je bil zlomljen na kolesu, kar je bila takrat najstrožja možna kazen. Jacobsz kljub mučenju ni priznal svojega sodelovanja pri načrtovanju upora in se je zaradi pomanjkanja dokazov izognil usmrtitvi. Kaj se je končno zgodilo z njim, ni znano; morda bi umrl v zaporu v Batavii. Preiskovalna komisija je odločila, da je Pelsaert izvajal pomanjkanje pooblastil in je zato delno odgovoren za to, kar se je zgodilo. Njegovo finančno premoženje so zasegli in v enem letu je umrl. Hayesa so pozdravili kot heroja in ga povišali v narednika, kar mu je povečalo plačo, tisti, ki so bili pod njegovim poveljstvom, pa so napredovali v čin desetnika.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia "Batavia's History"]. ''Western Australian Museum''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">22 January</span> 2019</span>.</cite></ref> Od začetnih 332 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 prispelo do pristanišča Batavia.<ref>{{Navedi knjigo|title=Databases of the people aboard the VOC ships Batavia (1629) & Zeewijk (1725) : an analysis of the potential for finding the Dutch castaways' human remains in Australia|last=Ariese, Csilla.|date=2012|publisher=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology|others=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology.|isbn=9781876465070|location=Fremantle, W.A.|pages=5|oclc=811789103}}</ref> ''Sardam'' je končno odplul domov z večino zaklada, ki ga je prej nosila ''Batavia'' na krovu. Od dvanajstih skrinj z zakladom, ki so bile prvotno na krovu, so jih deset našli in prenesli na krov ''Sardama''.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFLeavesley2003">Leavesley, James H. (2003). [https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf "The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''Vesalius''. '''IX''' (2): 22–24. Archived from [http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 13 July 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 April</span> 2020</span>.</cite></ref> == Razbitina == [[Slika:Shipwreck_Galleries,_Fremantle,_WA.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG/220px-Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG|sličica| Krmni del trupa ''Batavie'' in replika prehoda, oba v Galeriji brodolomcev v Fremantleu v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] .]] Kapitan John Lort Stokes je aprila 1840 med raziskovanjem severozahodne obale otočja Abrolhos za britansko admiraliteto poročal, da so "odkrili tramove velike ladje", domnevno {{Ladja||Zeewijk|1725|6}}, "na jugozahodni točki otoka", ki jih je spomnil, da ker je ''Zeewijkova'' posadka {{'}} poročala, da je na tem delu videla razbitino ladje, ni dvoma, da so ostanki ostanki ''Batavie'' ". V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zgodovinarka Henrietta Drake-Brockman na podlagi obsežnih arhivskih raziskav trdila, da mora biti razbitina ''Batavie'' v skupini otokov Wallabi. Razbitino je leta 1963 prvič opazil lovec na jastoge David Johnson. Številni artefakti so bili rešeni v sedemdesetih letih 20. stoletja, vključno s krmnim lesom na levi strani, topovi in sidrom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Green|first=J.|date=1989|title=The loss of the Verenigde Oostindische Compagnie retourschip Batavia|series=[[British Archaeological Reports]]|volume=489|location=Oxford|publisher=BAR Publishing}}</ref> Da bi olajšali spremljanje in kakršno koli prihodnjo obdelavo, so les trupa postavili na jekleni okvir. Leta 1972 je nizozemska vlada prenesla pravice do nizozemskih ladijskih razbitin v avstralskih vodah na avstralsko vlado. Izkopani predmeti so na ogled na različnih lokacijah Zahodnoavstralskega muzeja, čeprav je večina topov in sider ostala ''na kraju samem'' . Razbitina je še vedno eno najboljših potapljaških mest na zahodni avstralski obali. <ref>{{Navedi časopis|last=Souter|first=C.|date=2006|title=Cultural Tourism and Diver Education|journal=Maritime Archaeology|series=The Springer Series in Underwater Archaeology|location=Boston|publisher=Springer|pages=163–176|doi=10.1007/0-387-26108-7_13|isbn=978-0-387-25882-9}}</ref> === Zaklad === [[Slika:Batavia_treasure.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Batavia_treasure.jpg/220px-Batavia_treasure.jpg|sličica| Srebrniki Rijksdaalder, najdeni na mestu razbitine]] ''Batavia'' je nosila veliko količino zaklada. Vsaka ladja v razredu ''Batavia'' je po ocenah nosila 250.000 guldnov v dvanajstih lesenih skrinjah, od katerih vsaka vsebuje približno 8.000 srebrnikov.{{Sfn|Dash|2002|p=55}} Ta denar je bil namenjen za nakup začimb in drugega blaga na [[Java|Javi]]. Večji del teh kovancev so bili srebrni rijksdaalderji, ki so jih izdelale posamezne nizozemske države, preostanek pa so večinoma sestavljali podobni kovanci, ki so jih izdelala nemška mesta, kot je [[Hamburg]].  Pelsaertu je bilo naročeno, naj po vrnitvi na otoke Abrolhos reši čim več denarja, s pomočjo potapljačev, »da bi poskusili rešiti ves denar [in] skrinjico z dragulji, ki je bila že pred vašim odhodom shranjena na majhen otok«.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=257–258}} Pobiranje in reševanje denarja še zdaleč ni bilo lahko. Pelsaert je poročal o težavah pri vlečenju težkih skrinj, npr. 27. oktobra 1629, ko je bilo treba skrinjo označiti z [[Boja (navtika)|bojo]] za kasnejši dvig. Dne 9. novembra je zabeležil pošiljanje štirih skrinj z ''denarjem Sardamu'' in treh naslednji dan, vendar je nato opustil nadaljnje iskanje. Do 13. novembra je Pelsaert zabeležil, da je bilo najdenih deset skrinjic z denarjem – približno 80.000 kovancev – pri čemer sta dva izgubljena, saj jih je bilo prvotno naloženih dvanajst. Enega so zagozdili pod topovi, drugega pa so razbili Corneliszovi možje.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=218–220}} ''Batavijin'' zaklad je vključeval tudi posebne predmete, ki jih je Pelsaert prevažal za prodajo na [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski dvor]] v Indiji, kamor je nameraval odpotovati. Bile so štiri torbe z dragulji, vredne okoli 60.000&nbsp;guldnov in [[Kameja|rimsko kamejo]] iz zgodnjega četrtega stoletja, pa tudi številne druge predmete, ki so zdaj razstavljeni v Fremantleu in Geraldtonu v Zahodni Avstraliji ali pa jih je našel Pelsaert.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nma.gov.au/defining-moments/resources/wreck-of-the-batavia|title=Defining Moments Wreck of the Batavia|last=<!--Not stated-->|date=15 June 2020|website=nma.gov.au|publisher=National Museum Australia|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg/220px-20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|sličica| Replika ''Batavie'']] Replika ladje Batavia je bila zgrajena od leta 1985 do 1995 z uporabo istih materialov in metod, uporabljenih v začetku 17. stoletja. Njena zasnova je temeljila na sodobnih poročilih, najdenih razbitinah in drugih sodobnih ladjah, kot je {{Ladja||Vasa|ship|2}}. Po številnih komemorativnih plovbah je ladja zdaj privezana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Mediji == Verjetno najbolj znana ponovna pripoved zgodbe je bila v knjigi ''Otoki jeznih duhov'' Hugha Edwardsa <ref>Islands of angry ghosts, by Hugh Edwards. First Publ. 1966, 207 p. Publisher, Angus & Robertson. {{ISBN|0207126690}}</ref> (ponatis leta 2000). Ta nagrajena knjiga je opisala razbitino in posledice, nato pa je sledila zgodba o odkritju in obnovitvi. Leta 1973 je Bruce Beresford produciral film o ladji z naslovom ''The Wreck of the Batavia''.<ref>{{Citat|title=The Wreck of the Batavia (TV Movie 1973) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt1791649/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> <ref>{{Citat|title=The Wreck Of The Batavia (1973)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-HHfn3eg4_E|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/-HHfn3eg4_E|archivedate=2021-12-11|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Drug dokumentarni film, ''The Batavia – Wreck, Mutiny and Murder'', je bil predvajan na Nine Network leta 1995. <ref>{{Citat|title=The Batavia: Wreck, Mutiny and Murder (1995) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt0765525/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Leta 2001 je valižanski avtor Mike Dash izdal svojo knjigo ''Batavia's Graveyard: The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny'', zgodovinopisno poročilo o dogodkih in ljudeh na krovu ''Batavie''. Leta 2012 je Peter Fitzsimons izdal knjigo z naslovom ''Batavia'', v kateri je podrobno razpravljal o dogodkih, leta 2017 pa je poročilo v ''60 minutah'' podrobno opisalo arheološko odkritje skeletnih ostankov nekaterih žrtev.<ref>{{Citat|title=A mutiny, psychopath and mass murder – investigating 388-year-old cold case {{!}} 60 Minutes Australia|url=https://www.youtube.com/watch?v=nG2MYRX2PHI|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> ''Casefile True Crime Podcast'' je prav tako podrobno pokrival incident februarja 2020. Potovanje, brodolom in kasnejši dogodki so tema ''Anatomije heretika'' Davida Marka iz leta 2022.<ref>David Mark, Anatomy of a Heretic, 2022, Head of Zeus.</ref> == Poglej tudi == * Seznam pobojev v Avstraliji * Brodolomci zahodne Avstralije == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija ==   == Zunanje povezave == * Works about the Batavia at Open Library * Works about the Batavia at WorldCat Identities [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] lzzc0op8pfdnjhzhagm1cgz72vsshj5 5727327 5727325 2022-08-04T11:00:23Z JozefD 5744 /* Umori */ wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | Infobox caption = ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:De BATAVIA voor de film onderweg als de NIEUW HOORN (02).jpg | image alt = Pogled na desno stran trijamborne jadrnice na morju z dvignjenimi spodnjimi jadri | caption = Replika v polnem obsegu jadrnice ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = [[Nizozemska republika]] | Ship flag = {{shipboxflag|Nizozemska republika}} | Ship namesake = [[Batavia, Dutch East Indies|Batavia]], [[Dutch East Indies]] | Ship owner = [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC) | Ship completed = 1628 | Ship maiden voyage = 29. oktober 1628 }} |On board: || 341 |- |Wrecked: || 4. junij 1629 |- |Location: || [[Wallabi skupina]], [[Houtman Abrolhos]] {{Infopolje Ladja Značilnosti | Ship class = [[Vzhodni Indijec]] | Ship tonnage = 650 ton | Ship displacement = 1,200 ton | Ship length = 56.6 m | Ship beam = 10.5 m | Ship height = 55 m | Ship draught = 5.1 m | Ship sail plan = [[Popolnoma opremljena ladja|Popolnoma opremljena]] }} {{!}}Sail area:{{!!}} {{Convert|3100|m2|sp=us|abbr=on}} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = da | Ship speed = {{convert|5|kn}} | Ship armament = 24 × litoželeznih topov }} |}'''''Batavia''''' ({{IPA-nl|baˈtaːvia||Nl-Batavia.ogg}}) je bila ladja [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC). Zgrajena v [[Amsterdam|Amsterdamu]] leta 1628 kot nova vodilna ladja podjetja, je tisto leto odplula na svojo prvo plovbo proti Batavii, glavnemu mestu [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. 4. junija 1629 je ''Batavia doživela'' brodolom na Houtman Abrolhos, verigi majhnih otokov ob [[Zahodna Avstralija|zahodni obali Avstralije]]. Ko je ladja razpadla, se je približno 300 potnikov prebilo na obalo, 40 drugih pa se je pri svojih poskusih utopilo. Poveljnik ladje, Francisco Pelsaert, je odplul v Batavijo po pomoč, tako da je poveljevanje prepustil trgovcu Jeronimusu Corneliszu najvišjega uradnika Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Cornelisz je poslal približno 20 mož pod vojakom Wiebbejem Hayesom na bližnje otoke pod pretvezo, da naj iščejo svežo vodo, in jih tam pustil umreti. Nato je orkestriral pokol, ki je v nekaj tednih povzročil umor približno 125 preostalih preživelih, vključno z ženskami, otroki in dojenčki; majhno število žensk je bilo obdržanih kot spolne sužnje, med njimi Lucretia Jans, ki jo je Cornelisz rezerviral zase.<ref>{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}</ref> Medtem je Hayesova skupina nepričakovano našla svežo vodo in se, potem ko je izvedela za grozodejstva, bojevala s Corneliszovo skupino. Oktobra 1629, na vrhuncu njihove zadnje in najsmrtonosnejše bitke, jih je prekinila vrnitev Pelsaerta z reševalno ladjo ''Sardam''. Pelsaert je kasneje sodil in obsodil Cornelisza in šest njegovih mož, ki so postali prvi Evropejci, ki so bili zakonito usmrčeni v Avstraliji. Dva druga privrženca, obsojena za sorazmerno manjša kazniva dejanja, sta bila izgnana na celinsko Avstralijo in tako postala prva Evropejca, ki sta stalno naselila avstralsko celino. Od prvotnih 341 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 uspelo priti do pristanišča Batavia. ''Batavia'', ki jo danes povezujejo z "eno najhujših grozljivih zgodb v pomorski zgodovini", je bila predmet številnih objavljenih zgodovin, prva iz leta 1647. Zaradi njenega edinstvenega mesta v zgodovini evropskih stikov z Avstralijo se zgodba o ''Bataviji'' včasih ponudi kot alternativna temeljna pripoved izkrcanju britanskih kaznjencev v [[Sydney|Sydneyju]]. Številni artefakti iz ''Batavie'', vključno s krmo ladje in ostanki okostja iz pokola, so shranjeni v galerijah brodolomcev v Fremantleu v Zahodni Avstraliji, medtem ko je replika ladje zasidrana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Prvo potovanje == 27. oktobra 1628 je novozgrajena ''ladja Batavia'', ki jo je naročila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC), odplula iz [[Texel|Texela]] na Nizozemskem <ref>{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}</ref> v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemsko Vzhodno Indijo]], da bi dobila začimbe. Uporabili naj bi [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevo pomorsko pot]], kot vse ladje nizozemske vzhodnoindijske družbe. Plula je pod poveljnikom in višjim trgovcem Franciscom Pelsaertom, Ariaen Jacobsz pa je služil kot kapitan. Pelsaert in Jacobsz sta se prej srečala v nizozemskem Suratteju, ko je Pelsaert javno slekel Jacobsza, potem ko je postal pijan in žalil Pelsaerta pred drugimi trgovci. Po tem incidentu je med moškima obstajalo sovraštvo.{{Sfn|Dash|2002|p=57}} Na krovu je bil tudi mlajši trgovec Jeronimus Cornelisz (30), propadli lekarnar iz [[Haarlem|Haarlema]], ki je bežal iz Nizozemske v strahu pred aretacijo zaradi svojih [[Herezija|heretičnih]] prepričanj, povezanih s slikarjem [[Johannes van der Beeck|Johannesom van der Beeckom]] . === Uporniški načrt === Po Pelsaertovem pripovedovanju sta Jacobsz in Cornelisz zasnovala načrt, da bi med potovanjem zavzela ladjo, kar bi jima omogočilo, da začneta novo življenje drugje, z uporabo ogromne zaloge trgovskega zlata in srebra na krovu.{{Sfn|Dash|2002|p=87}} Po odhodu z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so se ustavili zaradi oskrbe, je Pelsaert domneval, da je Jacobsz ladjo namerno zapeljal s smeri in stran od ostale flote. Jacobsz in Cornelisz sta okoli sebe že zbrala manjšo skupino mož in poskrbela za incident, iz katerega naj bi sledil upor. To je vključevalo spolno zlorabo ugledne mlade sopotnice Lucretie Jans, da bi Pelsaerta izzvali k discipliniranju posadke. Upali so, da bodo njegovo disciplino prikazali kot nepravično in zaradi naklonjenosti pridobili več članov. Vendar je ženska uspela identificirati svoje napadalce.{{Sfn|Dash|2002|p=99}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=VOC ship Batavia|publisher=Voc.iinet.net.au|accessdate=2011-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> === Brodolom === [[Slika:Houtman_Abrolhos_location.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Houtman_Abrolhos_location.svg/220px-Houtman_Abrolhos_location.svg.png|sličica| Lokacija brodoloma blizu zahodne avstralske obale]] [[Slika:Beacon_Island_Abrolhos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Beacon_Island_Abrolhos.jpg/220px-Beacon_Island_Abrolhos.jpg|sličica| Batavijsko pokopališče, zdaj znano kot otok Beacon, v skupini Wallabi, otoki Abrolhos]] 4. junija 1629 je ''Batavia'' udarila v Morning Reef blizu otoka Beacon, ki je del Houtman Abrolhosa ob zahodni obali Avstralije.<ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0 "Batavia"]. ''Department of Maritime Archaeology Online Databases''. Western Australian Museum<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 November</span> 2007</span>.</cite></ref> Od 322 ljudi na krovu je večini potnikov in posadke uspelo priti na obalo, čeprav se je 40 ljudi utopilo. Preživele, vključno z vsemi ženskami in otroki, so nato z ladijskim čolnom in jawlom prepeljali na bližnje otoke. Z začetnim pregledom otokov niso našli sladke vode in le malo hrane ([[morski levi]] in ptice). Pelsaert je spoznal grozljivo situacijo in se odločil poiskati vodo na celini. Skupina, ki so jo sestavljali Jacobsz, Pelsaert, višji častniki, nekaj članov posadke in nekaj potnikov, je kraj razbitine zapustila v devet metrov dolgem čolnu v iskanju pitne vode. Po neuspešnem iskanju vode na celini so zapustili druge preživele in se odpravili proti severu na nevarno potovanje v mesto Batavia v nizozemski Vzhodni Indiji, enakega imena kot ladja, da bi poiskali rešitev. Med potjo je posadka nadaljevala pohode na celino v iskanju sladke vode. V svojem dnevniku je Pelsaert navedel, da so 15. junija 1629 pluli skozi kanal med grebenom in obalo ter okoli poldneva našli odprtino na zemljepisni širini, za katero se domneva, da je okoli 23 stopinj južne, kjer so lahko pristali, in našli so vodo. Skupina je prenočila na kopnem. [[Termiti|Pelsaert]] je komentiral ogromno število termitnjakov v bližini in kugo muh, ki jih je prizadela. Pelsaert je izjavil, da so nadaljevali proti severu z namenom, da bi našli "reko Jacoba Remmessensa", ki so jo prvič identificirali leta 1622, vendar zaradi vetra niso mogli pristati. Drake-Brockman je predlagal, da se ta lokacija identificira z Yardie Creekom.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=300–304}} {{Sfn|Godard|1993|p=156}} {{Sfn|Dash|2002|p=150}} Šele ko je dolgi čoln dosegel otok Nusa Kambangan v nizozemski Vzhodni Indiji, so Pelsaert in drugi našli več vode.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} Potovanje je trajalo 33 dni in vsi so preživeli. Po njihovem prihodu v Batavijo je bil čolnar Jan Evertsz aretiran in usmrčen zaradi malomarnosti in "nezaslišanega vedenja" pred izgubo ladje (sumili so ga, da je bil vpleten). Tudi Jacobsz je bil aretiran zaradi malomarnosti, čeprav Pelsaert ni uganil njegove krivde za morebitni upor.{{Sfn|Dash|2002|pp=161–162}} Generalni guverner Jan Pieterszoon Coen je nemudoma dal Pelsaertu poveljstvo nad {{Ladja||Sardam|1628|6}}, da reši druge preživele, pa tudi da poskuša rešiti bogastvo iz razbitin ''Batavie''. Pelsaert se je v bližino oceana, kjer se je zgodila nesreča, vrnil v enem mesecu, vendar je trajalo še en mesec iskanja, da so ponovno našli otoke. Končno je prispel na kraj in ugotovil, da se je med preživelimi zgodil krvavi pokol, zaradi česar se je njihovo število zmanjšalo za vsaj sto.{{Sfn|Dash|2002|p=162}} === Umori === [[Slika:The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG/220px-The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|sličica| Kamnita utrdba Wiebbe Hayes na otoku West Wallabi]] Cornelisz je bil eden redkih mož, ki so ostali na ''Bataviji'', da bi ropali in kradli. Bil je eden redkih, ki je preživel dokončni razpad ladje in po dveh dneh lebdenja prišel do otoka Beacon. Čeprav ni bil ne mornar ne vojak, je bil Cornelisz zaradi visokega položaja v nizozemski vzhodnoindijski družbi izvoljen za odgovornega za preživele. Načrtoval je, da bo [[Piratstvo|ugrabil]] vsako reševalno ladjo, ki bi se lahko vrnila, in jo uporabil za iskanje drugega varnega zavetja. Cornelisz je skoval premišljene načrte za ustanovitev novega kraljestva z uporabo zlata in srebra iz razbitine. Vendar pa je moral za izvedbo tega načrta najprej odpraviti morebitne nasprotnike. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> Corneliszevo prvo premišljeno dejanje je bilo, da je vse orožje in zaloge hrane zasegel in postavil pod svoj nadzor. Nato je skupino vojakov, ki jih je vodil Wiebbe Hayes, premaknil na bližnji otok West Wallabi (ki se nahaja približno 8,7 km severozahodno), pod pretvezo, da naj iščejo vodo. Rekli so jim, naj pošljejo dimne signale, ko najdejo vodo, in jih bodo takrat rešili.<ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html "Batavia's Graveyard"]. ''Houtman Albrolhos''. Perth: VOC Historical Society. 2008. Archived from [http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html the original] on 10 April 2011<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">31 December</span> 2009</span>.</cite></ref> Prepričan, da ne bodo uspešni, jih je nato tam pustil umreti in prevzel popoln nadzor nad preostalimi preživelimi. Cornelisz nikoli sam ni zagrešil nobenega od umorov, čeprav je poskušal in ni uspel zastrupiti otroka (ki je bil na koncu zadavljen).{{Sfn|Dash|2002|p=140}} Namesto tega je prisilil druge, da so to storili namesto njega, običajno pod pretvezo, da je žrtev storila kaznivo dejanje, kot je kraja. Cornelisz in njegovi privrženci so prvotno ubijali, da bi se rešili, vendar so sčasoma začeli ubijati iz užitka ali iz navade.{{Sfn|Dash|2002|p=138}} Cornelisz je načrtoval zmanjšanje prebivalstva otoka na okoli 45, da bi njihove zaloge trajale čim dlje. Bal se je tudi, da je veliko preživelih ostalo zvestih podjetju.{{Sfn|Dash|2002|p=122}} Skupno so Corneliszovi privrženci umorili najmanj 110 moških, žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|date=2009-01-01|title=The Batavia Mutiny|url=https://leben.us/the-batavia-mutiny/|accessdate=2021-04-22|website=Leben|language=en-US}}</ref> Majhno število žensk so obdržali kot spolne sužnje ; med njimi je bila tudi Jans, ki jo je Cornelisz pridržal zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf ''Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium''] <span class="cs1-format">(PDF)</span> (booklet). Nedlands: [[Univerza Zahodne Avstralije|University of Western Australia]]. 7 October 2017. [https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf Archived] <span class="cs1-format">(PDF)</span> from the original on 20 March 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 March</span> 2020</span>.</cite></ref> === Reševanje === [[Slika:Ongeluckige_voyagie_01.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Ongeluckige_voyagie_01.jpg/220px-Ongeluckige_voyagie_01.jpg|sličica| Hayesovi vojaki in Corneliszovi možje hitijo proti reševalni ladji v ločenih čolnih]] Čeprav je Cornelisz pustil vojake, ki jih je vodil Hayes, umreti, so dejansko našli dobre vire vode in hrane na otoku West Wallabi. Sprva niso vedeli za pokole in so pošiljali vnaprej dogovorjene dimne signale, ki so oznanjali najdbe. Vendar so kmalu izvedeli za poboje preživelih, ki so bežali z otoka Beacon. V odgovor so vojaki izdelali začasno orožje iz materialov, ki jih je naplavilo razbitino. Nastavili so tudi stražo, da so bili pripravljeni na Corneliszove može, in zgradili majhno utrdbo iz apnenčastih in koralnih blokov. {{Sfn|Dash|2002|pp=176–179}} Cornelisz je izkoristil novico o vodi na drugem otoku, saj je njegova lastna zaloga usihala in nadaljnje preživetje vojakov je ogrožalo njegov uspeh. S svojimi možmi je šel, da bi poskušal premagati vojake, obsedene na otoku West Wallabi. Vendar so bili izurjeni vojaki do zdaj veliko bolje prehranjeni kot Corneliszova skupina in so jih zlahka premagali v več bitkah, na koncu pa so Cornelisza vzeli za talca. Njegovi možje, ki so pobegnili, so se ponovno zbrali pod vojakom Wouterjem Loosom in poskusili znova, tokrat z [[Mušketa|mušketami]], da bi oblegali Hayesovo utrdbo in skoraj premagali vojake.{{Sfn|Dash|2002|pp=182–183}} Vendar pa so Hayesovi možje spet prevladali, ravno ko je prišel ''Sardam''. Med Corneliszovimi možmi in vojaki se je začela tekma proti reševalni ladji. Hayes je prvi dosegel ladjo in Pelsaertu lahko predstavil svojo plat zgodbe. Po kratki bitki so združene sile zajele vso Corneliszovo skupino.{{Sfn|Dash|2002|pp=188–190}} === Posledice === [[Slika:Batavia_victim.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Batavia_victim.jpg/220px-Batavia_victim.jpg|sličica| Ena od žrtev pokola preživelih na Batavii, izkopana na otoku Beacon in zdaj razstavljena v muzeju brodolomcev Fremantle. Moški, star okoli 35–39 let, z razrezano lobanjo, zlomljeno lopatico in brez desnega stopala.]] Pelsaert se je odločil izvesti sojenje na otokih, ker bi bil ''Sardam'' na povratnem potovanju v Batavijo prenatrpan tako s preživelimi kot z ujetniki. Po kratkem sojenju so najhujše prestopnike odpeljali na otok Seal in jih usmrtili. Corneliszu in nekaterim njegovim privržencem so odsekali obe roki, preden so jih obesili. Loos in kabinski sluga Jan Pelgrom de Bye, ki sta veljala le za manjša prestopnika, sta bila izgnana in izkrcana na celinski Avstraliji in nikoli več ni bilo slišati o njih. S tem so postali prvi Evropejci, ki so stalno živeli na avstralski celini. <ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}</ref> Zdaj se domneva, da je ta lokacija Wittecarra Creek blizu Kalbarrija v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], čeprav je drug predlog v bližini Port Gregoryja.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} [[Slika:Image-bat-hist-04b.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Image-bat-hist-04b.jpg/220px-Image-bat-hist-04b.jpg|levo|sličica| Obešanje morilcev iz ''Batavie'']] Preostale Corneliszove privržence so odpeljali v Batavijo na sojenje. Pet jih je bilo obešenih, več drugih pa je bilo na poznejšem potovanju domov bičanih, vlečenih s kobilico ali vrženih z ladje.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}</ref> Corneliszev drugi poveljnik, Jacop Pietersz, je bil zlomljen na kolesu, kar je bila takrat najstrožja možna kazen. Jacobsz kljub mučenju ni priznal svojega sodelovanja pri načrtovanju upora in se je zaradi pomanjkanja dokazov izognil usmrtitvi. Kaj se je končno zgodilo z njim, ni znano; morda bi umrl v zaporu v Batavii. Preiskovalna komisija je odločila, da je Pelsaert izvajal pomanjkanje pooblastil in je zato delno odgovoren za to, kar se je zgodilo. Njegovo finančno premoženje so zasegli in v enem letu je umrl. Hayesa so pozdravili kot heroja in ga povišali v narednika, kar mu je povečalo plačo, tisti, ki so bili pod njegovim poveljstvom, pa so napredovali v čin desetnika.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia "Batavia's History"]. ''Western Australian Museum''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">22 January</span> 2019</span>.</cite></ref> Od začetnih 332 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 prispelo do pristanišča Batavia.<ref>{{Navedi knjigo|title=Databases of the people aboard the VOC ships Batavia (1629) & Zeewijk (1725) : an analysis of the potential for finding the Dutch castaways' human remains in Australia|last=Ariese, Csilla.|date=2012|publisher=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology|others=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology.|isbn=9781876465070|location=Fremantle, W.A.|pages=5|oclc=811789103}}</ref> ''Sardam'' je končno odplul domov z večino zaklada, ki ga je prej nosila ''Batavia'' na krovu. Od dvanajstih skrinj z zakladom, ki so bile prvotno na krovu, so jih deset našli in prenesli na krov ''Sardama''.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFLeavesley2003">Leavesley, James H. (2003). [https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf "The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''Vesalius''. '''IX''' (2): 22–24. Archived from [http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 13 July 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 April</span> 2020</span>.</cite></ref> == Razbitina == [[Slika:Shipwreck_Galleries,_Fremantle,_WA.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG/220px-Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG|sličica| Krmni del trupa ''Batavie'' in replika prehoda, oba v Galeriji brodolomcev v Fremantleu v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] .]] Kapitan John Lort Stokes je aprila 1840 med raziskovanjem severozahodne obale otočja Abrolhos za britansko admiraliteto poročal, da so "odkrili tramove velike ladje", domnevno {{Ladja||Zeewijk|1725|6}}, "na jugozahodni točki otoka", ki jih je spomnil, da ker je ''Zeewijkova'' posadka {{'}} poročala, da je na tem delu videla razbitino ladje, ni dvoma, da so ostanki ostanki ''Batavie'' ". V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zgodovinarka Henrietta Drake-Brockman na podlagi obsežnih arhivskih raziskav trdila, da mora biti razbitina ''Batavie'' v skupini otokov Wallabi. Razbitino je leta 1963 prvič opazil lovec na jastoge David Johnson. Številni artefakti so bili rešeni v sedemdesetih letih 20. stoletja, vključno s krmnim lesom na levi strani, topovi in sidrom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Green|first=J.|date=1989|title=The loss of the Verenigde Oostindische Compagnie retourschip Batavia|series=[[British Archaeological Reports]]|volume=489|location=Oxford|publisher=BAR Publishing}}</ref> Da bi olajšali spremljanje in kakršno koli prihodnjo obdelavo, so les trupa postavili na jekleni okvir. Leta 1972 je nizozemska vlada prenesla pravice do nizozemskih ladijskih razbitin v avstralskih vodah na avstralsko vlado. Izkopani predmeti so na ogled na različnih lokacijah Zahodnoavstralskega muzeja, čeprav je večina topov in sider ostala ''na kraju samem'' . Razbitina je še vedno eno najboljših potapljaških mest na zahodni avstralski obali. <ref>{{Navedi časopis|last=Souter|first=C.|date=2006|title=Cultural Tourism and Diver Education|journal=Maritime Archaeology|series=The Springer Series in Underwater Archaeology|location=Boston|publisher=Springer|pages=163–176|doi=10.1007/0-387-26108-7_13|isbn=978-0-387-25882-9}}</ref> === Zaklad === [[Slika:Batavia_treasure.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Batavia_treasure.jpg/220px-Batavia_treasure.jpg|sličica| Srebrniki Rijksdaalder, najdeni na mestu razbitine]] ''Batavia'' je nosila veliko količino zaklada. Vsaka ladja v razredu ''Batavia'' je po ocenah nosila 250.000 guldnov v dvanajstih lesenih skrinjah, od katerih vsaka vsebuje približno 8.000 srebrnikov.{{Sfn|Dash|2002|p=55}} Ta denar je bil namenjen za nakup začimb in drugega blaga na [[Java|Javi]]. Večji del teh kovancev so bili srebrni rijksdaalderji, ki so jih izdelale posamezne nizozemske države, preostanek pa so večinoma sestavljali podobni kovanci, ki so jih izdelala nemška mesta, kot je [[Hamburg]].  Pelsaertu je bilo naročeno, naj po vrnitvi na otoke Abrolhos reši čim več denarja, s pomočjo potapljačev, »da bi poskusili rešiti ves denar [in] skrinjico z dragulji, ki je bila že pred vašim odhodom shranjena na majhen otok«.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=257–258}} Pobiranje in reševanje denarja še zdaleč ni bilo lahko. Pelsaert je poročal o težavah pri vlečenju težkih skrinj, npr. 27. oktobra 1629, ko je bilo treba skrinjo označiti z [[Boja (navtika)|bojo]] za kasnejši dvig. Dne 9. novembra je zabeležil pošiljanje štirih skrinj z ''denarjem Sardamu'' in treh naslednji dan, vendar je nato opustil nadaljnje iskanje. Do 13. novembra je Pelsaert zabeležil, da je bilo najdenih deset skrinjic z denarjem – približno 80.000 kovancev – pri čemer sta dva izgubljena, saj jih je bilo prvotno naloženih dvanajst. Enega so zagozdili pod topovi, drugega pa so razbili Corneliszovi možje.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=218–220}} ''Batavijin'' zaklad je vključeval tudi posebne predmete, ki jih je Pelsaert prevažal za prodajo na [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski dvor]] v Indiji, kamor je nameraval odpotovati. Bile so štiri torbe z dragulji, vredne okoli 60.000&nbsp;guldnov in [[Kameja|rimsko kamejo]] iz zgodnjega četrtega stoletja, pa tudi številne druge predmete, ki so zdaj razstavljeni v Fremantleu in Geraldtonu v Zahodni Avstraliji ali pa jih je našel Pelsaert.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nma.gov.au/defining-moments/resources/wreck-of-the-batavia|title=Defining Moments Wreck of the Batavia|last=<!--Not stated-->|date=15 June 2020|website=nma.gov.au|publisher=National Museum Australia|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg/220px-20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|sličica| Replika ''Batavie'']] Replika ladje Batavia je bila zgrajena od leta 1985 do 1995 z uporabo istih materialov in metod, uporabljenih v začetku 17. stoletja. Njena zasnova je temeljila na sodobnih poročilih, najdenih razbitinah in drugih sodobnih ladjah, kot je {{Ladja||Vasa|ship|2}}. Po številnih komemorativnih plovbah je ladja zdaj privezana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Mediji == Verjetno najbolj znana ponovna pripoved zgodbe je bila v knjigi ''Otoki jeznih duhov'' Hugha Edwardsa <ref>Islands of angry ghosts, by Hugh Edwards. First Publ. 1966, 207 p. Publisher, Angus & Robertson. {{ISBN|0207126690}}</ref> (ponatis leta 2000). Ta nagrajena knjiga je opisala razbitino in posledice, nato pa je sledila zgodba o odkritju in obnovitvi. Leta 1973 je Bruce Beresford produciral film o ladji z naslovom ''The Wreck of the Batavia''.<ref>{{Citat|title=The Wreck of the Batavia (TV Movie 1973) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt1791649/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> <ref>{{Citat|title=The Wreck Of The Batavia (1973)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-HHfn3eg4_E|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/-HHfn3eg4_E|archivedate=2021-12-11|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Drug dokumentarni film, ''The Batavia – Wreck, Mutiny and Murder'', je bil predvajan na Nine Network leta 1995. <ref>{{Citat|title=The Batavia: Wreck, Mutiny and Murder (1995) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt0765525/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Leta 2001 je valižanski avtor Mike Dash izdal svojo knjigo ''Batavia's Graveyard: The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny'', zgodovinopisno poročilo o dogodkih in ljudeh na krovu ''Batavie''. Leta 2012 je Peter Fitzsimons izdal knjigo z naslovom ''Batavia'', v kateri je podrobno razpravljal o dogodkih, leta 2017 pa je poročilo v ''60 minutah'' podrobno opisalo arheološko odkritje skeletnih ostankov nekaterih žrtev.<ref>{{Citat|title=A mutiny, psychopath and mass murder – investigating 388-year-old cold case {{!}} 60 Minutes Australia|url=https://www.youtube.com/watch?v=nG2MYRX2PHI|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> ''Casefile True Crime Podcast'' je prav tako podrobno pokrival incident februarja 2020. Potovanje, brodolom in kasnejši dogodki so tema ''Anatomije heretika'' Davida Marka iz leta 2022.<ref>David Mark, Anatomy of a Heretic, 2022, Head of Zeus.</ref> == Poglej tudi == * Seznam pobojev v Avstraliji * Brodolomci zahodne Avstralije == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija ==   == Zunanje povezave == * Works about the Batavia at Open Library * Works about the Batavia at WorldCat Identities [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] ey2easbre4hwruoaxqgjld8w7wev9my 5727329 5727327 2022-08-04T11:01:31Z JozefD 5744 /* Posledice */ wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | Infobox caption = ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:De BATAVIA voor de film onderweg als de NIEUW HOORN (02).jpg | image alt = Pogled na desno stran trijamborne jadrnice na morju z dvignjenimi spodnjimi jadri | caption = Replika v polnem obsegu jadrnice ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = [[Nizozemska republika]] | Ship flag = {{shipboxflag|Nizozemska republika}} | Ship namesake = [[Batavia, Dutch East Indies|Batavia]], [[Dutch East Indies]] | Ship owner = [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC) | Ship completed = 1628 | Ship maiden voyage = 29. oktober 1628 }} |On board: || 341 |- |Wrecked: || 4. junij 1629 |- |Location: || [[Wallabi skupina]], [[Houtman Abrolhos]] {{Infopolje Ladja Značilnosti | Ship class = [[Vzhodni Indijec]] | Ship tonnage = 650 ton | Ship displacement = 1,200 ton | Ship length = 56.6 m | Ship beam = 10.5 m | Ship height = 55 m | Ship draught = 5.1 m | Ship sail plan = [[Popolnoma opremljena ladja|Popolnoma opremljena]] }} {{!}}Sail area:{{!!}} {{Convert|3100|m2|sp=us|abbr=on}} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = da | Ship speed = {{convert|5|kn}} | Ship armament = 24 × litoželeznih topov }} |}'''''Batavia''''' ({{IPA-nl|baˈtaːvia||Nl-Batavia.ogg}}) je bila ladja [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC). Zgrajena v [[Amsterdam|Amsterdamu]] leta 1628 kot nova vodilna ladja podjetja, je tisto leto odplula na svojo prvo plovbo proti Batavii, glavnemu mestu [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. 4. junija 1629 je ''Batavia doživela'' brodolom na Houtman Abrolhos, verigi majhnih otokov ob [[Zahodna Avstralija|zahodni obali Avstralije]]. Ko je ladja razpadla, se je približno 300 potnikov prebilo na obalo, 40 drugih pa se je pri svojih poskusih utopilo. Poveljnik ladje, Francisco Pelsaert, je odplul v Batavijo po pomoč, tako da je poveljevanje prepustil trgovcu Jeronimusu Corneliszu najvišjega uradnika Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Cornelisz je poslal približno 20 mož pod vojakom Wiebbejem Hayesom na bližnje otoke pod pretvezo, da naj iščejo svežo vodo, in jih tam pustil umreti. Nato je orkestriral pokol, ki je v nekaj tednih povzročil umor približno 125 preostalih preživelih, vključno z ženskami, otroki in dojenčki; majhno število žensk je bilo obdržanih kot spolne sužnje, med njimi Lucretia Jans, ki jo je Cornelisz rezerviral zase.<ref>{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}</ref> Medtem je Hayesova skupina nepričakovano našla svežo vodo in se, potem ko je izvedela za grozodejstva, bojevala s Corneliszovo skupino. Oktobra 1629, na vrhuncu njihove zadnje in najsmrtonosnejše bitke, jih je prekinila vrnitev Pelsaerta z reševalno ladjo ''Sardam''. Pelsaert je kasneje sodil in obsodil Cornelisza in šest njegovih mož, ki so postali prvi Evropejci, ki so bili zakonito usmrčeni v Avstraliji. Dva druga privrženca, obsojena za sorazmerno manjša kazniva dejanja, sta bila izgnana na celinsko Avstralijo in tako postala prva Evropejca, ki sta stalno naselila avstralsko celino. Od prvotnih 341 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 uspelo priti do pristanišča Batavia. ''Batavia'', ki jo danes povezujejo z "eno najhujših grozljivih zgodb v pomorski zgodovini", je bila predmet številnih objavljenih zgodovin, prva iz leta 1647. Zaradi njenega edinstvenega mesta v zgodovini evropskih stikov z Avstralijo se zgodba o ''Bataviji'' včasih ponudi kot alternativna temeljna pripoved izkrcanju britanskih kaznjencev v [[Sydney|Sydneyju]]. Številni artefakti iz ''Batavie'', vključno s krmo ladje in ostanki okostja iz pokola, so shranjeni v galerijah brodolomcev v Fremantleu v Zahodni Avstraliji, medtem ko je replika ladje zasidrana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Prvo potovanje == 27. oktobra 1628 je novozgrajena ''ladja Batavia'', ki jo je naročila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC), odplula iz [[Texel|Texela]] na Nizozemskem <ref>{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}</ref> v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemsko Vzhodno Indijo]], da bi dobila začimbe. Uporabili naj bi [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevo pomorsko pot]], kot vse ladje nizozemske vzhodnoindijske družbe. Plula je pod poveljnikom in višjim trgovcem Franciscom Pelsaertom, Ariaen Jacobsz pa je služil kot kapitan. Pelsaert in Jacobsz sta se prej srečala v nizozemskem Suratteju, ko je Pelsaert javno slekel Jacobsza, potem ko je postal pijan in žalil Pelsaerta pred drugimi trgovci. Po tem incidentu je med moškima obstajalo sovraštvo.{{Sfn|Dash|2002|p=57}} Na krovu je bil tudi mlajši trgovec Jeronimus Cornelisz (30), propadli lekarnar iz [[Haarlem|Haarlema]], ki je bežal iz Nizozemske v strahu pred aretacijo zaradi svojih [[Herezija|heretičnih]] prepričanj, povezanih s slikarjem [[Johannes van der Beeck|Johannesom van der Beeckom]] . === Uporniški načrt === Po Pelsaertovem pripovedovanju sta Jacobsz in Cornelisz zasnovala načrt, da bi med potovanjem zavzela ladjo, kar bi jima omogočilo, da začneta novo življenje drugje, z uporabo ogromne zaloge trgovskega zlata in srebra na krovu.{{Sfn|Dash|2002|p=87}} Po odhodu z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so se ustavili zaradi oskrbe, je Pelsaert domneval, da je Jacobsz ladjo namerno zapeljal s smeri in stran od ostale flote. Jacobsz in Cornelisz sta okoli sebe že zbrala manjšo skupino mož in poskrbela za incident, iz katerega naj bi sledil upor. To je vključevalo spolno zlorabo ugledne mlade sopotnice Lucretie Jans, da bi Pelsaerta izzvali k discipliniranju posadke. Upali so, da bodo njegovo disciplino prikazali kot nepravično in zaradi naklonjenosti pridobili več članov. Vendar je ženska uspela identificirati svoje napadalce.{{Sfn|Dash|2002|p=99}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=VOC ship Batavia|publisher=Voc.iinet.net.au|accessdate=2011-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> === Brodolom === [[Slika:Houtman_Abrolhos_location.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Houtman_Abrolhos_location.svg/220px-Houtman_Abrolhos_location.svg.png|sličica| Lokacija brodoloma blizu zahodne avstralske obale]] [[Slika:Beacon_Island_Abrolhos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Beacon_Island_Abrolhos.jpg/220px-Beacon_Island_Abrolhos.jpg|sličica| Batavijsko pokopališče, zdaj znano kot otok Beacon, v skupini Wallabi, otoki Abrolhos]] 4. junija 1629 je ''Batavia'' udarila v Morning Reef blizu otoka Beacon, ki je del Houtman Abrolhosa ob zahodni obali Avstralije.<ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0 "Batavia"]. ''Department of Maritime Archaeology Online Databases''. Western Australian Museum<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 November</span> 2007</span>.</cite></ref> Od 322 ljudi na krovu je večini potnikov in posadke uspelo priti na obalo, čeprav se je 40 ljudi utopilo. Preživele, vključno z vsemi ženskami in otroki, so nato z ladijskim čolnom in jawlom prepeljali na bližnje otoke. Z začetnim pregledom otokov niso našli sladke vode in le malo hrane ([[morski levi]] in ptice). Pelsaert je spoznal grozljivo situacijo in se odločil poiskati vodo na celini. Skupina, ki so jo sestavljali Jacobsz, Pelsaert, višji častniki, nekaj članov posadke in nekaj potnikov, je kraj razbitine zapustila v devet metrov dolgem čolnu v iskanju pitne vode. Po neuspešnem iskanju vode na celini so zapustili druge preživele in se odpravili proti severu na nevarno potovanje v mesto Batavia v nizozemski Vzhodni Indiji, enakega imena kot ladja, da bi poiskali rešitev. Med potjo je posadka nadaljevala pohode na celino v iskanju sladke vode. V svojem dnevniku je Pelsaert navedel, da so 15. junija 1629 pluli skozi kanal med grebenom in obalo ter okoli poldneva našli odprtino na zemljepisni širini, za katero se domneva, da je okoli 23 stopinj južne, kjer so lahko pristali, in našli so vodo. Skupina je prenočila na kopnem. [[Termiti|Pelsaert]] je komentiral ogromno število termitnjakov v bližini in kugo muh, ki jih je prizadela. Pelsaert je izjavil, da so nadaljevali proti severu z namenom, da bi našli "reko Jacoba Remmessensa", ki so jo prvič identificirali leta 1622, vendar zaradi vetra niso mogli pristati. Drake-Brockman je predlagal, da se ta lokacija identificira z Yardie Creekom.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=300–304}} {{Sfn|Godard|1993|p=156}} {{Sfn|Dash|2002|p=150}} Šele ko je dolgi čoln dosegel otok Nusa Kambangan v nizozemski Vzhodni Indiji, so Pelsaert in drugi našli več vode.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} Potovanje je trajalo 33 dni in vsi so preživeli. Po njihovem prihodu v Batavijo je bil čolnar Jan Evertsz aretiran in usmrčen zaradi malomarnosti in "nezaslišanega vedenja" pred izgubo ladje (sumili so ga, da je bil vpleten). Tudi Jacobsz je bil aretiran zaradi malomarnosti, čeprav Pelsaert ni uganil njegove krivde za morebitni upor.{{Sfn|Dash|2002|pp=161–162}} Generalni guverner Jan Pieterszoon Coen je nemudoma dal Pelsaertu poveljstvo nad {{Ladja||Sardam|1628|6}}, da reši druge preživele, pa tudi da poskuša rešiti bogastvo iz razbitin ''Batavie''. Pelsaert se je v bližino oceana, kjer se je zgodila nesreča, vrnil v enem mesecu, vendar je trajalo še en mesec iskanja, da so ponovno našli otoke. Končno je prispel na kraj in ugotovil, da se je med preživelimi zgodil krvavi pokol, zaradi česar se je njihovo število zmanjšalo za vsaj sto.{{Sfn|Dash|2002|p=162}} === Umori === [[Slika:The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG/220px-The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|sličica| Kamnita utrdba Wiebbe Hayes na otoku West Wallabi]] Cornelisz je bil eden redkih mož, ki so ostali na ''Bataviji'', da bi ropali in kradli. Bil je eden redkih, ki je preživel dokončni razpad ladje in po dveh dneh lebdenja prišel do otoka Beacon. Čeprav ni bil ne mornar ne vojak, je bil Cornelisz zaradi visokega položaja v nizozemski vzhodnoindijski družbi izvoljen za odgovornega za preživele. Načrtoval je, da bo [[Piratstvo|ugrabil]] vsako reševalno ladjo, ki bi se lahko vrnila, in jo uporabil za iskanje drugega varnega zavetja. Cornelisz je skoval premišljene načrte za ustanovitev novega kraljestva z uporabo zlata in srebra iz razbitine. Vendar pa je moral za izvedbo tega načrta najprej odpraviti morebitne nasprotnike. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> Corneliszevo prvo premišljeno dejanje je bilo, da je vse orožje in zaloge hrane zasegel in postavil pod svoj nadzor. Nato je skupino vojakov, ki jih je vodil Wiebbe Hayes, premaknil na bližnji otok West Wallabi (ki se nahaja približno 8,7 km severozahodno), pod pretvezo, da naj iščejo vodo. Rekli so jim, naj pošljejo dimne signale, ko najdejo vodo, in jih bodo takrat rešili.<ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html "Batavia's Graveyard"]. ''Houtman Albrolhos''. Perth: VOC Historical Society. 2008. Archived from [http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html the original] on 10 April 2011<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">31 December</span> 2009</span>.</cite></ref> Prepričan, da ne bodo uspešni, jih je nato tam pustil umreti in prevzel popoln nadzor nad preostalimi preživelimi. Cornelisz nikoli sam ni zagrešil nobenega od umorov, čeprav je poskušal in ni uspel zastrupiti otroka (ki je bil na koncu zadavljen).{{Sfn|Dash|2002|p=140}} Namesto tega je prisilil druge, da so to storili namesto njega, običajno pod pretvezo, da je žrtev storila kaznivo dejanje, kot je kraja. Cornelisz in njegovi privrženci so prvotno ubijali, da bi se rešili, vendar so sčasoma začeli ubijati iz užitka ali iz navade.{{Sfn|Dash|2002|p=138}} Cornelisz je načrtoval zmanjšanje prebivalstva otoka na okoli 45, da bi njihove zaloge trajale čim dlje. Bal se je tudi, da je veliko preživelih ostalo zvestih podjetju.{{Sfn|Dash|2002|p=122}} Skupno so Corneliszovi privrženci umorili najmanj 110 moških, žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|date=2009-01-01|title=The Batavia Mutiny|url=https://leben.us/the-batavia-mutiny/|accessdate=2021-04-22|website=Leben|language=en-US}}</ref> Majhno število žensk so obdržali kot spolne sužnje ; med njimi je bila tudi Jans, ki jo je Cornelisz pridržal zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf ''Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium''] <span class="cs1-format">(PDF)</span> (booklet). Nedlands: [[Univerza Zahodne Avstralije|University of Western Australia]]. 7 October 2017. [https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf Archived] <span class="cs1-format">(PDF)</span> from the original on 20 March 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 March</span> 2020</span>.</cite></ref> === Reševanje === [[Slika:Ongeluckige_voyagie_01.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Ongeluckige_voyagie_01.jpg/220px-Ongeluckige_voyagie_01.jpg|sličica| Hayesovi vojaki in Corneliszovi možje hitijo proti reševalni ladji v ločenih čolnih]] Čeprav je Cornelisz pustil vojake, ki jih je vodil Hayes, umreti, so dejansko našli dobre vire vode in hrane na otoku West Wallabi. Sprva niso vedeli za pokole in so pošiljali vnaprej dogovorjene dimne signale, ki so oznanjali najdbe. Vendar so kmalu izvedeli za poboje preživelih, ki so bežali z otoka Beacon. V odgovor so vojaki izdelali začasno orožje iz materialov, ki jih je naplavilo razbitino. Nastavili so tudi stražo, da so bili pripravljeni na Corneliszove može, in zgradili majhno utrdbo iz apnenčastih in koralnih blokov. {{Sfn|Dash|2002|pp=176–179}} Cornelisz je izkoristil novico o vodi na drugem otoku, saj je njegova lastna zaloga usihala in nadaljnje preživetje vojakov je ogrožalo njegov uspeh. S svojimi možmi je šel, da bi poskušal premagati vojake, obsedene na otoku West Wallabi. Vendar so bili izurjeni vojaki do zdaj veliko bolje prehranjeni kot Corneliszova skupina in so jih zlahka premagali v več bitkah, na koncu pa so Cornelisza vzeli za talca. Njegovi možje, ki so pobegnili, so se ponovno zbrali pod vojakom Wouterjem Loosom in poskusili znova, tokrat z [[Mušketa|mušketami]], da bi oblegali Hayesovo utrdbo in skoraj premagali vojake.{{Sfn|Dash|2002|pp=182–183}} Vendar pa so Hayesovi možje spet prevladali, ravno ko je prišel ''Sardam''. Med Corneliszovimi možmi in vojaki se je začela tekma proti reševalni ladji. Hayes je prvi dosegel ladjo in Pelsaertu lahko predstavil svojo plat zgodbe. Po kratki bitki so združene sile zajele vso Corneliszovo skupino.{{Sfn|Dash|2002|pp=188–190}} === Posledice === [[Slika:Batavia_victim.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Batavia_victim.jpg/220px-Batavia_victim.jpg|sličica| Ena od žrtev pokola preživelih na Batavii, izkopana na otoku Beacon in zdaj razstavljena v muzeju brodolomcev Fremantle. Moški, star okoli 35–39 let, z razrezano lobanjo, zlomljeno lopatico in brez desnega stopala.]] Pelsaert se je odločil izvesti sojenje na otokih, ker bi bil ''Sardam'' na povratnem potovanju v Batavijo prenatrpan tako s preživelimi kot z ujetniki. Po kratkem sojenju so najhujše prestopnike odpeljali na otok Seal in jih usmrtili. Corneliszu in nekaterim njegovim privržencem so odsekali obe roki, preden so jih obesili. Loos in kabinski sluga Jan Pelgrom de Bye, ki sta veljala le za manjša prestopnika, sta bila izgnana in izkrcana na celinski Avstraliji in nikoli več ni bilo slišati o njih. S tem so postali prvi Evropejci, ki so stalno živeli na avstralski celini. <ref>{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}</ref> Zdaj se domneva, da je ta lokacija Wittecarra Creek blizu Kalbarrija v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], čeprav je drug predlog v bližini Port Gregoryja.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} [[Slika:Image-bat-hist-04b.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Image-bat-hist-04b.jpg/220px-Image-bat-hist-04b.jpg|levo|sličica| Obešanje morilcev iz ''Batavie'']] Preostale Corneliszove privržence so odpeljali v Batavijo na sojenje. Pet jih je bilo obešenih, več drugih pa je bilo na poznejšem potovanju domov bičanih, vlečenih s kobilico ali vrženih z ladje.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}</ref> Corneliszev drugi poveljnik, Jacop Pietersz, je bil zlomljen na kolesu, kar je bila takrat najstrožja možna kazen. Jacobsz kljub mučenju ni priznal svojega sodelovanja pri načrtovanju upora in se je zaradi pomanjkanja dokazov izognil usmrtitvi. Kaj se je končno zgodilo z njim, ni znano; morda bi umrl v zaporu v Batavii. Preiskovalna komisija je odločila, da je Pelsaert izvajal pomanjkanje pooblastil in je zato delno odgovoren za to, kar se je zgodilo. Njegovo finančno premoženje so zasegli in v enem letu je umrl. Hayesa so pozdravili kot heroja in ga povišali v narednika, kar mu je povečalo plačo, tisti, ki so bili pod njegovim poveljstvom, pa so napredovali v čin desetnika.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia "Batavia's History"]. ''Western Australian Museum''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">22 January</span> 2019</span>.</cite></ref> Od začetnih 332 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 prispelo do pristanišča Batavia.<ref>{{Navedi knjigo|title=Databases of the people aboard the VOC ships Batavia (1629) & Zeewijk (1725) : an analysis of the potential for finding the Dutch castaways' human remains in Australia|last=Ariese, Csilla.|date=2012|publisher=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology|others=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology.|isbn=9781876465070|location=Fremantle, W.A.|pages=5|oclc=811789103}}</ref> ''Sardam'' je končno odplul domov z večino zaklada, ki ga je prej nosila ''Batavia'' na krovu. Od dvanajstih skrinj z zakladom, ki so bile prvotno na krovu, so jih deset našli in prenesli na krov ''Sardama''.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFLeavesley2003">Leavesley, James H. (2003). [https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf "The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''Vesalius''. '''IX''' (2): 22–24. Archived from [http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 13 July 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 April</span> 2020</span>.</cite></ref> == Razbitina == [[Slika:Shipwreck_Galleries,_Fremantle,_WA.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG/220px-Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG|sličica| Krmni del trupa ''Batavie'' in replika prehoda, oba v Galeriji brodolomcev v Fremantleu v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] .]] Kapitan John Lort Stokes je aprila 1840 med raziskovanjem severozahodne obale otočja Abrolhos za britansko admiraliteto poročal, da so "odkrili tramove velike ladje", domnevno {{Ladja||Zeewijk|1725|6}}, "na jugozahodni točki otoka", ki jih je spomnil, da ker je ''Zeewijkova'' posadka {{'}} poročala, da je na tem delu videla razbitino ladje, ni dvoma, da so ostanki ostanki ''Batavie'' ". V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zgodovinarka Henrietta Drake-Brockman na podlagi obsežnih arhivskih raziskav trdila, da mora biti razbitina ''Batavie'' v skupini otokov Wallabi. Razbitino je leta 1963 prvič opazil lovec na jastoge David Johnson. Številni artefakti so bili rešeni v sedemdesetih letih 20. stoletja, vključno s krmnim lesom na levi strani, topovi in sidrom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Green|first=J.|date=1989|title=The loss of the Verenigde Oostindische Compagnie retourschip Batavia|series=[[British Archaeological Reports]]|volume=489|location=Oxford|publisher=BAR Publishing}}</ref> Da bi olajšali spremljanje in kakršno koli prihodnjo obdelavo, so les trupa postavili na jekleni okvir. Leta 1972 je nizozemska vlada prenesla pravice do nizozemskih ladijskih razbitin v avstralskih vodah na avstralsko vlado. Izkopani predmeti so na ogled na različnih lokacijah Zahodnoavstralskega muzeja, čeprav je večina topov in sider ostala ''na kraju samem'' . Razbitina je še vedno eno najboljših potapljaških mest na zahodni avstralski obali. <ref>{{Navedi časopis|last=Souter|first=C.|date=2006|title=Cultural Tourism and Diver Education|journal=Maritime Archaeology|series=The Springer Series in Underwater Archaeology|location=Boston|publisher=Springer|pages=163–176|doi=10.1007/0-387-26108-7_13|isbn=978-0-387-25882-9}}</ref> === Zaklad === [[Slika:Batavia_treasure.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Batavia_treasure.jpg/220px-Batavia_treasure.jpg|sličica| Srebrniki Rijksdaalder, najdeni na mestu razbitine]] ''Batavia'' je nosila veliko količino zaklada. Vsaka ladja v razredu ''Batavia'' je po ocenah nosila 250.000 guldnov v dvanajstih lesenih skrinjah, od katerih vsaka vsebuje približno 8.000 srebrnikov.{{Sfn|Dash|2002|p=55}} Ta denar je bil namenjen za nakup začimb in drugega blaga na [[Java|Javi]]. Večji del teh kovancev so bili srebrni rijksdaalderji, ki so jih izdelale posamezne nizozemske države, preostanek pa so večinoma sestavljali podobni kovanci, ki so jih izdelala nemška mesta, kot je [[Hamburg]].  Pelsaertu je bilo naročeno, naj po vrnitvi na otoke Abrolhos reši čim več denarja, s pomočjo potapljačev, »da bi poskusili rešiti ves denar [in] skrinjico z dragulji, ki je bila že pred vašim odhodom shranjena na majhen otok«.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=257–258}} Pobiranje in reševanje denarja še zdaleč ni bilo lahko. Pelsaert je poročal o težavah pri vlečenju težkih skrinj, npr. 27. oktobra 1629, ko je bilo treba skrinjo označiti z [[Boja (navtika)|bojo]] za kasnejši dvig. Dne 9. novembra je zabeležil pošiljanje štirih skrinj z ''denarjem Sardamu'' in treh naslednji dan, vendar je nato opustil nadaljnje iskanje. Do 13. novembra je Pelsaert zabeležil, da je bilo najdenih deset skrinjic z denarjem – približno 80.000 kovancev – pri čemer sta dva izgubljena, saj jih je bilo prvotno naloženih dvanajst. Enega so zagozdili pod topovi, drugega pa so razbili Corneliszovi možje.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=218–220}} ''Batavijin'' zaklad je vključeval tudi posebne predmete, ki jih je Pelsaert prevažal za prodajo na [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski dvor]] v Indiji, kamor je nameraval odpotovati. Bile so štiri torbe z dragulji, vredne okoli 60.000&nbsp;guldnov in [[Kameja|rimsko kamejo]] iz zgodnjega četrtega stoletja, pa tudi številne druge predmete, ki so zdaj razstavljeni v Fremantleu in Geraldtonu v Zahodni Avstraliji ali pa jih je našel Pelsaert.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nma.gov.au/defining-moments/resources/wreck-of-the-batavia|title=Defining Moments Wreck of the Batavia|last=<!--Not stated-->|date=15 June 2020|website=nma.gov.au|publisher=National Museum Australia|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg/220px-20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|sličica| Replika ''Batavie'']] Replika ladje Batavia je bila zgrajena od leta 1985 do 1995 z uporabo istih materialov in metod, uporabljenih v začetku 17. stoletja. Njena zasnova je temeljila na sodobnih poročilih, najdenih razbitinah in drugih sodobnih ladjah, kot je {{Ladja||Vasa|ship|2}}. Po številnih komemorativnih plovbah je ladja zdaj privezana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Mediji == Verjetno najbolj znana ponovna pripoved zgodbe je bila v knjigi ''Otoki jeznih duhov'' Hugha Edwardsa <ref>Islands of angry ghosts, by Hugh Edwards. First Publ. 1966, 207 p. Publisher, Angus & Robertson. {{ISBN|0207126690}}</ref> (ponatis leta 2000). Ta nagrajena knjiga je opisala razbitino in posledice, nato pa je sledila zgodba o odkritju in obnovitvi. Leta 1973 je Bruce Beresford produciral film o ladji z naslovom ''The Wreck of the Batavia''.<ref>{{Citat|title=The Wreck of the Batavia (TV Movie 1973) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt1791649/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> <ref>{{Citat|title=The Wreck Of The Batavia (1973)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-HHfn3eg4_E|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/-HHfn3eg4_E|archivedate=2021-12-11|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Drug dokumentarni film, ''The Batavia – Wreck, Mutiny and Murder'', je bil predvajan na Nine Network leta 1995. <ref>{{Citat|title=The Batavia: Wreck, Mutiny and Murder (1995) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt0765525/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Leta 2001 je valižanski avtor Mike Dash izdal svojo knjigo ''Batavia's Graveyard: The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny'', zgodovinopisno poročilo o dogodkih in ljudeh na krovu ''Batavie''. Leta 2012 je Peter Fitzsimons izdal knjigo z naslovom ''Batavia'', v kateri je podrobno razpravljal o dogodkih, leta 2017 pa je poročilo v ''60 minutah'' podrobno opisalo arheološko odkritje skeletnih ostankov nekaterih žrtev.<ref>{{Citat|title=A mutiny, psychopath and mass murder – investigating 388-year-old cold case {{!}} 60 Minutes Australia|url=https://www.youtube.com/watch?v=nG2MYRX2PHI|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> ''Casefile True Crime Podcast'' je prav tako podrobno pokrival incident februarja 2020. Potovanje, brodolom in kasnejši dogodki so tema ''Anatomije heretika'' Davida Marka iz leta 2022.<ref>David Mark, Anatomy of a Heretic, 2022, Head of Zeus.</ref> == Poglej tudi == * Seznam pobojev v Avstraliji * Brodolomci zahodne Avstralije == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija ==   == Zunanje povezave == * Works about the Batavia at Open Library * Works about the Batavia at WorldCat Identities [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] p7qzhvl3vr1k9v8nrwv9bg2h6a4nfsh 5727331 5727329 2022-08-04T11:03:01Z JozefD 5744 /* Posledice */ wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | Infobox caption = ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:De BATAVIA voor de film onderweg als de NIEUW HOORN (02).jpg | image alt = Pogled na desno stran trijamborne jadrnice na morju z dvignjenimi spodnjimi jadri | caption = Replika v polnem obsegu jadrnice ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = [[Nizozemska republika]] | Ship flag = {{shipboxflag|Nizozemska republika}} | Ship namesake = [[Batavia, Dutch East Indies|Batavia]], [[Dutch East Indies]] | Ship owner = [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC) | Ship completed = 1628 | Ship maiden voyage = 29. oktober 1628 }} |On board: || 341 |- |Wrecked: || 4. junij 1629 |- |Location: || [[Wallabi skupina]], [[Houtman Abrolhos]] {{Infopolje Ladja Značilnosti | Ship class = [[Vzhodni Indijec]] | Ship tonnage = 650 ton | Ship displacement = 1,200 ton | Ship length = 56.6 m | Ship beam = 10.5 m | Ship height = 55 m | Ship draught = 5.1 m | Ship sail plan = [[Popolnoma opremljena ladja|Popolnoma opremljena]] }} {{!}}Sail area:{{!!}} {{Convert|3100|m2|sp=us|abbr=on}} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = da | Ship speed = {{convert|5|kn}} | Ship armament = 24 × litoželeznih topov }} |}'''''Batavia''''' ({{IPA-nl|baˈtaːvia||Nl-Batavia.ogg}}) je bila ladja [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC). Zgrajena v [[Amsterdam|Amsterdamu]] leta 1628 kot nova vodilna ladja podjetja, je tisto leto odplula na svojo prvo plovbo proti Batavii, glavnemu mestu [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. 4. junija 1629 je ''Batavia doživela'' brodolom na Houtman Abrolhos, verigi majhnih otokov ob [[Zahodna Avstralija|zahodni obali Avstralije]]. Ko je ladja razpadla, se je približno 300 potnikov prebilo na obalo, 40 drugih pa se je pri svojih poskusih utopilo. Poveljnik ladje, Francisco Pelsaert, je odplul v Batavijo po pomoč, tako da je poveljevanje prepustil trgovcu Jeronimusu Corneliszu najvišjega uradnika Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Cornelisz je poslal približno 20 mož pod vojakom Wiebbejem Hayesom na bližnje otoke pod pretvezo, da naj iščejo svežo vodo, in jih tam pustil umreti. Nato je orkestriral pokol, ki je v nekaj tednih povzročil umor približno 125 preostalih preživelih, vključno z ženskami, otroki in dojenčki; majhno število žensk je bilo obdržanih kot spolne sužnje, med njimi Lucretia Jans, ki jo je Cornelisz rezerviral zase.<ref>{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}</ref> Medtem je Hayesova skupina nepričakovano našla svežo vodo in se, potem ko je izvedela za grozodejstva, bojevala s Corneliszovo skupino. Oktobra 1629, na vrhuncu njihove zadnje in najsmrtonosnejše bitke, jih je prekinila vrnitev Pelsaerta z reševalno ladjo ''Sardam''. Pelsaert je kasneje sodil in obsodil Cornelisza in šest njegovih mož, ki so postali prvi Evropejci, ki so bili zakonito usmrčeni v Avstraliji. Dva druga privrženca, obsojena za sorazmerno manjša kazniva dejanja, sta bila izgnana na celinsko Avstralijo in tako postala prva Evropejca, ki sta stalno naselila avstralsko celino. Od prvotnih 341 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 uspelo priti do pristanišča Batavia. ''Batavia'', ki jo danes povezujejo z "eno najhujših grozljivih zgodb v pomorski zgodovini", je bila predmet številnih objavljenih zgodovin, prva iz leta 1647. Zaradi njenega edinstvenega mesta v zgodovini evropskih stikov z Avstralijo se zgodba o ''Bataviji'' včasih ponudi kot alternativna temeljna pripoved izkrcanju britanskih kaznjencev v [[Sydney|Sydneyju]]. Številni artefakti iz ''Batavie'', vključno s krmo ladje in ostanki okostja iz pokola, so shranjeni v galerijah brodolomcev v Fremantleu v Zahodni Avstraliji, medtem ko je replika ladje zasidrana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Prvo potovanje == 27. oktobra 1628 je novozgrajena ''ladja Batavia'', ki jo je naročila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC), odplula iz [[Texel|Texela]] na Nizozemskem <ref>{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}</ref> v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemsko Vzhodno Indijo]], da bi dobila začimbe. Uporabili naj bi [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevo pomorsko pot]], kot vse ladje nizozemske vzhodnoindijske družbe. Plula je pod poveljnikom in višjim trgovcem Franciscom Pelsaertom, Ariaen Jacobsz pa je služil kot kapitan. Pelsaert in Jacobsz sta se prej srečala v nizozemskem Suratteju, ko je Pelsaert javno slekel Jacobsza, potem ko je postal pijan in žalil Pelsaerta pred drugimi trgovci. Po tem incidentu je med moškima obstajalo sovraštvo.{{Sfn|Dash|2002|p=57}} Na krovu je bil tudi mlajši trgovec Jeronimus Cornelisz (30), propadli lekarnar iz [[Haarlem|Haarlema]], ki je bežal iz Nizozemske v strahu pred aretacijo zaradi svojih [[Herezija|heretičnih]] prepričanj, povezanih s slikarjem [[Johannes van der Beeck|Johannesom van der Beeckom]] . === Uporniški načrt === Po Pelsaertovem pripovedovanju sta Jacobsz in Cornelisz zasnovala načrt, da bi med potovanjem zavzela ladjo, kar bi jima omogočilo, da začneta novo življenje drugje, z uporabo ogromne zaloge trgovskega zlata in srebra na krovu.{{Sfn|Dash|2002|p=87}} Po odhodu z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so se ustavili zaradi oskrbe, je Pelsaert domneval, da je Jacobsz ladjo namerno zapeljal s smeri in stran od ostale flote. Jacobsz in Cornelisz sta okoli sebe že zbrala manjšo skupino mož in poskrbela za incident, iz katerega naj bi sledil upor. To je vključevalo spolno zlorabo ugledne mlade sopotnice Lucretie Jans, da bi Pelsaerta izzvali k discipliniranju posadke. Upali so, da bodo njegovo disciplino prikazali kot nepravično in zaradi naklonjenosti pridobili več članov. Vendar je ženska uspela identificirati svoje napadalce.{{Sfn|Dash|2002|p=99}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=VOC ship Batavia|publisher=Voc.iinet.net.au|accessdate=2011-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> === Brodolom === [[Slika:Houtman_Abrolhos_location.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Houtman_Abrolhos_location.svg/220px-Houtman_Abrolhos_location.svg.png|sličica| Lokacija brodoloma blizu zahodne avstralske obale]] [[Slika:Beacon_Island_Abrolhos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Beacon_Island_Abrolhos.jpg/220px-Beacon_Island_Abrolhos.jpg|sličica| Batavijsko pokopališče, zdaj znano kot otok Beacon, v skupini Wallabi, otoki Abrolhos]] 4. junija 1629 je ''Batavia'' udarila v Morning Reef blizu otoka Beacon, ki je del Houtman Abrolhosa ob zahodni obali Avstralije.<ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0 "Batavia"]. ''Department of Maritime Archaeology Online Databases''. Western Australian Museum<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 November</span> 2007</span>.</cite></ref> Od 322 ljudi na krovu je večini potnikov in posadke uspelo priti na obalo, čeprav se je 40 ljudi utopilo. Preživele, vključno z vsemi ženskami in otroki, so nato z ladijskim čolnom in jawlom prepeljali na bližnje otoke. Z začetnim pregledom otokov niso našli sladke vode in le malo hrane ([[morski levi]] in ptice). Pelsaert je spoznal grozljivo situacijo in se odločil poiskati vodo na celini. Skupina, ki so jo sestavljali Jacobsz, Pelsaert, višji častniki, nekaj članov posadke in nekaj potnikov, je kraj razbitine zapustila v devet metrov dolgem čolnu v iskanju pitne vode. Po neuspešnem iskanju vode na celini so zapustili druge preživele in se odpravili proti severu na nevarno potovanje v mesto Batavia v nizozemski Vzhodni Indiji, enakega imena kot ladja, da bi poiskali rešitev. Med potjo je posadka nadaljevala pohode na celino v iskanju sladke vode. V svojem dnevniku je Pelsaert navedel, da so 15. junija 1629 pluli skozi kanal med grebenom in obalo ter okoli poldneva našli odprtino na zemljepisni širini, za katero se domneva, da je okoli 23 stopinj južne, kjer so lahko pristali, in našli so vodo. Skupina je prenočila na kopnem. [[Termiti|Pelsaert]] je komentiral ogromno število termitnjakov v bližini in kugo muh, ki jih je prizadela. Pelsaert je izjavil, da so nadaljevali proti severu z namenom, da bi našli "reko Jacoba Remmessensa", ki so jo prvič identificirali leta 1622, vendar zaradi vetra niso mogli pristati. Drake-Brockman je predlagal, da se ta lokacija identificira z Yardie Creekom.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=300–304}} {{Sfn|Godard|1993|p=156}} {{Sfn|Dash|2002|p=150}} Šele ko je dolgi čoln dosegel otok Nusa Kambangan v nizozemski Vzhodni Indiji, so Pelsaert in drugi našli več vode.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} Potovanje je trajalo 33 dni in vsi so preživeli. Po njihovem prihodu v Batavijo je bil čolnar Jan Evertsz aretiran in usmrčen zaradi malomarnosti in "nezaslišanega vedenja" pred izgubo ladje (sumili so ga, da je bil vpleten). Tudi Jacobsz je bil aretiran zaradi malomarnosti, čeprav Pelsaert ni uganil njegove krivde za morebitni upor.{{Sfn|Dash|2002|pp=161–162}} Generalni guverner Jan Pieterszoon Coen je nemudoma dal Pelsaertu poveljstvo nad {{Ladja||Sardam|1628|6}}, da reši druge preživele, pa tudi da poskuša rešiti bogastvo iz razbitin ''Batavie''. Pelsaert se je v bližino oceana, kjer se je zgodila nesreča, vrnil v enem mesecu, vendar je trajalo še en mesec iskanja, da so ponovno našli otoke. Končno je prispel na kraj in ugotovil, da se je med preživelimi zgodil krvavi pokol, zaradi česar se je njihovo število zmanjšalo za vsaj sto.{{Sfn|Dash|2002|p=162}} === Umori === [[Slika:The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG/220px-The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|sličica| Kamnita utrdba Wiebbe Hayes na otoku West Wallabi]] Cornelisz je bil eden redkih mož, ki so ostali na ''Bataviji'', da bi ropali in kradli. Bil je eden redkih, ki je preživel dokončni razpad ladje in po dveh dneh lebdenja prišel do otoka Beacon. Čeprav ni bil ne mornar ne vojak, je bil Cornelisz zaradi visokega položaja v nizozemski vzhodnoindijski družbi izvoljen za odgovornega za preživele. Načrtoval je, da bo [[Piratstvo|ugrabil]] vsako reševalno ladjo, ki bi se lahko vrnila, in jo uporabil za iskanje drugega varnega zavetja. Cornelisz je skoval premišljene načrte za ustanovitev novega kraljestva z uporabo zlata in srebra iz razbitine. Vendar pa je moral za izvedbo tega načrta najprej odpraviti morebitne nasprotnike. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> Corneliszevo prvo premišljeno dejanje je bilo, da je vse orožje in zaloge hrane zasegel in postavil pod svoj nadzor. Nato je skupino vojakov, ki jih je vodil Wiebbe Hayes, premaknil na bližnji otok West Wallabi (ki se nahaja približno 8,7 km severozahodno), pod pretvezo, da naj iščejo vodo. Rekli so jim, naj pošljejo dimne signale, ko najdejo vodo, in jih bodo takrat rešili.<ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html "Batavia's Graveyard"]. ''Houtman Albrolhos''. Perth: VOC Historical Society. 2008. Archived from [http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html the original] on 10 April 2011<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">31 December</span> 2009</span>.</cite></ref> Prepričan, da ne bodo uspešni, jih je nato tam pustil umreti in prevzel popoln nadzor nad preostalimi preživelimi. Cornelisz nikoli sam ni zagrešil nobenega od umorov, čeprav je poskušal in ni uspel zastrupiti otroka (ki je bil na koncu zadavljen).{{Sfn|Dash|2002|p=140}} Namesto tega je prisilil druge, da so to storili namesto njega, običajno pod pretvezo, da je žrtev storila kaznivo dejanje, kot je kraja. Cornelisz in njegovi privrženci so prvotno ubijali, da bi se rešili, vendar so sčasoma začeli ubijati iz užitka ali iz navade.{{Sfn|Dash|2002|p=138}} Cornelisz je načrtoval zmanjšanje prebivalstva otoka na okoli 45, da bi njihove zaloge trajale čim dlje. Bal se je tudi, da je veliko preživelih ostalo zvestih podjetju.{{Sfn|Dash|2002|p=122}} Skupno so Corneliszovi privrženci umorili najmanj 110 moških, žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|date=2009-01-01|title=The Batavia Mutiny|url=https://leben.us/the-batavia-mutiny/|accessdate=2021-04-22|website=Leben|language=en-US}}</ref> Majhno število žensk so obdržali kot spolne sužnje ; med njimi je bila tudi Jans, ki jo je Cornelisz pridržal zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf ''Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium''] <span class="cs1-format">(PDF)</span> (booklet). Nedlands: [[Univerza Zahodne Avstralije|University of Western Australia]]. 7 October 2017. [https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf Archived] <span class="cs1-format">(PDF)</span> from the original on 20 March 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 March</span> 2020</span>.</cite></ref> === Reševanje === [[Slika:Ongeluckige_voyagie_01.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Ongeluckige_voyagie_01.jpg/220px-Ongeluckige_voyagie_01.jpg|sličica| Hayesovi vojaki in Corneliszovi možje hitijo proti reševalni ladji v ločenih čolnih]] Čeprav je Cornelisz pustil vojake, ki jih je vodil Hayes, umreti, so dejansko našli dobre vire vode in hrane na otoku West Wallabi. Sprva niso vedeli za pokole in so pošiljali vnaprej dogovorjene dimne signale, ki so oznanjali najdbe. Vendar so kmalu izvedeli za poboje preživelih, ki so bežali z otoka Beacon. V odgovor so vojaki izdelali začasno orožje iz materialov, ki jih je naplavilo razbitino. Nastavili so tudi stražo, da so bili pripravljeni na Corneliszove može, in zgradili majhno utrdbo iz apnenčastih in koralnih blokov. {{Sfn|Dash|2002|pp=176–179}} Cornelisz je izkoristil novico o vodi na drugem otoku, saj je njegova lastna zaloga usihala in nadaljnje preživetje vojakov je ogrožalo njegov uspeh. S svojimi možmi je šel, da bi poskušal premagati vojake, obsedene na otoku West Wallabi. Vendar so bili izurjeni vojaki do zdaj veliko bolje prehranjeni kot Corneliszova skupina in so jih zlahka premagali v več bitkah, na koncu pa so Cornelisza vzeli za talca. Njegovi možje, ki so pobegnili, so se ponovno zbrali pod vojakom Wouterjem Loosom in poskusili znova, tokrat z [[Mušketa|mušketami]], da bi oblegali Hayesovo utrdbo in skoraj premagali vojake.{{Sfn|Dash|2002|pp=182–183}} Vendar pa so Hayesovi možje spet prevladali, ravno ko je prišel ''Sardam''. Med Corneliszovimi možmi in vojaki se je začela tekma proti reševalni ladji. Hayes je prvi dosegel ladjo in Pelsaertu lahko predstavil svojo plat zgodbe. Po kratki bitki so združene sile zajele vso Corneliszovo skupino.{{Sfn|Dash|2002|pp=188–190}} === Posledice === [[Slika:Batavia_victim.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Batavia_victim.jpg/220px-Batavia_victim.jpg|sličica| Ena od žrtev pokola preživelih na Batavii, izkopana na otoku Beacon in zdaj razstavljena v muzeju brodolomcev Fremantle. Moški, star okoli 35–39 let, z razrezano lobanjo, zlomljeno lopatico in brez desnega stopala.]] Pelsaert se je odločil izvesti sojenje na otokih, ker bi bil ''Sardam'' na povratnem potovanju v Batavijo prenatrpan tako s preživelimi kot z ujetniki. Po kratkem sojenju so najhujše prestopnike odpeljali na otok Seal in jih usmrtili. Corneliszu in nekaterim njegovim privržencem so odsekali obe roki, preden so jih obesili. Loos in kabinski sluga Jan Pelgrom de Bye, ki sta veljala le za manjša prestopnika, sta bila izgnana in izkrcana na celinski Avstraliji in nikoli več ni bilo slišati o njih. S tem so postali prvi Evropejci, ki so stalno živeli na avstralski celini. <ref>{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}</ref> Zdaj se domneva, da je ta lokacija Wittecarra Creek blizu Kalbarrija v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], čeprav je drug predlog v bližini Port Gregoryja.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} [[Slika:Image-bat-hist-04b.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Image-bat-hist-04b.jpg/220px-Image-bat-hist-04b.jpg|levo|sličica| Obešanje morilcev iz ''Batavie'']] Preostale Corneliszove privržence so odpeljali v Batavijo na sojenje. Pet jih je bilo obešenih, več drugih pa je bilo na poznejšem potovanju domov bičanih, vlečenih s kobilico ali vrženih z ladje.<ref>{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}</ref> Corneliszev drugi poveljnik, Jacop Pietersz, je bil zlomljen na kolesu, kar je bila takrat najstrožja možna kazen. Jacobsz kljub mučenju ni priznal svojega sodelovanja pri načrtovanju upora in se je zaradi pomanjkanja dokazov izognil usmrtitvi. Kaj se je končno zgodilo z njim, ni znano; morda bi umrl v zaporu v Batavii. Preiskovalna komisija je odločila, da je Pelsaert izvajal pomanjkanje pooblastil in je zato delno odgovoren za to, kar se je zgodilo. Njegovo finančno premoženje so zasegli in v enem letu je umrl. Hayesa so pozdravili kot heroja in ga povišali v narednika, kar mu je povečalo plačo, tisti, ki so bili pod njegovim poveljstvom, pa so napredovali v čin desetnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia "Batavia's History"]. ''Western Australian Museum''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">22 January</span> 2019</span>.</cite></ref> Od začetnih 332 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 prispelo do pristanišča Batavia.<ref>{{Navedi knjigo|title=Databases of the people aboard the VOC ships Batavia (1629) & Zeewijk (1725) : an analysis of the potential for finding the Dutch castaways' human remains in Australia|last=Ariese, Csilla.|date=2012|publisher=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology|others=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology.|isbn=9781876465070|location=Fremantle, W.A.|pages=5|oclc=811789103}}</ref> ''Sardam'' je končno odplul domov z večino zaklada, ki ga je prej nosila ''Batavia'' na krovu. Od dvanajstih skrinj z zakladom, ki so bile prvotno na krovu, so jih deset našli in prenesli na krov ''Sardama''.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFLeavesley2003">Leavesley, James H. (2003). [https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf "The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''Vesalius''. '''IX''' (2): 22–24. Archived from [http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 13 July 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 April</span> 2020</span>.</cite></ref> == Razbitina == [[Slika:Shipwreck_Galleries,_Fremantle,_WA.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG/220px-Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG|sličica| Krmni del trupa ''Batavie'' in replika prehoda, oba v Galeriji brodolomcev v Fremantleu v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] .]] Kapitan John Lort Stokes je aprila 1840 med raziskovanjem severozahodne obale otočja Abrolhos za britansko admiraliteto poročal, da so "odkrili tramove velike ladje", domnevno {{Ladja||Zeewijk|1725|6}}, "na jugozahodni točki otoka", ki jih je spomnil, da ker je ''Zeewijkova'' posadka {{'}} poročala, da je na tem delu videla razbitino ladje, ni dvoma, da so ostanki ostanki ''Batavie'' ". V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zgodovinarka Henrietta Drake-Brockman na podlagi obsežnih arhivskih raziskav trdila, da mora biti razbitina ''Batavie'' v skupini otokov Wallabi. Razbitino je leta 1963 prvič opazil lovec na jastoge David Johnson. Številni artefakti so bili rešeni v sedemdesetih letih 20. stoletja, vključno s krmnim lesom na levi strani, topovi in sidrom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Green|first=J.|date=1989|title=The loss of the Verenigde Oostindische Compagnie retourschip Batavia|series=[[British Archaeological Reports]]|volume=489|location=Oxford|publisher=BAR Publishing}}</ref> Da bi olajšali spremljanje in kakršno koli prihodnjo obdelavo, so les trupa postavili na jekleni okvir. Leta 1972 je nizozemska vlada prenesla pravice do nizozemskih ladijskih razbitin v avstralskih vodah na avstralsko vlado. Izkopani predmeti so na ogled na različnih lokacijah Zahodnoavstralskega muzeja, čeprav je večina topov in sider ostala ''na kraju samem'' . Razbitina je še vedno eno najboljših potapljaških mest na zahodni avstralski obali. <ref>{{Navedi časopis|last=Souter|first=C.|date=2006|title=Cultural Tourism and Diver Education|journal=Maritime Archaeology|series=The Springer Series in Underwater Archaeology|location=Boston|publisher=Springer|pages=163–176|doi=10.1007/0-387-26108-7_13|isbn=978-0-387-25882-9}}</ref> === Zaklad === [[Slika:Batavia_treasure.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Batavia_treasure.jpg/220px-Batavia_treasure.jpg|sličica| Srebrniki Rijksdaalder, najdeni na mestu razbitine]] ''Batavia'' je nosila veliko količino zaklada. Vsaka ladja v razredu ''Batavia'' je po ocenah nosila 250.000 guldnov v dvanajstih lesenih skrinjah, od katerih vsaka vsebuje približno 8.000 srebrnikov.{{Sfn|Dash|2002|p=55}} Ta denar je bil namenjen za nakup začimb in drugega blaga na [[Java|Javi]]. Večji del teh kovancev so bili srebrni rijksdaalderji, ki so jih izdelale posamezne nizozemske države, preostanek pa so večinoma sestavljali podobni kovanci, ki so jih izdelala nemška mesta, kot je [[Hamburg]].  Pelsaertu je bilo naročeno, naj po vrnitvi na otoke Abrolhos reši čim več denarja, s pomočjo potapljačev, »da bi poskusili rešiti ves denar [in] skrinjico z dragulji, ki je bila že pred vašim odhodom shranjena na majhen otok«.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=257–258}} Pobiranje in reševanje denarja še zdaleč ni bilo lahko. Pelsaert je poročal o težavah pri vlečenju težkih skrinj, npr. 27. oktobra 1629, ko je bilo treba skrinjo označiti z [[Boja (navtika)|bojo]] za kasnejši dvig. Dne 9. novembra je zabeležil pošiljanje štirih skrinj z ''denarjem Sardamu'' in treh naslednji dan, vendar je nato opustil nadaljnje iskanje. Do 13. novembra je Pelsaert zabeležil, da je bilo najdenih deset skrinjic z denarjem – približno 80.000 kovancev – pri čemer sta dva izgubljena, saj jih je bilo prvotno naloženih dvanajst. Enega so zagozdili pod topovi, drugega pa so razbili Corneliszovi možje.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=218–220}} ''Batavijin'' zaklad je vključeval tudi posebne predmete, ki jih je Pelsaert prevažal za prodajo na [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski dvor]] v Indiji, kamor je nameraval odpotovati. Bile so štiri torbe z dragulji, vredne okoli 60.000&nbsp;guldnov in [[Kameja|rimsko kamejo]] iz zgodnjega četrtega stoletja, pa tudi številne druge predmete, ki so zdaj razstavljeni v Fremantleu in Geraldtonu v Zahodni Avstraliji ali pa jih je našel Pelsaert.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nma.gov.au/defining-moments/resources/wreck-of-the-batavia|title=Defining Moments Wreck of the Batavia|last=<!--Not stated-->|date=15 June 2020|website=nma.gov.au|publisher=National Museum Australia|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg/220px-20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|sličica| Replika ''Batavie'']] Replika ladje Batavia je bila zgrajena od leta 1985 do 1995 z uporabo istih materialov in metod, uporabljenih v začetku 17. stoletja. Njena zasnova je temeljila na sodobnih poročilih, najdenih razbitinah in drugih sodobnih ladjah, kot je {{Ladja||Vasa|ship|2}}. Po številnih komemorativnih plovbah je ladja zdaj privezana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Mediji == Verjetno najbolj znana ponovna pripoved zgodbe je bila v knjigi ''Otoki jeznih duhov'' Hugha Edwardsa <ref>Islands of angry ghosts, by Hugh Edwards. First Publ. 1966, 207 p. Publisher, Angus & Robertson. {{ISBN|0207126690}}</ref> (ponatis leta 2000). Ta nagrajena knjiga je opisala razbitino in posledice, nato pa je sledila zgodba o odkritju in obnovitvi. Leta 1973 je Bruce Beresford produciral film o ladji z naslovom ''The Wreck of the Batavia''.<ref>{{Citat|title=The Wreck of the Batavia (TV Movie 1973) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt1791649/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> <ref>{{Citat|title=The Wreck Of The Batavia (1973)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-HHfn3eg4_E|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/-HHfn3eg4_E|archivedate=2021-12-11|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Drug dokumentarni film, ''The Batavia – Wreck, Mutiny and Murder'', je bil predvajan na Nine Network leta 1995. <ref>{{Citat|title=The Batavia: Wreck, Mutiny and Murder (1995) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt0765525/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Leta 2001 je valižanski avtor Mike Dash izdal svojo knjigo ''Batavia's Graveyard: The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny'', zgodovinopisno poročilo o dogodkih in ljudeh na krovu ''Batavie''. Leta 2012 je Peter Fitzsimons izdal knjigo z naslovom ''Batavia'', v kateri je podrobno razpravljal o dogodkih, leta 2017 pa je poročilo v ''60 minutah'' podrobno opisalo arheološko odkritje skeletnih ostankov nekaterih žrtev.<ref>{{Citat|title=A mutiny, psychopath and mass murder – investigating 388-year-old cold case {{!}} 60 Minutes Australia|url=https://www.youtube.com/watch?v=nG2MYRX2PHI|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> ''Casefile True Crime Podcast'' je prav tako podrobno pokrival incident februarja 2020. Potovanje, brodolom in kasnejši dogodki so tema ''Anatomije heretika'' Davida Marka iz leta 2022.<ref>David Mark, Anatomy of a Heretic, 2022, Head of Zeus.</ref> == Poglej tudi == * Seznam pobojev v Avstraliji * Brodolomci zahodne Avstralije == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija ==   == Zunanje povezave == * Works about the Batavia at Open Library * Works about the Batavia at WorldCat Identities [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] bw3wy1h1pye7affqp2545w30qmkh15n 5727332 5727331 2022-08-04T11:05:16Z JozefD 5744 /* Bibliografija */ wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | Infobox caption = ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:De BATAVIA voor de film onderweg als de NIEUW HOORN (02).jpg | image alt = Pogled na desno stran trijamborne jadrnice na morju z dvignjenimi spodnjimi jadri | caption = Replika v polnem obsegu jadrnice ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = [[Nizozemska republika]] | Ship flag = {{shipboxflag|Nizozemska republika}} | Ship namesake = [[Batavia, Dutch East Indies|Batavia]], [[Dutch East Indies]] | Ship owner = [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC) | Ship completed = 1628 | Ship maiden voyage = 29. oktober 1628 }} |On board: || 341 |- |Wrecked: || 4. junij 1629 |- |Location: || [[Wallabi skupina]], [[Houtman Abrolhos]] {{Infopolje Ladja Značilnosti | Ship class = [[Vzhodni Indijec]] | Ship tonnage = 650 ton | Ship displacement = 1,200 ton | Ship length = 56.6 m | Ship beam = 10.5 m | Ship height = 55 m | Ship draught = 5.1 m | Ship sail plan = [[Popolnoma opremljena ladja|Popolnoma opremljena]] }} {{!}}Sail area:{{!!}} {{Convert|3100|m2|sp=us|abbr=on}} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = da | Ship speed = {{convert|5|kn}} | Ship armament = 24 × litoželeznih topov }} |}'''''Batavia''''' ({{IPA-nl|baˈtaːvia||Nl-Batavia.ogg}}) je bila ladja [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC). Zgrajena v [[Amsterdam|Amsterdamu]] leta 1628 kot nova vodilna ladja podjetja, je tisto leto odplula na svojo prvo plovbo proti Batavii, glavnemu mestu [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. 4. junija 1629 je ''Batavia doživela'' brodolom na Houtman Abrolhos, verigi majhnih otokov ob [[Zahodna Avstralija|zahodni obali Avstralije]]. Ko je ladja razpadla, se je približno 300 potnikov prebilo na obalo, 40 drugih pa se je pri svojih poskusih utopilo. Poveljnik ladje, Francisco Pelsaert, je odplul v Batavijo po pomoč, tako da je poveljevanje prepustil trgovcu Jeronimusu Corneliszu najvišjega uradnika Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Cornelisz je poslal približno 20 mož pod vojakom Wiebbejem Hayesom na bližnje otoke pod pretvezo, da naj iščejo svežo vodo, in jih tam pustil umreti. Nato je orkestriral pokol, ki je v nekaj tednih povzročil umor približno 125 preostalih preživelih, vključno z ženskami, otroki in dojenčki; majhno število žensk je bilo obdržanih kot spolne sužnje, med njimi Lucretia Jans, ki jo je Cornelisz rezerviral zase.<ref>{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}</ref> Medtem je Hayesova skupina nepričakovano našla svežo vodo in se, potem ko je izvedela za grozodejstva, bojevala s Corneliszovo skupino. Oktobra 1629, na vrhuncu njihove zadnje in najsmrtonosnejše bitke, jih je prekinila vrnitev Pelsaerta z reševalno ladjo ''Sardam''. Pelsaert je kasneje sodil in obsodil Cornelisza in šest njegovih mož, ki so postali prvi Evropejci, ki so bili zakonito usmrčeni v Avstraliji. Dva druga privrženca, obsojena za sorazmerno manjša kazniva dejanja, sta bila izgnana na celinsko Avstralijo in tako postala prva Evropejca, ki sta stalno naselila avstralsko celino. Od prvotnih 341 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 uspelo priti do pristanišča Batavia. ''Batavia'', ki jo danes povezujejo z "eno najhujših grozljivih zgodb v pomorski zgodovini", je bila predmet številnih objavljenih zgodovin, prva iz leta 1647. Zaradi njenega edinstvenega mesta v zgodovini evropskih stikov z Avstralijo se zgodba o ''Bataviji'' včasih ponudi kot alternativna temeljna pripoved izkrcanju britanskih kaznjencev v [[Sydney|Sydneyju]]. Številni artefakti iz ''Batavie'', vključno s krmo ladje in ostanki okostja iz pokola, so shranjeni v galerijah brodolomcev v Fremantleu v Zahodni Avstraliji, medtem ko je replika ladje zasidrana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Prvo potovanje == 27. oktobra 1628 je novozgrajena ''ladja Batavia'', ki jo je naročila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC), odplula iz [[Texel|Texela]] na Nizozemskem <ref>{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}</ref> v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemsko Vzhodno Indijo]], da bi dobila začimbe. Uporabili naj bi [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevo pomorsko pot]], kot vse ladje nizozemske vzhodnoindijske družbe. Plula je pod poveljnikom in višjim trgovcem Franciscom Pelsaertom, Ariaen Jacobsz pa je služil kot kapitan. Pelsaert in Jacobsz sta se prej srečala v nizozemskem Suratteju, ko je Pelsaert javno slekel Jacobsza, potem ko je postal pijan in žalil Pelsaerta pred drugimi trgovci. Po tem incidentu je med moškima obstajalo sovraštvo.{{Sfn|Dash|2002|p=57}} Na krovu je bil tudi mlajši trgovec Jeronimus Cornelisz (30), propadli lekarnar iz [[Haarlem|Haarlema]], ki je bežal iz Nizozemske v strahu pred aretacijo zaradi svojih [[Herezija|heretičnih]] prepričanj, povezanih s slikarjem [[Johannes van der Beeck|Johannesom van der Beeckom]] . === Uporniški načrt === Po Pelsaertovem pripovedovanju sta Jacobsz in Cornelisz zasnovala načrt, da bi med potovanjem zavzela ladjo, kar bi jima omogočilo, da začneta novo življenje drugje, z uporabo ogromne zaloge trgovskega zlata in srebra na krovu.{{Sfn|Dash|2002|p=87}} Po odhodu z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so se ustavili zaradi oskrbe, je Pelsaert domneval, da je Jacobsz ladjo namerno zapeljal s smeri in stran od ostale flote. Jacobsz in Cornelisz sta okoli sebe že zbrala manjšo skupino mož in poskrbela za incident, iz katerega naj bi sledil upor. To je vključevalo spolno zlorabo ugledne mlade sopotnice Lucretie Jans, da bi Pelsaerta izzvali k discipliniranju posadke. Upali so, da bodo njegovo disciplino prikazali kot nepravično in zaradi naklonjenosti pridobili več članov. Vendar je ženska uspela identificirati svoje napadalce.{{Sfn|Dash|2002|p=99}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=VOC ship Batavia|publisher=Voc.iinet.net.au|accessdate=2011-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> === Brodolom === [[Slika:Houtman_Abrolhos_location.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Houtman_Abrolhos_location.svg/220px-Houtman_Abrolhos_location.svg.png|sličica| Lokacija brodoloma blizu zahodne avstralske obale]] [[Slika:Beacon_Island_Abrolhos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Beacon_Island_Abrolhos.jpg/220px-Beacon_Island_Abrolhos.jpg|sličica| Batavijsko pokopališče, zdaj znano kot otok Beacon, v skupini Wallabi, otoki Abrolhos]] 4. junija 1629 je ''Batavia'' udarila v Morning Reef blizu otoka Beacon, ki je del Houtman Abrolhosa ob zahodni obali Avstralije.<ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0 "Batavia"]. ''Department of Maritime Archaeology Online Databases''. Western Australian Museum<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 November</span> 2007</span>.</cite></ref> Od 322 ljudi na krovu je večini potnikov in posadke uspelo priti na obalo, čeprav se je 40 ljudi utopilo. Preživele, vključno z vsemi ženskami in otroki, so nato z ladijskim čolnom in jawlom prepeljali na bližnje otoke. Z začetnim pregledom otokov niso našli sladke vode in le malo hrane ([[morski levi]] in ptice). Pelsaert je spoznal grozljivo situacijo in se odločil poiskati vodo na celini. Skupina, ki so jo sestavljali Jacobsz, Pelsaert, višji častniki, nekaj članov posadke in nekaj potnikov, je kraj razbitine zapustila v devet metrov dolgem čolnu v iskanju pitne vode. Po neuspešnem iskanju vode na celini so zapustili druge preživele in se odpravili proti severu na nevarno potovanje v mesto Batavia v nizozemski Vzhodni Indiji, enakega imena kot ladja, da bi poiskali rešitev. Med potjo je posadka nadaljevala pohode na celino v iskanju sladke vode. V svojem dnevniku je Pelsaert navedel, da so 15. junija 1629 pluli skozi kanal med grebenom in obalo ter okoli poldneva našli odprtino na zemljepisni širini, za katero se domneva, da je okoli 23 stopinj južne, kjer so lahko pristali, in našli so vodo. Skupina je prenočila na kopnem. [[Termiti|Pelsaert]] je komentiral ogromno število termitnjakov v bližini in kugo muh, ki jih je prizadela. Pelsaert je izjavil, da so nadaljevali proti severu z namenom, da bi našli "reko Jacoba Remmessensa", ki so jo prvič identificirali leta 1622, vendar zaradi vetra niso mogli pristati. Drake-Brockman je predlagal, da se ta lokacija identificira z Yardie Creekom.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=300–304}} {{Sfn|Godard|1993|p=156}} {{Sfn|Dash|2002|p=150}} Šele ko je dolgi čoln dosegel otok Nusa Kambangan v nizozemski Vzhodni Indiji, so Pelsaert in drugi našli več vode.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} Potovanje je trajalo 33 dni in vsi so preživeli. Po njihovem prihodu v Batavijo je bil čolnar Jan Evertsz aretiran in usmrčen zaradi malomarnosti in "nezaslišanega vedenja" pred izgubo ladje (sumili so ga, da je bil vpleten). Tudi Jacobsz je bil aretiran zaradi malomarnosti, čeprav Pelsaert ni uganil njegove krivde za morebitni upor.{{Sfn|Dash|2002|pp=161–162}} Generalni guverner Jan Pieterszoon Coen je nemudoma dal Pelsaertu poveljstvo nad {{Ladja||Sardam|1628|6}}, da reši druge preživele, pa tudi da poskuša rešiti bogastvo iz razbitin ''Batavie''. Pelsaert se je v bližino oceana, kjer se je zgodila nesreča, vrnil v enem mesecu, vendar je trajalo še en mesec iskanja, da so ponovno našli otoke. Končno je prispel na kraj in ugotovil, da se je med preživelimi zgodil krvavi pokol, zaradi česar se je njihovo število zmanjšalo za vsaj sto.{{Sfn|Dash|2002|p=162}} === Umori === [[Slika:The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG/220px-The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|sličica| Kamnita utrdba Wiebbe Hayes na otoku West Wallabi]] Cornelisz je bil eden redkih mož, ki so ostali na ''Bataviji'', da bi ropali in kradli. Bil je eden redkih, ki je preživel dokončni razpad ladje in po dveh dneh lebdenja prišel do otoka Beacon. Čeprav ni bil ne mornar ne vojak, je bil Cornelisz zaradi visokega položaja v nizozemski vzhodnoindijski družbi izvoljen za odgovornega za preživele. Načrtoval je, da bo [[Piratstvo|ugrabil]] vsako reševalno ladjo, ki bi se lahko vrnila, in jo uporabil za iskanje drugega varnega zavetja. Cornelisz je skoval premišljene načrte za ustanovitev novega kraljestva z uporabo zlata in srebra iz razbitine. Vendar pa je moral za izvedbo tega načrta najprej odpraviti morebitne nasprotnike. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> Corneliszevo prvo premišljeno dejanje je bilo, da je vse orožje in zaloge hrane zasegel in postavil pod svoj nadzor. Nato je skupino vojakov, ki jih je vodil Wiebbe Hayes, premaknil na bližnji otok West Wallabi (ki se nahaja približno 8,7 km severozahodno), pod pretvezo, da naj iščejo vodo. Rekli so jim, naj pošljejo dimne signale, ko najdejo vodo, in jih bodo takrat rešili.<ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html "Batavia's Graveyard"]. ''Houtman Albrolhos''. Perth: VOC Historical Society. 2008. Archived from [http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html the original] on 10 April 2011<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">31 December</span> 2009</span>.</cite></ref> Prepričan, da ne bodo uspešni, jih je nato tam pustil umreti in prevzel popoln nadzor nad preostalimi preživelimi. Cornelisz nikoli sam ni zagrešil nobenega od umorov, čeprav je poskušal in ni uspel zastrupiti otroka (ki je bil na koncu zadavljen).{{Sfn|Dash|2002|p=140}} Namesto tega je prisilil druge, da so to storili namesto njega, običajno pod pretvezo, da je žrtev storila kaznivo dejanje, kot je kraja. Cornelisz in njegovi privrženci so prvotno ubijali, da bi se rešili, vendar so sčasoma začeli ubijati iz užitka ali iz navade.{{Sfn|Dash|2002|p=138}} Cornelisz je načrtoval zmanjšanje prebivalstva otoka na okoli 45, da bi njihove zaloge trajale čim dlje. Bal se je tudi, da je veliko preživelih ostalo zvestih podjetju.{{Sfn|Dash|2002|p=122}} Skupno so Corneliszovi privrženci umorili najmanj 110 moških, žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|date=2009-01-01|title=The Batavia Mutiny|url=https://leben.us/the-batavia-mutiny/|accessdate=2021-04-22|website=Leben|language=en-US}}</ref> Majhno število žensk so obdržali kot spolne sužnje ; med njimi je bila tudi Jans, ki jo je Cornelisz pridržal zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf ''Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium''] <span class="cs1-format">(PDF)</span> (booklet). Nedlands: [[Univerza Zahodne Avstralije|University of Western Australia]]. 7 October 2017. [https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf Archived] <span class="cs1-format">(PDF)</span> from the original on 20 March 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 March</span> 2020</span>.</cite></ref> === Reševanje === [[Slika:Ongeluckige_voyagie_01.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Ongeluckige_voyagie_01.jpg/220px-Ongeluckige_voyagie_01.jpg|sličica| Hayesovi vojaki in Corneliszovi možje hitijo proti reševalni ladji v ločenih čolnih]] Čeprav je Cornelisz pustil vojake, ki jih je vodil Hayes, umreti, so dejansko našli dobre vire vode in hrane na otoku West Wallabi. Sprva niso vedeli za pokole in so pošiljali vnaprej dogovorjene dimne signale, ki so oznanjali najdbe. Vendar so kmalu izvedeli za poboje preživelih, ki so bežali z otoka Beacon. V odgovor so vojaki izdelali začasno orožje iz materialov, ki jih je naplavilo razbitino. Nastavili so tudi stražo, da so bili pripravljeni na Corneliszove može, in zgradili majhno utrdbo iz apnenčastih in koralnih blokov. {{Sfn|Dash|2002|pp=176–179}} Cornelisz je izkoristil novico o vodi na drugem otoku, saj je njegova lastna zaloga usihala in nadaljnje preživetje vojakov je ogrožalo njegov uspeh. S svojimi možmi je šel, da bi poskušal premagati vojake, obsedene na otoku West Wallabi. Vendar so bili izurjeni vojaki do zdaj veliko bolje prehranjeni kot Corneliszova skupina in so jih zlahka premagali v več bitkah, na koncu pa so Cornelisza vzeli za talca. Njegovi možje, ki so pobegnili, so se ponovno zbrali pod vojakom Wouterjem Loosom in poskusili znova, tokrat z [[Mušketa|mušketami]], da bi oblegali Hayesovo utrdbo in skoraj premagali vojake.{{Sfn|Dash|2002|pp=182–183}} Vendar pa so Hayesovi možje spet prevladali, ravno ko je prišel ''Sardam''. Med Corneliszovimi možmi in vojaki se je začela tekma proti reševalni ladji. Hayes je prvi dosegel ladjo in Pelsaertu lahko predstavil svojo plat zgodbe. Po kratki bitki so združene sile zajele vso Corneliszovo skupino.{{Sfn|Dash|2002|pp=188–190}} === Posledice === [[Slika:Batavia_victim.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Batavia_victim.jpg/220px-Batavia_victim.jpg|sličica| Ena od žrtev pokola preživelih na Batavii, izkopana na otoku Beacon in zdaj razstavljena v muzeju brodolomcev Fremantle. Moški, star okoli 35–39 let, z razrezano lobanjo, zlomljeno lopatico in brez desnega stopala.]] Pelsaert se je odločil izvesti sojenje na otokih, ker bi bil ''Sardam'' na povratnem potovanju v Batavijo prenatrpan tako s preživelimi kot z ujetniki. Po kratkem sojenju so najhujše prestopnike odpeljali na otok Seal in jih usmrtili. Corneliszu in nekaterim njegovim privržencem so odsekali obe roki, preden so jih obesili. Loos in kabinski sluga Jan Pelgrom de Bye, ki sta veljala le za manjša prestopnika, sta bila izgnana in izkrcana na celinski Avstraliji in nikoli več ni bilo slišati o njih. S tem so postali prvi Evropejci, ki so stalno živeli na avstralski celini. <ref>{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}</ref> Zdaj se domneva, da je ta lokacija Wittecarra Creek blizu Kalbarrija v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], čeprav je drug predlog v bližini Port Gregoryja.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} [[Slika:Image-bat-hist-04b.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Image-bat-hist-04b.jpg/220px-Image-bat-hist-04b.jpg|levo|sličica| Obešanje morilcev iz ''Batavie'']] Preostale Corneliszove privržence so odpeljali v Batavijo na sojenje. Pet jih je bilo obešenih, več drugih pa je bilo na poznejšem potovanju domov bičanih, vlečenih s kobilico ali vrženih z ladje.<ref>{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}</ref> Corneliszev drugi poveljnik, Jacop Pietersz, je bil zlomljen na kolesu, kar je bila takrat najstrožja možna kazen. Jacobsz kljub mučenju ni priznal svojega sodelovanja pri načrtovanju upora in se je zaradi pomanjkanja dokazov izognil usmrtitvi. Kaj se je končno zgodilo z njim, ni znano; morda bi umrl v zaporu v Batavii. Preiskovalna komisija je odločila, da je Pelsaert izvajal pomanjkanje pooblastil in je zato delno odgovoren za to, kar se je zgodilo. Njegovo finančno premoženje so zasegli in v enem letu je umrl. Hayesa so pozdravili kot heroja in ga povišali v narednika, kar mu je povečalo plačo, tisti, ki so bili pod njegovim poveljstvom, pa so napredovali v čin desetnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia "Batavia's History"]. ''Western Australian Museum''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">22 January</span> 2019</span>.</cite></ref> Od začetnih 332 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 prispelo do pristanišča Batavia.<ref>{{Navedi knjigo|title=Databases of the people aboard the VOC ships Batavia (1629) & Zeewijk (1725) : an analysis of the potential for finding the Dutch castaways' human remains in Australia|last=Ariese, Csilla.|date=2012|publisher=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology|others=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology.|isbn=9781876465070|location=Fremantle, W.A.|pages=5|oclc=811789103}}</ref> ''Sardam'' je končno odplul domov z večino zaklada, ki ga je prej nosila ''Batavia'' na krovu. Od dvanajstih skrinj z zakladom, ki so bile prvotno na krovu, so jih deset našli in prenesli na krov ''Sardama''.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFLeavesley2003">Leavesley, James H. (2003). [https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf "The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''Vesalius''. '''IX''' (2): 22–24. Archived from [http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 13 July 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 April</span> 2020</span>.</cite></ref> == Razbitina == [[Slika:Shipwreck_Galleries,_Fremantle,_WA.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG/220px-Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG|sličica| Krmni del trupa ''Batavie'' in replika prehoda, oba v Galeriji brodolomcev v Fremantleu v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] .]] Kapitan John Lort Stokes je aprila 1840 med raziskovanjem severozahodne obale otočja Abrolhos za britansko admiraliteto poročal, da so "odkrili tramove velike ladje", domnevno {{Ladja||Zeewijk|1725|6}}, "na jugozahodni točki otoka", ki jih je spomnil, da ker je ''Zeewijkova'' posadka {{'}} poročala, da je na tem delu videla razbitino ladje, ni dvoma, da so ostanki ostanki ''Batavie'' ". V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zgodovinarka Henrietta Drake-Brockman na podlagi obsežnih arhivskih raziskav trdila, da mora biti razbitina ''Batavie'' v skupini otokov Wallabi. Razbitino je leta 1963 prvič opazil lovec na jastoge David Johnson. Številni artefakti so bili rešeni v sedemdesetih letih 20. stoletja, vključno s krmnim lesom na levi strani, topovi in sidrom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Green|first=J.|date=1989|title=The loss of the Verenigde Oostindische Compagnie retourschip Batavia|series=[[British Archaeological Reports]]|volume=489|location=Oxford|publisher=BAR Publishing}}</ref> Da bi olajšali spremljanje in kakršno koli prihodnjo obdelavo, so les trupa postavili na jekleni okvir. Leta 1972 je nizozemska vlada prenesla pravice do nizozemskih ladijskih razbitin v avstralskih vodah na avstralsko vlado. Izkopani predmeti so na ogled na različnih lokacijah Zahodnoavstralskega muzeja, čeprav je večina topov in sider ostala ''na kraju samem'' . Razbitina je še vedno eno najboljših potapljaških mest na zahodni avstralski obali. <ref>{{Navedi časopis|last=Souter|first=C.|date=2006|title=Cultural Tourism and Diver Education|journal=Maritime Archaeology|series=The Springer Series in Underwater Archaeology|location=Boston|publisher=Springer|pages=163–176|doi=10.1007/0-387-26108-7_13|isbn=978-0-387-25882-9}}</ref> === Zaklad === [[Slika:Batavia_treasure.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Batavia_treasure.jpg/220px-Batavia_treasure.jpg|sličica| Srebrniki Rijksdaalder, najdeni na mestu razbitine]] ''Batavia'' je nosila veliko količino zaklada. Vsaka ladja v razredu ''Batavia'' je po ocenah nosila 250.000 guldnov v dvanajstih lesenih skrinjah, od katerih vsaka vsebuje približno 8.000 srebrnikov.{{Sfn|Dash|2002|p=55}} Ta denar je bil namenjen za nakup začimb in drugega blaga na [[Java|Javi]]. Večji del teh kovancev so bili srebrni rijksdaalderji, ki so jih izdelale posamezne nizozemske države, preostanek pa so večinoma sestavljali podobni kovanci, ki so jih izdelala nemška mesta, kot je [[Hamburg]].  Pelsaertu je bilo naročeno, naj po vrnitvi na otoke Abrolhos reši čim več denarja, s pomočjo potapljačev, »da bi poskusili rešiti ves denar [in] skrinjico z dragulji, ki je bila že pred vašim odhodom shranjena na majhen otok«.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=257–258}} Pobiranje in reševanje denarja še zdaleč ni bilo lahko. Pelsaert je poročal o težavah pri vlečenju težkih skrinj, npr. 27. oktobra 1629, ko je bilo treba skrinjo označiti z [[Boja (navtika)|bojo]] za kasnejši dvig. Dne 9. novembra je zabeležil pošiljanje štirih skrinj z ''denarjem Sardamu'' in treh naslednji dan, vendar je nato opustil nadaljnje iskanje. Do 13. novembra je Pelsaert zabeležil, da je bilo najdenih deset skrinjic z denarjem – približno 80.000 kovancev – pri čemer sta dva izgubljena, saj jih je bilo prvotno naloženih dvanajst. Enega so zagozdili pod topovi, drugega pa so razbili Corneliszovi možje.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=218–220}} ''Batavijin'' zaklad je vključeval tudi posebne predmete, ki jih je Pelsaert prevažal za prodajo na [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski dvor]] v Indiji, kamor je nameraval odpotovati. Bile so štiri torbe z dragulji, vredne okoli 60.000&nbsp;guldnov in [[Kameja|rimsko kamejo]] iz zgodnjega četrtega stoletja, pa tudi številne druge predmete, ki so zdaj razstavljeni v Fremantleu in Geraldtonu v Zahodni Avstraliji ali pa jih je našel Pelsaert.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nma.gov.au/defining-moments/resources/wreck-of-the-batavia|title=Defining Moments Wreck of the Batavia|last=<!--Not stated-->|date=15 June 2020|website=nma.gov.au|publisher=National Museum Australia|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg/220px-20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|sličica| Replika ''Batavie'']] Replika ladje Batavia je bila zgrajena od leta 1985 do 1995 z uporabo istih materialov in metod, uporabljenih v začetku 17. stoletja. Njena zasnova je temeljila na sodobnih poročilih, najdenih razbitinah in drugih sodobnih ladjah, kot je {{Ladja||Vasa|ship|2}}. Po številnih komemorativnih plovbah je ladja zdaj privezana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Mediji == Verjetno najbolj znana ponovna pripoved zgodbe je bila v knjigi ''Otoki jeznih duhov'' Hugha Edwardsa <ref>Islands of angry ghosts, by Hugh Edwards. First Publ. 1966, 207 p. Publisher, Angus & Robertson. {{ISBN|0207126690}}</ref> (ponatis leta 2000). Ta nagrajena knjiga je opisala razbitino in posledice, nato pa je sledila zgodba o odkritju in obnovitvi. Leta 1973 je Bruce Beresford produciral film o ladji z naslovom ''The Wreck of the Batavia''.<ref>{{Citat|title=The Wreck of the Batavia (TV Movie 1973) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt1791649/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> <ref>{{Citat|title=The Wreck Of The Batavia (1973)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-HHfn3eg4_E|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/-HHfn3eg4_E|archivedate=2021-12-11|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Drug dokumentarni film, ''The Batavia – Wreck, Mutiny and Murder'', je bil predvajan na Nine Network leta 1995. <ref>{{Citat|title=The Batavia: Wreck, Mutiny and Murder (1995) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt0765525/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Leta 2001 je valižanski avtor Mike Dash izdal svojo knjigo ''Batavia's Graveyard: The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny'', zgodovinopisno poročilo o dogodkih in ljudeh na krovu ''Batavie''. Leta 2012 je Peter Fitzsimons izdal knjigo z naslovom ''Batavia'', v kateri je podrobno razpravljal o dogodkih, leta 2017 pa je poročilo v ''60 minutah'' podrobno opisalo arheološko odkritje skeletnih ostankov nekaterih žrtev.<ref>{{Citat|title=A mutiny, psychopath and mass murder – investigating 388-year-old cold case {{!}} 60 Minutes Australia|url=https://www.youtube.com/watch?v=nG2MYRX2PHI|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> ''Casefile True Crime Podcast'' je prav tako podrobno pokrival incident februarja 2020. Potovanje, brodolom in kasnejši dogodki so tema ''Anatomije heretika'' Davida Marka iz leta 2022.<ref>David Mark, Anatomy of a Heretic, 2022, Head of Zeus.</ref> == Poglej tudi == * Seznam pobojev v Avstraliji * Brodolomci zahodne Avstralije == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija == *{{cite book |last=Dash |first=Mike |author-link=Mike Dash |year=2002 |title=Batavia's Graveyard – The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny |title-link=Batavia's Graveyard |location=London |publisher=[[Weidenfeld & Nicolson]] |isbn=9780575070240 |oclc=49757935 }} * {{cite book |last=Drake-Brockman |first=Henrietta |date=2006 |title=Voyage to Disaster |location=Nedlands |publisher=University of Western Australia Press |isbn=9781920694722 |oclc=877705498 }} *{{cite book |last = Edwards |first = H. |date = 2000 |title = Island of Angry Ghosts: The Story of the Batavia |location = New York |publisher = [[HarperCollins]] |isbn = 9780732266066 }} * {{cite book |last1 = Godard |first1 = Philippe |date = 1993 |title = The First and Last Voyage of the Batavia |location = Perth |publisher = Abrolhos Publishing |isbn = 9780646105192 |oclc = 221163302 }}   == Zunanje povezave == * Works about the Batavia at Open Library * Works about the Batavia at WorldCat Identities [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 3vjfc0jevk6vchgm3ok0mvrkmffphul 5727340 5727332 2022-08-04T11:11:30Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | Infobox caption = ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:De BATAVIA voor de film onderweg als de NIEUW HOORN (02).jpg | image alt = Pogled na desno stran trijamborne jadrnice na morju z dvignjenimi spodnjimi jadri | caption = Replika v polnem obsegu jadrnice ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = [[Nizozemska republika]] | Ship flag = [[Statenvlag.svg]] | Ship namesake = [[Batavia, Dutch East Indies|Batavia]], [[Dutch East Indies]] | Ship owner = [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC) | Ship completed = 1628 | Ship maiden voyage = 29. oktober 1628 }} |On board: || 341 |- |Wrecked: || 4. junij 1629 |- |Location: || [[Wallabi skupina]], [[Houtman Abrolhos]] {{Infopolje Ladja Značilnosti | Ship class = [[Vzhodni Indijec]] | Ship tonnage = 650 ton | Ship displacement = 1,200 ton | Ship length = 56.6 m | Ship beam = 10.5 m | Ship height = 55 m | Ship draught = 5.1 m | Ship sail plan = [[Popolnoma opremljena ladja|Popolnoma opremljena]] }} {{!}}Sail area:{{!!}} {{Convert|3100|m2|sp=us|abbr=on}} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = da | Ship speed = {{convert|5|kn}} | Ship armament = 24 × litoželeznih topov }} |}'''''Batavia''''' ({{IPA-nl|baˈtaːvia||Nl-Batavia.ogg}}) je bila ladja [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC). Zgrajena v [[Amsterdam|Amsterdamu]] leta 1628 kot nova vodilna ladja podjetja, je tisto leto odplula na svojo prvo plovbo proti Batavii, glavnemu mestu [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. 4. junija 1629 je ''Batavia doživela'' brodolom na Houtman Abrolhos, verigi majhnih otokov ob [[Zahodna Avstralija|zahodni obali Avstralije]]. Ko je ladja razpadla, se je približno 300 potnikov prebilo na obalo, 40 drugih pa se je pri svojih poskusih utopilo. Poveljnik ladje, Francisco Pelsaert, je odplul v Batavijo po pomoč, tako da je poveljevanje prepustil trgovcu Jeronimusu Corneliszu najvišjega uradnika Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Cornelisz je poslal približno 20 mož pod vojakom Wiebbejem Hayesom na bližnje otoke pod pretvezo, da naj iščejo svežo vodo, in jih tam pustil umreti. Nato je orkestriral pokol, ki je v nekaj tednih povzročil umor približno 125 preostalih preživelih, vključno z ženskami, otroki in dojenčki; majhno število žensk je bilo obdržanih kot spolne sužnje, med njimi Lucretia Jans, ki jo je Cornelisz rezerviral zase.<ref>{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}</ref> Medtem je Hayesova skupina nepričakovano našla svežo vodo in se, potem ko je izvedela za grozodejstva, bojevala s Corneliszovo skupino. Oktobra 1629, na vrhuncu njihove zadnje in najsmrtonosnejše bitke, jih je prekinila vrnitev Pelsaerta z reševalno ladjo ''Sardam''. Pelsaert je kasneje sodil in obsodil Cornelisza in šest njegovih mož, ki so postali prvi Evropejci, ki so bili zakonito usmrčeni v Avstraliji. Dva druga privrženca, obsojena za sorazmerno manjša kazniva dejanja, sta bila izgnana na celinsko Avstralijo in tako postala prva Evropejca, ki sta stalno naselila avstralsko celino. Od prvotnih 341 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 uspelo priti do pristanišča Batavia. ''Batavia'', ki jo danes povezujejo z "eno najhujših grozljivih zgodb v pomorski zgodovini", je bila predmet številnih objavljenih zgodovin, prva iz leta 1647. Zaradi njenega edinstvenega mesta v zgodovini evropskih stikov z Avstralijo se zgodba o ''Bataviji'' včasih ponudi kot alternativna temeljna pripoved izkrcanju britanskih kaznjencev v [[Sydney|Sydneyju]]. Številni artefakti iz ''Batavie'', vključno s krmo ladje in ostanki okostja iz pokola, so shranjeni v galerijah brodolomcev v Fremantleu v Zahodni Avstraliji, medtem ko je replika ladje zasidrana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Prvo potovanje == 27. oktobra 1628 je novozgrajena ''ladja Batavia'', ki jo je naročila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC), odplula iz [[Texel|Texela]] na Nizozemskem <ref>{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}</ref> v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemsko Vzhodno Indijo]], da bi dobila začimbe. Uporabili naj bi [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevo pomorsko pot]], kot vse ladje nizozemske vzhodnoindijske družbe. Plula je pod poveljnikom in višjim trgovcem Franciscom Pelsaertom, Ariaen Jacobsz pa je služil kot kapitan. Pelsaert in Jacobsz sta se prej srečala v nizozemskem Suratteju, ko je Pelsaert javno slekel Jacobsza, potem ko je postal pijan in žalil Pelsaerta pred drugimi trgovci. Po tem incidentu je med moškima obstajalo sovraštvo.{{Sfn|Dash|2002|p=57}} Na krovu je bil tudi mlajši trgovec Jeronimus Cornelisz (30), propadli lekarnar iz [[Haarlem|Haarlema]], ki je bežal iz Nizozemske v strahu pred aretacijo zaradi svojih [[Herezija|heretičnih]] prepričanj, povezanih s slikarjem [[Johannes van der Beeck|Johannesom van der Beeckom]] . === Uporniški načrt === Po Pelsaertovem pripovedovanju sta Jacobsz in Cornelisz zasnovala načrt, da bi med potovanjem zavzela ladjo, kar bi jima omogočilo, da začneta novo življenje drugje, z uporabo ogromne zaloge trgovskega zlata in srebra na krovu.{{Sfn|Dash|2002|p=87}} Po odhodu z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so se ustavili zaradi oskrbe, je Pelsaert domneval, da je Jacobsz ladjo namerno zapeljal s smeri in stran od ostale flote. Jacobsz in Cornelisz sta okoli sebe že zbrala manjšo skupino mož in poskrbela za incident, iz katerega naj bi sledil upor. To je vključevalo spolno zlorabo ugledne mlade sopotnice Lucretie Jans, da bi Pelsaerta izzvali k discipliniranju posadke. Upali so, da bodo njegovo disciplino prikazali kot nepravično in zaradi naklonjenosti pridobili več članov. Vendar je ženska uspela identificirati svoje napadalce.{{Sfn|Dash|2002|p=99}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=VOC ship Batavia|publisher=Voc.iinet.net.au|accessdate=2011-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> === Brodolom === [[Slika:Houtman_Abrolhos_location.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Houtman_Abrolhos_location.svg/220px-Houtman_Abrolhos_location.svg.png|sličica| Lokacija brodoloma blizu zahodne avstralske obale]] [[Slika:Beacon_Island_Abrolhos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Beacon_Island_Abrolhos.jpg/220px-Beacon_Island_Abrolhos.jpg|sličica| Batavijsko pokopališče, zdaj znano kot otok Beacon, v skupini Wallabi, otoki Abrolhos]] 4. junija 1629 je ''Batavia'' udarila v Morning Reef blizu otoka Beacon, ki je del Houtman Abrolhosa ob zahodni obali Avstralije.<ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0 "Batavia"]. ''Department of Maritime Archaeology Online Databases''. Western Australian Museum<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 November</span> 2007</span>.</cite></ref> Od 322 ljudi na krovu je večini potnikov in posadke uspelo priti na obalo, čeprav se je 40 ljudi utopilo. Preživele, vključno z vsemi ženskami in otroki, so nato z ladijskim čolnom in jawlom prepeljali na bližnje otoke. Z začetnim pregledom otokov niso našli sladke vode in le malo hrane ([[morski levi]] in ptice). Pelsaert je spoznal grozljivo situacijo in se odločil poiskati vodo na celini. Skupina, ki so jo sestavljali Jacobsz, Pelsaert, višji častniki, nekaj članov posadke in nekaj potnikov, je kraj razbitine zapustila v devet metrov dolgem čolnu v iskanju pitne vode. Po neuspešnem iskanju vode na celini so zapustili druge preživele in se odpravili proti severu na nevarno potovanje v mesto Batavia v nizozemski Vzhodni Indiji, enakega imena kot ladja, da bi poiskali rešitev. Med potjo je posadka nadaljevala pohode na celino v iskanju sladke vode. V svojem dnevniku je Pelsaert navedel, da so 15. junija 1629 pluli skozi kanal med grebenom in obalo ter okoli poldneva našli odprtino na zemljepisni širini, za katero se domneva, da je okoli 23 stopinj južne, kjer so lahko pristali, in našli so vodo. Skupina je prenočila na kopnem. [[Termiti|Pelsaert]] je komentiral ogromno število termitnjakov v bližini in kugo muh, ki jih je prizadela. Pelsaert je izjavil, da so nadaljevali proti severu z namenom, da bi našli "reko Jacoba Remmessensa", ki so jo prvič identificirali leta 1622, vendar zaradi vetra niso mogli pristati. Drake-Brockman je predlagal, da se ta lokacija identificira z Yardie Creekom.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=300–304}} {{Sfn|Godard|1993|p=156}} {{Sfn|Dash|2002|p=150}} Šele ko je dolgi čoln dosegel otok Nusa Kambangan v nizozemski Vzhodni Indiji, so Pelsaert in drugi našli več vode.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} Potovanje je trajalo 33 dni in vsi so preživeli. Po njihovem prihodu v Batavijo je bil čolnar Jan Evertsz aretiran in usmrčen zaradi malomarnosti in "nezaslišanega vedenja" pred izgubo ladje (sumili so ga, da je bil vpleten). Tudi Jacobsz je bil aretiran zaradi malomarnosti, čeprav Pelsaert ni uganil njegove krivde za morebitni upor.{{Sfn|Dash|2002|pp=161–162}} Generalni guverner Jan Pieterszoon Coen je nemudoma dal Pelsaertu poveljstvo nad {{Ladja||Sardam|1628|6}}, da reši druge preživele, pa tudi da poskuša rešiti bogastvo iz razbitin ''Batavie''. Pelsaert se je v bližino oceana, kjer se je zgodila nesreča, vrnil v enem mesecu, vendar je trajalo še en mesec iskanja, da so ponovno našli otoke. Končno je prispel na kraj in ugotovil, da se je med preživelimi zgodil krvavi pokol, zaradi česar se je njihovo število zmanjšalo za vsaj sto.{{Sfn|Dash|2002|p=162}} === Umori === [[Slika:The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG/220px-The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|sličica| Kamnita utrdba Wiebbe Hayes na otoku West Wallabi]] Cornelisz je bil eden redkih mož, ki so ostali na ''Bataviji'', da bi ropali in kradli. Bil je eden redkih, ki je preživel dokončni razpad ladje in po dveh dneh lebdenja prišel do otoka Beacon. Čeprav ni bil ne mornar ne vojak, je bil Cornelisz zaradi visokega položaja v nizozemski vzhodnoindijski družbi izvoljen za odgovornega za preživele. Načrtoval je, da bo [[Piratstvo|ugrabil]] vsako reševalno ladjo, ki bi se lahko vrnila, in jo uporabil za iskanje drugega varnega zavetja. Cornelisz je skoval premišljene načrte za ustanovitev novega kraljestva z uporabo zlata in srebra iz razbitine. Vendar pa je moral za izvedbo tega načrta najprej odpraviti morebitne nasprotnike. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> Corneliszevo prvo premišljeno dejanje je bilo, da je vse orožje in zaloge hrane zasegel in postavil pod svoj nadzor. Nato je skupino vojakov, ki jih je vodil Wiebbe Hayes, premaknil na bližnji otok West Wallabi (ki se nahaja približno 8,7 km severozahodno), pod pretvezo, da naj iščejo vodo. Rekli so jim, naj pošljejo dimne signale, ko najdejo vodo, in jih bodo takrat rešili.<ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html "Batavia's Graveyard"]. ''Houtman Albrolhos''. Perth: VOC Historical Society. 2008. Archived from [http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html the original] on 10 April 2011<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">31 December</span> 2009</span>.</cite></ref> Prepričan, da ne bodo uspešni, jih je nato tam pustil umreti in prevzel popoln nadzor nad preostalimi preživelimi. Cornelisz nikoli sam ni zagrešil nobenega od umorov, čeprav je poskušal in ni uspel zastrupiti otroka (ki je bil na koncu zadavljen).{{Sfn|Dash|2002|p=140}} Namesto tega je prisilil druge, da so to storili namesto njega, običajno pod pretvezo, da je žrtev storila kaznivo dejanje, kot je kraja. Cornelisz in njegovi privrženci so prvotno ubijali, da bi se rešili, vendar so sčasoma začeli ubijati iz užitka ali iz navade.{{Sfn|Dash|2002|p=138}} Cornelisz je načrtoval zmanjšanje prebivalstva otoka na okoli 45, da bi njihove zaloge trajale čim dlje. Bal se je tudi, da je veliko preživelih ostalo zvestih podjetju.{{Sfn|Dash|2002|p=122}} Skupno so Corneliszovi privrženci umorili najmanj 110 moških, žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|date=2009-01-01|title=The Batavia Mutiny|url=https://leben.us/the-batavia-mutiny/|accessdate=2021-04-22|website=Leben|language=en-US}}</ref> Majhno število žensk so obdržali kot spolne sužnje ; med njimi je bila tudi Jans, ki jo je Cornelisz pridržal zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf ''Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium''] <span class="cs1-format">(PDF)</span> (booklet). Nedlands: [[Univerza Zahodne Avstralije|University of Western Australia]]. 7 October 2017. [https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf Archived] <span class="cs1-format">(PDF)</span> from the original on 20 March 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 March</span> 2020</span>.</cite></ref> === Reševanje === [[Slika:Ongeluckige_voyagie_01.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Ongeluckige_voyagie_01.jpg/220px-Ongeluckige_voyagie_01.jpg|sličica| Hayesovi vojaki in Corneliszovi možje hitijo proti reševalni ladji v ločenih čolnih]] Čeprav je Cornelisz pustil vojake, ki jih je vodil Hayes, umreti, so dejansko našli dobre vire vode in hrane na otoku West Wallabi. Sprva niso vedeli za pokole in so pošiljali vnaprej dogovorjene dimne signale, ki so oznanjali najdbe. Vendar so kmalu izvedeli za poboje preživelih, ki so bežali z otoka Beacon. V odgovor so vojaki izdelali začasno orožje iz materialov, ki jih je naplavilo razbitino. Nastavili so tudi stražo, da so bili pripravljeni na Corneliszove može, in zgradili majhno utrdbo iz apnenčastih in koralnih blokov. {{Sfn|Dash|2002|pp=176–179}} Cornelisz je izkoristil novico o vodi na drugem otoku, saj je njegova lastna zaloga usihala in nadaljnje preživetje vojakov je ogrožalo njegov uspeh. S svojimi možmi je šel, da bi poskušal premagati vojake, obsedene na otoku West Wallabi. Vendar so bili izurjeni vojaki do zdaj veliko bolje prehranjeni kot Corneliszova skupina in so jih zlahka premagali v več bitkah, na koncu pa so Cornelisza vzeli za talca. Njegovi možje, ki so pobegnili, so se ponovno zbrali pod vojakom Wouterjem Loosom in poskusili znova, tokrat z [[Mušketa|mušketami]], da bi oblegali Hayesovo utrdbo in skoraj premagali vojake.{{Sfn|Dash|2002|pp=182–183}} Vendar pa so Hayesovi možje spet prevladali, ravno ko je prišel ''Sardam''. Med Corneliszovimi možmi in vojaki se je začela tekma proti reševalni ladji. Hayes je prvi dosegel ladjo in Pelsaertu lahko predstavil svojo plat zgodbe. Po kratki bitki so združene sile zajele vso Corneliszovo skupino.{{Sfn|Dash|2002|pp=188–190}} === Posledice === [[Slika:Batavia_victim.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Batavia_victim.jpg/220px-Batavia_victim.jpg|sličica| Ena od žrtev pokola preživelih na Batavii, izkopana na otoku Beacon in zdaj razstavljena v muzeju brodolomcev Fremantle. Moški, star okoli 35–39 let, z razrezano lobanjo, zlomljeno lopatico in brez desnega stopala.]] Pelsaert se je odločil izvesti sojenje na otokih, ker bi bil ''Sardam'' na povratnem potovanju v Batavijo prenatrpan tako s preživelimi kot z ujetniki. Po kratkem sojenju so najhujše prestopnike odpeljali na otok Seal in jih usmrtili. Corneliszu in nekaterim njegovim privržencem so odsekali obe roki, preden so jih obesili. Loos in kabinski sluga Jan Pelgrom de Bye, ki sta veljala le za manjša prestopnika, sta bila izgnana in izkrcana na celinski Avstraliji in nikoli več ni bilo slišati o njih. S tem so postali prvi Evropejci, ki so stalno živeli na avstralski celini. <ref>{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}</ref> Zdaj se domneva, da je ta lokacija Wittecarra Creek blizu Kalbarrija v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], čeprav je drug predlog v bližini Port Gregoryja.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} [[Slika:Image-bat-hist-04b.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Image-bat-hist-04b.jpg/220px-Image-bat-hist-04b.jpg|levo|sličica| Obešanje morilcev iz ''Batavie'']] Preostale Corneliszove privržence so odpeljali v Batavijo na sojenje. Pet jih je bilo obešenih, več drugih pa je bilo na poznejšem potovanju domov bičanih, vlečenih s kobilico ali vrženih z ladje.<ref>{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}</ref> Corneliszev drugi poveljnik, Jacop Pietersz, je bil zlomljen na kolesu, kar je bila takrat najstrožja možna kazen. Jacobsz kljub mučenju ni priznal svojega sodelovanja pri načrtovanju upora in se je zaradi pomanjkanja dokazov izognil usmrtitvi. Kaj se je končno zgodilo z njim, ni znano; morda bi umrl v zaporu v Batavii. Preiskovalna komisija je odločila, da je Pelsaert izvajal pomanjkanje pooblastil in je zato delno odgovoren za to, kar se je zgodilo. Njegovo finančno premoženje so zasegli in v enem letu je umrl. Hayesa so pozdravili kot heroja in ga povišali v narednika, kar mu je povečalo plačo, tisti, ki so bili pod njegovim poveljstvom, pa so napredovali v čin desetnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia "Batavia's History"]. ''Western Australian Museum''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">22 January</span> 2019</span>.</cite></ref> Od začetnih 332 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 prispelo do pristanišča Batavia.<ref>{{Navedi knjigo|title=Databases of the people aboard the VOC ships Batavia (1629) & Zeewijk (1725) : an analysis of the potential for finding the Dutch castaways' human remains in Australia|last=Ariese, Csilla.|date=2012|publisher=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology|others=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology.|isbn=9781876465070|location=Fremantle, W.A.|pages=5|oclc=811789103}}</ref> ''Sardam'' je končno odplul domov z večino zaklada, ki ga je prej nosila ''Batavia'' na krovu. Od dvanajstih skrinj z zakladom, ki so bile prvotno na krovu, so jih deset našli in prenesli na krov ''Sardama''.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFLeavesley2003">Leavesley, James H. (2003). [https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf "The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''Vesalius''. '''IX''' (2): 22–24. Archived from [http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 13 July 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 April</span> 2020</span>.</cite></ref> == Razbitina == [[Slika:Shipwreck_Galleries,_Fremantle,_WA.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG/220px-Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG|sličica| Krmni del trupa ''Batavie'' in replika prehoda, oba v Galeriji brodolomcev v Fremantleu v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] .]] Kapitan John Lort Stokes je aprila 1840 med raziskovanjem severozahodne obale otočja Abrolhos za britansko admiraliteto poročal, da so "odkrili tramove velike ladje", domnevno {{Ladja||Zeewijk|1725|6}}, "na jugozahodni točki otoka", ki jih je spomnil, da ker je ''Zeewijkova'' posadka {{'}} poročala, da je na tem delu videla razbitino ladje, ni dvoma, da so ostanki ostanki ''Batavie'' ". V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zgodovinarka Henrietta Drake-Brockman na podlagi obsežnih arhivskih raziskav trdila, da mora biti razbitina ''Batavie'' v skupini otokov Wallabi. Razbitino je leta 1963 prvič opazil lovec na jastoge David Johnson. Številni artefakti so bili rešeni v sedemdesetih letih 20. stoletja, vključno s krmnim lesom na levi strani, topovi in sidrom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Green|first=J.|date=1989|title=The loss of the Verenigde Oostindische Compagnie retourschip Batavia|series=[[British Archaeological Reports]]|volume=489|location=Oxford|publisher=BAR Publishing}}</ref> Da bi olajšali spremljanje in kakršno koli prihodnjo obdelavo, so les trupa postavili na jekleni okvir. Leta 1972 je nizozemska vlada prenesla pravice do nizozemskih ladijskih razbitin v avstralskih vodah na avstralsko vlado. Izkopani predmeti so na ogled na različnih lokacijah Zahodnoavstralskega muzeja, čeprav je večina topov in sider ostala ''na kraju samem'' . Razbitina je še vedno eno najboljših potapljaških mest na zahodni avstralski obali. <ref>{{Navedi časopis|last=Souter|first=C.|date=2006|title=Cultural Tourism and Diver Education|journal=Maritime Archaeology|series=The Springer Series in Underwater Archaeology|location=Boston|publisher=Springer|pages=163–176|doi=10.1007/0-387-26108-7_13|isbn=978-0-387-25882-9}}</ref> === Zaklad === [[Slika:Batavia_treasure.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Batavia_treasure.jpg/220px-Batavia_treasure.jpg|sličica| Srebrniki Rijksdaalder, najdeni na mestu razbitine]] ''Batavia'' je nosila veliko količino zaklada. Vsaka ladja v razredu ''Batavia'' je po ocenah nosila 250.000 guldnov v dvanajstih lesenih skrinjah, od katerih vsaka vsebuje približno 8.000 srebrnikov.{{Sfn|Dash|2002|p=55}} Ta denar je bil namenjen za nakup začimb in drugega blaga na [[Java|Javi]]. Večji del teh kovancev so bili srebrni rijksdaalderji, ki so jih izdelale posamezne nizozemske države, preostanek pa so večinoma sestavljali podobni kovanci, ki so jih izdelala nemška mesta, kot je [[Hamburg]].  Pelsaertu je bilo naročeno, naj po vrnitvi na otoke Abrolhos reši čim več denarja, s pomočjo potapljačev, »da bi poskusili rešiti ves denar [in] skrinjico z dragulji, ki je bila že pred vašim odhodom shranjena na majhen otok«.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=257–258}} Pobiranje in reševanje denarja še zdaleč ni bilo lahko. Pelsaert je poročal o težavah pri vlečenju težkih skrinj, npr. 27. oktobra 1629, ko je bilo treba skrinjo označiti z [[Boja (navtika)|bojo]] za kasnejši dvig. Dne 9. novembra je zabeležil pošiljanje štirih skrinj z ''denarjem Sardamu'' in treh naslednji dan, vendar je nato opustil nadaljnje iskanje. Do 13. novembra je Pelsaert zabeležil, da je bilo najdenih deset skrinjic z denarjem – približno 80.000 kovancev – pri čemer sta dva izgubljena, saj jih je bilo prvotno naloženih dvanajst. Enega so zagozdili pod topovi, drugega pa so razbili Corneliszovi možje.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=218–220}} ''Batavijin'' zaklad je vključeval tudi posebne predmete, ki jih je Pelsaert prevažal za prodajo na [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski dvor]] v Indiji, kamor je nameraval odpotovati. Bile so štiri torbe z dragulji, vredne okoli 60.000&nbsp;guldnov in [[Kameja|rimsko kamejo]] iz zgodnjega četrtega stoletja, pa tudi številne druge predmete, ki so zdaj razstavljeni v Fremantleu in Geraldtonu v Zahodni Avstraliji ali pa jih je našel Pelsaert.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nma.gov.au/defining-moments/resources/wreck-of-the-batavia|title=Defining Moments Wreck of the Batavia|last=<!--Not stated-->|date=15 June 2020|website=nma.gov.au|publisher=National Museum Australia|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg/220px-20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|sličica| Replika ''Batavie'']] Replika ladje Batavia je bila zgrajena od leta 1985 do 1995 z uporabo istih materialov in metod, uporabljenih v začetku 17. stoletja. Njena zasnova je temeljila na sodobnih poročilih, najdenih razbitinah in drugih sodobnih ladjah, kot je {{Ladja||Vasa|ship|2}}. Po številnih komemorativnih plovbah je ladja zdaj privezana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Mediji == Verjetno najbolj znana ponovna pripoved zgodbe je bila v knjigi ''Otoki jeznih duhov'' Hugha Edwardsa <ref>Islands of angry ghosts, by Hugh Edwards. First Publ. 1966, 207 p. Publisher, Angus & Robertson. {{ISBN|0207126690}}</ref> (ponatis leta 2000). Ta nagrajena knjiga je opisala razbitino in posledice, nato pa je sledila zgodba o odkritju in obnovitvi. Leta 1973 je Bruce Beresford produciral film o ladji z naslovom ''The Wreck of the Batavia''.<ref>{{Citat|title=The Wreck of the Batavia (TV Movie 1973) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt1791649/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> <ref>{{Citat|title=The Wreck Of The Batavia (1973)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-HHfn3eg4_E|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/-HHfn3eg4_E|archivedate=2021-12-11|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Drug dokumentarni film, ''The Batavia – Wreck, Mutiny and Murder'', je bil predvajan na Nine Network leta 1995. <ref>{{Citat|title=The Batavia: Wreck, Mutiny and Murder (1995) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt0765525/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Leta 2001 je valižanski avtor Mike Dash izdal svojo knjigo ''Batavia's Graveyard: The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny'', zgodovinopisno poročilo o dogodkih in ljudeh na krovu ''Batavie''. Leta 2012 je Peter Fitzsimons izdal knjigo z naslovom ''Batavia'', v kateri je podrobno razpravljal o dogodkih, leta 2017 pa je poročilo v ''60 minutah'' podrobno opisalo arheološko odkritje skeletnih ostankov nekaterih žrtev.<ref>{{Citat|title=A mutiny, psychopath and mass murder – investigating 388-year-old cold case {{!}} 60 Minutes Australia|url=https://www.youtube.com/watch?v=nG2MYRX2PHI|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> ''Casefile True Crime Podcast'' je prav tako podrobno pokrival incident februarja 2020. Potovanje, brodolom in kasnejši dogodki so tema ''Anatomije heretika'' Davida Marka iz leta 2022.<ref>David Mark, Anatomy of a Heretic, 2022, Head of Zeus.</ref> == Poglej tudi == * Seznam pobojev v Avstraliji * Brodolomci zahodne Avstralije == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija == *{{cite book |last=Dash |first=Mike |author-link=Mike Dash |year=2002 |title=Batavia's Graveyard – The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny |title-link=Batavia's Graveyard |location=London |publisher=[[Weidenfeld & Nicolson]] |isbn=9780575070240 |oclc=49757935 }} * {{cite book |last=Drake-Brockman |first=Henrietta |date=2006 |title=Voyage to Disaster |location=Nedlands |publisher=University of Western Australia Press |isbn=9781920694722 |oclc=877705498 }} *{{cite book |last = Edwards |first = H. |date = 2000 |title = Island of Angry Ghosts: The Story of the Batavia |location = New York |publisher = [[HarperCollins]] |isbn = 9780732266066 }} * {{cite book |last1 = Godard |first1 = Philippe |date = 1993 |title = The First and Last Voyage of the Batavia |location = Perth |publisher = Abrolhos Publishing |isbn = 9780646105192 |oclc = 221163302 }}   == Zunanje povezave == * Works about the Batavia at Open Library * Works about the Batavia at WorldCat Identities [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 17hj81dm2wrkbhmgsa1udg854dw8awa 5727359 5727340 2022-08-04T11:45:53Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Batavia (1628 ladja)]] na [[Batavia (ladja, 1628)]]: standardizacija wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek | Infobox caption = ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Slika | image = File:De BATAVIA voor de film onderweg als de NIEUW HOORN (02).jpg | image alt = Pogled na desno stran trijamborne jadrnice na morju z dvignjenimi spodnjimi jadri | caption = Replika v polnem obsegu jadrnice ''Batavia'' }} {{Infopolje Ladja Kariera | Ship country = [[Nizozemska republika]] | Ship flag = [[Statenvlag.svg]] | Ship namesake = [[Batavia, Dutch East Indies|Batavia]], [[Dutch East Indies]] | Ship owner = [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC) | Ship completed = 1628 | Ship maiden voyage = 29. oktober 1628 }} |On board: || 341 |- |Wrecked: || 4. junij 1629 |- |Location: || [[Wallabi skupina]], [[Houtman Abrolhos]] {{Infopolje Ladja Značilnosti | Ship class = [[Vzhodni Indijec]] | Ship tonnage = 650 ton | Ship displacement = 1,200 ton | Ship length = 56.6 m | Ship beam = 10.5 m | Ship height = 55 m | Ship draught = 5.1 m | Ship sail plan = [[Popolnoma opremljena ladja|Popolnoma opremljena]] }} {{!}}Sail area:{{!!}} {{Convert|3100|m2|sp=us|abbr=on}} {{Infopolje Ladja Značilnosti | Hide header = da | Ship speed = {{convert|5|kn}} | Ship armament = 24 × litoželeznih topov }} |}'''''Batavia''''' ({{IPA-nl|baˈtaːvia||Nl-Batavia.ogg}}) je bila ladja [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC). Zgrajena v [[Amsterdam|Amsterdamu]] leta 1628 kot nova vodilna ladja podjetja, je tisto leto odplula na svojo prvo plovbo proti Batavii, glavnemu mestu [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. 4. junija 1629 je ''Batavia doživela'' brodolom na Houtman Abrolhos, verigi majhnih otokov ob [[Zahodna Avstralija|zahodni obali Avstralije]]. Ko je ladja razpadla, se je približno 300 potnikov prebilo na obalo, 40 drugih pa se je pri svojih poskusih utopilo. Poveljnik ladje, Francisco Pelsaert, je odplul v Batavijo po pomoč, tako da je poveljevanje prepustil trgovcu Jeronimusu Corneliszu najvišjega uradnika Nizozemske vzhodnoindijske družbe. Cornelisz je poslal približno 20 mož pod vojakom Wiebbejem Hayesom na bližnje otoke pod pretvezo, da naj iščejo svežo vodo, in jih tam pustil umreti. Nato je orkestriral pokol, ki je v nekaj tednih povzročil umor približno 125 preostalih preživelih, vključno z ženskami, otroki in dojenčki; majhno število žensk je bilo obdržanih kot spolne sužnje, med njimi Lucretia Jans, ki jo je Cornelisz rezerviral zase.<ref>{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}</ref> Medtem je Hayesova skupina nepričakovano našla svežo vodo in se, potem ko je izvedela za grozodejstva, bojevala s Corneliszovo skupino. Oktobra 1629, na vrhuncu njihove zadnje in najsmrtonosnejše bitke, jih je prekinila vrnitev Pelsaerta z reševalno ladjo ''Sardam''. Pelsaert je kasneje sodil in obsodil Cornelisza in šest njegovih mož, ki so postali prvi Evropejci, ki so bili zakonito usmrčeni v Avstraliji. Dva druga privrženca, obsojena za sorazmerno manjša kazniva dejanja, sta bila izgnana na celinsko Avstralijo in tako postala prva Evropejca, ki sta stalno naselila avstralsko celino. Od prvotnih 341 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 uspelo priti do pristanišča Batavia. ''Batavia'', ki jo danes povezujejo z "eno najhujših grozljivih zgodb v pomorski zgodovini", je bila predmet številnih objavljenih zgodovin, prva iz leta 1647. Zaradi njenega edinstvenega mesta v zgodovini evropskih stikov z Avstralijo se zgodba o ''Bataviji'' včasih ponudi kot alternativna temeljna pripoved izkrcanju britanskih kaznjencev v [[Sydney|Sydneyju]]. Številni artefakti iz ''Batavie'', vključno s krmo ladje in ostanki okostja iz pokola, so shranjeni v galerijah brodolomcev v Fremantleu v Zahodni Avstraliji, medtem ko je replika ladje zasidrana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Prvo potovanje == 27. oktobra 1628 je novozgrajena ''ladja Batavia'', ki jo je naročila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] (VOC), odplula iz [[Texel|Texela]] na Nizozemskem <ref>{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}</ref> v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemsko Vzhodno Indijo]], da bi dobila začimbe. Uporabili naj bi [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevo pomorsko pot]], kot vse ladje nizozemske vzhodnoindijske družbe. Plula je pod poveljnikom in višjim trgovcem Franciscom Pelsaertom, Ariaen Jacobsz pa je služil kot kapitan. Pelsaert in Jacobsz sta se prej srečala v nizozemskem Suratteju, ko je Pelsaert javno slekel Jacobsza, potem ko je postal pijan in žalil Pelsaerta pred drugimi trgovci. Po tem incidentu je med moškima obstajalo sovraštvo.{{Sfn|Dash|2002|p=57}} Na krovu je bil tudi mlajši trgovec Jeronimus Cornelisz (30), propadli lekarnar iz [[Haarlem|Haarlema]], ki je bežal iz Nizozemske v strahu pred aretacijo zaradi svojih [[Herezija|heretičnih]] prepričanj, povezanih s slikarjem [[Johannes van der Beeck|Johannesom van der Beeckom]] . === Uporniški načrt === Po Pelsaertovem pripovedovanju sta Jacobsz in Cornelisz zasnovala načrt, da bi med potovanjem zavzela ladjo, kar bi jima omogočilo, da začneta novo življenje drugje, z uporabo ogromne zaloge trgovskega zlata in srebra na krovu.{{Sfn|Dash|2002|p=87}} Po odhodu z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so se ustavili zaradi oskrbe, je Pelsaert domneval, da je Jacobsz ladjo namerno zapeljal s smeri in stran od ostale flote. Jacobsz in Cornelisz sta okoli sebe že zbrala manjšo skupino mož in poskrbela za incident, iz katerega naj bi sledil upor. To je vključevalo spolno zlorabo ugledne mlade sopotnice Lucretie Jans, da bi Pelsaerta izzvali k discipliniranju posadke. Upali so, da bodo njegovo disciplino prikazali kot nepravično in zaradi naklonjenosti pridobili več članov. Vendar je ženska uspela identificirati svoje napadalce.{{Sfn|Dash|2002|p=99}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=VOC ship Batavia|publisher=Voc.iinet.net.au|accessdate=2011-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> === Brodolom === [[Slika:Houtman_Abrolhos_location.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Houtman_Abrolhos_location.svg/220px-Houtman_Abrolhos_location.svg.png|sličica| Lokacija brodoloma blizu zahodne avstralske obale]] [[Slika:Beacon_Island_Abrolhos.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Beacon_Island_Abrolhos.jpg/220px-Beacon_Island_Abrolhos.jpg|sličica| Batavijsko pokopališče, zdaj znano kot otok Beacon, v skupini Wallabi, otoki Abrolhos]] 4. junija 1629 je ''Batavia'' udarila v Morning Reef blizu otoka Beacon, ki je del Houtman Abrolhosa ob zahodni obali Avstralije.<ref name="museum-wa">{{Navedi splet|url=http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0|title=Batavia|website=Department of Maritime Archaeology Online Databases|publisher=Western Australian Museum|accessdate=2007-11-11}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.museum.wa.gov.au/collections/databases/maritime/shipwrecks/shipdetail.asp?ID=1316&Shipname=batavia&Shipdate=&Range1=&Range2=&Shiptype=&Discovered=%&Region=0 "Batavia"]. ''Department of Maritime Archaeology Online Databases''. Western Australian Museum<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">11 November</span> 2007</span>.</cite></ref> Od 322 ljudi na krovu je večini potnikov in posadke uspelo priti na obalo, čeprav se je 40 ljudi utopilo. Preživele, vključno z vsemi ženskami in otroki, so nato z ladijskim čolnom in jawlom prepeljali na bližnje otoke. Z začetnim pregledom otokov niso našli sladke vode in le malo hrane ([[morski levi]] in ptice). Pelsaert je spoznal grozljivo situacijo in se odločil poiskati vodo na celini. Skupina, ki so jo sestavljali Jacobsz, Pelsaert, višji častniki, nekaj članov posadke in nekaj potnikov, je kraj razbitine zapustila v devet metrov dolgem čolnu v iskanju pitne vode. Po neuspešnem iskanju vode na celini so zapustili druge preživele in se odpravili proti severu na nevarno potovanje v mesto Batavia v nizozemski Vzhodni Indiji, enakega imena kot ladja, da bi poiskali rešitev. Med potjo je posadka nadaljevala pohode na celino v iskanju sladke vode. V svojem dnevniku je Pelsaert navedel, da so 15. junija 1629 pluli skozi kanal med grebenom in obalo ter okoli poldneva našli odprtino na zemljepisni širini, za katero se domneva, da je okoli 23 stopinj južne, kjer so lahko pristali, in našli so vodo. Skupina je prenočila na kopnem. [[Termiti|Pelsaert]] je komentiral ogromno število termitnjakov v bližini in kugo muh, ki jih je prizadela. Pelsaert je izjavil, da so nadaljevali proti severu z namenom, da bi našli "reko Jacoba Remmessensa", ki so jo prvič identificirali leta 1622, vendar zaradi vetra niso mogli pristati. Drake-Brockman je predlagal, da se ta lokacija identificira z Yardie Creekom.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=300–304}} {{Sfn|Godard|1993|p=156}} {{Sfn|Dash|2002|p=150}} Šele ko je dolgi čoln dosegel otok Nusa Kambangan v nizozemski Vzhodni Indiji, so Pelsaert in drugi našli več vode.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} Potovanje je trajalo 33 dni in vsi so preživeli. Po njihovem prihodu v Batavijo je bil čolnar Jan Evertsz aretiran in usmrčen zaradi malomarnosti in "nezaslišanega vedenja" pred izgubo ladje (sumili so ga, da je bil vpleten). Tudi Jacobsz je bil aretiran zaradi malomarnosti, čeprav Pelsaert ni uganil njegove krivde za morebitni upor.{{Sfn|Dash|2002|pp=161–162}} Generalni guverner Jan Pieterszoon Coen je nemudoma dal Pelsaertu poveljstvo nad {{Ladja||Sardam|1628|6}}, da reši druge preživele, pa tudi da poskuša rešiti bogastvo iz razbitin ''Batavie''. Pelsaert se je v bližino oceana, kjer se je zgodila nesreča, vrnil v enem mesecu, vendar je trajalo še en mesec iskanja, da so ponovno našli otoke. Končno je prispel na kraj in ugotovil, da se je med preživelimi zgodil krvavi pokol, zaradi česar se je njihovo število zmanjšalo za vsaj sto.{{Sfn|Dash|2002|p=162}} === Umori === [[Slika:The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG/220px-The_Fort_-_West_Wallabi_Island_-_Colour.JPG|sličica| Kamnita utrdba Wiebbe Hayes na otoku West Wallabi]] Cornelisz je bil eden redkih mož, ki so ostali na ''Bataviji'', da bi ropali in kradli. Bil je eden redkih, ki je preživel dokončni razpad ladje in po dveh dneh lebdenja prišel do otoka Beacon. Čeprav ni bil ne mornar ne vojak, je bil Cornelisz zaradi visokega položaja v nizozemski vzhodnoindijski družbi izvoljen za odgovornega za preživele. Načrtoval je, da bo [[Piratstvo|ugrabil]] vsako reševalno ladjo, ki bi se lahko vrnila, in jo uporabil za iskanje drugega varnega zavetja. Cornelisz je skoval premišljene načrte za ustanovitev novega kraljestva z uporabo zlata in srebra iz razbitine. Vendar pa je moral za izvedbo tega načrta najprej odpraviti morebitne nasprotnike. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}</ref> Corneliszevo prvo premišljeno dejanje je bilo, da je vse orožje in zaloge hrane zasegel in postavil pod svoj nadzor. Nato je skupino vojakov, ki jih je vodil Wiebbe Hayes, premaknil na bližnji otok West Wallabi (ki se nahaja približno 8,7 km severozahodno), pod pretvezo, da naj iščejo vodo. Rekli so jim, naj pošljejo dimne signale, ko najdejo vodo, in jih bodo takrat rešili.<ref name="VOC">{{Navedi splet|url=http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|title=Batavia's Graveyard|year=2008|website=Houtman Albrolhos|publisher=VOC Historical Society|accessdate=31 December 2009|location=Perth|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html|archivedate=10 April 2011}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://web.archive.org/web/20110410180412/http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html "Batavia's Graveyard"]. ''Houtman Albrolhos''. Perth: VOC Historical Society. 2008. Archived from [http://www.voc.iinet.net.au/batavia.html the original] on 10 April 2011<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">31 December</span> 2009</span>.</cite></ref> Prepričan, da ne bodo uspešni, jih je nato tam pustil umreti in prevzel popoln nadzor nad preostalimi preživelimi. Cornelisz nikoli sam ni zagrešil nobenega od umorov, čeprav je poskušal in ni uspel zastrupiti otroka (ki je bil na koncu zadavljen).{{Sfn|Dash|2002|p=140}} Namesto tega je prisilil druge, da so to storili namesto njega, običajno pod pretvezo, da je žrtev storila kaznivo dejanje, kot je kraja. Cornelisz in njegovi privrženci so prvotno ubijali, da bi se rešili, vendar so sčasoma začeli ubijati iz užitka ali iz navade.{{Sfn|Dash|2002|p=138}} Cornelisz je načrtoval zmanjšanje prebivalstva otoka na okoli 45, da bi njihove zaloge trajale čim dlje. Bal se je tudi, da je veliko preživelih ostalo zvestih podjetju.{{Sfn|Dash|2002|p=122}} Skupno so Corneliszovi privrženci umorili najmanj 110 moških, žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|date=2009-01-01|title=The Batavia Mutiny|url=https://leben.us/the-batavia-mutiny/|accessdate=2021-04-22|website=Leben|language=en-US}}</ref> Majhno število žensk so obdržali kot spolne sužnje ; med njimi je bila tudi Jans, ki jo je Cornelisz pridržal zase.<ref name="uwa17">{{Navedi knjigo|type=booklet|title=Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium|date=2017-10-07|location=Nedlands|publisher=[[University of Western Australia]]|url=http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|accessdate=2020-03-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf|archivedate=2018-03-20}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true">[http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf ''Batavia (1629): giving voice to the voiceless – Symposium''] <span class="cs1-format">(PDF)</span> (booklet). Nedlands: [[Univerza Zahodne Avstralije|University of Western Australia]]. 7 October 2017. [https://web.archive.org/web/20180320024741/http://www.lwgallery.uwa.edu.au/__data/assets/pdf_file/0007/3052375/Batavia-Symposium-Program.pdf Archived] <span class="cs1-format">(PDF)</span> from the original on 20 March 2018<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">14 March</span> 2020</span>.</cite></ref> === Reševanje === [[Slika:Ongeluckige_voyagie_01.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Ongeluckige_voyagie_01.jpg/220px-Ongeluckige_voyagie_01.jpg|sličica| Hayesovi vojaki in Corneliszovi možje hitijo proti reševalni ladji v ločenih čolnih]] Čeprav je Cornelisz pustil vojake, ki jih je vodil Hayes, umreti, so dejansko našli dobre vire vode in hrane na otoku West Wallabi. Sprva niso vedeli za pokole in so pošiljali vnaprej dogovorjene dimne signale, ki so oznanjali najdbe. Vendar so kmalu izvedeli za poboje preživelih, ki so bežali z otoka Beacon. V odgovor so vojaki izdelali začasno orožje iz materialov, ki jih je naplavilo razbitino. Nastavili so tudi stražo, da so bili pripravljeni na Corneliszove može, in zgradili majhno utrdbo iz apnenčastih in koralnih blokov. {{Sfn|Dash|2002|pp=176–179}} Cornelisz je izkoristil novico o vodi na drugem otoku, saj je njegova lastna zaloga usihala in nadaljnje preživetje vojakov je ogrožalo njegov uspeh. S svojimi možmi je šel, da bi poskušal premagati vojake, obsedene na otoku West Wallabi. Vendar so bili izurjeni vojaki do zdaj veliko bolje prehranjeni kot Corneliszova skupina in so jih zlahka premagali v več bitkah, na koncu pa so Cornelisza vzeli za talca. Njegovi možje, ki so pobegnili, so se ponovno zbrali pod vojakom Wouterjem Loosom in poskusili znova, tokrat z [[Mušketa|mušketami]], da bi oblegali Hayesovo utrdbo in skoraj premagali vojake.{{Sfn|Dash|2002|pp=182–183}} Vendar pa so Hayesovi možje spet prevladali, ravno ko je prišel ''Sardam''. Med Corneliszovimi možmi in vojaki se je začela tekma proti reševalni ladji. Hayes je prvi dosegel ladjo in Pelsaertu lahko predstavil svojo plat zgodbe. Po kratki bitki so združene sile zajele vso Corneliszovo skupino.{{Sfn|Dash|2002|pp=188–190}} === Posledice === [[Slika:Batavia_victim.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Batavia_victim.jpg/220px-Batavia_victim.jpg|sličica| Ena od žrtev pokola preživelih na Batavii, izkopana na otoku Beacon in zdaj razstavljena v muzeju brodolomcev Fremantle. Moški, star okoli 35–39 let, z razrezano lobanjo, zlomljeno lopatico in brez desnega stopala.]] Pelsaert se je odločil izvesti sojenje na otokih, ker bi bil ''Sardam'' na povratnem potovanju v Batavijo prenatrpan tako s preživelimi kot z ujetniki. Po kratkem sojenju so najhujše prestopnike odpeljali na otok Seal in jih usmrtili. Corneliszu in nekaterim njegovim privržencem so odsekali obe roki, preden so jih obesili. Loos in kabinski sluga Jan Pelgrom de Bye, ki sta veljala le za manjša prestopnika, sta bila izgnana in izkrcana na celinski Avstraliji in nikoli več ni bilo slišati o njih. S tem so postali prvi Evropejci, ki so stalno živeli na avstralski celini. <ref>{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}</ref> Zdaj se domneva, da je ta lokacija Wittecarra Creek blizu Kalbarrija v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]], čeprav je drug predlog v bližini Port Gregoryja.{{Sfn|Godard|1993|pp=186–187}} [[Slika:Image-bat-hist-04b.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/46/Image-bat-hist-04b.jpg/220px-Image-bat-hist-04b.jpg|levo|sličica| Obešanje morilcev iz ''Batavie'']] Preostale Corneliszove privržence so odpeljali v Batavijo na sojenje. Pet jih je bilo obešenih, več drugih pa je bilo na poznejšem potovanju domov bičanih, vlečenih s kobilico ali vrženih z ladje.<ref>{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}</ref> Corneliszev drugi poveljnik, Jacop Pietersz, je bil zlomljen na kolesu, kar je bila takrat najstrožja možna kazen. Jacobsz kljub mučenju ni priznal svojega sodelovanja pri načrtovanju upora in se je zaradi pomanjkanja dokazov izognil usmrtitvi. Kaj se je končno zgodilo z njim, ni znano; morda bi umrl v zaporu v Batavii. Preiskovalna komisija je odločila, da je Pelsaert izvajal pomanjkanje pooblastil in je zato delno odgovoren za to, kar se je zgodilo. Njegovo finančno premoženje so zasegli in v enem letu je umrl. Hayesa so pozdravili kot heroja in ga povišali v narednika, kar mu je povečalo plačo, tisti, ki so bili pod njegovim poveljstvom, pa so napredovali v čin desetnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia|title=Batavia's History|website=Western Australian Museum|language=en|accessdate=2019-01-22}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[http://museum.wa.gov.au/research/research-areas/maritime-archaeology/batavia-cape-inscription/batavia "Batavia's History"]. ''Western Australian Museum''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">22 January</span> 2019</span>.</cite></ref> Od začetnih 332 ljudi na krovu ''Batavie'' jih je le 122 prispelo do pristanišča Batavia.<ref>{{Navedi knjigo|title=Databases of the people aboard the VOC ships Batavia (1629) & Zeewijk (1725) : an analysis of the potential for finding the Dutch castaways' human remains in Australia|last=Ariese, Csilla.|date=2012|publisher=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology|others=Australian National Centre of Excellence for Maritime Archaeology.|isbn=9781876465070|location=Fremantle, W.A.|pages=5|oclc=811789103}}</ref> ''Sardam'' je končno odplul domov z večino zaklada, ki ga je prej nosila ''Batavia'' na krovu. Od dvanajstih skrinj z zakladom, ki so bile prvotno na krovu, so jih deset našli in prenesli na krov ''Sardama''.<ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Leavesley|first=James H.|year=2003|title=The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance|url=http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|url-status=dead|journal=Vesalius|volume=IX|pages=22–24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf|archive-date=2019-07-13|access-date=2020-04-19}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFLeavesley2003">Leavesley, James H. (2003). [https://web.archive.org/web/20190713131340/http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf "The 'Batavia', an apothecary, his mutiny and its vengeance"] <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ''Vesalius''. '''IX''' (2): 22–24. Archived from [http://www.biusante.parisdescartes.fr/ishm/vesalius/VESx2003x09x02x022x024.pdf the original] <span class="cs1-format">(PDF)</span> on 13 July 2019<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">19 April</span> 2020</span>.</cite></ref> == Razbitina == [[Slika:Shipwreck_Galleries,_Fremantle,_WA.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG/220px-Shipwreck_Galleries%2C_Fremantle%2C_WA.JPG|sličica| Krmni del trupa ''Batavie'' in replika prehoda, oba v Galeriji brodolomcev v Fremantleu v [[Zahodna Avstralija|Zahodni Avstraliji]] .]] Kapitan John Lort Stokes je aprila 1840 med raziskovanjem severozahodne obale otočja Abrolhos za britansko admiraliteto poročal, da so "odkrili tramove velike ladje", domnevno {{Ladja||Zeewijk|1725|6}}, "na jugozahodni točki otoka", ki jih je spomnil, da ker je ''Zeewijkova'' posadka {{'}} poročala, da je na tem delu videla razbitino ladje, ni dvoma, da so ostanki ostanki ''Batavie'' ". V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zgodovinarka Henrietta Drake-Brockman na podlagi obsežnih arhivskih raziskav trdila, da mora biti razbitina ''Batavie'' v skupini otokov Wallabi. Razbitino je leta 1963 prvič opazil lovec na jastoge David Johnson. Številni artefakti so bili rešeni v sedemdesetih letih 20. stoletja, vključno s krmnim lesom na levi strani, topovi in sidrom. <ref>{{Navedi knjigo|last=Green|first=J.|date=1989|title=The loss of the Verenigde Oostindische Compagnie retourschip Batavia|series=[[British Archaeological Reports]]|volume=489|location=Oxford|publisher=BAR Publishing}}</ref> Da bi olajšali spremljanje in kakršno koli prihodnjo obdelavo, so les trupa postavili na jekleni okvir. Leta 1972 je nizozemska vlada prenesla pravice do nizozemskih ladijskih razbitin v avstralskih vodah na avstralsko vlado. Izkopani predmeti so na ogled na različnih lokacijah Zahodnoavstralskega muzeja, čeprav je večina topov in sider ostala ''na kraju samem'' . Razbitina je še vedno eno najboljših potapljaških mest na zahodni avstralski obali. <ref>{{Navedi časopis|last=Souter|first=C.|date=2006|title=Cultural Tourism and Diver Education|journal=Maritime Archaeology|series=The Springer Series in Underwater Archaeology|location=Boston|publisher=Springer|pages=163–176|doi=10.1007/0-387-26108-7_13|isbn=978-0-387-25882-9}}</ref> === Zaklad === [[Slika:Batavia_treasure.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Batavia_treasure.jpg/220px-Batavia_treasure.jpg|sličica| Srebrniki Rijksdaalder, najdeni na mestu razbitine]] ''Batavia'' je nosila veliko količino zaklada. Vsaka ladja v razredu ''Batavia'' je po ocenah nosila 250.000 guldnov v dvanajstih lesenih skrinjah, od katerih vsaka vsebuje približno 8.000 srebrnikov.{{Sfn|Dash|2002|p=55}} Ta denar je bil namenjen za nakup začimb in drugega blaga na [[Java|Javi]]. Večji del teh kovancev so bili srebrni rijksdaalderji, ki so jih izdelale posamezne nizozemske države, preostanek pa so večinoma sestavljali podobni kovanci, ki so jih izdelala nemška mesta, kot je [[Hamburg]].  Pelsaertu je bilo naročeno, naj po vrnitvi na otoke Abrolhos reši čim več denarja, s pomočjo potapljačev, »da bi poskusili rešiti ves denar [in] skrinjico z dragulji, ki je bila že pred vašim odhodom shranjena na majhen otok«.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=257–258}} Pobiranje in reševanje denarja še zdaleč ni bilo lahko. Pelsaert je poročal o težavah pri vlečenju težkih skrinj, npr. 27. oktobra 1629, ko je bilo treba skrinjo označiti z [[Boja (navtika)|bojo]] za kasnejši dvig. Dne 9. novembra je zabeležil pošiljanje štirih skrinj z ''denarjem Sardamu'' in treh naslednji dan, vendar je nato opustil nadaljnje iskanje. Do 13. novembra je Pelsaert zabeležil, da je bilo najdenih deset skrinjic z denarjem – približno 80.000 kovancev – pri čemer sta dva izgubljena, saj jih je bilo prvotno naloženih dvanajst. Enega so zagozdili pod topovi, drugega pa so razbili Corneliszovi možje.{{Sfn|Drake-Brockman|2006|pp=218–220}} ''Batavijin'' zaklad je vključeval tudi posebne predmete, ki jih je Pelsaert prevažal za prodajo na [[Mogulsko cesarstvo|Mogulski dvor]] v Indiji, kamor je nameraval odpotovati. Bile so štiri torbe z dragulji, vredne okoli 60.000&nbsp;guldnov in [[Kameja|rimsko kamejo]] iz zgodnjega četrtega stoletja, pa tudi številne druge predmete, ki so zdaj razstavljeni v Fremantleu in Geraldtonu v Zahodni Avstraliji ali pa jih je našel Pelsaert.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nma.gov.au/defining-moments/resources/wreck-of-the-batavia|title=Defining Moments Wreck of the Batavia|last=<!--Not stated-->|date=15 June 2020|website=nma.gov.au|publisher=National Museum Australia|accessdate=8 July 2020}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg/220px-20140612_Batavia_replica2_Lelystad.jpg|sličica| Replika ''Batavie'']] Replika ladje Batavia je bila zgrajena od leta 1985 do 1995 z uporabo istih materialov in metod, uporabljenih v začetku 17. stoletja. Njena zasnova je temeljila na sodobnih poročilih, najdenih razbitinah in drugih sodobnih ladjah, kot je {{Ladja||Vasa|ship|2}}. Po številnih komemorativnih plovbah je ladja zdaj privezana kot muzejska ladja v Lelystadu na Nizozemskem. == Mediji == Verjetno najbolj znana ponovna pripoved zgodbe je bila v knjigi ''Otoki jeznih duhov'' Hugha Edwardsa <ref>Islands of angry ghosts, by Hugh Edwards. First Publ. 1966, 207 p. Publisher, Angus & Robertson. {{ISBN|0207126690}}</ref> (ponatis leta 2000). Ta nagrajena knjiga je opisala razbitino in posledice, nato pa je sledila zgodba o odkritju in obnovitvi. Leta 1973 je Bruce Beresford produciral film o ladji z naslovom ''The Wreck of the Batavia''.<ref>{{Citat|title=The Wreck of the Batavia (TV Movie 1973) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt1791649/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> <ref>{{Citat|title=The Wreck Of The Batavia (1973)|url=https://www.youtube.com/watch?v=-HHfn3eg4_E|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/-HHfn3eg4_E|archivedate=2021-12-11|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Drug dokumentarni film, ''The Batavia – Wreck, Mutiny and Murder'', je bil predvajan na Nine Network leta 1995. <ref>{{Citat|title=The Batavia: Wreck, Mutiny and Murder (1995) – IMDb|url=https://www.imdb.com/title/tt0765525/|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> Leta 2001 je valižanski avtor Mike Dash izdal svojo knjigo ''Batavia's Graveyard: The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny'', zgodovinopisno poročilo o dogodkih in ljudeh na krovu ''Batavie''. Leta 2012 je Peter Fitzsimons izdal knjigo z naslovom ''Batavia'', v kateri je podrobno razpravljal o dogodkih, leta 2017 pa je poročilo v ''60 minutah'' podrobno opisalo arheološko odkritje skeletnih ostankov nekaterih žrtev.<ref>{{Citat|title=A mutiny, psychopath and mass murder – investigating 388-year-old cold case {{!}} 60 Minutes Australia|url=https://www.youtube.com/watch?v=nG2MYRX2PHI|language=en|access-date=2020-03-01}}</ref> ''Casefile True Crime Podcast'' je prav tako podrobno pokrival incident februarja 2020. Potovanje, brodolom in kasnejši dogodki so tema ''Anatomije heretika'' Davida Marka iz leta 2022.<ref>David Mark, Anatomy of a Heretic, 2022, Head of Zeus.</ref> == Poglej tudi == * Seznam pobojev v Avstraliji * Brodolomci zahodne Avstralije == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija == *{{cite book |last=Dash |first=Mike |author-link=Mike Dash |year=2002 |title=Batavia's Graveyard – The True Story of the Mad Heretic Who Led History's Bloodiest Mutiny |title-link=Batavia's Graveyard |location=London |publisher=[[Weidenfeld & Nicolson]] |isbn=9780575070240 |oclc=49757935 }} * {{cite book |last=Drake-Brockman |first=Henrietta |date=2006 |title=Voyage to Disaster |location=Nedlands |publisher=University of Western Australia Press |isbn=9781920694722 |oclc=877705498 }} *{{cite book |last = Edwards |first = H. |date = 2000 |title = Island of Angry Ghosts: The Story of the Batavia |location = New York |publisher = [[HarperCollins]] |isbn = 9780732266066 }} * {{cite book |last1 = Godard |first1 = Philippe |date = 1993 |title = The First and Last Voyage of the Batavia |location = Perth |publisher = Abrolhos Publishing |isbn = 9780646105192 |oclc = 221163302 }}   == Zunanje povezave == * Works about the Batavia at Open Library * Works about the Batavia at WorldCat Identities [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 17hj81dm2wrkbhmgsa1udg854dw8awa Tangenta (album, Leb i sol) 0 521959 5727333 2022-08-04T11:06:23Z EmiliaITČA 207895 ustvarjeno s prevodom strani »[[:sr:Special:Redirect/revision/25120877|Тангента (албум групе Леб и сол)]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album|Name=Tangenta|Type=studio|Artist=Leb i sol|Released=1984|Recorded=1984|Studio=Aquarius, Beograd|Genre=rock, pop|Label=Jugoton|Producer=Kevin Ayers}}'''''Tangenta''''' je sedmi studijski album [[Severna Makedonija|makedonske]] [[Glasbena skupina|skupine]] [[Leb i sol]] . Album je izšel leta 1984 pri založbi [[Jugoton]] in je bil prvotno na voljo samo na kaseti in gramofonski plošči. Leta 2006 je bila izdana CD ponovna izdaja albuma. <ref name="Тангента (касета)">{{Navedi novice|title=Tangenta kazeta|url=https://www.discogs.com/release/11637386-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta vinil|url=https://www.discogs.com/release/1182334-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta CD|url=https://www.discogs.com/release/2763086-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> == O albumu == Material je bil posnet v beograjskem studiu Akvarijus, producent pa je bil Kevin Ayers. Prav Ayers je album poimenoval ''Tangenta'', razlog pa je bil v tem, da se je skupina v glasbi dotikala različnih stilov. Največja uspešnica s tega albuma je skladba ''Kontakt je skup'' . Gosta na albumu sta bila Laza Ristovski ([[klaviature]]) in Nenad Jelić ([[tolkala]]). <ref>{{Navedi splet|title=Leb i Sol: Kraljevi neparnih ritmova|url=https://www.rockomotiva.com/starinarnica/ovako-se-ranije-sviralo/leb-i-sol-kraljevi-neparnih-ritmova/|website=Rockomotiva|accessdate=2022-08-04|language=sr-RS}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=YU ROCK SCENA|url=http://www.fil.bg.ac.rs/mmd_27/mmd_2015/bend.php?x=5101|website=www.fil.bg.ac.rs|accessdate=2022-08-04}}</ref> == Glasbeniki == * [[Vlatko Stefanovski]]-[[kitara]], [[Pevec|vokal]] * Bodan Arsovski-[[bas kitara]] * Dragoljub Đuričić-[[Boben|bobni]] === Druge zasluge === * Kevin Ayers — producent * Ratko Ostojić — snemalec zvoka * Ljubomir Pavićević Fis — oblikovanje naslovnice <ref name="Тангента (касета)">{{Navedi novice|title=Леб и сол — ''Тангента'' (касета)|url=https://www.discogs.com/release/11637386-Leb-I-Sol-Tangenta|accessdate=20. 1. 2022.|work=discogs.com}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == [https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_kOGFr_Pl2e0a-00fLNCXt9YMph1M7d69I Tangenta] v storitvi YouTube Music [[Kategorija:Albumi leta 1984]] htnbj7kfeuuzfp0sk8t7jzprczvi0ap 5727334 5727333 2022-08-04T11:06:56Z EmiliaITČA 207895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album|Name=Tangenta|Type=studio|Artist=Leb i sol|Released=1984|Recorded=1984|Studio=Aquarius, Beograd|Genre=rock, pop|Label=Jugoton|Producer=Kevin Ayers}}'''''Tangenta''''' je sedmi studijski album [[Severna Makedonija|makedonske]] [[Glasbena skupina|skupine]] [[Leb i sol]] . Album je izšel leta 1984 pri založbi [[Jugoton]] in je bil prvotno na voljo samo na kaseti in gramofonski plošči. Leta 2006 je bila izdana CD ponovna izdaja albuma. <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta kazeta|url=https://www.discogs.com/release/11637386-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta vinil|url=https://www.discogs.com/release/1182334-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta CD|url=https://www.discogs.com/release/2763086-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> == O albumu == Material je bil posnet v beograjskem studiu Akvarijus, producent pa je bil Kevin Ayers. Prav Ayers je album poimenoval ''Tangenta'', razlog pa je bil v tem, da se je skupina v glasbi dotikala različnih stilov. Največja uspešnica s tega albuma je skladba ''Kontakt je skup'' . Gosta na albumu sta bila Laza Ristovski ([[klaviature]]) in Nenad Jelić ([[tolkala]]). <ref>{{Navedi splet|title=Leb i Sol: Kraljevi neparnih ritmova|url=https://www.rockomotiva.com/starinarnica/ovako-se-ranije-sviralo/leb-i-sol-kraljevi-neparnih-ritmova/|website=Rockomotiva|accessdate=2022-08-04|language=sr-RS}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=YU ROCK SCENA|url=http://www.fil.bg.ac.rs/mmd_27/mmd_2015/bend.php?x=5101|website=www.fil.bg.ac.rs|accessdate=2022-08-04}}</ref> == Glasbeniki == * [[Vlatko Stefanovski]]-[[kitara]], [[Pevec|vokal]] * Bodan Arsovski-[[bas kitara]] * Dragoljub Đuričić-[[Boben|bobni]] === Druge zasluge === * Kevin Ayers — producent * Ratko Ostojić — snemalec zvoka * Ljubomir Pavićević Fis — oblikovanje naslovnice <ref>{{Navedi novice|title=Леб и сол — ''Тангента'' (касета)|url=https://www.discogs.com/release/11637386-Leb-I-Sol-Tangenta|accessdate=20. 1. 2022.|work=discogs.com}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == [https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_kOGFr_Pl2e0a-00fLNCXt9YMph1M7d69I Tangenta] v storitvi YouTube Music [[Kategorija:Albumi leta 1984]] shsdtgw60jdnkb3oxruvybhyv97u4zl 5727335 5727334 2022-08-04T11:07:11Z EmiliaITČA 207895 /* Reference */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album|Name=Tangenta|Type=studio|Artist=Leb i sol|Released=1984|Recorded=1984|Studio=Aquarius, Beograd|Genre=rock, pop|Label=Jugoton|Producer=Kevin Ayers}}'''''Tangenta''''' je sedmi studijski album [[Severna Makedonija|makedonske]] [[Glasbena skupina|skupine]] [[Leb i sol]] . Album je izšel leta 1984 pri založbi [[Jugoton]] in je bil prvotno na voljo samo na kaseti in gramofonski plošči. Leta 2006 je bila izdana CD ponovna izdaja albuma. <ref name=":0">{{Navedi novice|title=Tangenta kazeta|url=https://www.discogs.com/release/11637386-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta vinil|url=https://www.discogs.com/release/1182334-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta CD|url=https://www.discogs.com/release/2763086-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> == O albumu == Material je bil posnet v beograjskem studiu Akvarijus, producent pa je bil Kevin Ayers. Prav Ayers je album poimenoval ''Tangenta'', razlog pa je bil v tem, da se je skupina v glasbi dotikala različnih stilov. Največja uspešnica s tega albuma je skladba ''Kontakt je skup'' . Gosta na albumu sta bila Laza Ristovski ([[klaviature]]) in Nenad Jelić ([[tolkala]]). <ref>{{Navedi splet|title=Leb i Sol: Kraljevi neparnih ritmova|url=https://www.rockomotiva.com/starinarnica/ovako-se-ranije-sviralo/leb-i-sol-kraljevi-neparnih-ritmova/|website=Rockomotiva|accessdate=2022-08-04|language=sr-RS}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=YU ROCK SCENA|url=http://www.fil.bg.ac.rs/mmd_27/mmd_2015/bend.php?x=5101|website=www.fil.bg.ac.rs|accessdate=2022-08-04}}</ref> == Glasbeniki == * [[Vlatko Stefanovski]]-[[kitara]], [[Pevec|vokal]] * Bodan Arsovski-[[bas kitara]] * Dragoljub Đuričić-[[Boben|bobni]] === Druge zasluge === * Kevin Ayers — producent * Ratko Ostojić — snemalec zvoka * Ljubomir Pavićević Fis — oblikovanje naslovnice <ref name=":0" /> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == [https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_kOGFr_Pl2e0a-00fLNCXt9YMph1M7d69I Tangenta] v storitvi YouTube Music [[Kategorija:Albumi leta 1984]] lreg332e9nvsxk6pf3nqemw3b2k62zp 5727338 5727335 2022-08-04T11:08:01Z EmiliaITČA 207895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album|Name=Tangenta|Type=studio|Artist=[[Leb i sol]]|Released=1984|Recorded=1984|Studio=Aquarius, [[Beograd]]|Genre=rock, pop|Label=Jugoton|Producer=Kevin Ayers}} '''''Tangenta''''' je sedmi studijski album [[Severna Makedonija|makedonske]] [[Glasbena skupina|skupine]] [[Leb i sol]] . Album je izšel leta 1984 pri založbi [[Jugoton]] in je bil prvotno na voljo samo na kaseti in gramofonski plošči. Leta 2006 je bila izdana CD ponovna izdaja albuma. <ref name=":0">{{Navedi novice|title=Tangenta kazeta|url=https://www.discogs.com/release/11637386-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta vinil|url=https://www.discogs.com/release/1182334-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta CD|url=https://www.discogs.com/release/2763086-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> == O albumu == Material je bil posnet v beograjskem studiu Akvarijus, producent pa je bil Kevin Ayers. Prav Ayers je album poimenoval ''Tangenta'', razlog pa je bil v tem, da se je skupina v glasbi dotikala različnih stilov. Največja uspešnica s tega albuma je skladba ''Kontakt je skup'' . Gosta na albumu sta bila Laza Ristovski ([[klaviature]]) in Nenad Jelić ([[tolkala]]). <ref>{{Navedi splet|title=Leb i Sol: Kraljevi neparnih ritmova|url=https://www.rockomotiva.com/starinarnica/ovako-se-ranije-sviralo/leb-i-sol-kraljevi-neparnih-ritmova/|website=Rockomotiva|accessdate=2022-08-04|language=sr-RS}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=YU ROCK SCENA|url=http://www.fil.bg.ac.rs/mmd_27/mmd_2015/bend.php?x=5101|website=www.fil.bg.ac.rs|accessdate=2022-08-04}}</ref> == Glasbeniki == * [[Vlatko Stefanovski]]-[[kitara]], [[Pevec|vokal]] * Bodan Arsovski-[[bas kitara]] * Dragoljub Đuričić-[[Boben|bobni]] === Druge zasluge === * Kevin Ayers — producent * Ratko Ostojić — snemalec zvoka * Ljubomir Pavićević Fis — oblikovanje naslovnice <ref name=":0" /> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == [https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_kOGFr_Pl2e0a-00fLNCXt9YMph1M7d69I Tangenta] v storitvi YouTube Music [[Kategorija:Albumi leta 1984]] ja21acttvezgivg4e39fh6oczc94lpr 5727357 5727338 2022-08-04T11:45:26Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Tangenta (Leb i sol album)]] na [[Tangenta (album, Leb i sol)]]: standardizacija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album|Name=Tangenta|Type=studio|Artist=[[Leb i sol]]|Released=1984|Recorded=1984|Studio=Aquarius, [[Beograd]]|Genre=rock, pop|Label=Jugoton|Producer=Kevin Ayers}} '''''Tangenta''''' je sedmi studijski album [[Severna Makedonija|makedonske]] [[Glasbena skupina|skupine]] [[Leb i sol]] . Album je izšel leta 1984 pri založbi [[Jugoton]] in je bil prvotno na voljo samo na kaseti in gramofonski plošči. Leta 2006 je bila izdana CD ponovna izdaja albuma. <ref name=":0">{{Navedi novice|title=Tangenta kazeta|url=https://www.discogs.com/release/11637386-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta vinil|url=https://www.discogs.com/release/1182334-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta CD|url=https://www.discogs.com/release/2763086-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> == O albumu == Material je bil posnet v beograjskem studiu Akvarijus, producent pa je bil Kevin Ayers. Prav Ayers je album poimenoval ''Tangenta'', razlog pa je bil v tem, da se je skupina v glasbi dotikala različnih stilov. Največja uspešnica s tega albuma je skladba ''Kontakt je skup'' . Gosta na albumu sta bila Laza Ristovski ([[klaviature]]) in Nenad Jelić ([[tolkala]]). <ref>{{Navedi splet|title=Leb i Sol: Kraljevi neparnih ritmova|url=https://www.rockomotiva.com/starinarnica/ovako-se-ranije-sviralo/leb-i-sol-kraljevi-neparnih-ritmova/|website=Rockomotiva|accessdate=2022-08-04|language=sr-RS}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=YU ROCK SCENA|url=http://www.fil.bg.ac.rs/mmd_27/mmd_2015/bend.php?x=5101|website=www.fil.bg.ac.rs|accessdate=2022-08-04}}</ref> == Glasbeniki == * [[Vlatko Stefanovski]]-[[kitara]], [[Pevec|vokal]] * Bodan Arsovski-[[bas kitara]] * Dragoljub Đuričić-[[Boben|bobni]] === Druge zasluge === * Kevin Ayers — producent * Ratko Ostojić — snemalec zvoka * Ljubomir Pavićević Fis — oblikovanje naslovnice <ref name=":0" /> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == [https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_kOGFr_Pl2e0a-00fLNCXt9YMph1M7d69I Tangenta] v storitvi YouTube Music [[Kategorija:Albumi leta 1984]] ja21acttvezgivg4e39fh6oczc94lpr 5727361 5727357 2022-08-04T11:46:53Z Romanm 13 /* O albumu */ [[Tangenta]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album|Name=Tangenta|Type=studio|Artist=[[Leb i sol]]|Released=1984|Recorded=1984|Studio=Aquarius, [[Beograd]]|Genre=rock, pop|Label=Jugoton|Producer=Kevin Ayers}} '''''Tangenta''''' je sedmi studijski album [[Severna Makedonija|makedonske]] [[Glasbena skupina|skupine]] [[Leb i sol]] . Album je izšel leta 1984 pri založbi [[Jugoton]] in je bil prvotno na voljo samo na kaseti in gramofonski plošči. Leta 2006 je bila izdana CD ponovna izdaja albuma. <ref name=":0">{{Navedi novice|title=Tangenta kazeta|url=https://www.discogs.com/release/11637386-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta vinil|url=https://www.discogs.com/release/1182334-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tangenta CD|url=https://www.discogs.com/release/2763086-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> == O albumu == Material je bil posnet v beograjskem studiu Akvarijus, producent pa je bil Kevin Ayers. Prav Ayers je album poimenoval ''[[Tangenta]]'', razlog pa je bil v tem, da se je skupina v glasbi dotikala različnih stilov. Največja uspešnica s tega albuma je skladba ''Kontakt je skup'' . Gosta na albumu sta bila Laza Ristovski ([[klaviature]]) in Nenad Jelić ([[tolkala]]). <ref>{{Navedi splet|title=Leb i Sol: Kraljevi neparnih ritmova|url=https://www.rockomotiva.com/starinarnica/ovako-se-ranije-sviralo/leb-i-sol-kraljevi-neparnih-ritmova/|website=Rockomotiva|accessdate=2022-08-04|language=sr-RS}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=YU ROCK SCENA|url=http://www.fil.bg.ac.rs/mmd_27/mmd_2015/bend.php?x=5101|website=www.fil.bg.ac.rs|accessdate=2022-08-04}}</ref> == Glasbeniki == * [[Vlatko Stefanovski]]-[[kitara]], [[Pevec|vokal]] * Bodan Arsovski-[[bas kitara]] * Dragoljub Đuričić-[[Boben|bobni]] === Druge zasluge === * Kevin Ayers — producent * Ratko Ostojić — snemalec zvoka * Ljubomir Pavićević Fis — oblikovanje naslovnice <ref name=":0" /> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == [https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_kOGFr_Pl2e0a-00fLNCXt9YMph1M7d69I Tangenta] v storitvi YouTube Music [[Kategorija:Albumi leta 1984]] gxi9bc3v7863sqgkjv30qv2rx0jclhj Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem 14 521960 5727341 2022-08-04T11:12:50Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{Commons category|Wetlands of the Netherlands}} {{Cat main|Ramsarska mokrišča na Nizozemskem}} [[Kategorija:Ramsarska mokrišča po državah|Nizozemska]] [[Kategorija:Zavarovana območja Nizozemske]] mgzqt6og2d7xeisrxoac5lrnii3v2co Kategorija:Zavarovana območja Nizozemske 14 521961 5727342 2022-08-04T11:15:06Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Protected areas of the Netherlands}} {{catmore}} [[Kategorija:Zavarovana območja po državah|Nizozemska]] [[Kategorija:Geografija Nizozemske]] kjvk4eil0q8p8yg4b6ldc67skqbi03z Tangenta (Leb i sol album) 0 521962 5727358 2022-08-04T11:45:26Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Tangenta (Leb i sol album)]] na [[Tangenta (album, Leb i sol)]]: standardizacija wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tangenta (album, Leb i sol)]] ik34umqmhqrbslxlstizc084gihnnwl Batavia (1628 ladja) 0 521963 5727360 2022-08-04T11:45:54Z Yerpo 8417 Yerpo je premaknil stran [[Batavia (1628 ladja)]] na [[Batavia (ladja, 1628)]]: standardizacija wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Batavia (ladja, 1628)]] 934rsvrfo4agkevm094wfgqko9gj2dv Tomb Raider (videoigra, 2013) 0 521964 5727363 2022-08-04T11:48:17Z GeographieMan 179499 n wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Tomb Raider | image = TombRaider2013.jpg | developer = [[Crystal Dynamics]]{{efn|Dodatni razvoj: [[Eidos Montréal]]; na operacijske sisteme Microsoft Windows, PlayStation 3 in PlayStation 4 ga je prenesel razvijalec [[Nixxes Software]] s podporo razvoja za dokončno izdajo razvijalca [[United Front Games]],<ref name="nixxes">{{cite web|url=http://www.nixxes.com/nixxes/newsdetail/20-uk/news/167-trhd-announced|title=Tomb Raider Definitive Edition Announced|date=9 December 2013|work=Nixxes Software BV|access-date=9 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150621041129/http://www.nixxes.com/nixxes/newsdetail/20-uk/news/167-trhd-announced|archive-date=21 June 2015|url-status=dead}}</ref><ref name="nixxesps3">{{cite web|title=Tomb Raider PC & PS3 Conversion|url=http://www.nixxes.com/nixxes/projects/151-tomb-raider|website=Nixxes Software BV|date=3 May 2013|access-date=7 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160207152427/http://www.nixxes.com/nixxes/projects/151-tomb-raider|archive-date=7 February 2016|url-status=dead}}</ref> na OS X in Linux pa razvijalec [[Feral Interactive]].<ref name="Mac_release"/>}} | publisher = [[Square Enix Europe]] | director = {{Unbulleted list|Noah Hughes|Daniel Chayer|Daniel Neuburger}} | producer = Kyle Peschel | programmer = Scott Krotz | writer = {{Unbulleted list|[[Rhianna Pratchett]]|Susan O'Connor|John Stafford}} | composer = [[Jason Graves]] | series = ''[[Tomb Raider]]'' | platforms = {{Unbulleted list|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[OS X]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Linux]]|[[Shield TV]]|[[Google Stadia|Stadia]]}} | released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=5 March 2013|'''Windows''', '''PS3''', '''Xbox 360'''{{Video game release|WW|5. marec 2013}}'''OS X'''{{Video game release|WW|23. januar 2014}}'''PlayStation 4''', '''Xbox One'''{{Video game release|NA|28. januar 2014|AU|30. januar 2014|EU|31. januar 2014}}'''Linux'''{{Video game release|WW|27. april 2016}}'''Shield TV'''{{Video game release|WW|7. marec 2017}}'''Stadia'''{{Video game release|WW|19. november 2019}}}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra|Akcijska pustolovščina]] | modes = [[Enoigralska videoigra|Enoigralski]], [[Večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Tomb Raider''''' je [[Akcijsko-pustolovska igra|akcijska pustolovska]] videoigra iz leta 2013, ki jo je razvilo podjetje [[Crystal Dynamics]], izdala pa [[Square Enix Europe|evropska podružnica]] podjetja [[Square Enix]]. Gre za deseto glavno igro franšize ''[[Tomb Raider]]'', ki predstavlja ponovni zagon serije in je prvi del trilogije ''Survivor'', ki rekonstruira začetke [[Lara Croft|Lare Croft]].<ref>{{cite web|url=http://www.vg247.com/2010/12/06/square-announces-tomb-raider/|title=Square announces Tomb Raider|last=Cullen|first=Johnny|date=6 December 2010|work=[[VG247]]|publisher=Videogaming 247|access-date=6 December 2010}}</ref><ref name="gamespot1">{{cite news|url=http://www.gamespot.com/news/next-tomb-raider-to-be-origin-story-6284861|title=Next Tomb Raider to be origin story|last=Makuch|first=Eddie|work=[[GameStop Corporation|GameSpot]]|publisher=[[CBS Interactive]]|date=6 December 2010|access-date=6 December 2010}}</ref> Igra je bila prvič izdana 5. marca 2013 za [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]] in [[Xbox 360]]. Vključuje elemente igranja, ki so bolj osredotočeni na preživetje, čeprav se v igri uporablja tudi raziskovanje, ko igralec raziskuje otok in različne neobvezne grobnice. To je tudi prva igra v glavni seriji, ki vključuje večigralski način ter prva igra v seriji, ki jo je izdal Square Enix, potem ko je ta leta 2009 prevzel [[Eidos Interactive]]. Poleg tega je tudi prva igra v seriji, ki ji je [[Odbor za ocenjevanje zabavne programske opreme|ESRB]] dodelil oceno »Mature«. Crystal Dynamics je ''Tomb Raider'' začel razvijati kmalu po izidu igre ''[[Tomb Raider: Underworld]]'' leta 2008. Namesto nadaljevanja se je ekipa odločila, da bo serijo popolnoma obnovila in se že drugič ponovno osredotočila na izvor Lare Croft, kot je to storila v igri ''[[Tomb Raider: Legenda|Tomb Raider: Legend]]''. Tomb Raider se dogaja na otoku [[Jamataj]] s katerega mora Lara, ki še ni preizkušena in ne tako izurjena raziskovalka kot v drugih delih serije, rešiti prijatelje in pobegniti, medtem ko jo preganja zlonamerni kult. Leta 2010 je bilo napovedano, da bo Lari Croft glas posodila [[Camilla Luddington]], ki je zamenjala [[Keeley Hawes]]. Težko pričakovani izid igre je bil enkrat prestavljen iz konca leta 2012 na marec 2013. Ob izidu je igra ''Tomb Raider'' prejela pohvale kritikov, ki so pohvalili grafiko, igranje, nastop Luddingtonove v vlogi Lare ter Larino karakterizacijo in razvoj, čeprav dodatek večigralskega načina ni bil dobro sprejet, nekateri recenzenti pa so kritizirali [[ludonarativno razhajanje]] igre. Tomb Raider je bil do oktobra 2021 prodan v več kot 14,5 milijona izvodov, s čimer je postal najbolje prodajana igra ''Tomb Raider'' do zdaj. Januarja 2014 je po vsem svetu izšla prenovljena različica '''''Tomb Raider: Definitive Edition''''' za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], ki je vsebovala vso dotedanjo vsebino in dodatno vsebino v obliki [[Naložljiva vsebina|DLC]]-ja. Nadaljevanje, ''[[Rise of the Tomb Raider]]'', je izšlo novembra 2015, tretji in zadnji del, ''[[Shadow of the Tomb Raider]]'', pa septembra 2018. == Sklici == ; Opombe {{Notelist}} ; {{Reflist|colwidth=30em|refs=}} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.tombraider.com}} * {{IMDb title|1797530}} {{Authority control}} <references /> 66fy7tazi5ufv7fpvlwnt4vcdnua1ny 5727364 5727363 2022-08-04T11:48:43Z GeographieMan 179499 v delu wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox video game | title = Tomb Raider | image = TombRaider2013.jpg | developer = [[Crystal Dynamics]]{{efn|Dodatni razvoj: [[Eidos Montréal]]; na operacijske sisteme Microsoft Windows, PlayStation 3 in PlayStation 4 ga je prenesel razvijalec [[Nixxes Software]] s podporo razvoja za dokončno izdajo razvijalca [[United Front Games]],<ref name="nixxes">{{cite web|url=http://www.nixxes.com/nixxes/newsdetail/20-uk/news/167-trhd-announced|title=Tomb Raider Definitive Edition Announced|date=9 December 2013|work=Nixxes Software BV|access-date=9 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150621041129/http://www.nixxes.com/nixxes/newsdetail/20-uk/news/167-trhd-announced|archive-date=21 June 2015|url-status=dead}}</ref><ref name="nixxesps3">{{cite web|title=Tomb Raider PC & PS3 Conversion|url=http://www.nixxes.com/nixxes/projects/151-tomb-raider|website=Nixxes Software BV|date=3 May 2013|access-date=7 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160207152427/http://www.nixxes.com/nixxes/projects/151-tomb-raider|archive-date=7 February 2016|url-status=dead}}</ref> na OS X in Linux pa razvijalec [[Feral Interactive]].<ref name="Mac_release"/>}} | publisher = [[Square Enix Europe]] | director = {{Unbulleted list|Noah Hughes|Daniel Chayer|Daniel Neuburger}} | producer = Kyle Peschel | programmer = Scott Krotz | writer = {{Unbulleted list|[[Rhianna Pratchett]]|Susan O'Connor|John Stafford}} | composer = [[Jason Graves]] | series = ''[[Tomb Raider]]'' | platforms = {{Unbulleted list|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[OS X]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Linux]]|[[Shield TV]]|[[Google Stadia|Stadia]]}} | released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=5 March 2013|'''Windows''', '''PS3''', '''Xbox 360'''{{Video game release|WW|5. marec 2013}}'''OS X'''{{Video game release|WW|23. januar 2014}}'''PlayStation 4''', '''Xbox One'''{{Video game release|NA|28. januar 2014|AU|30. januar 2014|EU|31. januar 2014}}'''Linux'''{{Video game release|WW|27. april 2016}}'''Shield TV'''{{Video game release|WW|7. marec 2017}}'''Stadia'''{{Video game release|WW|19. november 2019}}}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra|Akcijska pustolovščina]] | modes = [[Enoigralska videoigra|Enoigralski]], [[Večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Tomb Raider''''' je [[Akcijsko-pustolovska igra|akcijska pustolovska]] videoigra iz leta 2013, ki jo je razvilo podjetje [[Crystal Dynamics]], izdala pa [[Square Enix Europe|evropska podružnica]] podjetja [[Square Enix]]. Gre za deseto glavno igro franšize ''[[Tomb Raider]]'', ki predstavlja ponovni zagon serije in je prvi del trilogije ''Survivor'', ki rekonstruira začetke [[Lara Croft|Lare Croft]].<ref>{{cite web|url=http://www.vg247.com/2010/12/06/square-announces-tomb-raider/|title=Square announces Tomb Raider|last=Cullen|first=Johnny|date=6 December 2010|work=[[VG247]]|publisher=Videogaming 247|access-date=6 December 2010}}</ref><ref name="gamespot1">{{cite news|url=http://www.gamespot.com/news/next-tomb-raider-to-be-origin-story-6284861|title=Next Tomb Raider to be origin story|last=Makuch|first=Eddie|work=[[GameStop Corporation|GameSpot]]|publisher=[[CBS Interactive]]|date=6 December 2010|access-date=6 December 2010}}</ref> Igra je bila prvič izdana 5. marca 2013 za [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]] in [[Xbox 360]]. Vključuje elemente igranja, ki so bolj osredotočeni na preživetje, čeprav se v igri uporablja tudi raziskovanje, ko igralec raziskuje otok in različne neobvezne grobnice. To je tudi prva igra v glavni seriji, ki vključuje večigralski način ter prva igra v seriji, ki jo je izdal Square Enix, potem ko je ta leta 2009 prevzel [[Eidos Interactive]]. Poleg tega je tudi prva igra v seriji, ki ji je [[Odbor za ocenjevanje zabavne programske opreme|ESRB]] dodelil oceno »Mature«. Crystal Dynamics je ''Tomb Raider'' začel razvijati kmalu po izidu igre ''[[Tomb Raider: Underworld]]'' leta 2008. Namesto nadaljevanja se je ekipa odločila, da bo serijo popolnoma obnovila in se že drugič ponovno osredotočila na izvor Lare Croft, kot je to storila v igri ''[[Tomb Raider: Legenda|Tomb Raider: Legend]]''. Tomb Raider se dogaja na otoku [[Jamataj]] s katerega mora Lara, ki še ni preizkušena in ne tako izurjena raziskovalka kot v drugih delih serije, rešiti prijatelje in pobegniti, medtem ko jo preganja zlonamerni kult. Leta 2010 je bilo napovedano, da bo Lari Croft glas posodila [[Camilla Luddington]], ki je zamenjala [[Keeley Hawes]]. Težko pričakovani izid igre je bil enkrat prestavljen iz konca leta 2012 na marec 2013. Ob izidu je igra ''Tomb Raider'' prejela pohvale kritikov, ki so pohvalili grafiko, igranje, nastop Luddingtonove v vlogi Lare ter Larino karakterizacijo in razvoj, čeprav dodatek večigralskega načina ni bil dobro sprejet, nekateri recenzenti pa so kritizirali [[ludonarativno razhajanje]] igre. Tomb Raider je bil do oktobra 2021 prodan v več kot 14,5 milijona izvodov, s čimer je postal najbolje prodajana igra ''Tomb Raider'' do zdaj. Januarja 2014 je po vsem svetu izšla prenovljena različica '''''Tomb Raider: Definitive Edition''''' za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], ki je vsebovala vso dotedanjo vsebino in dodatno vsebino v obliki [[Naložljiva vsebina|DLC]]-ja. Nadaljevanje, ''[[Rise of the Tomb Raider]]'', je izšlo novembra 2015, tretji in zadnji del, ''[[Shadow of the Tomb Raider]]'', pa septembra 2018. == Sklici == ; Opombe {{Notelist}} ; {{Reflist|colwidth=30em|refs=}} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.tombraider.com}} * {{IMDb title|1797530}} {{Authority control}} <references /> min0eiwez788t4bpi9xcu122k148b0b 5727365 5727364 2022-08-04T11:49:10Z GeographieMan 179499 pp wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox video game | title = Tomb Raider | image = TombRaider2013.jpg | developer = [[Crystal Dynamics]]{{efn|Dodatni razvoj: [[Eidos Montréal]]; na operacijske sisteme Microsoft Windows, PlayStation 3 in PlayStation 4 ga je prenesel razvijalec [[Nixxes Software]] s podporo razvoja za dokončno izdajo razvijalca [[United Front Games]],<ref name="nixxes">{{cite web|url=http://www.nixxes.com/nixxes/newsdetail/20-uk/news/167-trhd-announced|title=Tomb Raider Definitive Edition Announced|date=9 December 2013|work=Nixxes Software BV|access-date=9 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150621041129/http://www.nixxes.com/nixxes/newsdetail/20-uk/news/167-trhd-announced|archive-date=21 June 2015|url-status=dead}}</ref><ref name="nixxesps3">{{cite web|title=Tomb Raider PC & PS3 Conversion|url=http://www.nixxes.com/nixxes/projects/151-tomb-raider|website=Nixxes Software BV|date=3 May 2013|access-date=7 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160207152427/http://www.nixxes.com/nixxes/projects/151-tomb-raider|archive-date=7 February 2016|url-status=dead}}</ref> na OS X in Linux pa razvijalec [[Feral Interactive]].<ref name="Mac_release"/>}} | publisher = [[Square Enix Europe]] | director = {{Unbulleted list|Noah Hughes|Daniel Chayer|Daniel Neuburger}} | producer = Kyle Peschel | programmer = Scott Krotz | writer = {{Unbulleted list|[[Rhianna Pratchett]]|Susan O'Connor|John Stafford}} | composer = [[Jason Graves]] | series = ''[[Tomb Raider]]'' | platforms = {{Unbulleted list|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[OS X]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Linux]]|[[Shield TV]]|[[Google Stadia|Stadia]]}} | released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=5 March 2013|'''Windows''', '''PS3''', '''Xbox 360'''{{Video game release|WW|5. marec 2013}}'''OS X'''{{Video game release|WW|23. januar 2014}}'''PlayStation 4''', '''Xbox One'''{{Video game release|NA|28. januar 2014|AU|30. januar 2014|EU|31. januar 2014}}'''Linux'''{{Video game release|WW|27. april 2016}}'''Shield TV'''{{Video game release|WW|7. marec 2017}}'''Stadia'''{{Video game release|WW|19. november 2019}}}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra|Akcijska pustolovščina]] | modes = [[Enoigralska videoigra|Enoigralski]], [[Večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Tomb Raider''''' je [[Akcijsko-pustolovska igra|akcijska pustolovska]] videoigra iz leta 2013, ki jo je razvilo podjetje [[Crystal Dynamics]], izdala pa [[Square Enix Europe|evropska podružnica]] podjetja [[Square Enix]]. Gre za deseto glavno igro franšize ''[[Tomb Raider]]'', ki predstavlja ponovni zagon serije in je prvi del trilogije ''Survivor'', ki rekonstruira začetke [[Lara Croft|Lare Croft]].<ref>{{cite web|url=http://www.vg247.com/2010/12/06/square-announces-tomb-raider/|title=Square announces Tomb Raider|last=Cullen|first=Johnny|date=6 December 2010|work=[[VG247]]|publisher=Videogaming 247|access-date=6 December 2010}}</ref><ref name="gamespot1">{{cite news|url=http://www.gamespot.com/news/next-tomb-raider-to-be-origin-story-6284861|title=Next Tomb Raider to be origin story|last=Makuch|first=Eddie|work=[[GameStop Corporation|GameSpot]]|publisher=[[CBS Interactive]]|date=6 December 2010|access-date=6 December 2010}}</ref> Igra je bila prvič izdana 5. marca 2013 za [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]] in [[Xbox 360]]. Vključuje elemente igranja, ki so bolj osredotočeni na preživetje, čeprav se v igri uporablja tudi raziskovanje, ko igralec raziskuje otok in različne neobvezne grobnice. To je tudi prva igra v glavni seriji, ki vključuje večigralski način ter prva igra v seriji, ki jo je izdal Square Enix, potem ko je ta leta 2009 prevzel [[Eidos Interactive]]. Poleg tega je tudi prva igra v seriji, ki ji je [[Odbor za ocenjevanje zabavne programske opreme|ESRB]] dodelil oceno »Mature«. Crystal Dynamics je ''Tomb Raider'' začel razvijati kmalu po izidu igre ''[[Tomb Raider: Underworld]]'' leta 2008. Namesto nadaljevanja se je ekipa odločila, da bo serijo popolnoma obnovila in se že drugič ponovno osredotočila na izvor Lare Croft, kot je to storila v igri ''[[Tomb Raider: Legenda|Tomb Raider: Legend]]''. Tomb Raider se dogaja na otoku [[Jamataj]] s katerega mora Lara, ki še ni preizkušena in ne tako izurjena raziskovalka kot v drugih delih serije, rešiti prijatelje in pobegniti, medtem ko jo preganja zlonamerni kult. Leta 2010 je bilo napovedano, da bo Lari Croft glas posodila [[Camilla Luddington]], ki je zamenjala [[Keeley Hawes]]. Težko pričakovani izid igre je bil enkrat prestavljen iz konca leta 2012 na marec 2013. Ob izidu je igra ''Tomb Raider'' prejela pohvale kritikov, ki so pohvalili grafiko, igranje, nastop Luddingtonove v vlogi Lare ter Larino karakterizacijo in razvoj, čeprav dodatek večigralskega načina ni bil dobro sprejet, nekateri recenzenti pa so kritizirali [[ludonarativno razhajanje]] igre. Tomb Raider je bil do oktobra 2021 prodan v več kot 14,5 milijona izvodov, s čimer je postal najbolje prodajana igra ''Tomb Raider'' do zdaj. Januarja 2014 je po vsem svetu izšla prenovljena različica '''''Tomb Raider: Definitive Edition''''' za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], ki je vsebovala vso dotedanjo vsebino in dodatno vsebino v obliki [[Naložljiva vsebina|DLC]]-ja. Nadaljevanje, ''[[Rise of the Tomb Raider]]'', je izšlo novembra 2015, tretji in zadnji del, ''[[Shadow of the Tomb Raider]]'', pa septembra 2018. == Sklici == ; Opombe {{Notelist}} ; '''Navedbe'''{{Reflist|colwidth=30em|refs=}} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.tombraider.com}} * {{IMDb title|1797530}} {{Authority control}} <references /> 3hhw0pfw8tz55mxpl9ymzvpytjg1eq2 Slika:TombRaider2013.jpg 6 521965 5727366 2022-08-04T11:50:39Z GeographieMan 179499 {{Informacije o datoteki | Opis = To je naslovnica igre Tomb Raider (videoigra, 2013). Avtorske pravice za naslovnico naj bi pripadale distributerju igre, založniku videoigre ali razvijalcem videoigre. | Vir = http://image.gamespotcdn.net/gamespot/images/box/6/9/9/615699_191224_front.jpg | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = To je naslovnica igre Tomb Raider (videoigra, 2013). Avtorske pravice za naslovnico naj bi pripadale distributerju igre, založniku videoigre ali razvijalcem videoigre. | Vir = http://image.gamespotcdn.net/gamespot/images/box/6/9/9/615699_191224_front.jpg | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{Naslovnica igre}} mevnmu3ibwy1uoph91qhadev4akjdpa 5727367 5727366 2022-08-04T11:50:53Z GeographieMan 179499 /* Licenca */ pp wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = To je naslovnica igre Tomb Raider (videoigra, 2013). Avtorske pravice za naslovnico naj bi pripadale distributerju igre, založniku videoigre ali razvijalcem videoigre. | Vir = http://image.gamespotcdn.net/gamespot/images/box/6/9/9/615699_191224_front.jpg | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{Naslovnica igre|članek=Tomb Raider (videoigra, 2013)}} e7jy9l3h35tox484yu5esvr6sj8huwc Pavel Brglez 0 521966 5727368 2022-08-04T11:56:05Z Model22 213897 Nova stran z vsebino: Pavel Brglez *15.4.1939 v Sevnici. Osnovno šolo je obiskoval v [[Sevnici]], gimnazijo v [[Brestanici]], diplomiral pa je na [[Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Dolgoletni direktor [[Lesnine]], podpredsednik [[izvršnega sveta mesta Ljubljana]]. Bil je generalni sekretar [[stranke DeSUS]], sekretar [[Slovenske filantropije]],predsednik nadzornega sveta agencije družbe Slovenski državni gozdovi in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor. Prejemnik nagrade B... wikitext text/x-wiki Pavel Brglez *15.4.1939 v Sevnici. Osnovno šolo je obiskoval v [[Sevnici]], gimnazijo v [[Brestanici]], diplomiral pa je na [[Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Dolgoletni direktor [[Lesnine]], podpredsednik [[izvršnega sveta mesta Ljubljana]]. Bil je generalni sekretar [[stranke DeSUS]], sekretar [[Slovenske filantropije]],predsednik nadzornega sveta agencije družbe Slovenski državni gozdovi in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor. Prejemnik nagrade Borisa Kraigherja leta 1988 - danes nagrada GZS. ==Zasebno== Je oče Andreja in Alje Brglez. 1l9mm68z5u2r9pndk54d445otgqexdm