Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk Jupiter 0 262 5727590 5686203 2022-08-05T10:46:26Z 2A01:261:61B:A500:4937:3EAF:6D89:3E7C Od 2021 ima jupiter 80 lun (glede na ang. wiki) wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} <!-- Dodatni parametri za to predlogo so na razpolago na [[Predloga:Infopolje Planet]]. --> {{Infopolje Planet | bgcolour = #FFC8A0 | name = Jupiter | symbol = [[Slika:Jupiter symbol (bold).svg|24px|alt=♃|Astronomski simbol Jupitra]] | image = [[Slika:Jupiter.jpg|240px|Klikni za podroben opis]] | caption = Slika, ki jo je posnela sonda ''Voyager 1'' leta 1979, s poudarjenimi barvami | epoch = [[J2000]] | aphelion = 816.620.000&nbsp;[[kilometer|km]]<ref name="jupiterfactsheet">{{navedi splet | first=David R. | last=Williams | date = 16. november 2004 | url = http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/jupiterfact.html | title = Jupiter Fact Sheet | publisher = NASA | accessdate = 2007-02-21 | language=en}}</ref><ref>{{navedi splet | date = 20. september 2004 | url = http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=35651 | title = Jupiter | publisher = Evropska vesoljska agencija | accessdate = 2007-02-21 | language=en}}</ref><br />5,46 [[astronomska enota|a.e.]] | perihelion = 740.520.000&nbsp;km <br />4,95 a.e. | semimajor = 778.300.000&nbsp;km<br />5,203&nbsp;363 01&nbsp;a.e. | semiminor = 777.390.000&nbsp;km<br />5,197&nbsp;266 692 | eccentricity = 0,048&nbsp;392&nbsp;66 | inclination = 1,305&nbsp;30°<br />(6,09° na [[Sonce|Sončev]] ekvator) | asc_node = 100,556&nbsp;15° | arg_peri = 14,753&nbsp;85° | orbital_circ = 4,888&nbsp;[[Tera|T]][[meter|m]]<br />32,675&nbsp;a.e. | orbital_area = 1,901 Tm²<br />84,959&nbsp;a.e.² | sidereal_period = 4.332,589&nbsp;dni<br />(11,862&nbsp;[[julijansko leto (astronomija)|l]]) | synodic_period = 398,88&nbsp;dni | avg_speed = 13,07&nbsp;km/s | max_speed = 13,72&nbsp;km/s | min_speed = 12,44&nbsp;km/s | satellites = [[Jupitrovi naravni sateliti|80]] (od leta 2021) | physical_characteristics = yes | oblateness = 0,064&nbsp;87 | equatorial_radius = 71.492&nbsp;km<br />(11,209 [[Zemljin polmer|Zemljinega]]) | polar_radius = 66.854&nbsp;km<br />(10,517&nbsp;Zemljinega) | surface_area = 6,14×10<sup>10</sup>&nbsp;[[kvadratni kilometer|km²]]<br />(120,5 Zemljine) | volume = 1,431&nbsp;28×10<sup>15</sup>&nbsp;[[kubični kilometer|km³]]<br />(1321,3&nbsp;Zemljine) | mass = 1,898&nbsp;6×10<sup>27</sup>&nbsp;[[kilogram|kg]]<br />(317.8&nbsp;[[Zemljina masa|Zemljine]]) | density = 1,326&nbsp;g/cm³ | surface_grav = 24,79&nbsp;[[pospešek|m/s²]]<br />(2,358 [[težni pospešek|g]]) | escape_velocity = 59,5&nbsp;km/s | sidereal_day = 9,925&nbsp;h<ref>{{navedi splet |author1=Seidelmann, P.K. |author2=Abalakin, V.K. |author3=Bursa, M. |author4=Davies, M.E. |author5=de Burgh, C. |author6=Lieske, J.H. |author7=Oberst, J. |author8=Simon, J.L. |author9=Standish, E.M. |author10=Stooke, P. |author11=Thomas, P.C. |display-authors=5 | year = 2001 | url = http://www.hnsky.org/iau-iag.htm | title = Report of the IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites: 2000 | publisher = HNSKY Planitarium Program | accessdate = 2007-02-02 | language=en}}</ref> | rot_velocity = 12,6&nbsp;km/s = 45,300&nbsp;km/h | axial_tilt = 3,13° | right_asc_north_pole = 268,05° (17&nbsp;h 52&nbsp;min 12&nbsp;s) | declination = 64,49° | albedo = 0,52 | adjectives = jupiterski | atmosphere = yes | temperatures = yes | temp_name1 = [[Kelvin]] | min_temp_1 = 110&nbsp;K | mean_temp_1 = 152&nbsp;K | max_temp_1 = N/A | surface_pressure = 20–200&nbsp;[[paskal|kPa]]<ref>{{navedi revijo | author=Anonymous | title=Probe Nephelometer | journal=Galileo Messenger | publisher=NASA/JPL | date=March 1983 | issue=6 | url=http://www2.jpl.nasa.gov/galileo/messenger/oldmess/2Probe.html | accessdate = 2007-02-12 | language=en}}</ref> (plast&nbsp;oblakov) | atmosphere_composition = ~86 % [[molekularni vodik]]<br />~13 % [[helij]]<br />0,1 % [[metan]]<br />0,1 % [[voda|vodna]] para<br />0,02 % [[amonijak]]<br />0,0002 % [[etan]]<br />0,0001 % [[fosfin]]<br />&lt;0,00010 % [[vodikov sulfid]] }} '''Júpiter''' je [[zunanji planet|zunanji]], [[5 (število)|peti]] [[planet]] od [[Sonce|Sonca]] in je največji planet znotraj našega [[Osončje|Osončja]]. [[Plinski velikan|Plinaste orjake]] Jupiter, [[Saturn (planet)|Saturn]], [[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun (planet)|Neptun]] včasih imenujejo tudi »[[jupitrovski planet]]i«. Ime je dobil po [[rimska mitologija|rimskem bogu]] [[Jupiter (bog)|Jupitru]]. == Pregled == Ta [[plinski velikan|plinasti orjak]] je 2,5-krat masivnejši kot vsi ostali planeti Osončja skupaj, čeprav ima samo 1/1047 Sončeve mase. Ker ima Jupiter tako veliko maso, leži [[masno središče]] Jupitra in Sonca nad Sončevo površino, 1,068 Sončevega polmera od središča Sonca. Jupiter je 318-krat masivnejši od [[Zemlja|Zemlje]] s premerom, 11-krat večjim od Zemlje, in s 1310-kratno Zemljino [[prostornina|prostornino]]. Ima 10-krat manjši premer kot Sonce in skoraj enako srednjo gostoto. Mnogi so ga označili kot »neuspešno zvezdo«, čeprav bi bila ta primerjava sorodna označitvi [[asteroid]]a kot »neuspešne Zemlje«. Čeprav je Jupiter res presunljiv, so odkrili [[zunajosončni planet|zunajosončne planete]] z veliko večjo maso. Verjamemo pa da je njegov premer karseda velik za dano sestavo, ker bi se s povečanjem mase planet še neprav gravitacijsko stiskal, dokler ne bi steklo jedrsko zlitje. Ni natančno jasno kaj razlikuje velik in masiven planet kot je Jupiter od [[rjava pritlikavka|rjave pritlikavke]], čeprav imajo rjave pritlikavke posebne [[spektralna črta|spektralne črte]]. Kakorkoli, Jupiter bi moral imeti sedemkrat večjo maso, da bi postal [[zvezda]]. Jupiter se tudi najhitreje vrti okoli svoje [[os vrtenja|osi]] kot katerikoli drug planet v Osončju z [[vrtilna hitrost|vrtilno hitrostjo]] 12.700&nbsp;m/s. Zaradi tega je njegov disk precej sploščen, kar se da lepo videti skozi [[daljnogled]]. [[Pol]]arni premer je več kot 10.000&nbsp;km manjši od ekvatorskega premera. Od planetov je le [[Saturn (planet)|Saturn]] še bolj sploščen. Njegova najbolj znana zunanja oblika je verjetno [[Velika rdeča pega]], [[nevihta]] večja od Zemlje. Planet je neprestano prekrit s plastjo [[oblak]]ov. Jupiter je za opazovalca z Zemlje ob [[opozicija planeta|opoziciji]] četrto najsvetlejše [[nebesno telo]] na nebu za [[Sonce]]m, [[Luna|Luno]], in [[Venera (planet)|Venero]]. Včasih je svetlejši le še [[Mars (planet)|Mars]]. Jupiter je znan že iz [[pradavnina|pradavnine]]. [[Galileo Galilei|Galilejevo]] odkritje leta [[1610]] Jupitrovih štirih velikih [[naravni satelit|lun]]: [[Io (luna)|Io]], [[Evropa (luna)|Evropa]], [[Ganimed (luna)|Ganimed]] in [[Kalisto (luna)|Kalisto]] (sedaj znane kot Galilejeve ali Galilejevske lune) je bilo prvo odkritje nebesnega gibanja, ki ni bilo navidezno osredotočeno na Zemljo. Bilo je velika podpora [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovi]] heliocentrični sliki gibanja planetov. Galilejeva javna podpora Kopernikovi teoriji je prišla v navzkrižje z [[inkvizicija|inkvizicijo]]. == Fizikalne značilnosti == === Sestava planeta === Jupiter je v glavnem sestavljen iz dokaj majhnega skalnatega jedra, ki ga obdaja [[kovinski vodik]], njega obdaja [[tekočina|tekoči]] vodik, vse skupaj pa [[plin]]ski vodik. === Atmosfera === [[Slika:Jupiter from Voyager 1.jpg|thumb|left|250px|Slika atmosfere Jupitra v nepravih barvah, kot jo je posnel [[Voyager 1]]. Prikazana je [[Velika rdeča pega]], poleg nje pa še večji bel oval.]] Jupitrovo atmosfero sestavlja ~86 % [[vodik]]a in ~14 % [[helij]]a (po številu [[atom]]ov, atmosfera predstavlja ~75 %/24 % mase z ~1 % mase drugih snovi. Notranjost vsebuje gostejše snovi tako, da je porazdelitev ~71 %/24 %/5 %). Atmosfera vsebuje sledi [[metan]]a, [[vodna para|vodne pare]], [[amonijak]]a, in »skalnate« snovi. Poleg tega so prisotne majhne količine [[ogljik]]a, [[etan]]a, [[vodikov sulfid|vodikovega sulfida]], [[neon]]a, [[kisik]]a, [[fosfat]]ov, in [[žveplo|žvepla]]. Ta sestava atmosfere je zelo podobna sestavi [[sončna meglica|sončne meglice]]. [[Saturn (planet)|Saturn]] ima podobno sestavo, [[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun (planet)|Neptun]] pa imata veliko manj vodika in helija. Zgornji sloji Jupitrove atmosfere so izpostavljeni različnemu vrtenju. Pojav je prvi odkril [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini]] [[1690]]. Vrtenje Jupitrove [[pol]]arne atmosfere je daljše za ~5 minut kot vrtenje atmosfere na [[ekvator]]ju. Poleg tega se oblaki, na različnih [[širina]]h vrtijo v nasprotni smeri. Vzajemno delovanje teh nasprotujočih se krožnih vzorcev povzroča nevihte in [[vrtinčenje|vrtinčenja]] (turbulence). Hitrost vetra je velikokrat 600&nbsp;km/h. Zunanji oblačni sloj atmosfere vsebuje ledene [[kristal]]e, [[kristal]]e zmrznjenega amonijaka in kristale [[amonijev hidrosulfid|amonijevega hidrosulfida]]. [[Slika:PIA02863 - Jupiter surface motion animation.gif|thumb|center|600px|Po vsem Jupitru lahko na višini vrha oblakov vidimo različne vzorce gibanja. [[Velika rdeča pega]] se vrti nasprotno smeri urinega kazalca, vidna je tudi neenakomerna razporeditev njene visoke meglice. Vzhodno (desno) od rdeče pege se kotalijo in prehajajo drug drugega ovalni oblaki. Z različno hitrostjo se premikajo sosednje vodoravne črte. Nizi majhnih viharjev se vrtijo okrog ovalov na severnih polobli. Velike sivomodre »vroče točke« na severnem robu belega ekvatorialnega pasu se sčasoma, ko potujejo na vzhod, spreminjajo. Ovali na severu se vrtijo nasprotno kot na jugu. Hitro in naključno se v turbulentnih območjih pojavljajo in izginjajo drobna, zelo svetla mesta, iz katerih lahko nastanejo viharji. '''Merilo:''' Najmanjše vidne podrobnosti na ekvatorju imajo premer okrog 600 kilometrov. '''Trajanje:''' Animacija iz 14 sličic zajema 24 Jupitrovih dni oziroma okrog 10 Zemljinih dni. Gibanje je prikazano s 600.000-kratno hitrostjo dejanske.]] === Planetovi obroči === Jupiter ima šibek sestav [[planetni obroč|planetnega obroča]]. Obroč sestavljajo prašni delci, ki so jih z lun odnesli [[meteor]]ji. Glavni obroč je nastal iz prahu s satelitov Adrasteje in Metisa. Dva širša tanka obroča obkrožata glavni obroč in izvirata iz Tebe in Amalteje. Na zunanji strani leži izjemno redek in oddaljen zunanji obroč, ki obkroža Jupiter v nasprotni smeri. Njegov izvor je negotov, lahko pa je nastal iz ujetega medplanetarnega prahu. === Magnetosfera === Jupiter ima zelo veliko in močno [[magnetosfera|magnetosfero]]. Če bi lahko videli njegovo [[magnetno polje]] z Zemlje, bi bilo na nebu navidezno 5-krat večje od [[ščip]]a, kljub temu, da je veliko dlje. To magnetno polje zadržuje velik tok sevanja delcev v Jupitrovih sevalnih pasovih kjer tudi nastaja ogromen plinski kolobar in valj toka, povezan z Io. Da je Jupiter močan vir radijskih valov so po naključju odkrili ameriški raziskovalci leta [[1955]]. Večina energije je pri valovnih dolžinah nekaj deset metrov in desetin metrov. == Raziskovanje Jupitra == Veliko [[vesoljska sonda|vesoljskih sond]] so poslali na Jupiter. Vse do sedaj so bile ameriške. [[Pioneer 10]] je letel mimo planeta decembra [[1973]]. Sledil mu je [[Pioneer 11]] natanko leto kasneje. [[Voyager 1]] je letel mimo leta [[1977]], [[Voyager 2]] pa leta [[1979]]. Sonda [[Galileo (sonda)|Galileo]] se je vtirila v Jupitrovo tirnico leta [[1995]], vrgla manjši raziskovalni satelit v Jupitrovo atmosfero in opravila več [[mimolet|preletov]] vseh Galilejevih lun. Sonda Galileo je bila leta [[1994]] priča tudi [[trk]]u [[komet]]a [[komet Shoemaker-Levy 9|Shoemaker-Levy 9]] z Jupitrom, ko se je bližala planetu. Nudila je ugoden pogled na ta presenetljiv dogodek. Po odkritju tekočega [[ocean]]a na Jupitrovi luni Evropa in zaključku odprave Galileo, ki je zapustil tir septembra 2003 NASA načrtuje odpravo, ki bo raziskovala ledene lune. Odprava [[Jupitrov orbitalni satelit ledenih lun|JIMO]] bodo iztrelili do leta [[2012]] ali še pozneje. == Jupitrovi naravni sateliti == [[Slika:Jupiter and the Galilean Satellites.jpg|thumb|left|250px|Jupitrove štiri Galilejeve lune na združeni sliki, ki predstavlja primerjavo njihovih velikosti in velikost Jupitra. Vidna je Velika rdeča pega. Od vrha so Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.]] Tiri Ie, Evrope in Ganimeda tvorijo vzorec znan kot [[Laplaceova resonanca]]. Na vsake štiri Iunine obhode okoli Jupitra naredi Evropa natančno dva obhoda, Ganimed pa natanko enega. Ta resonanca povzroča, [[gravitacija|gravitacijske]] pojave na vse tri lunine tire in popači njihove tire v eliptične oblike, saj na vsako luno deluje dodatni povlek sosednjih lun v vsaki točki njenega tira. Na drugi strani [[plimska sila]] z Jupitra zaokrožuje njihove tire. To stalno vlečno delovanje povzroča redno upogibanje oblik vseh treh lun. Jupitrova težnost razteza lune močneje med območji tirov, ki so bližje planetu in jim dopušča, da privzamejo bolj krogelne oblike, ko so dlje stran. To upogibanje povzroča plimsko segrevanje njihovih jeder. Najbolj opazen je ta pojav pri Ii, kjer njeni ognjeniki neobičajno močno delujejo, manj pa na geološko mladi površini Evrope, ki nakazuje nedavno ponovno preoblikovanje njene površine. === Razvrstitev Jupitrovih naravnih satelitov === Jupitrove lune delimo v štiri glavne skupine: # Notranjo skupino je v celoti odkrila [[Program Voyager|odprava Voyager]] razen pri [[Amalteja (luna)|Amalteji]]. Vse lune imajo premere manj kot 200&nbsp;km in tire s polosjo manjšo od 200.000&nbsp;km. Njihov naklon tira je manj kot stopinja. # Galilejeve lune je odkril Galilej. Krožijo v območju med 400.000 in 2.000.000&nbsp;km. To so največje lune v Osončju. # Tretjo skupino so odkrili v [[20. stoletje|20. stoletju]] pred Voyagerjem. Njihovi premeri so manjši od 200&nbsp;km in tiri med 11.000.000 in 12.000.000&nbsp;km z naklonom tira med 26° in 29°. # Zunanje lune so tudi odkrili v 20. stoletju pred Voyagerjem. Njihov premer je manjši od 50&nbsp;km in tiri med 21.000.000 in 24.000.000&nbsp;km. Še posebej so znane ker so njihovi tiri [[vzvratni tir|vzvratni]] z nakloni med 147° in 163°. Predvideva se, da so imele prve tri skupine lun isti izvor. Mogoče kot večja luna ali ujeto telo, ki je razpadlo v obstoječe lune vsake skupine. Poleg omenjenih štirih skupin obstaja še veliko manjših lun v dolgih, iz srednjih, vzvratnih tirih okoli Jupitra. Večina v premeru ni večja od kilometra ali dva. Vse te lune so po vsej verjetnosti ujeta asteroidna ali kometna telesa, ki so raztresena v več kosov. Celotno število znanih Jupitrovih lun je trenutno 79, saj so jih leta 2018 našli še 12. Nekatere so slabo raziskane in še brez imena. Nekaj od teh je spodaj naštetih: {| class="wikitable sortable" style="width:100%;" |- style="background:#efefef;" ! <small>#<br /><ref group=opomba>Vrstni red glede na poprečno oddaljenost od Jupitra.</ref></small> ! <small>Oznaka<br /><ref group=opomba>Oznake z rimskimi številkami ustrezajo vrstnemu redu poimenovanja.</ref></small> ! Ime<br /> ! class="unsortable" |Slika ! Premer<br />(km)<ref group=opomba>Premeri lun nepravilnih oblik so podani po dimenzijah.</ref> ! Masa<br />({{e|16}} kg) ! Srednja polos tira<br />(km)<ref name="#1">[http://www.minorplanetcenter.org/iau/NatSats/NaturalSatellites.html Natural Satellites Ephemeris Service] IAU: Minor Planet Center.</ref> ! Obhodni čas<br />(d)<ref name="#1"/><ref group=opomba>Negativni obhodni časi so za [[vzvratno gibanje|retrogradne]] satelite.</ref> ! <small>Naklon tira<ref name="#1"/></small> ! <small>Izsrednost<ref>Sheppard, Scott S. [http://www.dtm.ciw.edu/users/sheppard/satellites/jupsatdata.html Jupiter's Known Satellites] Departament of Terrestrial Magnetism at Carniege Institution for science.</ref></small> ! <small>Leto odkritja<ref name="#2">[http://planetarynames.wr.usgs.gov/append7.html Gazetteer of Planetary Nomenclature] Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN). U.S. Geological Survey.</ref></small> ! <small>Avtor prvega opisa<ref name="#2"/></small> ! Skupina<br /><ref group=opomba>Oznaka "?" za satelite z nezanesljivo določeno skupino.</ref> |- style="background:#fff;" |1|| {{sort|16|XVI}}|| [[Metis (luna)|Metis]] || [[Slika:Metis.jpg|50px|center]]||align="right"| {{sort|0059|60&thinsp;×&thinsp;40&thinsp;×&thinsp;34}} ||align="right"| {{sort|1636|~3,6}} ||align="right"| {{sort|00127|127690}} ||align="right"| {{sort|0074|+7h 4m 29s}} ||align="right"| {{sort|00006|0,06°}}<ref name="#3">Siedelmann P.K.; Abalakin V.K.; Bursa, M.; Davies, M.E.; de Bergh, C.; Lieske, J.H.; Obrest, J.; Simon, J.L.; Standish, E.M.; Stooke, P. ; Thomas, P.C. (2000). [http://www.hnsky.org/iau-iag.htm The Planets and Satellites 2000] (Report). IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites.</ref> ||align="right"| 0,00002 ||align="right"| 1979 || Synnott<br />(Voyager 1) || Notranja |- style="background:#fff;" |2||{{sort|15|XV}}|| [[Adrasteja (luna)|Adrasteja]] || [[Slika:Adrastea.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0020|20&thinsp;×&thinsp;16&thinsp;×&thinsp;14}} ||align="right"| {{sort|152|~0,2}} ||align="right"| {{sort|00128|128690}} ||align="right"| {{sort|0079|+7h 9m 30s}} ||align="right"| {{sort|00003|0,03°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0015 || style="text-align:right;"| 1979 || Jewitt<br />(Voyager 2)||Notranja |- style="background:#fff;" |3||{{sort|05|V}}|| [[Amalteja (luna)|Amalteja]] ||[[Slika:Amalthea PIA02532.png|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0171|250&thinsp;×&thinsp;146&thinsp;×&thinsp;128}} ||align="right"| {{sort|18208|208}} ||align="right"| {{sort|0018|181366}} ||align="right"| {{sort|008|+11h 57m 23s}} ||align="right"| {{sort|000374|0,374°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0032 || style="text-align:right;"| 1892 || Barnard || Notranja |- style="background:#fff;" |4||{{sort|14|XIV}}|| [[Teba (luna)|Teba]] ||[[Slika:Thebe.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0116|116&thinsp;×&thinsp;98&thinsp;×&thinsp;84}} ||align="right"| {{sort|1743|~43}} ||align="right"| {{sort|002|221889}} ||align="right"| {{sort|009|+16h 11m 17s}} ||align="right"| {{sort|001076|1,076°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0175 || style="text-align:right;"| 1979 ||Synnott<br />(Voyager 1) ||Notranja |- style="background:#ccf;" |5||{{sort|01|I}}|| '''[[Io (luna)|Io]]''' ||[[Slika:Io highest resolution true color.jpg|50px|center]]|| style="text-align:right;"| {{sort|3660|3660,0}}<br />×&thinsp;3637,4<br />×&thinsp;3630,6 ||align="right"| {{sort|2289|8931900}} ||align="right"| {{sort|004|421700}} ||align="right"| {{sort|01|+1,7691}} ||align="right"| {{sort|00005|0,050°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0041 || style="text-align:right;"| 1610 || [[Galileo Galilei|Galilej]] || Galilejeva |- style="background:#ccf;" |6||{{sort|02|II}}|| '''[[Evropa (luna)|Evropa]]''' ||[[Slika:Europa-moon.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|3121|3121,6}} ||align="right"| {{sort|2248|4800000}} ||align="right"| {{sort|006|671034}}||align="right"| {{sort|03|+3,5512}} ||align="right"| {{sort|00047|0,471°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0094 || style="text-align:right;"| 1610 || Galilej ||Galilejeva |- style="background:#ccf;" |7||{{sort|03|III}}|| '''[[Ganimed (luna)|Ganimed]]''' ||[[Slika:Ganymede g1 true 2.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|5362|5262,4}} ||align="right"| {{sort|2315|14819000}} ||align="right"| {{sort|010|1070412}} ||align="right"| {{sort|07|+7,1546}} ||align="right"| {{sort|000204|0,204°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0011 || style="text-align:right;"| 1610 || Galilej ||Galilejeva |- style="background:#ccf;" |8||{{sort|04|IV}}|| '''[[Kalisto (luna)|Kalisto]]''' ||[[Slika:Callisto.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|4820|4820,6}} ||align="right"| {{sort|2311|10759000}} ||align="right"| {{sort|018|1882709}} ||align="right"| {{sort|08|+16,689}} ||align="right"| {{sort|000205|0,205°}}<ref name="#3"/> ||align="right"| 0,0074 || style="text-align:right;"| 1610 || Galilej ||Galilejeva |- style="background:#efefef" |9||{{sort|18|XVIII}}|| Temisto || || style="text-align:right;"| {{sort|0008|8}} ||align="right"| {{sort|1469|0,069}} ||align="right"| {{sort|07|7393216}} ||align="right"| +129,87 ||align="right"| {{sort|045|45,762°}} ||align="right"| 0,2115 || style="text-align:right;"| 1975/2000 || Kowal & Roemer/<br />Sheppard et al. || ''Temisto'' |- style="background:#efefef" |10||{{sort|13|XIII}}|| [[Leda (luna)|Leda]] || || style="text-align:right;"| {{sort|0016|16}} ||align="right"| {{sort|1611|0,6}} ||align="right"| 11187781 ||align="right"| +240,82 ||align="right"| {{sort|027562|27,562°}} ||align="right"| 0,1673 || style="text-align:right;"| 1974 || Kowal<!-- NASA data incorrect. Used this page http://www.fukuoka-edu.ac.jp/~kanamitu/study/solar/solar/leda.htm instead --> || Himalija |- style="background:#efefef" |11||{{sort|06|VI}}|| [[Himalija (luna)|Himalija]] || [[Slika:Himalia from New Horizons.jpg|50px|center]]|| style="text-align:right;"| {{sort|0170|170}} ||align="right"| {{sort|1867|670}} ||align="right"| 11451971 ||align="right"| +250,23 ||align="right"| {{sort|030|30,486°}} ||align="right"| 0,1513 ||align="right"| 1904 || Perrine ||Himalija |- style="background:#efefef" |12||{{sort|10|X}}|| [[Liziteja (luna)|Liziteja]] |||| style="text-align:right;"| {{sort|0036|36}} ||align="right"| {{sort|1663|6,3}} ||align="right"| 11740560 ||align="right"| +259,89 ||align="right"| {{sort|027006|27,006°}} ||align="right"| 0,1322 || style="text-align:right;"| 1938 || Nicholson ||Himalija |- style="background:#efefef" |13||{{sort|07|VII}}|| [[Elara (luna)|Elara]] || [[Slika:Elara2-LB1-mag17.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0086|86}} ||align="right"| {{sort|1787|87}} ||align="right"| 11778034 ||align="right"| +257,62 ||align="right"| {{sort|029|29,691°}} ||align="right"| 0,1948 || style="text-align:right;"| 1905 || Perrine ||Himalija |- style="background:#efefef" |14|| {{sort|99|—}}|| S/2000 J 11 || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} || style="text-align:right;"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 12570424 ||align="right"| +287,93 ||align="right"| {{sort|027584|27,584°}} ||align="right"| 0,2058 || style="text-align:right;"| 2001 || Sheppard et al. || Himalija? |- style="background:#efefef" |15||{{sort|46|XLVI}}|| Karpo || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 17144873 ||align="right"| +458,62 ||align="right"| {{sort|056|56,001°}} ||align="right"| 0,2735 ||align="right"| 2003 || Sheppard et al. || ''Karpo'' |- style="background:#d3d3d3" |16|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 12 || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}} || style="text-align:right;"| {{sort|1215|0,00015}} ||align="right"| 17739539 ||align="right"| -482,69 ||align="right"| 142,680° ||align="right"| 0,4449 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || ''?'' |- style="background:#d3d3d3" |17||{{sort|34|XXXIV}}|| Evporija || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 19088434 ||align="right"| -538,78 ||align="right"| 144,694° ||align="right"| 0,0960 ||align="right"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |18|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 3 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 19621780 ||align="right"| -561,52 ||align="right"| 146,363° ||align="right"| 0,2507 ||align="right"| 2003 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |19|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 18 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 19812577 ||align="right"| -569,73 ||align="right"| 147,401° ||align="right"| 0,1569 || style="text-align:right;"| 2003 || Gladman et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |20|| {{sort|99|—}}|| S/2011 J 1 || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}} || style="text-align:right;"| – ||align="right"| 20155290 ||align="right"| &minus;582,22 ||align="right"| 162,8° ||align="right"| 0,2963 || style="text-align:right;"| 2011 || Sheppard et al. || ''?'' |- style="background:#d3d3d3" |21|| {{sort|99|—}}|| S/2010 J 2 || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}} ||align="right"| ||align="right"| 20307150 ||align="right"| -588,36 ||align="right"| 150,4° ||align="right"| 0,307 ||align="right"| 2010 || Veillet || Ananka? |- style="background:#d3d3d3" |22||{{sort|42|XLII}}|| Telksinoja || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 20453753 ||align="right"| -597,61 ||align="right"| 151,292° ||align="right"| 0,2684 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |23||{{sort|33|XXXIII}}|| Evanta || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 20464854 ||align="right"| -598,09 ||align="right"| 143,409° ||align="right"| 0,2000 || style="text-align:right;"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |24||{{sort|45|XLV}}|| Helika || ||align="right"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 20540266 ||align="right"| -601,40 ||align="right"| 154,586° ||align="right"| 0,1374 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |25||{{sort|35|XXXV}}|| Ortozija || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 20567971 ||align="right"| -602,62 ||align="right"| 142,366° ||align="right"| 0,2433 || style="text-align:right;"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |26||{{sort|24|XXIV}}|| Jokasta || || style="text-align:right;"| {{sort|0005|5}} ||align="right"| {{sort|1419|0,019}} ||align="right"| 20722566 ||align="right"| -609,43 ||align="right"| 147,248° ||align="right"| 0,2874 || style="text-align:right;"| 2001 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |27|| {{sort|99|—}}|| [[S/2003 J 16]] || ||align="right"| {{sort|0002|2}}|| style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 20743779 ||align="right"| -610,36 ||align="right"| 150,769° ||align="right"| 0,3184 || style="text-align:right;"| 2003 || Gladman et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |28||{{sort|27|XXVII}}|| Praksidika || || style="text-align:right;"| {{sort|0007|7}} ||align="right"| {{sort|1443|0,043}} ||align="right"| 20823948 ||align="right"| -613,90 ||align="right"| 144,205° ||align="right"| 0,1840 || style="text-align:right;"| 2001 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |29||{{sort|22|XXII}}|| Harpalika || ||align="right"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|1412|0,012}} ||align="right"| 21063814 ||align="right"| -624,54 ||align="right"| 147,223° ||align="right"| 0,2440 || style="text-align:right;"| 2001 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |30||{{sort|40|XL}}|| Mnema || ||align="right"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 21129786 ||align="right"| -627,48 ||align="right"| 149,732° ||align="right"| 0,3169 || style="text-align:right;"| 2003 || Gladman et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |31||{{sort|30|XXX}}|| Hermipa || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 21182086 ||align="right"| -629,81 ||align="right"| 151,242° ||align="right"| 0,2290 ||align="right"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka? |- style="background:#d3d3d3" |32||{{sort|29|XXIX}}|| Tiona || ||align="right"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 21405570 ||align="right"| -639,80 ||align="right"| 147,276° ||align="right"| 0,2525 || style="text-align:right;"| 2002 || Sheppard et al. || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |33||{{sort|12|XII}}|| [[Ananka (luna)|Ananka]] || || style="text-align:right;"| {{sort|0028|28}} ||align="right"| {{sort|163|3,0}} ||align="right"| 21454952 ||align="right"| -640,38 ||align="right"| 151,564° ||align="right"| 0,3445 || style="text-align:right;"| 1951 || Nicholson || Ananka |- style="background:#d3d3d3" |34|| {{sort|50|L}}|| Hersa || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} || style="text-align:right;"|{{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22134306 ||align="right"| -672,75 ||align="right"| 162,490° ||align="right"| 0,2379 ||align="right"| 2003 || Gladman et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |35||{{sort|31|XXXI}}|| Aitna || ||align="right"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 22285161 ||align="right"| -679,64 ||align="right"| 165,562° ||align="right"| 0,3927 || style="text-align:right;"| 2002 || Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |36||{{sort|37|XXXVII}}|| Kala || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22409207 ||align="right"| -685,32 ||align="right"| 165,378° ||align="right"| 0,2011 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |37||{{sort|20|XX}}|| Tajgeta || || style="text-align:right;"| {{sort|0005|5}} ||align="right"| {{sort|1416|0,016}} ||align="right"| 22438648 ||align="right"| -686,67 ||align="right"| 164,890° ||align="right"| 0,3678 || style="text-align:right;"| 2001|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |38|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 19 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}}|| style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22709061 ||align="right"| -699,12 ||align="right"| 164,727° ||align="right"| 0,1961 ||align="right"| 2003|| Gladman et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |39||{{sort|21|XXI}}|| Kaldena || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|1375|0,0075}} ||align="right"| 22713444 ||align="right"| -699,33 ||align="right"| 167,070° ||align="right"| 0,2916 ||align="right"| 2001|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |40|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 15 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} || style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22720999 ||align="right"| -699,68 ||align="right"| 141,812° ||align="right"| 0,0932 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || Ananka? |- style="background:#d3d3d3" |41|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 10 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} || style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22730813 ||align="right"| -700,13 ||align="right"| 163,813° ||align="right"| 0,3438 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma? |- style="background:#d3d3d3" |42|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 23 || ||align="right"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 22739654 ||align="right"| -700,54 ||align="right"| 148,849° ||align="right"| 0,3930 || style="text-align:right;"| 2004 || Sheppard et al. || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |43||{{sort|25|XXV}}|| Erinoma || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 22986266 ||align="right"| -711,96 ||align="right"| 163,737° ||align="right"| 0,2552 ||align="right"| 2001|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |44||{{sort|41|XLI}}|| Aeda || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} || style="text-align:right;"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 23044175 ||align="right"| -714,66 ||align="right"| 160,482° ||align="right"| 0,6011 || style="text-align:right;"| 2003 || Sheppard et al. || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |45||{{sort|44|XLIV}}|| Kalihora || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23111823 ||align="right"| -717,81 ||align="right"| 164,605° ||align="right"| 0,2041 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma? |- style="background:#d3d3d3" |46||{{sort|23|XXIII}}|| Kalika || || style="text-align:right;"| {{sort|0005|5}} || style="text-align:right;"| {{sort|1419|0,019}} ||align="right"| 23180773 ||align="right"| -721,02 ||align="right"| 165,505° ||align="right"| 0,2139 || style="text-align:right;"| 2001|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |47||{{sort|11|XI}}|| [[Karma (luna)|Karma]] || || style="text-align:right;"| {{sort|0046|46}} || style="text-align:right;"| {{sort|1713|13}} ||align="right"| 23197992 ||align="right"| -763,95 ||align="right"| 165,047° ||align="right"| 0,2342 || style="text-align:right;"| 1938|| Nicholson || Karma |- style="background:#d3d3d3" |48||{{sort|17|XVII}}|| Kalira || [[Slika:S1999j1.jpg|50px|center]] || style="text-align:right;"| {{sort|0009|9}} ||align="right"| {{sort|1487|0,087}} ||align="right"| 23214986 ||align="right"| -727,11 ||align="right"| 139,849° ||align="right"| 0,2582 || style="text-align:right;"| 2000|| Spahr, Scotti || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |49||{{sort|32|XXXII}}|| Evridoma || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 23230858 ||align="right"| -723,36 ||align="right"| 149,324° ||align="right"| 0,3769 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Pasifaja? |- style="background:#d3d3d3" |50|| {{sort|99|—}}|| S/2011 J 2 || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}} || style="text-align:right;"| – ||align="right"| 23329710 ||align="right"| &minus;725,06 ||align="right"| 151,8° ||align="right"| 0,3867 || style="text-align:right;"| 2011 || Sheppard et al. || Pasifaja? |- style="background:#d3d3d3" |51||{{sort|38|XXXVIII}}|| Pasiteja || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23307318 ||align="right"| -726,93 ||align="right"| 165,759° ||align="right"| 0,3288 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |52|| {{sort|99|—}}|| S/2010 J 1 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| ||align="right"| 23314335 ||align="right"| -722,83 ||align="right"| 163,2° ||align="right"| 0,320 ||align="right"| 2010 || Jacobson et al. || Pasifaja? |- style="background:#d3d3d3" |53|| {{sort|49|XLIX}} || Kora || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23345093 ||align="right"| -776,02 ||align="right"| 137,371° ||align="right"| 0,1951 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |54||{{sort|48|XLVIII}}|| Silena || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23396269 ||align="right"| -731,10 ||align="right"| 140,148° ||align="right"| 0,4115 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |55||{{sort|47|XLVII}}|| Evkelada || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 23483694 ||align="right"| -735,20 ||align="right"| 163,996° ||align="right"| 0,2828 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |56|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 4 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 23570790 ||align="right"| -739,29 ||align="right"| 147,175° ||align="right"| 0,3003 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |57||{{sort|08|VIII}}|| [[Pasifaja (luna)|Pasifaja]] || ||align="right"| {{sort|0060|60}} ||align="right"| {{sort|173|30}} ||align="right"| 23609042 ||align="right"| -739,80 ||align="right"| 141,803° ||align="right"| 0,3743 || style="text-align:right;"| 1908|| Melotte || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |58||{{sort|39|XXXIX}}|| Hegemona || || style="text-align:right;"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 23702511 ||align="right"| -745,50 ||align="right"| 152,506° ||align="right"| 0,4077 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |59||{{sort|43|XLIII}}|| Arka || ||align="right"| {{sort|0003|3}} ||align="right"| {{sort|1345|0,0045}} ||align="right"| 23717051 ||align="right"| -746,19 ||align="right"| 164,587° ||align="right"| 0,1492 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |60||{{sort|26|XXVI}}|| Isona || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} || style="text-align:right;"| {{sort|1375|0,0075}} ||align="right"| 23800647 ||align="right"| -750,13 ||align="right"| 165,127° ||align="right"| 0,1775 || style="text-align:right;"| 2001|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |61|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 9 || || style="text-align:right;"| {{sort|0001|1}}|| style="text-align:right;"| {{sort|1215|0,00015}} || style="text-align:right;"| 23857808 ||align="right"| -752,84 ||align="right"| 164,980° ||align="right"| 0,2761 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |62|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 5 || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}}|| style="text-align:right;"| {{sort|139|0,0090}} || style="text-align:right;"| 23973926 ||align="right"| -758,34 ||align="right"| 165,549° ||align="right"| 0,3070 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || Karma |- style="background:#d3d3d3" |63||{{sort|09|IX}}|| [[Sinopa (luna)|Sinopa]] || || style="text-align:right;"| {{sort|0038|38}} || style="text-align:right;"| {{sort|1675|7,5}} ||align="right"| 24057865 ||align="right"| -739,33 ||align="right"| 153,778° ||align="right"| 0,2750 || style="text-align:right;"| 1914|| Nicholson || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |64||{{sort|36|XXXVI}}|| [Sponda || ||align="right"| {{sort|0002|2}} ||align="right"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 24252627 ||align="right"| -771,60 ||align="right"| 154,372° ||align="right"| 0,4431 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |65||{{sort|28|XXVIII}}|| Avtona || || style="text-align:right;"| {{sort|0004|4}} ||align="right"| {{sort|139|0,0090}} ||align="right"| 24264445 ||align="right"| -772,17 ||align="right"| 151,058° ||align="right"| 0,3690 || style="text-align:right;"| 2002|| Sheppard et al. || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |66||{{sort|19|XIX}}|| Megaklita || ||align="right"| {{sort|0005|5}} ||align="right"| {{sort|1421|0,021}} ||align="right"| 24687239 ||align="right"| -792,44 ||align="right"| 150,398° ||align="right"| 0,3077 || style="text-align:right;"| 2001|| Sheppard et al. || Pasifaja |- style="background:#d3d3d3" |67|| {{sort|99|—}}|| S/2003 J 2 || || style="text-align:right;"| {{sort|0002|2}}|| style="text-align:right;"| {{sort|1315|0,0015}} ||align="right"| 30290846 ||align="right"| {{sort|9|-1077,02}} ||align="right"| 153,521° ||align="right"| 0,1882 || style="text-align:right;"| 2003|| Sheppard et al. || ''?'' |} Vse Jupitrove lune so plimsko vezane z Jupitrom in zaradi tega je njihova vrtilna doba enaka njihovemu obhodnemu času in tako planetu obračajo vedno isto stran. == Opombe == <references group=opomba/> == Trki kometov == [[Slika:Jupitersatelliteimpact.jpg|right|thumb|180px|[[Trk]]i [[komet]]a z Jupitrovo površino. Temni oblaki, ki izhajajo od trkov, so večji od Zemlje.]] V času med [[16. julij]]em in [[22. julij]]em [[1994]] je več kot dvajset drobcev [[komet Shoemaker-Levy 9|kometa Shoemaker-Levy 9]] treščilo v Jupitrovo južno poloblo. Na ta način so prvič neposredno opazovali trk dveh teles v Osončju. V Jupiter zaradi njegove velike mase in položaja blizu notranjega predela Osončja po vsej verjetnosti največkrat trčijo kometi od vseh planetov Osončja. == Jupiter v leposlovju in filmu == Sir [[Arthur Charles Clarke]] je v [[znanstvena fantastika|znanstvenofanstastčnem]] [[roman]]u ''[[2010: Druga odiseja]]'' (''2010: Odyssey Two'') prikazal spremembo Jupitra v zvezdo s pomočjo izredno napredne tehnologije, ki je še povečala gostoto njegovega že gostega jedra. Na Zemlji sta od tedaj na nebu svetili dve zvezdi. Po Jupitru se imenuje [[Jupitrova postaja]], domišljijska [[vesoljska postaja]] v vesolju ''[[Zvezdne steze|Zvezdnih stez]]''. == Sklici == {{sklici|2}} {{-}} {{Jupiter Footer}} {{navigacija Osončje}} {{Zbirka|Category:Jupiter (planet)|Jupiter}} {{portal|Astronomija|{{ispa}}}} [[Kategorija:Planeti Osončja]] [[Kategorija:Jupiter| ]] [[Kategorija:Zunanji planeti]] [[Kategorija:Plinasti orjaki]] [[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]] {{normativna kontrola}} 6otdn4i41vnipwf0axdelb15oc95un3 Jezero 0 4474 5727378 5727352 2022-08-04T12:12:26Z Ljuba brank 92351 /* Vrste jezer */ dodano wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Jezero}} [[Slika:Bled Overview.JPG|right|300px|thumb|Blejsko jezero]] [[Slika:Lake Billy Chinook, Deschutes National Forest, Oregon (photo by Bob Nichol).jpg|right|300px|thumb|[[Jezero Billy]] v [[Utah]]u]] '''Jézero''' je velika (po navadi sladkovodna) stoječa [[voda|vodna]] površina, ki jo obkroža kopno. Velika jezera včasih pojmujejo kot »kopenska [[morje|morja]]«, mala morja pa kot jezera. Zgleda za to sta [[Veliko slano jezero]] in [[Mrtvo morje]]. Največje »jezero« na [[Zemlja|Zemlji]] je [[Kaspijsko jezero]], najgloblje je [[Bajkalsko jezero]] v [[Sibirija|Sibiriji]]. Izraz jezero se uporablja tudi za suha jezera, kot je na primer [[Eyrovo jezero]], ki je večinoma suho, med obilnimi padavinami pa se napolni. [[Cerkniško jezero]] je primer presihajočega jezera. [[Finska|Finsko]] poznamo tudi po imenu ''Dežela tisočerih jezer'', [[Minnesota]] pa je znana pod imenom ''Dežela desettisočih jezer''. Več kot 60 % jezer na svetu leži v [[Kanada|Kanadi]]. Za jezera po svetu glej [[seznam jezer]]. Največje [[umetno jezero]] v [[Severna Evropa|Severni]] [[Evropa|Evropi]] je [[Kielder Water]] v severni [[Anglija|Angliji]] v [[Northumberland (grofija)|Northumberlandu]] ob meji s [[Škotska|Škotsko]]. Na [[Luna|Luni]] obstajajo temne bazaltne ravnine, podobne [[Lunino morje|Luninim morjem]], vendar manjše ([[latinščina|latinsko]] lacus), za katere so nekdaj [[astronom]]i mislili, da so resnična jezera. == Vrste jezer == === Jezera po tipih === * Jezera [[depresija (geologija)|depresije]] - gladina jezer je pod nivojem [[morje|morja]]. :: [[Mrtvo morje]], [[Kaspijsko jezero]], [[jezero Eyre]] * Kriptodepresijska jezera (prikrita depresija) - samo jezersko dno je pod morsko gladino. :: [[Bajkalsko jezero]], [[Gardsko jezero]] * Sveta jezera === Jezero po vsebnosti [[sol]]i === * Sladkovodna jezera * Polslana jezera * [[slano jezero|Slana jezera]] ([[Mrtvo morje]], [[jezero Tuz]], [[Veliko slano jezero]], [[Kaspijsko jezero]], [[Aralsko jezero]] ...) === Jezera po hidrografskih značilnostih === * Pretočna jezera - jezera z nenehnim nadzemeljskim dotokom in odtokom vode. * Nepretočna jezera - jezera brez dotoka in odtoka vode (kraterska jezera in puščavska jezera). * Stalna jezera - voda nikoli ne presahne. * Periodično jezero tudi [[Presihajoče jezero]] - jezero, ki se napolni z vodo v suhem letnem času (npr. [[Cerkniško jezero]]) * Obdobno (puščavsko) jezero - jezero, ki se občasno napolni ob dežju * [[Meromiktično jezero]] - je jezero, ki ima plasti vode, ki se med seboj ne mešajo * [[Monomiktično jezero]] - so holomiktična jezera, ki se mešajo od zgoraj navzdol v enem obdobju mešanja vsako leto. Lahko so hladna in topla. === Jezera po nastanku === * Vglobljena jezera - jezerska kotanja je nastala s poglobitvijo površine. ** [[tektonsko jezero|Tektonska jezera]] - jezera, nastala v tektonskih kotlinah in jarkih. *** Reliktna jezera - ostanki nekdanjih velikih, obsežnih [[vodne površine|vodnih površin]] ([[Kaspijsko jezero]], [[Aralsko jezero]]...). *** Ognjeniška jezera oz. [[kratersko jezero|kraterska jezera]] - jezera, nastala v [[Vulkanski krater|krater]]jih, ugaslih [[ognjenik]]ov ([[Kratersko jezero, ZDA|Kratersko jezero]] (jezero Crater Lake),...). ** Erozijska jezera *** [[Kraško jezero|Kraška jezera]] - jezera, nastala s korozijo; se nahajajo v [[vrtača]]h, [[uvala]]h ali na [[kraško polje|kraških poljih]] ([[Cerkniško jezero]], [[Skadrsko jezero]]...). *** [[Ledeniško jezero]] - je vodno telo, ki izvira iz delovanja ledenika. **** [[krniško jezero|Krniška visokogorska jezera]] - jezera, nastala v [[krnica]]h (jezera na Kriških podih) **** Dolinska ledeniška jezera ([[Velika jezera]], [[Gardsko jezero]], [[Komsko jezero]], [[Bohinjsko jezero]], [[Blejsko jezero]]...) * [[Starodavno jezero]] - jezero, ki neprekinjeno vsebuje vodo več kot milijon let. * [[Asfaltno jezero]] * [[Bifurkacijsko jezero]] - jezero, ki se izliva v dve različni porečji in zato razvodnice ni mogoče natančno določiti. * [[endoreična kotlina|Endoreično jezero]] - zaprta drenažna kotlina, ki zadržuje vodo in ne omogoča iztoka v zunanje vodne tokove. * [[Presihajoče jezero]] - jezero, ki se občasno napolni z vodo, del leta pa je suho. * [[Mrtvica]] - jezero ali tolmun v obliki črke U, ki nastane, ko je širok [[meander]] reke odrezan in ustvari prostostoječe vodno telo. * Zajezitvena jezera - jezera so nastala zaradi zajezitve vodotoka. ** Naravno jezero *** Ledeniško akumulacijsko jezero - jezera, nastala za čelnimi [[morena]]mi ledenikov. *** Rečno zajezitveno jezero - lahko ostanki [[meander|meandrov]], kraška zajezitvena jezera, eolska jezera (nastala za sipinami), zoogena lagunska jezera (nastala za laguno), obrežna akumulacijska jezera (nekdanji morski [[zaliv]]i) ** Umetno jezero (zbiralniki) - nastala za umetnimi pregradami, preprekami v energetske in namakalne namene ([[Ptujsko jezero]], [[Šmartinsko jezero]]...). == Glej tudi == {{Wikislovar|jezero|Jezero}} * [[seznam jezer v Sloveniji]] *[[seznam jezer]] na svetu * [[vodna bilanca]] {{normativna kontrola}} {{škrbina o jezeru}} [[Kategorija:Jezera| ]] [[Kategorija:Vode]] 652qtzz1y7ifxjxpj7q6upyjiervuzp Planet 0 8361 5727591 5675082 2022-08-05T10:47:23Z 2A01:261:61B:A500:4937:3EAF:6D89:3E7C Jupiter ima 80 naravnih satelitov (lun) wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width: 280px;" |- | {| style="background-color: #000; white-space: nowrap;" cellpadding=0 cellspacing=0 |- | [[File:Mercury in color - Prockter07-edit1.jpg|140px|Mercury]] [[File:Venus-real color.jpg|130px|Venera]] |- | style="padding-left: 8px;" | [[File:The Earth seen from Apollo 17.jpg|126px|Earth]] [[File:OSIRIS Mars true color.jpg|130px|Mars]] |- | style="padding-left: 5px;" | [[File:Jupiter, image taken by NASA's Hubble Space Telescope, June 2019 - Edited.jpg|123px|Jupiter]] [[File:Saturn_during_Equinox_(rot45).jpg|148px|Saturn]] |- | [[File:Uranus2.jpg|138px|Uranus]] [[File:Neptune - Voyager 2 (29347980845) flatten crop.jpg|138px|Neptun]] |} |- |Osem znanih planetov [[Osončje|Osončja]] glede na IAU definicijo planeta. * [[Zemeljski planet]]i :[[Merkur (planet)|Merkur]], [[Venera]], [[Zemlja]] in [[Mars]] * Planeti orjaki :[[Jupiter]] in [[Saturn]] ([[Plinasti orjak|plinasta orjaka]]) :[[Uran (planet)|Uran]] in [[Neptun]] ([[Ledeni orjak|ledena orjaka]]) ''Prikazano v vrstnem redu od [[Sonce|Sonca]] in v [[Neprava barva#Prava barva|pravih barvah]]. Velikosti niso v sorazmerju.'' |} '''Planét''' ([[grščina|grško]] πλανήτης: planétes - ''pohajkovalci'') je [[masa|masivno]] [[nebesno telo]], ki [[kroženje|kroži]] okrog [[zvezda|zvezde]] v svoji [[tir]]nici in ne proizvaja [[energija|energije]] s pomočjo [[jedrsko zlivanje|jedrskega zlivanja]]. Natančna definicija vključuje poleg tega še dve lastnosti: telo mora biti dovolj masivno da ga lastna [[gravitacija]] oblikuje v [[krogla]]sto obliko in da počisti drobir v območju svoje tirnice.<ref group=Op. name=footnoteA>Definicija izhaja iz dveh deklaracij [[Mednarodna astronomska zveza|IAU]]: uradne definicije iz leta 2006 in neuradne delovne definicije 2001/2003 za telesa zunaj Osončja. Uradna definicija se nanaša samo na telesa v našem Osončju, problematike zunajosončnih teles pa na zasedanju leta 2006 niso obravnavali zaradi kompleksnosti.</ref><ref name="IAU">{{navedi splet |title=IAU 2006 General Assembly: Result of the IAU Resolution votes |url=http://www.iau.org/public_press/news/detail/iau0603/ |publisher=International Astronomical Union |year=2006 |accessdate=30.12.2009}}</ref><ref name="WSGESP">{{navedi splet |year=2001 |title=Working Group on Extrasolar Planets (WGESP) of the International Astronomical Union | work=IAU |url=http://www.dtm.ciw.edu/boss/definition.html |accessdate=23.8.2008}}</ref> Verjamejo, da planeti nastanejo iz sesedajoče [[meglica|meglice]], ki je nastala iz planetove zvezde, in so zgoščine [[plin]]ov ter [[medzvezdna snov|medzvezdnega prahu]], ki v gostem disku krožijo okrog [[protozvezda|protozvezde]] še preden v njenem jedru začne potekati jedrsko zlivanje in dokler njen [[Sončev veter|veter]] ne odpihne preostanka [[snov]]i. Do [[1990.|90. let 20. stoletja]] so poznali devet planetov iz našega [[Osončje|Osončja]], kar se je z definicijo [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] leta 2006 zmanjšalo na osem. Hkrati pa se je na račun napredka tehnike izjemno povečalo število znanih [[zunajosončni planet|zunajosončnih planetov]] oz. »eksoplanetov«. Do začetka leta 2013 jih je bilo potrjenih že skoraj tisoč, od velikosti [[Zemlja|Zemlje]] do plinastih velikanov, večjih od [[Jupiter|Jupitra]].<ref name="Encyclopaedia">{{navedi splet |title=Interactive Extra-solar Planets Catalog |work=The Extrasolar Planets Encyclopaedia |url=http://exoplanet.eu/catalog.php |last=Schneider |first=Jean |date=16.1.2013 |accessdate=15.1.2013}}</ref> Z raziskovanjem planetov se podrobno ukvarja [[planetologija]], skupek več [[znanost|znanstvenih]] [[veda|ved]], kot so [[astronomija]], [[fizika]], [[kemija]], [[biologija]], [[geografija]], [[geologija]] ali [[planetarna geologija]]. Planetologija se zelo naslanja na [[vede o Zemlji]]. == Planeti Osončja == Vsi planeti v Osončju, razen [[Zemlja|Zemlje]], se imenujejo po [[rimska mitologija|rimskih]] in [[grška mitologija|grških bogovih]]. Tudi njihovi [[naravni satelit]]i se imenujejo po bogovih in osebnostih iz klasične [[mitologija|mitologije]] ali po [[William Shakespeare|Shakespearovih]] [[gledališka igra|gledaliških igrah]]. [[Asteroid]]e lahko imenujejo po njihovih odkriteljih, po komerkoli ali čemerkoli. O tem odloča Mednarodna astronomska zveza (glej [[planetno izrazje]]). === Sprejeti planeti === V skladu z določili Mednarodne astronomske zveze je v Osončju osem planetov (v naraščajočih razdaljah od [[Sonce|Sonca]]): # [[Merkur (planet)|Merkur]] ([[Image:Mercury symbol (fixed width).svg|16px|☿]]) # [[Venera (planet)|Venera]] ([[Image:Venus symbol (fixed width).svg|16px|♀]]) # [[Zemlja]] ([[Image:Earth symbol (fixed width).svg|16px|🜨]] in [[Image:Globus cruciger (fixed width).svg|16px|♁]]) - ima naravni satelit [[Luna|Luno]] # [[Mars (planet)|Mars]] ([[Image:Mars symbol (fixed width).svg|16px|♂]]) - dva satelita, [[Deimos (luna)|Deimos]] in [[Fobos (luna)|Fobos]] # [[Jupiter (planet)|Jupiter]] ([[Image:Jupiter symbol (fixed width).svg|16px|♃]]) - 80 naravnih satelitov # [[Saturn (planet)|Saturn]] ([[Image:Saturn symbol (fixed width).svg|16px|♄]]) - 34 naravnih satelitov # [[Uran (planet)|Uran]] ([[Image:Uranus symbol (fixed width).svg|16px|⛢]] in [[Image:Uranus monogram (fixed width).svg|16px|♅]]) - 27 satelitov # [[Neptun (planet)|Neptun]] ([[Image:Neptune symbol (fixed width).svg|16px|♆]]) - 13 satelitov Po novi definiciji pa ni več planet [[Pluton]] ([[Image:Pluto symbol (fixed width).svg|16px|⯓]] in [[Image:Pluto monogram (fixed width).svg|16px|♇]]), ki ga obkroža satelit [[Haron (luna)|Haron]]. Njegova tirnica delno leži znotraj Neptunove, uvrščamo ga v skupino [[pritlikavi planet|pritlikavih planetov]]. Sem spadata še [[1 Ceres|Ceres]] in [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]]. === Druga telesa === Nedavno so odkrili pritlikavi planet [[90377 Sedna|Sedna]], ki kroži okrog Sonca na razdalji 13 [[milijarda|milijard]] [[kilometer|km]], trikrat dlje kot Pluton. To 1180–2360 km veliko telo so v [[NASA|Nasi]] začasno imenovali po [[Inuiti|inuitski]] [[Sedna (božanstvo)|boginji morja]]. Ime planeta je Mednarodna astronomska zveza potrdila jeseni 2004. Premer je še vedno premalo natančno določen, vendar verjamejo, da je nekje med 1/2 in 3/4 Plutonovega. Drug možni planet je [[2004 DW]], telo s tirom in maso podobno Plutonovi. Poleg teh treh teles sta možna še [[50000 Kvaoar]] in [[20000 Varuna]]. V različnih obdobjih so predpostavljali več [[domnevni planet|domnevnih planetov]], kot sta na primer [[planet X]] (za Plutonovo tirnico) ali [[Vulkan (domnevni planet)|Vulkan]] (znotraj Merkurjeve tirnice). [[Astronom]]i so jih ves čas iskali zaman. === Razvrstitev === Astronomi ločijo [[planetoid]]e, kot so asteroidi, [[komet]]i in [[čezneptunsko telo|čezneptunska telesa]], od pravih planetov. Planete znotraj Osončja lahko glede na njihovo sestavo razdelimo na več razredov: * [[zemeljski planet|zemeljski]] ali skalnati: so podobni Zemlji — Merkur, Venera, Zemlja, Mars * [[jupitrovski planet|jupitrovski]] ali [[plinski velikan]]i: sestavljeni večinoma iz plinov — Jupiter, Saturn, Uran, Neptun. [[Uranski planet]]i so podrazred plinskih velikanov z veliko manjšo količino vodika in helija. * [[ledeni planet|ledeni]]: včasih dodajo še tretjo vrsto, ki spominja na Pluton in kjer je planet zgrajen večinoma iz [[led]]u. V ta razred uvrščamo tudi ledene satelite zunanjih planetov Osončja, kot je na primer [[Titan (luna)|Titan]]. == Zunajosončni planeti == {{glavni|Zunajosončni planet}} Prvič so zunajosončne planete zanesljivo zaznali leta 1992, ko sta [[radioastronomija|radioastronoma]] [[Aleksander Wolszczan]] in [[Dale Frail]] odkrila dva planeta, ki krožita okrog [[pulzar]]ja [[PSR B1257+12]],<ref>{{cite journal | first1 = A. | last1 = Wolszczan | first2 = D. A. | last2 = Frail | year=1992 | title=A planetary system around the millisecond pulsar PSR1257+12 | journal = [[Nature]] | volume = 355 | issue= 6356 | pages=145–147 | doi=10.1038/355145a0 | bibcode=1992Natur.355..145W}}</ref> kmalu po tistem pa je bil odkrit tudi prvi planet, ki kroži okrog Soncu podobne zvezde - [[51 Pegasi b]] v bližini zvezde [[51 Pegaza]] v [[Pegaz (ozvezdje)|ozvezdju Pegaz]].<ref>{{navedi splet| url=http://planetquest.jpl.nasa.gov/page/history |title=Exoplanet History - From Intuition to Discovery |work=PlanetQuest |publisher=NASA JPL |accessdate=21.6.2013}}</ref> Skoraj vsi zunajosončni planeti, ki so jih odkrili do sedaj, imajo mase skoraj enake ali večje od mas plinskih velikanov Osončja. Seveda pa ni jasno, ali sodijo v isti razred plinskih velikanov kot tisti v našem Osončju, ali so predstavniki popolnoma različnega razreda, ki ga ne poznamo. Nekateri novoodkriti planeti krožijo zelo blizu glavne zvezde, včasih v dokaj izsrednih tirnicah, kar je pomembno, saj zato od zvezde prejmejo veliko več sevanja. Manjše planete je s trenutno dostopno tehniko težje odkriti, zato je znanih bistveno manj. Do leta 2013 so tako astronomi odkrili deset skalnatih planetov podobne mase kot Zemlja, ki bi bili lahko [[Naseljivi planet|primerni za človeško naselitev]].<ref>{{navedi splet| url=http://phl.upr.edu/projects/habitable-exoplanets-catalog |title=The Habitable Exoplanets Catalog |date=2013 |accessdate=21.6.2013 |publisher=Planetary Habitability Laboratory}}</ref> [[Medzvezdni planet]]i so domnevni samostojni planeti v medzvezdnem prostoru in niso gravitacijsko vezani na nobeno osončje. Njihov obstoj je zaenkrat zgolj hipotetičen, sodeč po več računalniških simulacijah nastanka osončja.<ref>{{navedi revijo | last=Lissauer | first= J. J. | title= Timescales for Planetary Accretion and the Structure of the Protoplanetary disk | journal= Icarus | volume= 69 | issue=2 | pages=249–265 | year=1987 | doi=10.1016/0019-1035(87)90104-7 | bibcode=1987Icar...69..249L}}</ref> Takšna nebesna telesa po definiciji IAU, ki vključuje kroženje okrog matične zvezde, niso planeti, kljub morebitni zadostni masi. == Opombe == <references group="Op."/> == Sklici == {{Opombe}} == Glej tudi == {{Portal|Astronomija|{{ispa}}}} * [[vzvratno gibanje]] * [[domnevni planet]] * [[zemeljski planet]] * [[protoplanet]] * [[planetezimal]] * [[planeti v znanstveni fantastiki]] * [[ubijalec planeta]] * [[nebo nad drugimi planeti]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|planet|Planet}} - v angleščini: * [http://physics.hallym.ac.kr/education/oregon/imamura/121/oct6/planet.html Planetna gibanja] * [http://planetquest.jpl.nasa.gov/ Iskanje planetov pri NASA] * [http://www.ciw.edu/IAU/div3/wgesp/definition.html Delovna definicija »planeta«], [[IAU]] WGESP -- spodnja meja je stvar dogovora, februar 2003 * Dan Greenova stran o [http://cfa-www.harvard.edu/cfa/ps/icq/ICQPluto.html razvrstitvi planetov] * [http://www.spacedaily.com/news/outerplanets-04b.html Težnost prevlada: Narava in pomen planetne soseščine (Gravity Rules: The Nature and Meaning of Planethood)]; S. Alan Stern; March 22, 2004 [[Kategorija:Planetologija]] [[Kategorija:Planeti| ]] {{normativna kontrola}} i3xim11na2ia82r8h967c6aubf15uqk Matjaž 0 14658 5727554 5702839 2022-08-05T06:26:54Z Erardo Galbi 166658 /* Različice imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Matjaž |image = Matjaž Smodiš.jpg |imagesize = |caption = [[Matjaž Smodiš]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = |name day = 24. februar |related name = |fotonotes = }} '''Matjaž''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == * [[Ime]] Matjaž je različica imena [[Matija]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške različice imena: Matijaž, Matjaš (tudi pri [[Prekmurci]]h), Matjažek, Matju, Matjuš, Mato, Matko, Tašek, Taško, Tašo, Tjaž, Tjaša, Taža, Tjašo, Tjoš, Tjuš *ženske različice imena: Matjaša, Matjaža, Matjažka, Matjuša, Matjuška, Tjaša == Pogostost imena == * Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Matjaž: 9.722. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Matjaž po pogostosti uporabe uvrščeno na 20. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Matjaž|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == * V [[koledar]]ju je ime Matjaž uvrščeno k imenu Matija, ki [[god]]uje [[24. februar|24. februarja]] (Matija, [[apostol]]).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] *priimek [[Matjaž (priimek)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] ttagoso728pinlsogacxgpr8ogufl50 Seznam slovenskih politikov 0 21492 5727526 5726993 2022-08-04T21:11:08Z Amanesciri2021 205950 /* R */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (1865)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Milan Balažic]] * [[Anton Balažek]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Anton Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Peter Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * [[Ivan Dečko]] * [[Jože Dekleva]] * [[Franci Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Boris Frlec]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[László Göncz]] (Madžar rojen v Sloveniji) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * [[Peter Grasselli]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Tina Heferle]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]]? * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hržič|Ivan Hršak - Ivan Hržič]] * [[Karel Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] *[[Zoltan Jan]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] == K == * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunc]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Franc Kangler]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[France Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Branko Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Albin Kovač]] * [[Stane Kovač]] * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] - * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Franc Kramar]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Franc Krvina|France Krvina]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Damjan Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *[[Ignacij Lenček]]? *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 -?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] == M == * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Andrej Magajna]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Franc Mišič]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *[[Jani Möderndorfer]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janže Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] *[[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] == P == [[Natalis Pagliaruzzi]] - [[Borut Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Sergij Pahor]] - [[Alojzij Pajer]]-Monriva - [[Stane Pajk]] - [[Robert Pal]] - [[Josip Pangerc]] - [[Bojan Papič]] -[[Anton Partljič|Tone Partljič]] - [[Ingo Paš]] - [[Damjan Paulin]] - [[Tone Pavček]] - [[Andrej Pavlica]] - [[Josip Pavlica]] - [[Alenka Pavlič]] - [[Darja Pavlič]] - [[Lojze Pavlič]] - [[Stane Pavlič]] - [[Jože Pavličič]] - [[Marko Pavliha]] - [[Jernej Pavlin (politik)]] - [[Irma Pavlinič Krebs]] - [[Marko Pavlišič]] - [[Robert Pavšič]] - [[Rudi Pavšič]] - [[Breda Pečan]] - [[Sašo Peče]] - [[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] - [[Sergij Pelhan]] - [[Stojan Pelko]] - [[Jože Penca]] - [[Gorazd Perenič]] - [[Janez Perenič]] - [[Ljudevit Perič]] - [[Franc Perko (župan)|Franc Perko]] - [[Vencelj Perko]] - [[France Perovšek]] - [[Janez Perovšek]] - [[Tone Peršak]] - [[Pavel Pestotnik]] - [[Bojan Petan]] - [[Rudolf Petan]] - [[Josip Petejan|Jože (Josip) Petejan]] - [[Franc Petek]] - [[Milan Petek]] - [[Miro Petek]] - [[Alojz Peterle|Alojz (Lojze) Peterle]] - [[Ernest Petrič]] - [[Josip Petrič]] - [[Pavle Petričič|Pavle Petričić]] - [[Tea Petrin]] - [[Bortolo Petronio]] - [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] - [[Mihael Petrovič]] - [[Viljem Pfeifer]] - [[Janez Piber]] - [[Jernej Pikalo]] - [[Emil Milan Pintar]] - [[Ciril Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Edo Pirkmajer]] - [[Milko Pirkmajer]] - [[Otmar Pirkmajer]] - [[Pavel Pirkmajer]] - [[Franc Pirkovič]] - [[Jelka Pirkovič]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Rajko Pirnat]] - [[Franc Pišek]] - [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] - [[Leonid Pitamic]] - [[Franc Pišek]] - [[Aleksandra Pivec]] - [[Franci Pivec]] - [[Ljudevit Pivko]] - [[Ivan Plantan]] - [[Dušan Pleničar]] - [[Ivan Ples]] - [[Miroslav Ples]] - [[Janko Pleterski]] - [[Senko Pličanič]] - [[Jakob Ploj]] - [[Miroslav Ploj]] - [[Zlata Ploštajner]] - [[Alojz Pluško]] - [[Dušan Plut]] - [[Zdravko Počivalšek]] - [[Jakob Počivavšek]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Karel Podgornik]] - [[Dejan Podgoršek]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Bojan Podkrajšek]] - [[Sida Podlesek]] - [[Anton Podobnik]] - [[Janez Podobnik]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Josip Pogačnik]] - [[Lovro Pogačnik]] - [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] - [[Milan Pogačnik]] - [[Valentin Pohorec]] - [[Marijan Pojbič]] - [[Jože Pokorn]] - [[Boštjan Poklukar]] - [[Josip Poklukar]] - [[Anton Polajnar]] - [[Ignac Polajnar]] - [[Bojan Polak]] - [[Radko Polič star.|Radko Polič]] - [[Svetozar Polič]] - [[Zoran Polič]] - [[Ludvik Poljanec]] - [[Vinko Poljanec]] - [[Majda Poljanšek]] - [[Ferdinand Pollak]] - [[Anton Poljšak]] - [[Robert Polnar]] - [[Marjan Poljšak]] - [[Tone Poljšak]] - [[France Popit]] - [[Boris Popovič]] - [[Carlo Porenta]] - [[Alojz Posedel]] - [[Franc Potočnik]] - [[Janez Potočnik]] - [[Jožef Potočnik]] - [[Miha Potočnik]] - [[Vika Potočnik]] - [[Ivo Potokar]] - [[Majda Potrata]] - [[Ivan Potrč]] - [[Jože Potrč]] - [[Miran Potrč]] - [[Fran Povše]] - [[Zoran Poznič]] - [[Albin Poznik]] - [[Maria Pozsonec]] - [[Hubert Požarnik]] - [[Avgust Praprotnik]] - [[Nik Prebil]] - [[Vladimir Prebilič]] - [[Božo Predalič]] - [[Izidor Predan]] - [[Janko Predan]] - [[Jani Prednik]] - [[Miroslav Pregl]] - [[Živko Pregl]] - [[Ivan Prekoršek]] - [[Matija Prelog]] - [[Albin Prepeluh]] - [[Jakob Presečnik]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Mihael Prevc]] - [[Srečko Prijatelj]] - [[Uroš Prikl]] - [[Aleš Primc]] - [[Jana Primožič]] - [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] - [[Matija Prosekar]] - [[Miloš Prosenc]] - [[Jože Protner]] - [[Janko Prunk]] - [[Karel Prušnik]] - [[Boris Puc]] - [[Dinko Puc]] - [[Ivan Pucelj]] - [[Dino Pucer]] - [[Ciril Pucko]] - [[Ivan Pučnik]] - [[Jože Pučnik]] - [[Jožica Puhar]] - [[Vitodrag Pukl]] - [[Franc Pukšič]] - [[Iztok Purič]] - [[Jože Pustoslemšek]] - [[Ludvik Puš]] - [[Janez Pušar]] - [[Rudolf Pušenjak]] - [[Rado Pušenjak]] - [[Vladimir Pušenjak]] == R == [[Boris Race]] - [[Darja Radić]] - [[Božidar Raič]] - [[Janko Rajar]] - [[Jožef Rajšp]] - [[Stanislav Raščan]] - [[Vladimir Ravnihar]] - [[Franjo Ravnik]] - [[Miha Ravnik]] - [[Rudolf Ravnik]] - [[Aleksander Ravnikar]] - [[Jernej Ravnikar]] - [[Ludvik Ravnikar]] - [[Franc Razdevšek]] - [[Radoslav Razlag]] - [[Rafael Razpet]] - [[Ivan Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Amalija Regent]] - [[Ivan Regent]] - [[Izidor Rejc]] - [[Albert Rejec]] - [[Marjan Rekar]] - [[Tone Remc]] - [[Alojzij Remec]]? - [[Bogumil Remec]] - [[Vladimir Remec]] - [[Tine Remškar]] - [[Ivan Renko]] - [[Viktor Repič]] - [[Vili Rezman]] - [[Cvetka Ribarič Lasnik]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Ivan Ribnikar]] - [[Herman Rigelnik]] - [[Andreja Rihter]] - [[Alojz Ribič]] - [[Janez Ribič]] - [[Marija Ribič]] - [[Mitja Ribičič]] - [[Ciril Ribičič]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Cvetana Rijavec]] - [[Robert Rinaldo]] - [[Vitja Rode]] - [[Emil Rojc]] - [[Anton Rojec]] - [[Ivan Rojec]] - [[Anton Rojina]] - [[Anton Rop]] - [[Franjo Rosina]] - [[Igor Rosina]] - [[Jožef Rosina]] - [[Janez Nepomuk Rosmann]] - [[Mihajlo Rostohar]] - [[Ivan Roškar]] - [[Metod Rotar]] - [[Anton Rous]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] - [[Marjan Rožič]] - [[Jakob Rožič]] - [[Valentin Rožič]] - [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] - [[Janko Rudolf]] - [[Bojan Rugelj]] - [[Matija Rulitz]] - [[Pavel Rupar]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mara Rupena-Osolnik]] - [[Zora Rupena]] - [[Leon Rupnik]] - [[Andrej Rus]] - [[Josip Rus]] - [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] - [[Veljko Rus]] - [[Vojan Rus]] - [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] - [[Anton Rutar]] - [[Otokar Rybář]] - == S == [[Bernard Sadovnik]] - [[Franc Sagaj]] - [[Borut Sajovic]] - [[Ivan Sajovic]] - [[Franc Salamon]] - [[Dorče Sardoč]] - [[Silvano Sau]] - [[Jožef Savinšek]] - [[Franc Schaubach]] - [[Jožef Kamilo Schmidburg]] - [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] - [[Jožef Schwegel]] - [[Viljem Schweitzer]] - [[Alojz Sedej]] - [[Cvetka Selšek]] - [[Dušan Semolič]] - [[Dušan Sernec]] - [[Janko Sernec]] - [[Josip Sernec]] - [[Stanka Setnikar Cankar]] - [[Anton Sfiligoj]] - [[Avgust Sfiligoj]] - [[Ivan Simčič]] - [[Franc Simonič (1916)]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Danica Simšič]] - [[Ljubo Sirc]] - [[Janez Sirše]] - [[Ivan Sisinger]] - [[Primož Siter]] - [[Janez Skedl]] - [[Josip Skerk]] - [[Lojze Skok]] - [[Nada Skuk]] - [[Karel Slanc]] - [[Edvard Slavik]] - [[Mitja Slavinec]] - [[Jolanda Slokar]] - [[Jožef Slokar]] - [[Janja Sluga]] - [[Alenka Smerkolj]] - [[Rudolf Smersu]] - [[Franc Smodej]] - [[Robert Smodej]] - [[Janko Smole]] - [[Jože Smole]] - [[Karel Smolle]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Franc Snoj]] - [[Jože Sodja]] - [[Janez Sodržnik]] - [[Mitja Sojer]] - [[Alojz Sok]] - [[Slavko Soršak]] - [[Boris Sovič]] - [[Stojan Spetič]] - [[Jože Srebrnič]] - [[Zoran Stančič]] - [[Edvard Stanič]] - [[Gojko Stanič]] - [[Marjan Stanič]] - [[Stane Stanič]] - [[Aleš Stanovnik]] - [[Ivan Stanovnik]] - [[Janez Stanovnik]] - [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] - [[Miloš Stare]] - [[Andrijana Starina Kosem]] - [[Bojan Starman]] - [[Danijel Starman]] - [[Marko Starman]] - [[Emil Stefanovič]] - [[Stana Stopar]] - [[Viktor Stopar]] - [[Vojko Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Francka Strmole-Hlastec]] - [[Lojzka Stropnik]] - [[Marjan Sturm]] - [[Janko Stušek]] - [[Karel Sukič]] - [[Josef Suppan]] - [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] - [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] - [[Janez Sušnik]] - [[Peter Sušnik]] - [[Ernest Svetec]] - [[Luka Svetec]] - [[Andrej Svetek]] - [[France Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Albert Svetina-Erno]] - [[Anton Svetina]] - [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] - [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] - [[Ivan Svetlik]] == Š == [[Aleš Šabeder]] - [[Franc Šali]] - [[Marjan Šarec]] - [[Karel Šavnik]] - [[Pavel Šavnik]] - [[Virgil Šček]] - [[Franc Šebjanič]] - [[Boštjan Šefic]] ''-'' [[Rudi Šeligo]] - [[Lidija Šentjurc]] - [[Jernej Šerjak]] - [[Leo Šešerko]] - [[Jože Šeško]] - [[Dušan Šešok]] - [[Franc Šetinc]] - [[Lenart Šetinc]] ''-'' [[Marjan Šetinc]] - [[Mile Šetinc]] - [[Drago Šiftar]] - [[Ivan Vanek Šiftar]] - [[Niko Šilih]] - [[Rudi Šimac]] - [[Dušan Šinigoj]] - [[Irena Šinko]] - [[Josip Šinko]] - [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] - [[Majda Širca]] - [[Andrej Šircelj]] - [[Albert Širok]]? - [[Karel Šiškovič]] - [[Matija Škerbec]] - [[Albin Škerk]] - [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] - [[Jožef Školč]] - [[Bojan Škrk]] - [[Karel Škulj]] - [[Jože Šlander]] - [[Slavko Šlander]] - [[Albin Šmajd]] - [[Franc Šmon]] - [[Boris Šnuderl]] - [[Makso Šnuderl]] - [[Jakob Šolar]] - [[Igor Šoltes]] - [[Črtomir Špacapan]] - [[Mirko Špacapan]] - [[Bogomir Špiletič]] - [[Vekoslav Špindler]] - [[Bojan Šrot]] - [[Tomaž Štebe]] - [[Anton Štebi]] - [[Alojzija Štebi]] - [[Ivo Štempihar]] - [[Andrej Šter]] - [[Emil Štern]] - [[Anton Štihec]] - [[Drago Štoka]] - [[Franc Štoka]] - [[Adolf Štorman]] - [[Ivan Štravs]] - [[Jernej Štromajer]] - [[Jožko Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Vojka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Lovro Šturm]] - [[Jadranka Šturm Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] - [[Jožef Šuc]] - [[Borut Šuklje]] - [[Fran Šuklje]] - [[Vladimir Šuklje]] - [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] - [[Patricija Šulin]] - [[Radoš Šumrada]] - [[Jože Šušmelj]] - [[Aco Franc Šuštar]] - [[Boris Šuštar]] - [[Ivan Šušteršič]] - [[Janez Šušteršič]] - [[Tone Šušteršič]] - [[Matjaž Švagan]] - [[Ivan Švegel]] == T == * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[France Terseglav]] * [[Ciril Testen]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] * [[Ignac Tratar]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == [[Boris Vadnjal]] - [[Ivo Vajgl]] - [[Davorin Valentinčič]] - [[Lado Vavpetič]] - [[Janko Veber]] - [[Norbert Veber]]? - [[Ivan Vehovec]] - [[Herman Velik]] - [[Jože Velikonja]] - [[Ivan Vencajz]] - [[Peter Vencelj]] - [[Albin Vengust]] - [[Andrej Verbič]] - [[Peter Verlič]] - [[Karel Verstovšek]] - [[Rudi Veršnik]] - [[Ivan Verzolak]] - [[Fran Vesel (1894-1954)]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Ivan Vesenjak]] - [[Peter Vesenjak]] - [[Josip Vidmar]] - [[Marjan Vidmar]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Rudolf Vidrih]] - [[Josip Vilfan]] - [[Joža Vilfan]] - [[Marija Vilfan]] - [[Peter Vilfan]] - [[Albin Vipotnik]] - [[Janez Vipotnik]] - [[Gregor Virant]] - [[Franc Višnikar]] - [[Andrej Vizjak]] - [[Bogomil Vižintin]] - [[Patrick Vlačič]] - [[Angela Vode]] - [[Albin Vodopivec]] - [[Fran Vodopivec]] - [[Albert Vodovnik]] - [[Olga Voglauer]] - [[Željko Vogrin]] - [[Mitja Volčič]] - [[Božidar Voljč]] - [[Ignac Voljč]] - [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] - [[Vojko Volk]] - [[Reginald Vospernik]] - [[Bogumil Vošnjak]] - [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Mihael Vošnjak]] - [[Mitja Vošnjak]] - [[Rudi Vouk]] - [[Olga Vrabič]] - [[Marko Vraničar]] - [[Mateja Vraničar Erman]] - [[Anton Vratuša]] - [[Marko Vrhunec]] - [[Vinko Vrhunec]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Ivan Vuk]] - [[Martina Vuk]] - Franjo Vulčer? == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == [[Andreja Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Zdravko Zabukovec]] - [[Bojan Zadel]] - [[Ludvik Zadnik]] - [[Boštjan Zagorac]] - [[Franc Zagožen]] - [[Jože Zagožen]] - [[Janez Zahrastnik]] - [[Janez Zajc]] - [[Simon Zajc]] - [[Marjan Zajec]] - [[Aleš Zalar]] - [[Cvetka Zalokar Oražem]] - [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] - [[Valentin Zarnik]] - [[Danilo Zelen]] - [[Jože Zemljak]] - [[Janez Zemljarič]] - [[Pavel Zgaga]] - [[Urša Zgojznik]] - [[Marko Zidanšek]] - [[Miloš Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Milenko Ziherl]] - [[Slavko Ziherl]] - [[Jože Zimšek]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Igor Zorčič]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] - [[Beno Zupančič]] - [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] - [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] -[[Niko Zupanič]] - [[Josip Zurc]] - [[Milan Zver]] -[[Franci Zwitter]] - [[Mirt Zwitter]] - [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] gfw4d0stf0fcutom59pjlvnvfeaqrt0 Seznam slovenskih pesnikov 0 29767 5727594 5721865 2022-08-05T10:55:20Z 176.76.249.184 /* Ž */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pesnik]]ov in pesnic.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == Ž == * [[Alja Adam]] (* 1976) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) *[[Damián Ahlin]] * [[Fran Albreht]] (1889–1965) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Jakob Alešovec]] (1842–1901) * [[Vid Ambrožič]] (1890–1961) * [[Miha Andreaš]] (1762–1821) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Janez Arlič]] (1812–1879) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Anton Aškerc]] (1856–1912) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Miha Avanzo]] (* 1949) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Otto František Babler]] (1901–1984) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1804) * [[France Balantič]] (1921–1943) * [[Danijel Balažek]] (* 1980) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Varja Balžalorsky Antić]] (* 1979) * [[David Bandelj]] (* 1978) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Milena Batič]] (1930–2015) * [[Milan Batista]] (1924–2010) * [[Alja Tkačev]] (1934–1991) * [[David Bedrač]] (* 1978) * [[Joža Bekš]] (1883–1961) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Filibert Benedetič]] (1935–2005) * [[Ciril Bergles]] (1934–2013) * [[Blaž Berke]] (?–1821) * [[Nejc Bernard]] (* 1970) * [[Janez Bernik]] (1933–2016) *[[Mihael Bertalanitš]] (1786–1853) *[[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Jiři Bezlaj]] (* 1949) * [[Janez Bilc]] (1839–1906) * [[Irena Birsa]] (1961–1991) * [[Mario Birsa]] - Zvonimir (1897–1969) * [[Nevin Birsa]] (1947–2003) *[[Brane Bitenc]] (1962–2014) *[[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Gašper Bivšek]] (* 1984) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) *[[Jože Bizjak]] (1914–1995) * [[Mateja Bizjak Petit]] (* 1969) * [[Nina Bizjak]] (* 1994) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) *[[Nina Bohnec]] * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Adam Bokany]] (?–1714) * [[Marcela Bole]] (1914–2006) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Andreja Borin]] (* 1969) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Stane Bračko]] (1923–1945) * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919–2000) * [[Tomaž Brenk]] (1957–2004) * [[Vida Brest]] (1925–1985) * [[Danilo Breščak]] (1911–1960) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) *[[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Niko Brumen]] (* 1943) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Matej Brvar]] * [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856–1907) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Mihael Bulovec]] (1862–1915) * [[Štefka Bulovec]] (1901–1984) * [[Stanko Bunc]] (1907–1969) == C == * [[Oroslav Caf]] (1814–1874) *[[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) *[[Ludvik Ceglar]] (1917–1989) * [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] (1826–1892) * [[Ines Cergol]] (* 1959) *[[Ana Marija Cetin Lapajne]] (* 1935) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Franc Cimperman]] (1852–1873) * [[Josip Cimperman]] (1847–1893) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Sekumady Conde]] (* 1980) *[[Benvenut Crobath]] (1805–1880) * [[Jože Cukale]] (1915–1999) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Miljana Cunta]] (* 1976) *[[Aleš Cvek]] (1968–2015) == Č == * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Janko Čar]] (1932–2017) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) *[[Zvonko Čemažar]] (1927–2010) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Franc Černigoj]] (* 1948) * [[Jožica Čertov]] (* 1960) *[[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Ivan Črnič]] (* 1960) * [[Primož Čučnik]] (* 1971) * [[Marjan Čufer]] (* 1954) * [[Marij Čuk]] (* 1952) == D == * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Anton Debeljak]] (1887–1952) *[[Bine Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] (1903–1989) * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936–2013) * [[Dane Debič]] (1917–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) *[[Ivan Delpin]] (1905–1993) * [[Boštjan Dermol]] (* 1976) * [[Karel Destovnik Kajuh]] (1922–1944) * [[Andrej Detela]]? (* 1949) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Feliks Dev]] (1732–1786) * [[Veronika Dintinjana]] (* 1977) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Tihomila Dobravc]] (* 1920) * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Vincencij Dolinar]] (1925–1945) * [[Franc Domicelj]] (1832–1855) * [[Mihael Domjan]] (?–1737) * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) *[[Krištof Dovjak]] (* 1967) * [[Mitja Drab]] (* 1988) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Mirjam Dular]] (* 1967) == E == * [[Fran Eller]] (1873–1956) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) == F == * [[Adam Farkaš]] (1730–1786) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1875–1943) *[[Stefan Feinig]] (* 1987) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Slavko Fidler]] (1928–2012) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Klara Filipič]] (* 1988) *[[Filip Fischer]] (* 1943) * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[Nino Flisar]] (* 1975) * [[France Forstnerič]] (1933–2007) *[[Julka Fortuna]] (1916–1999) * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivo Frbežar]] (* 1949) * [[Matej Frelih]] (1828–1892) * [[Josip Freuensfeld]] (1861–1893) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) *[[Angela Fujs]] (r. [[Kuntner]]) (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) * [[Cvetka Furlan]] (1923–?) == G == * [[Lidija Gačnik Gombač]] (* 1961) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) *[[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Roža Gantar]] (* 1937) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Iztok Geister]] - Plamen (* 1945) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Alenka Glazer]] (1926–2020) * [[Janko Glazer]] (1893–1975) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Klemen Godec]] (* 1987) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Sonja Golec]] (1929–2009) * [[Pavel Golia]] (1887–1959) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Andrej A. Golob]] (* 1958) * [[Anja Golob]] (* 1976) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Sara Nuša Golob Grabner]] (* 1994) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc]] (* 1993) * [[Katja Gorečan]] (* 1989) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Jurij Grabrijan]] (1800–1882) *[[Benjamin Gracer]] (* 1942) * [[Alojz Gradnik]] (1882–1968) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Ivo Grahor]] (1902–1944) * [[Simon Gregorčič]] (1844–1906) * [[Pankracij Gregorc]] (1867–1920) * [[Srečko Gregorc]] (1894–1972) * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (* 1964) *[[Davorin Grizold]] (1817–1871) * [[Lojze Grozde]] (1923–1943) *[[Dora Gruden]] (1900–1986) * [[Dren Gruden]] * [[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Janko Gruden]] (1861–1888) * [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] (1921–2014) * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1904–1977) *[[Andrej Gutman]] (1784–1850) == H == * [[Anton Haderlap]] (* 1930) * [[Katarina Haderlap]] (1904–1944) * [[Lipe Haderlap]] (1849–1896) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Martina Hafnar Gorjanc]] (* 1941) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Gema Hafner]] (1919–1996) * [[Matjaž Hanžek]] (* 1949) * [[Sergej Harlamov]] (* 1989) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Fany Hausmann]] (1818–1853) * [[Bogdana Herman]] (* 1948) *[[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Karlo Hmeljak]] (* 1983) * [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (* 1980) * [[Kristina Hočevar]] (* 1977) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Emil Hojak]] (1888–1913) * [[Metka Hojnik Verdev]] (* 1959) *[[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Stanka Hrastelj]] (* 1975) * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] (1864–1953) * [[Ivan Hribovšek]] (1923–1945) * [[Milica Hrobath]] (* 1944) * [[Tibor Hrs Pandur]] (* 1985) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (* 1931) *[[Frančišek Hudoklin]] (1863–1886) * [[Jurij Hudolin]] (* 1973) * [[Kajetan Hueber]] (1810–1870) * [[Zdenko Huzjan]] (* 1948) * [[Doro Hvalica]] (* 1940) * [[Sabina Hvastija]] (* 1968) == I == * [[Alojz Ihan]] (* 1961) * [[Jožef Iskrač]] (1836–1900) * [[Dragan Ignjić]] (* 1992) * [[Miloš Ivančič]] (* 1948) == J == * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Feruccio Jakomin]] (1930–1958) * [[Pavle Jakop]] (* 1955) * [[Darja Jakopič]] (* 1953) * [[Marjan Jakopič]] (1923–1978) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) *[[Jože Janež]] (* 1958) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Vaclav Jarm]] (* 1962) * [[Urban Jarnik]] (1784–1844) * [[Simon Javornik]] * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) *[[Jožef Jazbec]] (1913–1989) *[[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Zdravko Jelinčič]] (1921–1997) *[[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Damjan Jensterle]] (1941–2020) * [[Jože Jensterle]] (* 1929) * [[Alenka Jensterle Doležal]] (* 1959) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Dragotin Jesenko]] (1864–1902) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Klarisa Jovanović]] (* 1954) * [[Alenka Jovanovski]] (* 1974) * [[Slavko Jug]] (pravo ime Slavko Kočevar) (1934–1997) *[[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Janez Juvan]] (1936–2017) == K == * [[Mila Kačič]] (1912–2000) *[[Ludovika Kalan]] (1900–1983) *[[Jure Kapun]] * [[Borut Kardelj]] (1941–1971) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Marika Kardoš]] (1919–1974) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Miha Kastelic]] (1796–1868) * [[Nataša Kastelic]] (1947–1991) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jožef Kenda]] (1859–1929) *[[Marija Kenda]] (1898–1984) *[[Igor Kenda - Eros]] * [[Aleš Kermauner]] (1946–1966) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Dragotin Kette]] (1876–1899) *[[Janez Klarič]] (1920–1942) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl starejši]] (1874–1948) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) *[[Rudi Klinar]] (* 1944) * [[Anton Klodič]] (1836–1914) * [[Mile Klopčič]] (1905–1984) * [[Katja Klun]] (* 1978) * [[Majda Kne]] (* 1954) * [[Darja Kniplič]] * [[Pavel Knobl]] (1765–1830) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Josip Kobal]] (1870–1888) * [[Dejan Koban]] (* 1979) * [[Alenka Kobolt]] (* 1951) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Štefan Kociančič]] (1818–1883) * [[Gorazd Kocijančič]] (* 1964) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Darja Kocjančič]] (* 1964) * [[Karlo Kocjančič]] (1901–1970) *[[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) *[[Kristina Kočan]] (* 1981) * [[Marjanca Kočevar]] Colarič (* 1947) *[[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) *[[Pavel Kogej]] (1927−2001) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Petra Kolmančič]] (* 1974) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Darko Komac]] (* 1948) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Milček Komelj|Milček (Bogomil) Komelj]] (* 1948) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Franc Kopač]] (* 1953) * [[Tjaša Koprivec]] (* 1981?) * [[Aljaž Koprivnikar]] (* 1987) * [[Dragica Korade]] (1963–2019) * [[Sonja Koranter]] (* 1948) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec]] (1913–1942) * Ivan Korošec (1924–2015) * [[Petra Koršič]] * [[Barbara Korun]] (* 1963) *Jože Kos Sine (* 1959) * [[Vladimir Kos]] (1924–2022) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[France Kosmač (pesnik)|France Kosmač]] (1845–1864) * [[France Kosmač]] (1922–1974) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Srečko Kosovel]] (1904–1926) * [[Stano Kosovel]] (1895–1976) * [[Marija Kostnapfel]] (* 1959) * [[Peter Košak]] (1943–1993) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jakob Košar]] (1814–1846) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Miroslav Košuta]] (* 1936) * [[Mihael Kotsmar]] (1698–1750) * [[Juri Kous]] (1776–1829) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Jurij Kovič]] (* 1960) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Barbara Kozak]] * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Štefan Kozel]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Tina Kozin]] (* 1975) * [[Kristian Koželj]] (* 1984) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Marija Krajnik]] (* 1942) * [[Lojze Krakar]] (1926–1995) * [[Andrej Kralj]] (* 1977) *[[Boris Kralj]] (1929–1995) *[[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Tomaž Kralj]] (1951–2000) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) *[[Nataša Kramberger]] (* 1983) *[[Taja Kramberger]] (* 1970) *[[Urška Kramberger]] (* 1993) * [[Naci Kranjec]] (1916–1945) * [[Bistrica Kranjec Mirkulovska]] (* 1930) * [[Marjetka Krapež]] * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Frančišek Krek]] (1858–1921) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj–Severjev]] (1838–1890) * [[Tomaž Križan]] († po 1661) * [[Danica Križanič Müller]] (* 1950) * [[Mirko Križman]] (1932–2014) *[[Jan Krmelj]] (* 1995) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) *[[Anton Kuchling]] (1903–1988) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Julius Kugy]] (1858–1944) * [[Boris Kuntner]] * [[Tone Kuntner]] (* 1943) * [[Martin Kuralt]] (1757–1854) * [[Robert Kuret]] (* 1987) * [[Jernej Kusterle]] (* 1987) * [[Meta Kušar]] (* 1952) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Oto Küzmič]] (* 1956) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Slavko Kvas]] (1946–1995) *[[Mateja Kvaternik Zupan]] == L == * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) *[[Pavla Leban]] (1913–1993) * [[Mikloš Legen]] (17./18. stoletje) * [[Ladislav Lesar]] (1939–2011) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Peter Levec]] (1923–1999) * [[Jernej Levičnik]] (1808–1883) * [[Jožef Levičnik]] (1826–1909) * [[Zlatka Levstek]] (* 1944) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) *[[Igor Likar]] (* 1953) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) *[[Vesna Liponik]] (* 1993) * [[Dušan Lipovec]] (1952–2005) *[[Katica Lipovec]] (1900–1977) * [[Cvetka Lipuš]] (* 1966) * [[Fran Ločniškar]] (1885–1947) * [[Tadeja Logar]] (* 1994) *[[France Lokar]] - Rado Kolar (1917–1994) *[[Teodor Lorenčič]] * [[Mihael Lotrič]] (* 1937) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) *[[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Tom Ložar]] (* 1944) * [[Dušan Ludvik]] (1914–2001) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Agošt Peter Lutarič]] (1708–1751) *[[Andrej Lutman]] (* 1961) == M == * [[France Magajna]] (1895–1971) * [[Albin Magister]] (1926 - ?) *[[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Rudolf Maister]] (1874–1934) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Zvezdana Majhen]] (* 1950) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Ana Makuc]] (* 1982) * [[Igor Malahovsky]] (* 1945) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (* 1936) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjeta Manfreda]] (Vakar) (* 1962) * [[Franc Marič]] (1791–po 1844) * [[Mojca Marinšek]] * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Dušan Marolt]] * [[Jurij Marussig]] (* 1967) * [[Marko Matičetov]] (* 1984) *[[Marijan Mauko]] (1935–2013) * [[Neža Maurer]] (* 1930) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Blaž Mavrel]] (1896–1977) * [[Andrej Medved]] (* 1947) * [[Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] (1869–1910) *[[Nina Medved]] (* 1989) * [[Rudi Medved]] (* 1959) * [[Pavla Medvešček]] (1905–1974) * [[Jožef Meglič]] (1855–1898) * [[Vladimir Memon]] (1953–1980) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Alojzij Merhar]] (ps. Silvin Sardenko) (1876–1942) * [[Franc Merkač]] (* 1954) * [[Milena Merlak Detela]] (1935–2006) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) *[[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Darja Mihelj]] (* 1985) * [[Marija Mijot]] (1902–1994) *[[Katarina Miklav]] (1904–1944) * [[Emil Miklavčič]] * [[Jurij Miklavčič]] (1756–1829) * [[Albert Miklavec]] (1928–1996) * [[Nevenka Miklič]] (* 1982) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Nana Milčinski]] (* 1977) * [[Dragojila Milek]] (1850–1889) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Rudi Miškot]] (1922–2007) * [[Iztok Mlakar]] (* 1961) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[Štefan Modrinjak]] (1774–1827) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Vida Mokrin Paurer]] (* 1961) * [[Vojeslav Mole]] (1886–1973) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Jože Moškrič]] (1909–1943) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Uroš Mozetič]] (1961–2016) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Kristijan Muck]] (* 1941) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Branko Murko]] (* 1948) * [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1879–1901) * [[Erna Muser]] (1912–1991) * [[Aleš Mustar]] (* 1968) == N == * [[Martin Naglič]] ([[1748|1748–]][[1795]]) *[[Bogdana Namestnik]] * [[Gabriel Nenčič]] * [[Franjo Neubauer]] (1872–1945) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[Anja Novak]] (* 1991) * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[David Novak]] (18. stoletje) * [[Jožef Novak]] (1896–1972) * [[Jure Novak]] (* 1980) * [[Vilko Novak]] (1909–2003) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Novica Novaković]] (* 1965) * [[Lili Novy]] (1885–1958) == O == * [[Zlatka Obid]] (* 1951) *[[Leon Oblak]] (* 1966) *[[Pavel Oblak]] (1922–2018) * [[Polde Oblak]] (1924–1993) * [[Mart Ogen]] (1939–1998) * [[Blaž Ogorevc]] (* 1951) * [[Janez Okorn]] (1901–1925) * [[Jože Olaj]] (1939–2008) * [[Anton Oliban]] (1824–1860) * [[Ksenija Šoster Olmer]] (* 1961) * [[France Onič]] (1901–1975) * [[Mihael Opeka]] (1871–1938) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Nina Osredkar]] * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Jani Oswald]] (* 1957) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Janez Ovsec]] (1922–1989) == P == * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[Rado Palir]] * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Štefan Pauli]] (1760–1829) * [[Marko Pavček]] (1958–1979) * [[Saša Pavček]] (* 1960) * [[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Jožef Pavlič]] (* 1951) * [[Milan Pavlovčič]] (1917–2011) * [[Rudolf Pečjak]] (1891−1940) * [[Mojca Pelcar-Šarf]] (* 1977) * [[Ana Pepelnik]] (* 1979) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Ivan Perhaj]] (1933–2009) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Željko Perović]] * [[Aleksander Peršolja]] (* 1944) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974) * [[Odon Peterka]] (1925–1945) * [[Radivoj Peterlin]]-Petruška (1879–1938) * [[Konrad Peternelj]] (1936–2000) * [[Janez Petkoš]] (* 1947) * [[Borut Petrovič]] Vernikov (* 1955) * [[Rok Petrovič]] (1966–1993) * [[Stane Pevec]] (* 1935) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Mirko Pihler]] (1942–2014) * [[Matjaž Pikalo]] (* 1963) *[[Branko Pintarič]] (* 1967) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Štefan Pinter]] (1831–1875) * [[Andrej Pirnat]] (1817–1888) * [[Jernej Pirnat]] (1832–?) * [[Bojan Pisk]] (1933–2008) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Lado Piščanc]] (1914–1944) *[[Anton Plesničar]] (1873–1918) * [[Katja Plut]] (* 1979) * [[Anton Podbevšek]] (1898–1981) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) * [[Gregor Podlogar]] (* 1974) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * Katarina Podnar (* 1964) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]]? (1921–2005) * [[Jožef Pogačnik (1671)|Jožef Pogačnik]] (1671–1712) * [[Jožef Pogačnik]] (1902–1980) * [[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) * [[Valentin Polanšek]] (1928–1985) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Andraž Polič]] (* 1972) * [[Ljudmila Poljanec]] (1874–1948) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Marcello Potocco]] (* 1974) * [[Blaž Potočnik]] (1799–1872) * [[Jure Potokar]] (* 1956) *[[Janez Povše]] (* 1941) * [[Leopold Povše]] (1915–1997) * [[Uroš Prah]] * [[Blaž Prapotnik]] (* 1966) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) *[[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Janez Premk]] (1939–2017) * [[France Prešeren]] (1800–1849) *[[Mirko Pretnar]] (1898–1962) * [[Cveto Preželj]] (* 1947) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Emil Pribac]] (1942–1963) * [[Janez Primic]] (1785–1823) * [[Janez Pucelj]] (1890–1964) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Mira Puhar]] (* 1938) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Adolf Pušnik]] * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == Q == * [[Renato Quaglia]] (* 1941) (Rezija) == R == * [[Meta Rainer]] (1904–1995) * [[Karel Rakovec]] (1917–1988) * [[Janez Ramoveš]] (* 1965) * [[Maja Razboršek]] (* 1959) * [[Tjaša Razdevšek]] * [[Nežka Raztresen]] (* 1928) * [[Vesna Rečnik Šiško]] (* 1961) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Vladimira Rejc]] (* 1970) * [[Janez Remic]] (1921–1945) * [[Štefan Remic]] (* 1953) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Filip Jakob Repež]] (1706–1773) *[[Ivan Resman]] (1848–1905) * [[Peter Rezman]] (* 1956) *[[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) *[[Rudi Robič]] (* 1923) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Vinko Rode]] (* 1932) * [[Tone Rode]] (* 1969) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) *[[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rozman - Roza]] (* 1955) * [[Božidar Rozman]] (* 1963) * [[Branko Rozman]] (1925–2011) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Zoran Rožič]] (* 1964) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Marija Rus]] (1921–2019) * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Borut Rutar]] (* 1960) * [[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (* 1959) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) * [[Kantor-učitelj Ružič]] (18. stoletje) == S == * [[Vid Sagadin Žigon]] (* 1972) * [[Tatjana Sajovic]] (1924–1945) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Ivan Salasegi]] (deloval ok. 1600) * [[Janko Samec]] (1886–1945) * [[Marko Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) *[[Maksa Samsa]] (1904–1971) * René Sansoni (* 1985) *[[Bojan Sedmak]] (* 1958) *[[Anton Seliškar]] (1897–1964) * [[Boštjan Seliškar]] (1962–1983) * [[Mojca Seliškar]] (* 1947) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Brane Senegačnik]] (* 1966) * [[Majda Senica Vujanovič]] * [[Zdenka Serajnik]] (1911–2003) * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Valentin Sever]] (1903–1945) * [[Franc Siezenheim]] (1658–1714) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Radoslav Silvester|Radoslav (Franc) Silvester]] (1841–1923) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Jan Simončič]] (1992-2019) * [[Robert Simonič (filozof)]] (*1966) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Dora Sirk]] (poročena Obljubek) (1903–1999) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) * [[Milan Skledar]] (* 1962) * [[Stanislava Skvarča]] (1848–1917) * [[Miroslav Slana]] - Miros (1949–2019) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Jožef Smodiš]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Andrej Smrekar]] (1868–1913) *[[Zlatko Smrekar]] (1965–2011) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Vid Snoj]] (* 1965) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Tatjana Soldo]] (1962–1992) * [[Maks Sorgo]] (1918–1944) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Vesna Spreitzer]] (* 1975) * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Valentin Stanič]] (1774–1847) * [[Jernej Stante]] (1900–1966) * [[Karel Starc]] (1920–1944) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Rudi Stopar]] (* 1939) * [[Milenko Strašek]] (* 1945) * [[Janez Strehovec]] (* 1950) * [[Vladislav Stres]] (* 1958) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Vanja Strle]] (* 1960) * [[Gregor Strniša]] (1929–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Marjan Strojan]] (* 1949) * [[Ivo Stropnik]] (* 1966) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Lucija Stupica]] (* 1971) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] *[[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) *[[Frančišek Svetličič]] (1814–1881) *[[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[Janoš Šadl]] * [[Goran Šalamon]] * [[Magda Šalamon]] (* 1962) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) *Matjaž Šalej (* 1965) * [[Franc Šali]] (* 1941) * [[Severin Šali]] (1911–1992) * [[Ivan Dragotin Šamperl]] (1815–1836) * [[Dragan Šanda]] (1881–1963) * [[Janko Šanda]] (1870–1927) * [[Mitja Šarabon]] (1922–1987) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Slavica Šavli]] * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Vanda Šega]] (* 1959) * [[Milan Šelj]] (* 1960) * [[Anton Šerf]] (1798–1882) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) * [[Miha Šimac]] (* 1981) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Albert Širok]] (1895–1985) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Ada Škerl]] (1924–2009) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Marica Škorjanec]] (poročena Kosterca) (* 1934) * [[Adolf Škrjanc]] (1923 - ?) * [[Tone Škrjanec]] (* 1953) * [[Jan Šmarčan]] (* 1979) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Ljubka Šorli]] (1910–1993) * [[Veronika Šoster]] (* 1992) * [[Milena Šoukal]] (1922–2018) *[[Sara Špelec]] (* 1985) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Franček Štabuc]] (1919–1944) *[[Marijan Štancar]] - Monos (1941–2008) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Tomaž Šturm]] (* 1975) *[[Jakob Šubic]]? * [[Kristina Šuler]] (1866–1959) * [[Adam Šuligoj]] (* 1978) * [[Ančka Šumenjak]] (1922–2018) * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) *[[Nadja Švara]] (*1967) == T == * [[Aleš Tacer]] (* 1958) * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (* 1933) * [[Vida Taufer]] (1903–1966) *[[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Marjan Telatko]] (1911–1960) * [[Janoš Terboč]] (~1591–1650~) *[[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1848) * [[Jernej Terseglav]] * [[Kaja Teržan]] (* 1983) *[[Ernest Tiran]] (1899–1966) * [[Lovro Toman]] (1827–1870) * [[Janez Tominec]] (1914–1980) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) *[[Bernard Tomšič]] (1811–1856) *[[Emanuel Tomšič]] (1824–1881) *[[Jakob Tomšič]] (1897–1994) *[[Jela Tomšič]] (19. stol.) *[[Jožef Tomšič]] (1699–1742) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar]] (1913–2004) * [[Ana Trebežnik]] (* 197#?) * [[Ivan Trinko]] (1863–1954) * [[Andrej Trobentar]] (* 1951) * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) *[[Franja Trojanšek]] (-[[Dekleva]]) (1867–1935) * [[Francka Tronkar]] * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Karel Turner]] (* 1963) * [[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?) * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Leopold Turšič]] (1883–1927) *[[Josipina Urbančič - Turnograjska|Josipina Urbančič (Toman) - Turnograjska]] (1833–1854) == U == * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Vojteh Ullrich]] (1862–1881) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) *[[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) == V == * [[Fran Valenčič]] (1878–1916) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Matija Valjavec]] (1831–1897) * [[Glorjana Veber]] (1981) * [[Saša Vegri]] (1934–2010) * [[Nataša Velikonja]] (* 1967) *[[Ivan Vesel – Vesnin]] (1840–1900) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961) * [[Tit Vidmar]] (1929–1999) * [[Danilo Viher]] (1912–1971) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) *[[Janez Virant]] (* 1961) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Jožef Virk]] (1810–1880) * [[Rafko Vodeb]] (1922–2002) * [[Anton Vodnik]] (1901–1965) * [[France Vodnik]] (1903–1986) * [[Valentin Vodnik]] (1758–1819) * [[Jurij Vodovnik]] (1791–1858) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Herman Vogel]] (1941–1989) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Ivan Volarič - Feo]] (1948–2010) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Tinka Volarič]] (* 1980) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) *[[Jakob Voljč]] (1878–1900) * [[Renato Volker Rene]] (* 1963) * [[Leopold Volkmer]] (1741–1816) * [[Uroš Vošnjak]] (* 1956) * [[Erika Vouk]] (* 1941) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Toni Vovk]] (1951–2004) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Stanko Vraz]] (1810–1851) * [[Franc Vrbnjak]] (1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) *[[Jure Vuga]] (* 1983) *[[France Vurnik]] (* 1933) == W == * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997) * [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] (pravo ime Eva Batič) (* 1953) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Neža Zajc]] (* 1979) * [[Srečo Zajc]] (* 1954) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Fran Zakrajšek]] (1835–1903) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) *[[Slavko Zaviršek]] (* 1948) *[[Rok Zavrtanik]] * [[Jožef Zazula]] (1870–1944) * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[France Zbašnik]] (1897–1918) * [[Matija Zemljič]] (1873–1934) * [[Pavle Zidar]] (1932–1992) * [[Jožef Zizenčeli]] (1658–1714) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ksenija Zmagaj]] (* 1961) * [[Janž Znojilšek]] (1568–1659) * [[Ivan Zoran]] (1935–1999) * [[Stanislav Zore]] (* 1958) * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954) * [[Lučka Zorko]] (* 1981) *[[Blaž Zorman]] * [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] (1889–1957) * [[Ludvik Zorzut]] (1892–1977) * [[Jakob Zupan]] (1785–1852) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Uroš Zupan]] (* 1963) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Brane Zupanc]] (* 1950) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Lara Zupančič]] (* 1992) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) * [[Vincenc Zusner]] (1804–1874) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) *[[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Anton Žakelj]] (1816–1868) * [[Jaka Železnikar]] (* 1971) *[[Dušan Željeznov]] (1927–1995) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Aldo Žerjal]] (* 1957) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) *[[Marko Žerovnik]] (* 1932) *[[Fran Žgur]] (1876–1939) * [[Joka Žigon]] (1899–1983) * [[Vinko Žitnik]] (1903–1980) * [[Andrej Žnidarčič]] (1835–1913) * [[Asta Žnidaršič]] (1916–2006) * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Marička Žnidaršič]] (1914–1986) * [[Jože Žohar]] (1945–2018) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Janoš Županek]] (1861–1951) * [[Mihael Županek]] (1830–1898/1905?) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) *[[Angela Žužek]] (1902–1970) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pesniki]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Slovenski pesniki|*]] 7n5ns1wad1e0dmwqamimqt7zisi4zgd 5727607 5727594 2022-08-05T11:20:19Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/176.76.249.184|176.76.249.184]] ([[User talk:176.76.249.184|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:193.2.11.205|193.2.11.205]] wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pesnik]]ov in pesnic.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == * [[Alja Adam]] (* 1976) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) *[[Damián Ahlin]] * [[Fran Albreht]] (1889–1965) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Jakob Alešovec]] (1842–1901) * [[Vid Ambrožič]] (1890–1961) * [[Miha Andreaš]] (1762–1821) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Janez Arlič]] (1812–1879) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Anton Aškerc]] (1856–1912) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Miha Avanzo]] (* 1949) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Otto František Babler]] (1901–1984) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1804) * [[France Balantič]] (1921–1943) * [[Danijel Balažek]] (* 1980) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Varja Balžalorsky Antić]] (* 1979) * [[David Bandelj]] (* 1978) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Milena Batič]] (1930–2015) * [[Milan Batista]] (1924–2010) * [[Alja Tkačev]] (1934–1991) * [[David Bedrač]] (* 1978) * [[Joža Bekš]] (1883–1961) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Filibert Benedetič]] (1935–2005) * [[Ciril Bergles]] (1934–2013) * [[Blaž Berke]] (?–1821) * [[Nejc Bernard]] (* 1970) * [[Janez Bernik]] (1933–2016) *[[Mihael Bertalanitš]] (1786–1853) *[[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Jiři Bezlaj]] (* 1949) * [[Janez Bilc]] (1839–1906) * [[Irena Birsa]] (1961–1991) * [[Mario Birsa]] - Zvonimir (1897–1969) * [[Nevin Birsa]] (1947–2003) *[[Brane Bitenc]] (1962–2014) *[[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Gašper Bivšek]] (* 1984) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) *[[Jože Bizjak]] (1914–1995) * [[Mateja Bizjak Petit]] (* 1969) * [[Nina Bizjak]] (* 1994) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) *[[Nina Bohnec]] * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Adam Bokany]] (?–1714) * [[Marcela Bole]] (1914–2006) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Andreja Borin]] (* 1969) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Stane Bračko]] (1923–1945) * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919–2000) * [[Tomaž Brenk]] (1957–2004) * [[Vida Brest]] (1925–1985) * [[Danilo Breščak]] (1911–1960) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) *[[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Niko Brumen]] (* 1943) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Matej Brvar]] * [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856–1907) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Mihael Bulovec]] (1862–1915) * [[Štefka Bulovec]] (1901–1984) * [[Stanko Bunc]] (1907–1969) == C == * [[Oroslav Caf]] (1814–1874) *[[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) *[[Ludvik Ceglar]] (1917–1989) * [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] (1826–1892) * [[Ines Cergol]] (* 1959) *[[Ana Marija Cetin Lapajne]] (* 1935) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Franc Cimperman]] (1852–1873) * [[Josip Cimperman]] (1847–1893) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Sekumady Conde]] (* 1980) *[[Benvenut Crobath]] (1805–1880) * [[Jože Cukale]] (1915–1999) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Miljana Cunta]] (* 1976) *[[Aleš Cvek]] (1968–2015) == Č == * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Janko Čar]] (1932–2017) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) *[[Zvonko Čemažar]] (1927–2010) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Franc Černigoj]] (* 1948) * [[Jožica Čertov]] (* 1960) *[[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Ivan Črnič]] (* 1960) * [[Primož Čučnik]] (* 1971) * [[Marjan Čufer]] (* 1954) * [[Marij Čuk]] (* 1952) == D == * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Anton Debeljak]] (1887–1952) *[[Bine Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] (1903–1989) * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936–2013) * [[Dane Debič]] (1917–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) *[[Ivan Delpin]] (1905–1993) * [[Boštjan Dermol]] (* 1976) * [[Karel Destovnik Kajuh]] (1922–1944) * [[Andrej Detela]]? (* 1949) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Feliks Dev]] (1732–1786) * [[Veronika Dintinjana]] (* 1977) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Tihomila Dobravc]] (* 1920) * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Vincencij Dolinar]] (1925–1945) * [[Franc Domicelj]] (1832–1855) * [[Mihael Domjan]] (?–1737) * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) *[[Krištof Dovjak]] (* 1967) * [[Mitja Drab]] (* 1988) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Mirjam Dular]] (* 1967) == E == * [[Fran Eller]] (1873–1956) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) == F == * [[Adam Farkaš]] (1730–1786) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1875–1943) *[[Stefan Feinig]] (* 1987) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Slavko Fidler]] (1928–2012) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Klara Filipič]] (* 1988) *[[Filip Fischer]] (* 1943) * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[Nino Flisar]] (* 1975) * [[France Forstnerič]] (1933–2007) *[[Julka Fortuna]] (1916–1999) * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivo Frbežar]] (* 1949) * [[Matej Frelih]] (1828–1892) * [[Josip Freuensfeld]] (1861–1893) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) *[[Angela Fujs]] (r. [[Kuntner]]) (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) * [[Cvetka Furlan]] (1923–?) == G == * [[Lidija Gačnik Gombač]] (* 1961) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) *[[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Roža Gantar]] (* 1937) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Iztok Geister]] - Plamen (* 1945) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Alenka Glazer]] (1926–2020) * [[Janko Glazer]] (1893–1975) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Klemen Godec]] (* 1987) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Sonja Golec]] (1929–2009) * [[Pavel Golia]] (1887–1959) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Andrej A. Golob]] (* 1958) * [[Anja Golob]] (* 1976) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Sara Nuša Golob Grabner]] (* 1994) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc]] (* 1993) * [[Katja Gorečan]] (* 1989) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Jurij Grabrijan]] (1800–1882) *[[Benjamin Gracer]] (* 1942) * [[Alojz Gradnik]] (1882–1968) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Ivo Grahor]] (1902–1944) * [[Simon Gregorčič]] (1844–1906) * [[Pankracij Gregorc]] (1867–1920) * [[Srečko Gregorc]] (1894–1972) * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (* 1964) *[[Davorin Grizold]] (1817–1871) * [[Lojze Grozde]] (1923–1943) *[[Dora Gruden]] (1900–1986) * [[Dren Gruden]] * [[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Janko Gruden]] (1861–1888) * [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] (1921–2014) * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1904–1977) *[[Andrej Gutman]] (1784–1850) == H == * [[Anton Haderlap]] (* 1930) * [[Katarina Haderlap]] (1904–1944) * [[Lipe Haderlap]] (1849–1896) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Martina Hafnar Gorjanc]] (* 1941) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Gema Hafner]] (1919–1996) * [[Matjaž Hanžek]] (* 1949) * [[Sergej Harlamov]] (* 1989) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Fany Hausmann]] (1818–1853) * [[Bogdana Herman]] (* 1948) *[[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Karlo Hmeljak]] (* 1983) * [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (* 1980) * [[Kristina Hočevar]] (* 1977) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Emil Hojak]] (1888–1913) * [[Metka Hojnik Verdev]] (* 1959) *[[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Stanka Hrastelj]] (* 1975) * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] (1864–1953) * [[Ivan Hribovšek]] (1923–1945) * [[Milica Hrobath]] (* 1944) * [[Tibor Hrs Pandur]] (* 1985) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (* 1931) *[[Frančišek Hudoklin]] (1863–1886) * [[Jurij Hudolin]] (* 1973) * [[Kajetan Hueber]] (1810–1870) * [[Zdenko Huzjan]] (* 1948) * [[Doro Hvalica]] (* 1940) * [[Sabina Hvastija]] (* 1968) == I == * [[Alojz Ihan]] (* 1961) * [[Jožef Iskrač]] (1836–1900) * [[Dragan Ignjić]] (* 1992) * [[Miloš Ivančič]] (* 1948) == J == * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Feruccio Jakomin]] (1930–1958) * [[Pavle Jakop]] (* 1955) * [[Darja Jakopič]] (* 1953) * [[Marjan Jakopič]] (1923–1978) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) *[[Jože Janež]] (* 1958) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Vaclav Jarm]] (* 1962) * [[Urban Jarnik]] (1784–1844) * [[Simon Javornik]] * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) *[[Jožef Jazbec]] (1913–1989) *[[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Zdravko Jelinčič]] (1921–1997) *[[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Damjan Jensterle]] (1941–2020) * [[Jože Jensterle]] (* 1929) * [[Alenka Jensterle Doležal]] (* 1959) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Dragotin Jesenko]] (1864–1902) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Klarisa Jovanović]] (* 1954) * [[Alenka Jovanovski]] (* 1974) * [[Slavko Jug]] (pravo ime Slavko Kočevar) (1934–1997) *[[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Janez Juvan]] (1936–2017) == K == * [[Mila Kačič]] (1912–2000) *[[Ludovika Kalan]] (1900–1983) *[[Jure Kapun]] * [[Borut Kardelj]] (1941–1971) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Marika Kardoš]] (1919–1974) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Miha Kastelic]] (1796–1868) * [[Nataša Kastelic]] (1947–1991) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jožef Kenda]] (1859–1929) *[[Marija Kenda]] (1898–1984) *[[Igor Kenda - Eros]] * [[Aleš Kermauner]] (1946–1966) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Dragotin Kette]] (1876–1899) *[[Janez Klarič]] (1920–1942) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl starejši]] (1874–1948) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) *[[Rudi Klinar]] (* 1944) * [[Anton Klodič]] (1836–1914) * [[Mile Klopčič]] (1905–1984) * [[Katja Klun]] (* 1978) * [[Majda Kne]] (* 1954) * [[Darja Kniplič]] * [[Pavel Knobl]] (1765–1830) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Josip Kobal]] (1870–1888) * [[Dejan Koban]] (* 1979) * [[Alenka Kobolt]] (* 1951) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Štefan Kociančič]] (1818–1883) * [[Gorazd Kocijančič]] (* 1964) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Darja Kocjančič]] (* 1964) * [[Karlo Kocjančič]] (1901–1970) *[[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) *[[Kristina Kočan]] (* 1981) * [[Marjanca Kočevar]] Colarič (* 1947) *[[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) *[[Pavel Kogej]] (1927−2001) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Petra Kolmančič]] (* 1974) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Darko Komac]] (* 1948) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Milček Komelj|Milček (Bogomil) Komelj]] (* 1948) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Franc Kopač]] (* 1953) * [[Tjaša Koprivec]] (* 1981?) * [[Aljaž Koprivnikar]] (* 1987) * [[Dragica Korade]] (1963–2019) * [[Sonja Koranter]] (* 1948) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec]] (1913–1942) * Ivan Korošec (1924–2015) * [[Petra Koršič]] * [[Barbara Korun]] (* 1963) *Jože Kos Sine (* 1959) * [[Vladimir Kos]] (1924–2022) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[France Kosmač (pesnik)|France Kosmač]] (1845–1864) * [[France Kosmač]] (1922–1974) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Srečko Kosovel]] (1904–1926) * [[Stano Kosovel]] (1895–1976) * [[Marija Kostnapfel]] (* 1959) * [[Peter Košak]] (1943–1993) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jakob Košar]] (1814–1846) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Miroslav Košuta]] (* 1936) * [[Mihael Kotsmar]] (1698–1750) * [[Juri Kous]] (1776–1829) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Jurij Kovič]] (* 1960) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Barbara Kozak]] * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Štefan Kozel]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Tina Kozin]] (* 1975) * [[Kristian Koželj]] (* 1984) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Marija Krajnik]] (* 1942) * [[Lojze Krakar]] (1926–1995) * [[Andrej Kralj]] (* 1977) *[[Boris Kralj]] (1929–1995) *[[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Tomaž Kralj]] (1951–2000) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) *[[Nataša Kramberger]] (* 1983) *[[Taja Kramberger]] (* 1970) *[[Urška Kramberger]] (* 1993) * [[Naci Kranjec]] (1916–1945) * [[Bistrica Kranjec Mirkulovska]] (* 1930) * [[Marjetka Krapež]] * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Frančišek Krek]] (1858–1921) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj–Severjev]] (1838–1890) * [[Tomaž Križan]] († po 1661) * [[Danica Križanič Müller]] (* 1950) * [[Mirko Križman]] (1932–2014) *[[Jan Krmelj]] (* 1995) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) *[[Anton Kuchling]] (1903–1988) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Julius Kugy]] (1858–1944) * [[Boris Kuntner]] * [[Tone Kuntner]] (* 1943) * [[Martin Kuralt]] (1757–1854) * [[Robert Kuret]] (* 1987) * [[Jernej Kusterle]] (* 1987) * [[Meta Kušar]] (* 1952) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Oto Küzmič]] (* 1956) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Slavko Kvas]] (1946–1995) *[[Mateja Kvaternik Zupan]] == L == * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) *[[Pavla Leban]] (1913–1993) * [[Mikloš Legen]] (17./18. stoletje) * [[Ladislav Lesar]] (1939–2011) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Peter Levec]] (1923–1999) * [[Jernej Levičnik]] (1808–1883) * [[Jožef Levičnik]] (1826–1909) * [[Zlatka Levstek]] (* 1944) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) *[[Igor Likar]] (* 1953) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) *[[Vesna Liponik]] (* 1993) * [[Dušan Lipovec]] (1952–2005) *[[Katica Lipovec]] (1900–1977) * [[Cvetka Lipuš]] (* 1966) * [[Fran Ločniškar]] (1885–1947) * [[Tadeja Logar]] (* 1994) *[[France Lokar]] - Rado Kolar (1917–1994) *[[Teodor Lorenčič]] * [[Mihael Lotrič]] (* 1937) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) *[[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Tom Ložar]] (* 1944) * [[Dušan Ludvik]] (1914–2001) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Agošt Peter Lutarič]] (1708–1751) *[[Andrej Lutman]] (* 1961) == M == * [[France Magajna]] (1895–1971) * [[Albin Magister]] (1926 - ?) *[[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Rudolf Maister]] (1874–1934) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Zvezdana Majhen]] (* 1950) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Ana Makuc]] (* 1982) * [[Igor Malahovsky]] (* 1945) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (* 1936) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjeta Manfreda]] (Vakar) (* 1962) * [[Franc Marič]] (1791–po 1844) * [[Mojca Marinšek]] * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Dušan Marolt]] * [[Jurij Marussig]] (* 1967) * [[Marko Matičetov]] (* 1984) *[[Marijan Mauko]] (1935–2013) * [[Neža Maurer]] (* 1930) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Blaž Mavrel]] (1896–1977) * [[Andrej Medved]] (* 1947) * [[Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] (1869–1910) *[[Nina Medved]] (* 1989) * [[Rudi Medved]] (* 1959) * [[Pavla Medvešček]] (1905–1974) * [[Jožef Meglič]] (1855–1898) * [[Vladimir Memon]] (1953–1980) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Alojzij Merhar]] (ps. Silvin Sardenko) (1876–1942) * [[Franc Merkač]] (* 1954) * [[Milena Merlak Detela]] (1935–2006) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) *[[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Darja Mihelj]] (* 1985) * [[Marija Mijot]] (1902–1994) *[[Katarina Miklav]] (1904–1944) * [[Emil Miklavčič]] * [[Jurij Miklavčič]] (1756–1829) * [[Albert Miklavec]] (1928–1996) * [[Nevenka Miklič]] (* 1982) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Nana Milčinski]] (* 1977) * [[Dragojila Milek]] (1850–1889) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Rudi Miškot]] (1922–2007) * [[Iztok Mlakar]] (* 1961) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[Štefan Modrinjak]] (1774–1827) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Vida Mokrin Paurer]] (* 1961) * [[Vojeslav Mole]] (1886–1973) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Jože Moškrič]] (1909–1943) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Uroš Mozetič]] (1961–2016) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Kristijan Muck]] (* 1941) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Branko Murko]] (* 1948) * [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1879–1901) * [[Erna Muser]] (1912–1991) * [[Aleš Mustar]] (* 1968) == N == * [[Martin Naglič]] ([[1748|1748–]][[1795]]) *[[Bogdana Namestnik]] * [[Gabriel Nenčič]] * [[Franjo Neubauer]] (1872–1945) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[Anja Novak]] (* 1991) * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[David Novak]] (18. stoletje) * [[Jožef Novak]] (1896–1972) * [[Jure Novak]] (* 1980) * [[Vilko Novak]] (1909–2003) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Novica Novaković]] (* 1965) * [[Lili Novy]] (1885–1958) == O == * [[Zlatka Obid]] (* 1951) *[[Leon Oblak]] (* 1966) *[[Pavel Oblak]] (1922–2018) * [[Polde Oblak]] (1924–1993) * [[Mart Ogen]] (1939–1998) * [[Blaž Ogorevc]] (* 1951) * [[Janez Okorn]] (1901–1925) * [[Jože Olaj]] (1939–2008) * [[Anton Oliban]] (1824–1860) * [[Ksenija Šoster Olmer]] (* 1961) * [[France Onič]] (1901–1975) * [[Mihael Opeka]] (1871–1938) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Nina Osredkar]] * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Jani Oswald]] (* 1957) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Janez Ovsec]] (1922–1989) == P == * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[Rado Palir]] * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Štefan Pauli]] (1760–1829) * [[Marko Pavček]] (1958–1979) * [[Saša Pavček]] (* 1960) * [[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Jožef Pavlič]] (* 1951) * [[Milan Pavlovčič]] (1917–2011) * [[Rudolf Pečjak]] (1891−1940) * [[Mojca Pelcar-Šarf]] (* 1977) * [[Ana Pepelnik]] (* 1979) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Ivan Perhaj]] (1933–2009) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Željko Perović]] * [[Aleksander Peršolja]] (* 1944) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974) * [[Odon Peterka]] (1925–1945) * [[Radivoj Peterlin]]-Petruška (1879–1938) * [[Konrad Peternelj]] (1936–2000) * [[Janez Petkoš]] (* 1947) * [[Borut Petrovič]] Vernikov (* 1955) * [[Rok Petrovič]] (1966–1993) * [[Stane Pevec]] (* 1935) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Mirko Pihler]] (1942–2014) * [[Matjaž Pikalo]] (* 1963) *[[Branko Pintarič]] (* 1967) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Štefan Pinter]] (1831–1875) * [[Andrej Pirnat]] (1817–1888) * [[Jernej Pirnat]] (1832–?) * [[Bojan Pisk]] (1933–2008) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Lado Piščanc]] (1914–1944) *[[Anton Plesničar]] (1873–1918) * [[Katja Plut]] (* 1979) * [[Anton Podbevšek]] (1898–1981) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) * [[Gregor Podlogar]] (* 1974) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * Katarina Podnar (* 1964) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]]? (1921–2005) * [[Jožef Pogačnik (1671)|Jožef Pogačnik]] (1671–1712) * [[Jožef Pogačnik]] (1902–1980) * [[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) * [[Valentin Polanšek]] (1928–1985) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Andraž Polič]] (* 1972) * [[Ljudmila Poljanec]] (1874–1948) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Marcello Potocco]] (* 1974) * [[Blaž Potočnik]] (1799–1872) * [[Jure Potokar]] (* 1956) *[[Janez Povše]] (* 1941) * [[Leopold Povše]] (1915–1997) * [[Uroš Prah]] * [[Blaž Prapotnik]] (* 1966) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) *[[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Janez Premk]] (1939–2017) * [[France Prešeren]] (1800–1849) *[[Mirko Pretnar]] (1898–1962) * [[Cveto Preželj]] (* 1947) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Emil Pribac]] (1942–1963) * [[Janez Primic]] (1785–1823) * [[Janez Pucelj]] (1890–1964) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Mira Puhar]] (* 1938) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Adolf Pušnik]] * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == Q == * [[Renato Quaglia]] (* 1941) (Rezija) == R == * [[Meta Rainer]] (1904–1995) * [[Karel Rakovec]] (1917–1988) * [[Janez Ramoveš]] (* 1965) * [[Maja Razboršek]] (* 1959) * [[Tjaša Razdevšek]] * [[Nežka Raztresen]] (* 1928) * [[Vesna Rečnik Šiško]] (* 1961) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Vladimira Rejc]] (* 1970) * [[Janez Remic]] (1921–1945) * [[Štefan Remic]] (* 1953) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Filip Jakob Repež]] (1706–1773) *[[Ivan Resman]] (1848–1905) * [[Peter Rezman]] (* 1956) *[[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) *[[Rudi Robič]] (* 1923) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Vinko Rode]] (* 1932) * [[Tone Rode]] (* 1969) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) *[[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rozman - Roza]] (* 1955) * [[Božidar Rozman]] (* 1963) * [[Branko Rozman]] (1925–2011) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Zoran Rožič]] (* 1964) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Marija Rus]] (1921–2019) * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Borut Rutar]] (* 1960) * [[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (* 1959) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) * [[Kantor-učitelj Ružič]] (18. stoletje) == S == * [[Vid Sagadin Žigon]] (* 1972) * [[Tatjana Sajovic]] (1924–1945) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Ivan Salasegi]] (deloval ok. 1600) * [[Janko Samec]] (1886–1945) * [[Marko Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) *[[Maksa Samsa]] (1904–1971) * René Sansoni (* 1985) *[[Bojan Sedmak]] (* 1958) *[[Anton Seliškar]] (1897–1964) * [[Boštjan Seliškar]] (1962–1983) * [[Mojca Seliškar]] (* 1947) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Brane Senegačnik]] (* 1966) * [[Majda Senica Vujanovič]] * [[Zdenka Serajnik]] (1911–2003) * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Valentin Sever]] (1903–1945) * [[Franc Siezenheim]] (1658–1714) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Radoslav Silvester|Radoslav (Franc) Silvester]] (1841–1923) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Jan Simončič]] (1992-2019) * [[Robert Simonič (filozof)]] (*1966) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Dora Sirk]] (poročena Obljubek) (1903–1999) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) * [[Milan Skledar]] (* 1962) * [[Stanislava Skvarča]] (1848–1917) * [[Miroslav Slana]] - Miros (1949–2019) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Jožef Smodiš]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Andrej Smrekar]] (1868–1913) *[[Zlatko Smrekar]] (1965–2011) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Vid Snoj]] (* 1965) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Tatjana Soldo]] (1962–1992) * [[Maks Sorgo]] (1918–1944) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Vesna Spreitzer]] (* 1975) * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Valentin Stanič]] (1774–1847) * [[Jernej Stante]] (1900–1966) * [[Karel Starc]] (1920–1944) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Rudi Stopar]] (* 1939) * [[Milenko Strašek]] (* 1945) * [[Janez Strehovec]] (* 1950) * [[Vladislav Stres]] (* 1958) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Vanja Strle]] (* 1960) * [[Gregor Strniša]] (1929–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Marjan Strojan]] (* 1949) * [[Ivo Stropnik]] (* 1966) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Lucija Stupica]] (* 1971) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] *[[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) *[[Frančišek Svetličič]] (1814–1881) *[[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[Janoš Šadl]] * [[Goran Šalamon]] * [[Magda Šalamon]] (* 1962) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) *Matjaž Šalej (* 1965) * [[Franc Šali]] (* 1941) * [[Severin Šali]] (1911–1992) * [[Ivan Dragotin Šamperl]] (1815–1836) * [[Dragan Šanda]] (1881–1963) * [[Janko Šanda]] (1870–1927) * [[Mitja Šarabon]] (1922–1987) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Slavica Šavli]] * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Vanda Šega]] (* 1959) * [[Milan Šelj]] (* 1960) * [[Anton Šerf]] (1798–1882) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) * [[Miha Šimac]] (* 1981) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Albert Širok]] (1895–1985) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Ada Škerl]] (1924–2009) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Marica Škorjanec]] (poročena Kosterca) (* 1934) * [[Adolf Škrjanc]] (1923 - ?) * [[Tone Škrjanec]] (* 1953) * [[Jan Šmarčan]] (* 1979) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Ljubka Šorli]] (1910–1993) * [[Veronika Šoster]] (* 1992) * [[Milena Šoukal]] (1922–2018) *[[Sara Špelec]] (* 1985) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Franček Štabuc]] (1919–1944) *[[Marijan Štancar]] - Monos (1941–2008) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Tomaž Šturm]] (* 1975) *[[Jakob Šubic]]? * [[Kristina Šuler]] (1866–1959) * [[Adam Šuligoj]] (* 1978) * [[Ančka Šumenjak]] (1922–2018) * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) *[[Nadja Švara]] (*1967) == T == * [[Aleš Tacer]] (* 1958) * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (* 1933) * [[Vida Taufer]] (1903–1966) *[[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Marjan Telatko]] (1911–1960) * [[Janoš Terboč]] (~1591–1650~) *[[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1848) * [[Jernej Terseglav]] * [[Kaja Teržan]] (* 1983) *[[Ernest Tiran]] (1899–1966) * [[Lovro Toman]] (1827–1870) * [[Janez Tominec]] (1914–1980) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) *[[Bernard Tomšič]] (1811–1856) *[[Emanuel Tomšič]] (1824–1881) *[[Jakob Tomšič]] (1897–1994) *[[Jela Tomšič]] (19. stol.) *[[Jožef Tomšič]] (1699–1742) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar]] (1913–2004) * [[Ana Trebežnik]] (* 197#?) * [[Ivan Trinko]] (1863–1954) * [[Andrej Trobentar]] (* 1951) * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) *[[Franja Trojanšek]] (-[[Dekleva]]) (1867–1935) * [[Francka Tronkar]] * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Karel Turner]] (* 1963) * [[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?) * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Leopold Turšič]] (1883–1927) *[[Josipina Urbančič - Turnograjska|Josipina Urbančič (Toman) - Turnograjska]] (1833–1854) == U == * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Vojteh Ullrich]] (1862–1881) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) *[[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) == V == * [[Fran Valenčič]] (1878–1916) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Matija Valjavec]] (1831–1897) * [[Glorjana Veber]] (1981) * [[Saša Vegri]] (1934–2010) * [[Nataša Velikonja]] (* 1967) *[[Ivan Vesel – Vesnin]] (1840–1900) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961) * [[Tit Vidmar]] (1929–1999) * [[Danilo Viher]] (1912–1971) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) *[[Janez Virant]] (* 1961) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Jožef Virk]] (1810–1880) * [[Rafko Vodeb]] (1922–2002) * [[Anton Vodnik]] (1901–1965) * [[France Vodnik]] (1903–1986) * [[Valentin Vodnik]] (1758–1819) * [[Jurij Vodovnik]] (1791–1858) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Herman Vogel]] (1941–1989) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Ivan Volarič - Feo]] (1948–2010) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Tinka Volarič]] (* 1980) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) *[[Jakob Voljč]] (1878–1900) * [[Renato Volker Rene]] (* 1963) * [[Leopold Volkmer]] (1741–1816) * [[Uroš Vošnjak]] (* 1956) * [[Erika Vouk]] (* 1941) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Toni Vovk]] (1951–2004) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Stanko Vraz]] (1810–1851) * [[Franc Vrbnjak]] (1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) *[[Jure Vuga]] (* 1983) *[[France Vurnik]] (* 1933) == W == * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997) * [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] (pravo ime Eva Batič) (* 1953) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Neža Zajc]] (* 1979) * [[Srečo Zajc]] (* 1954) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Fran Zakrajšek]] (1835–1903) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) *[[Slavko Zaviršek]] (* 1948) *[[Rok Zavrtanik]] * [[Jožef Zazula]] (1870–1944) * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[France Zbašnik]] (1897–1918) * [[Matija Zemljič]] (1873–1934) * [[Pavle Zidar]] (1932–1992) * [[Jožef Zizenčeli]] (1658–1714) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ksenija Zmagaj]] (* 1961) * [[Janž Znojilšek]] (1568–1659) * [[Ivan Zoran]] (1935–1999) * [[Stanislav Zore]] (* 1958) * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954) * [[Lučka Zorko]] (* 1981) *[[Blaž Zorman]] * [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] (1889–1957) * [[Ludvik Zorzut]] (1892–1977) * [[Jakob Zupan]] (1785–1852) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Uroš Zupan]] (* 1963) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Brane Zupanc]] (* 1950) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Lara Zupančič]] (* 1992) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) * [[Vincenc Zusner]] (1804–1874) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) *[[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Anton Žakelj]] (1816–1868) * [[Jaka Železnikar]] (* 1971) *[[Dušan Željeznov]] (1927–1995) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Aldo Žerjal]] (* 1957) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) *[[Marko Žerovnik]] (* 1932) *[[Fran Žgur]] (1876–1939) * [[Joka Žigon]] (1899–1983) * [[Vinko Žitnik]] (1903–1980) * [[Andrej Žnidarčič]] (1835–1913) * [[Asta Žnidaršič]] (1916–2006) * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Marička Žnidaršič]] (1914–1986) * [[Jože Žohar]] (1945–2018) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Janoš Županek]] (1861–1951) * [[Mihael Županek]] (1830–1898/1905?) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) *[[Angela Žužek]] (1902–1970) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pesniki]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Slovenski pesniki|*]] kvlmft4z00q60py6ynow0yrhfrtgjvp Seznam portugalskih pesnikov 0 33522 5727516 5669752 2022-08-04T20:56:00Z Amanesciri2021 205950 /* D */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Portugalci|portugalskih]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Portugalcev|Portugalska|portugalskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Adamastor]] *[[Leonor de Almeida de Alorna]] *[[Ana Luísa Amaral]] *[[Sophia de Mello Breyner Andresen]] *[[Joaquim Paço d'Arcos]] == B == *[[Manuel Maria Barbosa du Bocage]] == C == *[[João Maria Gonçalves Zarco da Câmara|João da Câmara]] *[[Luis de Camões]] (Luis Vaz de Camões) *[[António Feliciano de Castilho]] *[[Eugenio de Castro]] == D == *[[Júlio Dantas]] *[[João de Deus]] *[[Júlio Dinis]] == E == *[[Filinto Elísio]] *[[Florbela Espanca]] == F == *[[Cristóvão Falcão]] *[[António Feijó]] *[[António Ferreira]] == G == *[[Almeida Garrett]] *[[António Gedeão]] == H == *[[Herberto Hélder]] == J == *[[Guerra Junqueiro]] == L == *[[Francisco Rodrigues Lobo]] == M == *[[Jorge de Montemayor]] == N == *[[António Nobre]] == O == *[[António Correia de Oliveira]] *[[Pedro Oom]] == P == *[[António Augusto Soares de Passos]] *[[Camilo Pessanha]] *[[Fernando Pessoa]] *[[Leonor de Almeida Portugal]] == R == *[[Bernardim Ribeiro]] == S == *[[Mário de Sá-Carneiro]] *[[Ary dos Santos]] *[[António Diniz da Cruz e Silva]] == Q == *[[Antero de Quental]] == T == * [[Miguel Torga]] == V == *[[Cesário Verde]] *[[Gil Vicente]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Portugalcev|Pesniki]] [[Kategorija:Portugalski pesniki|*]] 97drcla8oqecm59xdiws5wesjc7f7er Hribar 0 36076 5727545 5719529 2022-08-04T23:24:50Z Amanesciri2021 205950 /* Znani slovenski nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Hríbar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|osemnajsti najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih Statističnega urada RS na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 3138 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Andraž Hribar]] (*1975) pop-rock pevec, glasbenik * [[Angelik Hribar]] (1843—1907), frančiškan, skladatelj, zborovodja * [[Anton Hribar (1839|Anton Hribar]] (1839—1887), učitelj, zborovodja, skladatelj * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] - Korinjski (1864—1953), duhovnik, pesnik *[[Barbara Hribar Lee]] (*1970), kemičarka * [[Borut Hribar]] (1907—?), radioamater, ljubiteljski kipar, um. fotograf, planinec * [[Daša Hribar]] (1964—2015), etnologinja * [[Dragotin Hribar]] (1862—1935), tiskar, industriálec, založnik * [[Elizabeta Hribar Obereigner]] (1913—1996), kiparka * [[Franc Hribar]] (1895—1967), medicinec patolog, univ. profesor * [[France Hribar (|France Hribar]] (1915—1999), biolog, speleolog, hidrolog * [[Ivan Hribar]] (1851—1941), politik, ljubljanski župan, bančnik * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] (1909—1967), politik, narodni heroj * [[Janez Hribar (1918-1978)|Janez Hribar]] (1918—1978), narodni heroj, polkovnik * [[Janez Hribar (tehnolog)|Janez Hribar]] (1947—2022), živilski tehnolog, univ. profesor * [[Jože Hribar]] (*1941), montanist *[[Katarina Hribar|Katarina "Tuša" Hribar]] (1913—1962), telovadka, olimpijka * [[Ksenija Hribar (1904—|Ksenija Hribar (r. Gorup)]] (1905—1944), pilotka, žena Rada Hribarja * [[Ksenija Hribar]] (1938—1999), plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja * [[Lena Hribar]] (*1991), pevka, igralka v muzikalih * [[Leopold Hribar]] (1893—1954), veterinar *[[Lucija Hribar]] (*2001), orodna telovadka * [[Maja Hribar]] (*1986), telovadka (gimnastičarka) * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (*1937), fizik, didaktik, univ. profesor * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] (*1969), ekonomist, direktor protokolarnih objektov RS, politik * [[Marjeta Hribar]], oblikovalka nakita *[[Matjaž Hribar]], zootehnik, reja cike * [[Mirko Hribar]] (1902—1999), filozof in prevajalec *[[Nataša Hribar]] (*1975), jezikoslovka slovenistka * [[Rado Hribar]] (1901—1944), industrialec, poslovnež, lastnik gradu Strmol * [[Rosana Hribar]] (*1973), plesalka in koreografinja *[[Samo Hribar Milič]] (*1958), gospodarstvenik * [[Samo Hribar]] (*1983), ekonomist * [[Sašo Hribar]] (*1960), radijski in TV-voditelj, imitator, komik * [[Spomenka Hribar]] (*1941), filozofinja in sociologinja, publicistka * [[Stanko Hribar]] (1907—2003)?, vrhovni sodnik SRS, planinec, urednik * [[Tine Hribar|Tine (Valentin) Hribar]] (*1941), filozof, publicist, univ. profesor, akademik *[[Tomaž Hribar]] (*1981), narodnozabavni glasbenik, harmonikar ([[Gašperji]]) *[[Valentina Hribar Sorčan]] (*1969), filozofinja * [[Vida Jeraj Hribar]] (1902—2002), glasbena pedagoginja, violinistka * [[Vida Matjan]] (r. Hribar) (1896—1993), slovensko-črnogorska glasbena pedagoginja in skladateljica * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] (1913—2000), zdravnica otorinolaringologinja * [[Zvone Hribar]] (*1957), igralec == Znani tuji nosilci priimka == * [[Alfons Hribar]] (1881—1972), hrvaški gospodarstvenik in publicist * [[Branko Hribar]] (*1930), hrvaški publicist, dramatik in radijski urednik * [[Philipp Hribar]], avstrijski športni jadralec slovenskega porekla * [[Josip Hribar]] (1907—1993), hrvaški strojnik<ref>{{Navedi splet|url=http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=26340|title=Hribar, Josip {{!}} Hrvatska enciklopedija|accessdate=2017-05-23|website=www.enciklopedija.hr}}</ref> * [[Hrvoje Hribar]] (*1962), hrvaški filmski režiser in scenarist * [[Maja Hribar-Ožegović]] (*1937), hrvaška teatrologinja * [[Nikola Hribar]] (1867–1953), hrvaški stavbenik * [[Stjepan Hribar]] (1889–1965), hrvaški arhitekt in urbanist == Glej tudi == * priimka [[Hribernik]] in [[Hribovšek]] * priimek [[Hriberšek]] in [[Hribšek]] * == Zunanje povezave == *{{Baza imen SURS|priimek=Hribar}} == Sklici == {{Sklici}}{{Priimki}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 34you22483j8vcf0qs7seukv7yv1lfi Seznam poštnih številk v Sloveniji 0 40811 5727599 5561066 2022-08-05T11:03:06Z Upwinxp 126544 kategorija [[:Kategorija:Seznami poštnih številk|Seznami poštnih številk]] wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[poštna številka|poštnih številk]]''' v [[Slovenija|Sloveniji]]. {{CompactTOC2}} Naziv [[pošta|pošte]] in poštna [[številka]] === A === * [[Adlešiči]] - 8341 * [[Ajdovščina]] - 5270 * [[Ankaran|Ankaran/Ancarano]] - 6280 * [[Apače]] - 9253 * [[Artiče]] - 8253 === B === * [[Begunje na Gorenjskem]] - 4275 * [[Begunje pri Cerknici]] - 1382 * [[Beltinci]] - 9231 * [[Benedikt v Slovenskih goricah|Benedikt]] - 2234 * [[Bežigrad]] - 1113 * [[Bistrica ob Dravi]] - 2345 * [[Bistrica ob Sotli]] - 3256 * [[Bizeljsko]] - 8259 * [[Blagovica]] - 1223 * [[Blanca]] - 8283 * [[Bled]] - 4260 * [[Blejska Dobrava]] - 4273 * [[Bodonci]] - 9265 * [[Bogojina]] - 9222 * [[Bohinjska Bela]] - 4263 * [[Bohinjska Bistrica]] - 4264 * [[Bohinjsko jezero]] - 4265 * [[Borovnica]] - 1353 * [[Boštanj]] - 8294 * [[Bovec]] - 5230 * [[Branik]] - 5295 * [[Braslovče]] - 3314 * [[Breginj]] - 5223 * [[Brestanica]] - 8280 * [[Bresternica]] - 2354 * [[Brezje, Radovljica|Brezje]] - 4243 * [[Brezovica pri Ljubljani]] - 1351 * [[Brežice]] - 8250 * [[Brnik aerodrom]] - 4210 * [[Brusnice]] - 8321 * [[Buče, Kozje|Buče]] - 3255 * [[Bučka, Škocjan|Bučka]] - 8276 === C === * [[Cankova]] - 9261 * [[Celje]] - 3000 * [[Cerklje na Gorenjskem]] - 4207 * [[Cerklje ob Krki]] - 8263 * [[Cerknica]] - 1380 * [[Cerkno]] - 5282 * [[Cerkvenjak]] - 2236 * [[Ceršak]] - 2215 * [[Cirkovce]] - 2326 * [[Cirkulane]] - 2282 * [[Col]] - 5273 === Č === * [[Čatež ob Savi]] - 8251 * [[Čemšenik]] - 1413 * [[Čepovan]] - 5253 * [[Črenšovci]] - 9232 * [[Črna na Koroškem]] - 2393 * [[Črni Kal]] - 6275 * [[Črni Vrh nad Idrijo]] - 5274 * [[Črniče]] - 5262 * [[Črnomelj]] - 8340 === D === * [[Dekani]] - 6271 * [[Deskle]] - 5210 * [[Destrnik]] - 2253 * [[Divača]] - 6215 * [[Dob, Domžale|Dob]] - 1233 * [[Dobje pri Planini]] - 3224 * [[Dobova]] - 8257 * [[Dobovec, Trbovlje]] - 1423 * [[Dobravlje, Sežana|Dobravlje]] - 5263 * [[Dobrna]] - 3204 * [[Dobrnič]] - 8211 * [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] - 1356 * [[Dobrovnik|Dobrovnik/Dobronak]] - 9223 * [[Dobrovo v Brdih]] - 5212 * [[Dol pri Hrastniku]] - 1431 * [[Dol pri Ljubljani]] - 1262 * [[Dole pri Litiji]] - 1273 * [[Dolenja vas, Ribnica|Dolenja vas]] - 1331 * [[Dolenjske Toplice]] - 8350 * [[Domžale]] - 1230 * [[Dornava]] - 2252 * [[Dornberk]] - 5294 * [[Draga, Loški Potok|Draga]] - 1319 * [[Dragatuš]] - 8343 * [[Dramlje]] - 3222 * [[Dravograd]] - 2370 * [[Zgornje Duplje|Duplje]] - 4203 * [[Dutovlje]] - 6221 * [[Dvor, Žužemberk|Dvor]] - 8361 === E === === F === * [[Fala, Ruše|Fala]] - 2343 * [[Fokovci]] - 9208 * [[Fram]] - 2313 * [[Frankolovo]] - 3213 === G === * [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]] - 1274 * [[Globoko, Brežice|Globoko]] - 8254 * [[Godovič]] - 5275 * [[Golnik]] - 4204 * [[Gomilsko]] - 3303 * [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]] - 4224 * [[Gorica pri Slivnici]] - 3263 * [[Gorišnica]] - 2272 * [[Gornja Radgona]] - 9250 * [[Gornji Grad]] - 3342 * [[Gozd - Martuljek]] - 4282 * [[Gračišče]] - 6272 * [[Grad (občina)|Grad]] - 9264 * [[Gradac]] - 8332 * [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] - 1384 * [[Grahovo ob Bači]] - 5242 * [[Grgar]] - 5251 * [[Griže, Žalec|Griže]] - 3302 * [[Grobelno]] - 3231 * [[Grosuplje]] - 1290 === H === * [[Hajdina]] - 2288 * [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] - 8362 * [[Hoče]] - 2311 * [[Hodoš|Hodoš/Hodos]] - 9205 * [[Horjul]] - 1354 * [[Hotedršica]] - 1372 * [[Hrastnik]] - 1430 * [[Hruševje]] - 6225 * [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]] - 4276 === I === * [[Idrija]] - 5280 * [[Ig]] - 1292 * [[Ilirska Bistrica]] - 6250 * [[Ilirska Bistrica - Trnovo]] - 6251 * [[Ivančna Gorica]] - 1295 * [[Ivanjkovci]] - 2259 * [[Izlake]] - 1411 * [[Izola|Izola/Isola]] - 6310 === J === * [[:sl:Jagodje|Jagodje]] - 6311 * [[Jakobski Dol]] - 2222 * [[Jarenina]] - 2221 * [[Jelšane]] - 6254 * [[Jesenice]] - 4270 * [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] - 8261 * [[Jurklošter]] - 3273 * [[Jurovski Dol]] - 2223 * [[Juršinci]] - 2256 === K === * [[Kal nad Kanalom]] - 5214 * [[Kalobje]] - 3233 * [[Kamna Gorica]] - 4246 * [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] - 2351 * [[Kamnik]] - 1240 * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] - 5213 * [[Kapele]] - 8258 * [[Zgornja Kapla|Kapla]] - 2362 * [[Kidričevo]] - 2325 * [[Kisovec]] - 1412 * [[Knežak]] - 6253 * [[Kobarid]] - 5222 * [[Kobilje]] - 9227 * [[Kočevje]] - 1330 * [[Kočevska Reka]] - 1338 * [[Kog]] - 2276 * [[Kojsko]] - 5211 * [[Komen]] - 6223 * [[Komenda]] - 1218 * [[Koper|Koper/Capodistria]] - 6000 * [[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] - 8282 * [[Kostanjevica na Krasu]] - 5296 * [[Kostanjevica na Krki]] - 8311 * [[Košana]] - 6256 * [[Kotlje]] - 2394 * [[Kozina]] - 6240 * [[Kozje]] - 3260 * [[Kranj]] - 4000 * [[Kranjska Gora]] - 4280 * [[Kresnice]] - 1281 * [[Križe, Tržič|Križe]] - 4294 * [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] - 9206 * [[Križevci pri Ljutomeru]] - 9242 * [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] - 1301 * [[Krmelj]] - 8296 * [[Kropa]] - 4245 * [[Krška vas, Brežice|Krška vas]] - 8262 * [[Krško]] - 8270 * [[Kuzma]] - 9263 === L === * [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporje]] - 2318 * [[Laško]] - 3270 * [[Laze v Tuhinju]] - 1219 * [[Lenart v Slovenskih goricah]] - 2230 * [[Lendava|Lendava/Lendva]] - 9220 * [[Lesce]] - 4248 * [[Lesično]] - 3261 * [[Leskovec pri Krškem]] - 8273 * [[Libeliče]] - 2372 * [[Limbuš]] - 2341 * [[Litija]] - 1270 * [[Ljubečna]] - 3202 * [[Ljubljana]] - 1000 * [[Ljubljana|Ljubljana p.p.]] - 1001 * [[Brod, Ljubljana|Ljubljana - Brod]] - 1133 * [[Ljubljana - Črnuče]] - 1231 * [[Ljubljana - Dobrunje]] - 1261 * [[Ljubljana - Dravlje]] - 1117 * [[Koseze, Ljubljana|Ljubljana - Koseze]] - 1118 * [[Nove Jarše|Ljubljana - Nove Jarše]] - 1122 * [[Ljubljana - Polje]] - 1260 * [[Ljubljana - Šentvid]] - 1210 * [[Šiška|Ljubljana - Šiška]] - 1107 * [[Ljubljana - Šmartno]] - 1211 * [[Ljubno ob Savinji]] - 3333 * [[Ljutomer]] - 9240 * [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] - 3215 * [[Log pod Mangartom]] - 5231 * [[Log pri Brezovici]] - 1358 * [[Logatec]] - 1370 * [[Loka pri Zidanem Mostu]] - 1434 * [[Loka pri Žusmu]] - 3223 * [[Lokev, Sežana|Lokev]] - 6219 * [[Loški Potok]] - 1318 * [[Lovrenc na Dravskem polju]] - 2324 * [[Lovrenc na Pohorju]] - 2344 * [[Luče]] - 3334 * [[Lukovica]] - 1225 === M === * [[Mačkovci]] - 9202 * [[Majšperk]] - 2322 * [[Makole]] - 2321 * [[Mala Nedelja]] - 9243 * [[Malečnik]] - 2229 * [[Marezige]] - 6273 * [[Maribor]] - 2000 * [[Marjeta na Dravskem polju]] - 2206 * [[Markovci]] - 2281 * [[Martjanci]] - 9221 * [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]] - 6242 * [[Mavčiče]] - 4211 * [[Medvode]] - 1215 * [[Mengeš]] - 1234 * [[Metlika]] - 8330 * [[Mežica]] - 2392 * [[Miklavž na Dravskem polju]] - 2204 * [[Miklavž pri Ormožu]] - 2275 * [[Miren]] - 5291 * [[Mirna]] - 8233 * [[Mirna Peč]] - 8216 * [[Mislinja]] - 2382 * [[Mojstrana]] - 4281 * [[Mokronog]] - 8230 * [[Moravče]] - 1251 * [[Moravske Toplice]] - 9226 * [[Most na Soči]] - 5216 * [[Mostec, Brežice|Mostec]] - 8257 * [[Motnik]] - 1221 * [[Mozirje]] - 3330 * [[Murska Sobota]] - 9000 * [[Muta]] - 2366 === N === * [[Naklo]] - 4202 * [[Nazarje]] - 3331 * [[Notranje Gorice]] - 1357 * [[Nova Cerkev]] - 3203 * [[Nova Gorica]] - 5000 * [[Nova vas, Bloke|Nova vas]] - 1385 * [[Novo mesto]] - 8000 === O === * [[Obrov]] - 6243 * [[Odranci]] - 9233 * [[Oplotnica]] - 2317 * [[Orehova vas]] - 2312 * [[Ormož]] - 2270 * [[Ortnek]] - 1316 * [[Osilnica]] - 1337 * [[Otočec]] - 8222 * [[Ožbalt]] - 2361 === P === * [[Pernica]] - 2231 * [[Pesnica pri Mariboru]] - 2211 * [[Petrovci]] - 9203 * [[Petrovče]] - 3301 * [[Piran|Piran/Pirano]] - 6330 * [[Pišece]] - 8255 * [[Pivka]] - 6257 * [[Planina, Postojna|Planina]] - 6232 * [[Planina pri Sevnici]] - 3225 * [[Pobegi]] - 6276 * [[Podbočje]] - 8312 * [[Podbrdo]] - 5243 * [[Podčetrtek]] - 3254 * [[Podgorci]] - 2273 * [[Podgorje, Koper]] - 6216 * [[Podgorje, Slovenj Gradec|Podgorje]] - 2381 * [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]] - 6244 * [[Podkum]] - 1414 * [[Podlehnik]] - 2286 * [[Podnanos]] - 5272 * [[Podnart]] - 4244 * [[Podplat, Rogaška Slatina|Podplat]] - 3241 * [[Podsreda]] - 3257 * [[Podvelka]] - 2363 * [[Pohorje]] - 2208 * [[Polenšak]] - 2257 * [[Polhov Gradec]] - 1355 * [[Poljane nad Škofjo Loko]] - 4223 * [[Poljčane]] - 2319 * [[Polšnik]] - 1272 * [[Polzela]] - 3313 * [[Ponikva]] - 3232 * [[Portorož|Portorož/Portorose]] - 6320 * [[Postojna]] - 6230 * [[Pragersko]] - 2331 * [[Prebold]] - 3312 * [[Preddvor]] - 4205 * [[Prem]] - 6255 * [[Preserje, Brezovica|Preserje]] - 1352 * [[Prestranek]] - 6258 * [[Prevalje]] - 2391 * [[Prevorje]] - 3262 * [[Primskovo]] - 1276 * [[Pristava pri Mestinju]] - 3253 * [[Prosenjakovci|Prosenjakovci/Partosfalva]] - 9207 * [[Prvačina]] - 5297 * [[Ptuj]] - 2250 * [[Ptuj - Breg]] - 2251 * [[Ptujska Gora]] - 2323 * [[Puconci]] - 9201 === R === * [[Rače]] - 2327 * [[Radeče]] - 1433 * [[Radenci]] - 9252 * [[Radlje ob Dravi]] - 2360 * [[Radomlje]] - 1235 * [[Radovljica]] - 4240 * [[Raka]] - 8274 * [[Rakek]] - 1381 * [[Rateče - Planica]] - 4283 * [[Ravne na Koroškem]] - 2390 * [[Rečica ob Savinji]] - 3332 * [[Renče]] - 5292 * [[Ribnica]] - 1310 * [[Ribnica na Pohorju]] - 2364 * [[Rimske Toplice]] - 3272 * [[Rob, Velike Lašče|Rob]] - 1314 * [[Ročinj]] - 5215 * [[Rogaška Slatina]] - 3250 * [[Rogašovci]] - 9262 * [[Rogatec]] - 3252 * [[Rovte, Logatec|Rovte]] - 1373 * [[Ruše]] - 2342 === S === * [[Sava, Litija|Sava]] - 1282 * [[Sečovlje/Sicciole]] - 6333 * [[Selca]] - 4227 * [[Selnica ob Dravi]] - 2352 * [[Semič]] - 8333 * [[Senovo]] - 8281 * [[Senožeče]] - 6224 * [[Sevnica]] - 8290 * [[Sežana]] - 6210 * [[Sladki Vrh]] - 2214 * [[Slap ob Idrijci]] - 5283 * [[Slovenj Gradec]] - 2380 * [[Slovenska Bistrica]] - 2310 * [[Slovenske Konjice]] - 3210 * [[Smlednik]] - 1216 * [[Soča]] - 5232 * [[Sodražica]] - 1317 * [[Solčava]] - 3335 * [[Solkan]] - 5250 * [[Sorica]] - 4229 * [[Sovodenj]] - 4225 * [[Spodnja Idrija]] - 5281 * [[Spodnji Duplek]] - 2241 * [[Spodnji Ivanjci]] - 9245 * [[Središče ob Dravi]] - 2277 * [[Srednja vas v Bohinju]] - 4267 * [[Sromlje]] - 8256 * [[Srpenica]] - 5224 * [[Stahovica]] - 1242 * [[Stara Cerkev]] - 1332 * [[Stari trg ob Kolpi]] - 8342 * [[Stari trg pri Ložu]] - 1386 * [[Starše]] - 2205 * [[Stoperce]] - 2289 * [[Stopiče]] - 8322 * [[Stranice]] - 3206 * [[Straža, Straža|Straža]] - 8351 * [[Struge]] - 1313 * [[Strunjan|Strunjan/Strugnano]] - 6323 * [[Studenec, Sevnica|Studenec]] - 8293 * [[Dolnji Suhor pri Metliki|Suhor]] - 8331 * [[Sv. Ana v Slovenskih goricah]] - 2233 * [[Sv. Duh na Ostrem Vrhu]] - 2353 * [[Sv. Jurij ob Ščavnici]] - 9244 * [[Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] - 2235 * [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]] - 3264 * [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] - 2258 === Š === * [[Šalovci]] - 9204 * [[Šempas]] - 5261 * [[Šempeter pri Gorici]] - 5290 * [[Šempeter v Savinjski dolini]] - 3311 * [[Šenčur]] - 4208 * [[Šentilj v Slovenskih goricah]] - 2212 * [[Šentjanž, Sevnica|Šentjanž]] - 8297 * [[Šentjanž pri Dravogradu]] - 2373 * [[Šentjernej]] - 8310 * [[Šentjur]] - 3230 * [[Šentrupert pri Laškem]] - 3271 * [[Šentrupert]] na Dolenjskem - 8232 * [[Šentvid pri Stični]] - 1296 * [[Škocjan, Škocjan|Škocjan]] - 8275 * [[Škofije]] - 6281 * [[Škofja Loka]] - 4220 * [[Škofja vas]] - 3211 * [[Škofljica]] - 1291 * [[Šmarje, Koper|Šmarje]] - 6274 * [[Šmarje - Sap]] - 1293 * [[Šmarje pri Jelšah]] - 3240 * [[Šmarješke Toplice]] - 8220 * [[Šmartno na Pohorju]] - 2315 * [[Šmartno ob Dreti]] - 3341 * [[Šmartno ob Paki]] - 3327 * [[Šmartno pri Litiji]] - 1275 * [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] - 2383 * [[Šmartno v Rožni dolini]] - 3201 * [[Šoštanj]] - 3325 * [[Štanjel]] - 6222 * [[Štore]] - 3220 === T === * [[Tabor, Tabor|Tabor]] - 3304 * [[Teharje]] - 3221 * [[Tišina]] - 9251 * [[Tolmin]] - 5220 * [[Topolšica]] - 3326 * [[Trbonje]] - 2371 * [[Trbovlje]] - 1420 * [[Trebelno]] - 8231 * [[Trebnje]] - 8210 * [[Trnovo pri Gorici]] - 5252 * [[Trnovska vas]] - 2254 * [[Trojane]] - 1222 * [[Trzin]] - 1236 * [[Tržič]] - 4290 * [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] - 8295 * [[Turjak]] - 1311 * [[Turnišče]] - 9224 === U === * [[Uršna sela]] - 8323 === V === * [[Vače]] - 1252 * [[Vas, Kostel|Vas]] - 1336 * [[Velenje]] - 3320 * [[Velika Loka, Trebnje|Velika Loka]] - 8212 * [[Velika Nedelja]] - 2274 * [[Velika Polana]] - 9225 * [[Velike Lašče]] - 1315 * [[Veliki Gaber]] - 8213 * [[Veržej]] - 9241 * [[Videm - Dobrepolje]] - 1312 * [[Videm pri Ptuju]] - 2284 * [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] - 8344 * [[Vipava]] - 5271 * [[Vir, Domžale|Vir pri Domžalah]] - 1232 * [[Visoko, Šenčur|Visoko]] - 4212 * [[Višnja Gora]] - 1294 * [[Vitanje]] - 3205 * [[Vitomarci]] - 2255 * [[Vodice]] - 1217 * [[Vojnik]] - 3212 * [[Volčja Draga]] - 5293 * [[Voličina]] - 2232 * [[Vransko]] - 3305 * [[Vremski Britof]] - 6217 * [[Vrhnika]] - 1360 * [[Vuhred]] - 2365 * [[Vuzenica]] - 2367 === Z === * [[Zabukovje nad Sevnico]] - 8292 * [[Zagorje ob Savi]] - 1410 * [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] - 1303 * [[Zavrč]] - 2283 * [[Zdole, Krško|Zdole]] - 8272 * [[Zgornja Besnica, Kranj|Zgornja Besnica]] - 4201 * [[Zgornja Korena]] - 2242 * [[Zgornja Kungota]] - 2201 * [[Zgornja Ložnica]] - 2316 * [[Zgornja Polskava]] - 2314 * [[Zgornja Velka]] - 2213 * [[Zgornje Gorje]] - 4247 * [[Zgornje Jezersko]] - 4206 * [[Zgornji Leskovec]] - 2285 * [[Zidani Most]] - 1432 * [[Zreče]] - 3214 === Ž === * [[Žabnica, Kranj|Žabnica]] - 4209 * [[Žalec]] - 3310 * [[Železniki]] - 4228 * [[Žetale]] - 2287 * [[Žiri]] - 4226 * [[Žirovnica]] - 4274 * [[Žužemberk]] - 8360 == Zunanje povezave == * [https://www.posta.si/zasebno-site/Documents/Seznami/Seznam%20po%C5%A1tnih%20%C5%A1tevilk%20za%20naslavljanje.pdf Seznam poštnih številk in pošt za naslavljanje] [[Kategorija:Seznami poštnih številk]] [[Kategorija:Pošta v Sloveniji]] 4h6mbnfx7tz9sdtv59m3kbeap70p5b0 5727604 5727599 2022-08-05T11:07:47Z Upwinxp 126544 ključ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[poštna številka|poštnih številk]]''' v [[Slovenija|Sloveniji]]. {{CompactTOC2}} Naziv [[pošta|pošte]] in poštna [[številka]] === A === * [[Adlešiči]] - 8341 * [[Ajdovščina]] - 5270 * [[Ankaran|Ankaran/Ancarano]] - 6280 * [[Apače]] - 9253 * [[Artiče]] - 8253 === B === * [[Begunje na Gorenjskem]] - 4275 * [[Begunje pri Cerknici]] - 1382 * [[Beltinci]] - 9231 * [[Benedikt v Slovenskih goricah|Benedikt]] - 2234 * [[Bežigrad]] - 1113 * [[Bistrica ob Dravi]] - 2345 * [[Bistrica ob Sotli]] - 3256 * [[Bizeljsko]] - 8259 * [[Blagovica]] - 1223 * [[Blanca]] - 8283 * [[Bled]] - 4260 * [[Blejska Dobrava]] - 4273 * [[Bodonci]] - 9265 * [[Bogojina]] - 9222 * [[Bohinjska Bela]] - 4263 * [[Bohinjska Bistrica]] - 4264 * [[Bohinjsko jezero]] - 4265 * [[Borovnica]] - 1353 * [[Boštanj]] - 8294 * [[Bovec]] - 5230 * [[Branik]] - 5295 * [[Braslovče]] - 3314 * [[Breginj]] - 5223 * [[Brestanica]] - 8280 * [[Bresternica]] - 2354 * [[Brezje, Radovljica|Brezje]] - 4243 * [[Brezovica pri Ljubljani]] - 1351 * [[Brežice]] - 8250 * [[Brnik aerodrom]] - 4210 * [[Brusnice]] - 8321 * [[Buče, Kozje|Buče]] - 3255 * [[Bučka, Škocjan|Bučka]] - 8276 === C === * [[Cankova]] - 9261 * [[Celje]] - 3000 * [[Cerklje na Gorenjskem]] - 4207 * [[Cerklje ob Krki]] - 8263 * [[Cerknica]] - 1380 * [[Cerkno]] - 5282 * [[Cerkvenjak]] - 2236 * [[Ceršak]] - 2215 * [[Cirkovce]] - 2326 * [[Cirkulane]] - 2282 * [[Col]] - 5273 === Č === * [[Čatež ob Savi]] - 8251 * [[Čemšenik]] - 1413 * [[Čepovan]] - 5253 * [[Črenšovci]] - 9232 * [[Črna na Koroškem]] - 2393 * [[Črni Kal]] - 6275 * [[Črni Vrh nad Idrijo]] - 5274 * [[Črniče]] - 5262 * [[Črnomelj]] - 8340 === D === * [[Dekani]] - 6271 * [[Deskle]] - 5210 * [[Destrnik]] - 2253 * [[Divača]] - 6215 * [[Dob, Domžale|Dob]] - 1233 * [[Dobje pri Planini]] - 3224 * [[Dobova]] - 8257 * [[Dobovec, Trbovlje]] - 1423 * [[Dobravlje, Sežana|Dobravlje]] - 5263 * [[Dobrna]] - 3204 * [[Dobrnič]] - 8211 * [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] - 1356 * [[Dobrovnik|Dobrovnik/Dobronak]] - 9223 * [[Dobrovo v Brdih]] - 5212 * [[Dol pri Hrastniku]] - 1431 * [[Dol pri Ljubljani]] - 1262 * [[Dole pri Litiji]] - 1273 * [[Dolenja vas, Ribnica|Dolenja vas]] - 1331 * [[Dolenjske Toplice]] - 8350 * [[Domžale]] - 1230 * [[Dornava]] - 2252 * [[Dornberk]] - 5294 * [[Draga, Loški Potok|Draga]] - 1319 * [[Dragatuš]] - 8343 * [[Dramlje]] - 3222 * [[Dravograd]] - 2370 * [[Zgornje Duplje|Duplje]] - 4203 * [[Dutovlje]] - 6221 * [[Dvor, Žužemberk|Dvor]] - 8361 === E === === F === * [[Fala, Ruše|Fala]] - 2343 * [[Fokovci]] - 9208 * [[Fram]] - 2313 * [[Frankolovo]] - 3213 === G === * [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]] - 1274 * [[Globoko, Brežice|Globoko]] - 8254 * [[Godovič]] - 5275 * [[Golnik]] - 4204 * [[Gomilsko]] - 3303 * [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]] - 4224 * [[Gorica pri Slivnici]] - 3263 * [[Gorišnica]] - 2272 * [[Gornja Radgona]] - 9250 * [[Gornji Grad]] - 3342 * [[Gozd - Martuljek]] - 4282 * [[Gračišče]] - 6272 * [[Grad (občina)|Grad]] - 9264 * [[Gradac]] - 8332 * [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] - 1384 * [[Grahovo ob Bači]] - 5242 * [[Grgar]] - 5251 * [[Griže, Žalec|Griže]] - 3302 * [[Grobelno]] - 3231 * [[Grosuplje]] - 1290 === H === * [[Hajdina]] - 2288 * [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] - 8362 * [[Hoče]] - 2311 * [[Hodoš|Hodoš/Hodos]] - 9205 * [[Horjul]] - 1354 * [[Hotedršica]] - 1372 * [[Hrastnik]] - 1430 * [[Hruševje]] - 6225 * [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]] - 4276 === I === * [[Idrija]] - 5280 * [[Ig]] - 1292 * [[Ilirska Bistrica]] - 6250 * [[Ilirska Bistrica - Trnovo]] - 6251 * [[Ivančna Gorica]] - 1295 * [[Ivanjkovci]] - 2259 * [[Izlake]] - 1411 * [[Izola|Izola/Isola]] - 6310 === J === * [[:sl:Jagodje|Jagodje]] - 6311 * [[Jakobski Dol]] - 2222 * [[Jarenina]] - 2221 * [[Jelšane]] - 6254 * [[Jesenice]] - 4270 * [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] - 8261 * [[Jurklošter]] - 3273 * [[Jurovski Dol]] - 2223 * [[Juršinci]] - 2256 === K === * [[Kal nad Kanalom]] - 5214 * [[Kalobje]] - 3233 * [[Kamna Gorica]] - 4246 * [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] - 2351 * [[Kamnik]] - 1240 * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] - 5213 * [[Kapele]] - 8258 * [[Zgornja Kapla|Kapla]] - 2362 * [[Kidričevo]] - 2325 * [[Kisovec]] - 1412 * [[Knežak]] - 6253 * [[Kobarid]] - 5222 * [[Kobilje]] - 9227 * [[Kočevje]] - 1330 * [[Kočevska Reka]] - 1338 * [[Kog]] - 2276 * [[Kojsko]] - 5211 * [[Komen]] - 6223 * [[Komenda]] - 1218 * [[Koper|Koper/Capodistria]] - 6000 * [[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] - 8282 * [[Kostanjevica na Krasu]] - 5296 * [[Kostanjevica na Krki]] - 8311 * [[Košana]] - 6256 * [[Kotlje]] - 2394 * [[Kozina]] - 6240 * [[Kozje]] - 3260 * [[Kranj]] - 4000 * [[Kranjska Gora]] - 4280 * [[Kresnice]] - 1281 * [[Križe, Tržič|Križe]] - 4294 * [[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] - 9206 * [[Križevci pri Ljutomeru]] - 9242 * [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] - 1301 * [[Krmelj]] - 8296 * [[Kropa]] - 4245 * [[Krška vas, Brežice|Krška vas]] - 8262 * [[Krško]] - 8270 * [[Kuzma]] - 9263 === L === * [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporje]] - 2318 * [[Laško]] - 3270 * [[Laze v Tuhinju]] - 1219 * [[Lenart v Slovenskih goricah]] - 2230 * [[Lendava|Lendava/Lendva]] - 9220 * [[Lesce]] - 4248 * [[Lesično]] - 3261 * [[Leskovec pri Krškem]] - 8273 * [[Libeliče]] - 2372 * [[Limbuš]] - 2341 * [[Litija]] - 1270 * [[Ljubečna]] - 3202 * [[Ljubljana]] - 1000 * [[Ljubljana|Ljubljana p.p.]] - 1001 * [[Brod, Ljubljana|Ljubljana - Brod]] - 1133 * [[Ljubljana - Črnuče]] - 1231 * [[Ljubljana - Dobrunje]] - 1261 * [[Ljubljana - Dravlje]] - 1117 * [[Koseze, Ljubljana|Ljubljana - Koseze]] - 1118 * [[Nove Jarše|Ljubljana - Nove Jarše]] - 1122 * [[Ljubljana - Polje]] - 1260 * [[Ljubljana - Šentvid]] - 1210 * [[Šiška|Ljubljana - Šiška]] - 1107 * [[Ljubljana - Šmartno]] - 1211 * [[Ljubno ob Savinji]] - 3333 * [[Ljutomer]] - 9240 * [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] - 3215 * [[Log pod Mangartom]] - 5231 * [[Log pri Brezovici]] - 1358 * [[Logatec]] - 1370 * [[Loka pri Zidanem Mostu]] - 1434 * [[Loka pri Žusmu]] - 3223 * [[Lokev, Sežana|Lokev]] - 6219 * [[Loški Potok]] - 1318 * [[Lovrenc na Dravskem polju]] - 2324 * [[Lovrenc na Pohorju]] - 2344 * [[Luče]] - 3334 * [[Lukovica]] - 1225 === M === * [[Mačkovci]] - 9202 * [[Majšperk]] - 2322 * [[Makole]] - 2321 * [[Mala Nedelja]] - 9243 * [[Malečnik]] - 2229 * [[Marezige]] - 6273 * [[Maribor]] - 2000 * [[Marjeta na Dravskem polju]] - 2206 * [[Markovci]] - 2281 * [[Martjanci]] - 9221 * [[Materija, Hrpelje - Kozina|Materija]] - 6242 * [[Mavčiče]] - 4211 * [[Medvode]] - 1215 * [[Mengeš]] - 1234 * [[Metlika]] - 8330 * [[Mežica]] - 2392 * [[Miklavž na Dravskem polju]] - 2204 * [[Miklavž pri Ormožu]] - 2275 * [[Miren]] - 5291 * [[Mirna]] - 8233 * [[Mirna Peč]] - 8216 * [[Mislinja]] - 2382 * [[Mojstrana]] - 4281 * [[Mokronog]] - 8230 * [[Moravče]] - 1251 * [[Moravske Toplice]] - 9226 * [[Most na Soči]] - 5216 * [[Mostec, Brežice|Mostec]] - 8257 * [[Motnik]] - 1221 * [[Mozirje]] - 3330 * [[Murska Sobota]] - 9000 * [[Muta]] - 2366 === N === * [[Naklo]] - 4202 * [[Nazarje]] - 3331 * [[Notranje Gorice]] - 1357 * [[Nova Cerkev]] - 3203 * [[Nova Gorica]] - 5000 * [[Nova vas, Bloke|Nova vas]] - 1385 * [[Novo mesto]] - 8000 === O === * [[Obrov]] - 6243 * [[Odranci]] - 9233 * [[Oplotnica]] - 2317 * [[Orehova vas]] - 2312 * [[Ormož]] - 2270 * [[Ortnek]] - 1316 * [[Osilnica]] - 1337 * [[Otočec]] - 8222 * [[Ožbalt]] - 2361 === P === * [[Pernica]] - 2231 * [[Pesnica pri Mariboru]] - 2211 * [[Petrovci]] - 9203 * [[Petrovče]] - 3301 * [[Piran|Piran/Pirano]] - 6330 * [[Pišece]] - 8255 * [[Pivka]] - 6257 * [[Planina, Postojna|Planina]] - 6232 * [[Planina pri Sevnici]] - 3225 * [[Pobegi]] - 6276 * [[Podbočje]] - 8312 * [[Podbrdo]] - 5243 * [[Podčetrtek]] - 3254 * [[Podgorci]] - 2273 * [[Podgorje, Koper]] - 6216 * [[Podgorje, Slovenj Gradec|Podgorje]] - 2381 * [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]] - 6244 * [[Podkum]] - 1414 * [[Podlehnik]] - 2286 * [[Podnanos]] - 5272 * [[Podnart]] - 4244 * [[Podplat, Rogaška Slatina|Podplat]] - 3241 * [[Podsreda]] - 3257 * [[Podvelka]] - 2363 * [[Pohorje]] - 2208 * [[Polenšak]] - 2257 * [[Polhov Gradec]] - 1355 * [[Poljane nad Škofjo Loko]] - 4223 * [[Poljčane]] - 2319 * [[Polšnik]] - 1272 * [[Polzela]] - 3313 * [[Ponikva]] - 3232 * [[Portorož|Portorož/Portorose]] - 6320 * [[Postojna]] - 6230 * [[Pragersko]] - 2331 * [[Prebold]] - 3312 * [[Preddvor]] - 4205 * [[Prem]] - 6255 * [[Preserje, Brezovica|Preserje]] - 1352 * [[Prestranek]] - 6258 * [[Prevalje]] - 2391 * [[Prevorje]] - 3262 * [[Primskovo]] - 1276 * [[Pristava pri Mestinju]] - 3253 * [[Prosenjakovci|Prosenjakovci/Partosfalva]] - 9207 * [[Prvačina]] - 5297 * [[Ptuj]] - 2250 * [[Ptuj - Breg]] - 2251 * [[Ptujska Gora]] - 2323 * [[Puconci]] - 9201 === R === * [[Rače]] - 2327 * [[Radeče]] - 1433 * [[Radenci]] - 9252 * [[Radlje ob Dravi]] - 2360 * [[Radomlje]] - 1235 * [[Radovljica]] - 4240 * [[Raka]] - 8274 * [[Rakek]] - 1381 * [[Rateče - Planica]] - 4283 * [[Ravne na Koroškem]] - 2390 * [[Rečica ob Savinji]] - 3332 * [[Renče]] - 5292 * [[Ribnica]] - 1310 * [[Ribnica na Pohorju]] - 2364 * [[Rimske Toplice]] - 3272 * [[Rob, Velike Lašče|Rob]] - 1314 * [[Ročinj]] - 5215 * [[Rogaška Slatina]] - 3250 * [[Rogašovci]] - 9262 * [[Rogatec]] - 3252 * [[Rovte, Logatec|Rovte]] - 1373 * [[Ruše]] - 2342 === S === * [[Sava, Litija|Sava]] - 1282 * [[Sečovlje/Sicciole]] - 6333 * [[Selca]] - 4227 * [[Selnica ob Dravi]] - 2352 * [[Semič]] - 8333 * [[Senovo]] - 8281 * [[Senožeče]] - 6224 * [[Sevnica]] - 8290 * [[Sežana]] - 6210 * [[Sladki Vrh]] - 2214 * [[Slap ob Idrijci]] - 5283 * [[Slovenj Gradec]] - 2380 * [[Slovenska Bistrica]] - 2310 * [[Slovenske Konjice]] - 3210 * [[Smlednik]] - 1216 * [[Soča]] - 5232 * [[Sodražica]] - 1317 * [[Solčava]] - 3335 * [[Solkan]] - 5250 * [[Sorica]] - 4229 * [[Sovodenj]] - 4225 * [[Spodnja Idrija]] - 5281 * [[Spodnji Duplek]] - 2241 * [[Spodnji Ivanjci]] - 9245 * [[Središče ob Dravi]] - 2277 * [[Srednja vas v Bohinju]] - 4267 * [[Sromlje]] - 8256 * [[Srpenica]] - 5224 * [[Stahovica]] - 1242 * [[Stara Cerkev]] - 1332 * [[Stari trg ob Kolpi]] - 8342 * [[Stari trg pri Ložu]] - 1386 * [[Starše]] - 2205 * [[Stoperce]] - 2289 * [[Stopiče]] - 8322 * [[Stranice]] - 3206 * [[Straža, Straža|Straža]] - 8351 * [[Struge]] - 1313 * [[Strunjan|Strunjan/Strugnano]] - 6323 * [[Studenec, Sevnica|Studenec]] - 8293 * [[Dolnji Suhor pri Metliki|Suhor]] - 8331 * [[Sv. Ana v Slovenskih goricah]] - 2233 * [[Sv. Duh na Ostrem Vrhu]] - 2353 * [[Sv. Jurij ob Ščavnici]] - 9244 * [[Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] - 2235 * [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]] - 3264 * [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] - 2258 === Š === * [[Šalovci]] - 9204 * [[Šempas]] - 5261 * [[Šempeter pri Gorici]] - 5290 * [[Šempeter v Savinjski dolini]] - 3311 * [[Šenčur]] - 4208 * [[Šentilj v Slovenskih goricah]] - 2212 * [[Šentjanž, Sevnica|Šentjanž]] - 8297 * [[Šentjanž pri Dravogradu]] - 2373 * [[Šentjernej]] - 8310 * [[Šentjur]] - 3230 * [[Šentrupert pri Laškem]] - 3271 * [[Šentrupert]] na Dolenjskem - 8232 * [[Šentvid pri Stični]] - 1296 * [[Škocjan, Škocjan|Škocjan]] - 8275 * [[Škofije]] - 6281 * [[Škofja Loka]] - 4220 * [[Škofja vas]] - 3211 * [[Škofljica]] - 1291 * [[Šmarje, Koper|Šmarje]] - 6274 * [[Šmarje - Sap]] - 1293 * [[Šmarje pri Jelšah]] - 3240 * [[Šmarješke Toplice]] - 8220 * [[Šmartno na Pohorju]] - 2315 * [[Šmartno ob Dreti]] - 3341 * [[Šmartno ob Paki]] - 3327 * [[Šmartno pri Litiji]] - 1275 * [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] - 2383 * [[Šmartno v Rožni dolini]] - 3201 * [[Šoštanj]] - 3325 * [[Štanjel]] - 6222 * [[Štore]] - 3220 === T === * [[Tabor, Tabor|Tabor]] - 3304 * [[Teharje]] - 3221 * [[Tišina]] - 9251 * [[Tolmin]] - 5220 * [[Topolšica]] - 3326 * [[Trbonje]] - 2371 * [[Trbovlje]] - 1420 * [[Trebelno]] - 8231 * [[Trebnje]] - 8210 * [[Trnovo pri Gorici]] - 5252 * [[Trnovska vas]] - 2254 * [[Trojane]] - 1222 * [[Trzin]] - 1236 * [[Tržič]] - 4290 * [[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] - 8295 * [[Turjak]] - 1311 * [[Turnišče]] - 9224 === U === * [[Uršna sela]] - 8323 === V === * [[Vače]] - 1252 * [[Vas, Kostel|Vas]] - 1336 * [[Velenje]] - 3320 * [[Velika Loka, Trebnje|Velika Loka]] - 8212 * [[Velika Nedelja]] - 2274 * [[Velika Polana]] - 9225 * [[Velike Lašče]] - 1315 * [[Veliki Gaber]] - 8213 * [[Veržej]] - 9241 * [[Videm - Dobrepolje]] - 1312 * [[Videm pri Ptuju]] - 2284 * [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] - 8344 * [[Vipava]] - 5271 * [[Vir, Domžale|Vir pri Domžalah]] - 1232 * [[Visoko, Šenčur|Visoko]] - 4212 * [[Višnja Gora]] - 1294 * [[Vitanje]] - 3205 * [[Vitomarci]] - 2255 * [[Vodice]] - 1217 * [[Vojnik]] - 3212 * [[Volčja Draga]] - 5293 * [[Voličina]] - 2232 * [[Vransko]] - 3305 * [[Vremski Britof]] - 6217 * [[Vrhnika]] - 1360 * [[Vuhred]] - 2365 * [[Vuzenica]] - 2367 === Z === * [[Zabukovje nad Sevnico]] - 8292 * [[Zagorje ob Savi]] - 1410 * [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] - 1303 * [[Zavrč]] - 2283 * [[Zdole, Krško|Zdole]] - 8272 * [[Zgornja Besnica, Kranj|Zgornja Besnica]] - 4201 * [[Zgornja Korena]] - 2242 * [[Zgornja Kungota]] - 2201 * [[Zgornja Ložnica]] - 2316 * [[Zgornja Polskava]] - 2314 * [[Zgornja Velka]] - 2213 * [[Zgornje Gorje]] - 4247 * [[Zgornje Jezersko]] - 4206 * [[Zgornji Leskovec]] - 2285 * [[Zidani Most]] - 1432 * [[Zreče]] - 3214 === Ž === * [[Žabnica, Kranj|Žabnica]] - 4209 * [[Žalec]] - 3310 * [[Železniki]] - 4228 * [[Žetale]] - 2287 * [[Žiri]] - 4226 * [[Žirovnica]] - 4274 * [[Žužemberk]] - 8360 == Zunanje povezave == * [https://www.posta.si/zasebno-site/Documents/Seznami/Seznam%20po%C5%A1tnih%20%C5%A1tevilk%20za%20naslavljanje.pdf Seznam poštnih številk in pošt za naslavljanje] [[Kategorija:Seznami poštnih številk|Slovenija]] [[Kategorija:Pošta v Sloveniji]] 982z2j019ih0lfld53j5ihhjoic0s5r Alpidska orogeneza 0 42359 5727425 5713367 2022-08-04T15:03:14Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki [[Slika:Alpiner Gebirgsgürtel.png|thumb|Karta alpidskih gorskih verig.]] [[Slika:Tectonic map Mediterranean DE.svg|thumb|Alpidske gorske verige v Sredozemlju]] [[Slika:Tectonic Map of Europe noleg.jpg|thumb|Karta tektonskih provinc Evrope. Področja alpidskega gubanja so svetlo oranžna (&nbsp;{{Farbindex|#eacea6||name}}&nbsp;).]] '''Alpidska orogeneza''' se nanaša na zadnjo fazo [[orogeneza|orogeneze]] v zgodovini [[Zemlja|Zemlje]], ko so se oblikovale [[Alpe]]. Proces te orogeneze se razteza od [[kreda|krede]] čez najmočnejšo fazo polnjenja v [[miocen]]u pred približno 20 milijoni let do današnjih dni, vključno obdobje približno 100 milijonov let, in izzveneva približno zadnjih 5 milijonov let. Ledenodobna starost [[pleistocen]]a v zadnjih 2 milijonih letih pa prevladuje večinoma videz današnjih gora. V tej orogenezi je ''alpinidski gorski pas'' z [[Atlas (gorovje)|Atlasom]], [[Pireneji]], [[Balearski otoki|Balearskimi otoki]], [[Alpe|Alpami]], [[Karpati]], [[Apenini]], [[Rodopi]], [[Balkan]]om, [[Anatolija|Anatolijo]], [[Kavkaz]]om, [[Hindukuš]]om, [[Karakorum]]om, [[Himalaja|Himalajo]] oblikovan do zahodnih gora [[Indokina|Indokine]] in [[Malezija|Malezije]]. Ameriške Kordiljere izvirajo tudi tektonskih procesov plošč, in se kljub temu štejejo kot samostojna orogeneza. '''Alpidi''' je skupno ime za [[gorski sistem|gorske sisteme]], ki so nastali v času alpidske orogeneze ali v oligo-miocenskem gubanju. == Prvotni geološki procesi == === Prazgodovina === V [[predkambrij]]skih centralnih [[gnajs]]nih jedrih Zillertalskih Alp ter vzhodnih [[Zahodne Ture|Visokih Turah]] so deli [[neoproterozoik|neoproterozojskega]] superkontinenta [[Rodinija]], ki imajo starost 1000 milijonov let. Od razpada tega [[superkontinent]]a - tj približno 750 [[Megaanum|Ma]] (milijon let) - so bile skale v kasnejših Alpah na morskem dnu. Okoli 550 Ma se deli obalni pas [[Gondvana|Gondvane]] in od 460 Ma nato nastane [[Rea ocean]], iz katerega je včasih štrlel pred 420 Ma vulkanski otočni lok ''Hun-Terran''. Na vrhuncu najmočnejše faze [[Variskična orogeneza|Variskične orogeneze]] pred 360 Ma, so se ti otoki spet potopili v ''Rea''. V [[perm]]u od 300 Ma so na območju Alp sčasoma nastali sedimenti [[Ocean Tetida|Tetide]] na vzhodu [[Pangea|Pangee]]. === Razvoj v triasu === [[Slika:CARNIAN EARTH.jpg|thumb|Zgornji trias, Karnij, ca. 220 Ma: zahodno morje Tetida širi Pangeo]] V obdobju [[trias]]a od 250 Ma se razmakne srednjeoceanski hrbet Tetide, vendar se je podrinil na severu med obalni pas moderne [[Turčija|Turčije]], [[Iran]]a, [[Tibet]]a in [[Indokina|Indokine]]; ta akrecija na področjih polic je imela za posledico kompresijo in končno dvig polic na morski gladini. Dolga in tanka celina, fragment [[Kimerija|Kimerije]] se je odcepila od severnega roba vzhodne Gondvane in se vrtela okrog točke v današnjih Karpatih. Vulkanski otočni lok, kasnejši Kimerski nagubani pas, se je povečal na južnem obalnem pasu Mlade [[Evrazija|Evrazije]]. Povezano z odprtjem širjenja Tetide proti zahodu - so preveliki stranski premiki in oblikovanje jarka v regijah starih variskičnih gora - tudi nasilne vulkanske aktivnosti v alpskem epikontinentalnega pasu, na severu [[Gargano|apulijski polotok]] in na območju današnjih Pirenejev med Iberijo, [[Bretanja|bretonsko]] variskijo in [[Gibraltar]]jem; razklale območja grebena v Atlantiku in kasneje vse do severnih [[Apalači|Apalačev]]. === Razvoj v juri === Pred južnimi obalami Kimerije je v [[Jura|juri]] od 200 Ma nastal globok Tetidin jarek, zahodno ali prečno skozi razpadajočo Pangeo, preko globokomorskega območja novonastalega Peninskega oceana do zloma Atlantskega grebena in med severno obalo Južne Amerike in zahodno Gondvano. Iz samega širjenja Peninskega oceana je nastala na zahodu Švicarska polica, v središču korita je površina sedimenta iz ''Penninikumsa'', ter na vzhodu vzhodna Alpska polica, ki jo žene apulijski polotok od Gondvane proti vzhodu, pojavi se gorovje Krim in Predkavkaz. V kimeridgijski fazi alpidske orogeneze so nastale ameriške Kordiljere in Sredozemsko morje. V tem času se pojavijo batoliti [[granit]]a in z njimi v zvezi številna orudenja. === Razvoj v kredi === [[Slika:MWestCarpJ.png|thumb|Situacija v zgornji juri, 150 Ma, tik pred odstranitvijo.]] V spodnji [[Kreda|kredi]] od 145 Ma so zdaj jasno ločene Severna Amerika, Grenlandija in Evropa, severni Atlantik se odpre. Postopen pristop Kimerije k jugovzhodni Evropi in azijskemu [[kraton]]u, odprtje severnega Atlantskega oceana in številni razmeroma ozki oceanski bazeni so bili povezani s transformnim prelomom, še vedno kompleksno prepleteni čez razpadajočo Pangeo. Iberia je zapustila Evropo kot neodvisen fragment skorje in tudi Apulijski polotok je ločen v nastajajočem vzhodnem Sredozemlju od doslej Afrike. Do zdaj samostojne mikro celina so še naprej na južnem robu Evrope in vzhodne avstrijske in italijanske alpe se dvignejo nad morsko gladino. Oba prva odseka Peninskega globokomorskega bazena kot tudi zadnji ostanki zahodnega Tetidininega oceanskega dna sta se podrinila. Na območju Karpatov in Balkana so se razvili močni vulkanizmi. == Nastanek gorstev == === Razvoj v paleogenu === V začetku [[paleogen]]ske starosti (66 [[Megaanum|Ma]]) je nastalo trčenje jadranske mikroplošče odcepljene od Afriške z Evropsko predalpsko. Linija trčenja z oblikovanjem šiva je segala od Egeja čez regijo reke [[Vardar]] v [[Makedonija|Makedoniji]], čeri [[Karpati|Karpatov]] in peninskega območja [[Alpe|Alp]], [[Piemont]]a do [[Korzika|Korzike]]. Afrika je še naprej drsela proti severovzhodu in potiskala Indijsko podcelino, nekdanja južna celina Gondvana se je bližala Aziji. V času kredno-terciarnega izumiranja so zdaj iz Peninskega oceana postavljene tudi zahodne Alpe Francije in Švice, na severnem robu so se iz mladega Sredozemlja povečali [[Apenini]] in kalabrijski lok. [[Sardinija]] in [[Korzika]] sta se ločili med vrtenjem v smeri urinega kazalca od evropskega kontinentalnega bloka. === Razvoj v neogenu in kasneje === V [[neogen]]u od 23 Ma se je Paratetida, severna meja cone Tetida v Evropi in danes Srednji Aziji, postopoma zaprla. Ostanki so zdaj [[Panonsko morje]], [[Črno morje]] in [[Kaspijsko jezero]]. V [[oligocen]]u se je ponovno pojavilo raztezanje skorje, grebeni na oceanskem dnu so se širili in oblikovali [[Zaločni bazen|zaločne bazene]] (zaločni bazeni so geološke značilnosti podmorskih bazenov, povezanih z otočnimi loki in subdukcijskimi conami). S spreminjanjem smeri subdukcije ali širjenjem morskega dna, je nastalo večplastno gubanje baznih gorovij, ki so se integriral in hkrati tvorili ''[[molasa|molase]]'' (izraz se nanaša na peščenjake, skrilavce in konglomerate oblikovane kot kopenski ali plitvo morski sedimenti pred naraščajočimi gorskimi verigami). Za aktualno četrto globalno [[ledena doba|ledeno dobo]] od 2,6 Ma je značilno obdobje izmenične poledenitve in otoplitve današnjih pokrajin. Pomikanje kontinentalnih plošč se še vedno dogaja, zato Alpidska orogeneza še ni končana. Alpe in Himalaja počasi rastejo nekaj milimetrov na leto, a se hkrati zaradi zunanjih geoloških procesov (npr. erozije), znižujejo. V 50 milijonih let bo ta tektonski proces na območju Sredozemlja, Rdečega morja in Perzijskega zaliva oblikoval nova gorovja. == Kamnine == Glavne vrste kamnin v visokogorju in sredogorju so enostavni para-[[gnajs]]i, ki so se preobrazili iz glinastih in peščenih sedimentov, temno sivi [[peščenjak]]i in [[tuf]]i. Pogosto najdemo [[amfibolit]]e, ki so nastali iz [[bazalt]]ov. V teh združbah so magmatski ortognajsi zelo pogosti. V Silvretti in Oetztal Alp je starejša generacija ortognajsov staropaleozoiski dogodek vdora. Drugi, mlajši magmatski gnajsi pa so vdrli v variskični orogenezi v karbonu. Enako stari granitni gnajsi se pojavljajo na primer v kristalinski masi Schladminger Tauern, Seckauer Tauern in Mürztaler Alpah in so znak začetne orogeneze v začetku variskičnega obdobja (420 Ma). == Literatura == * Hans Heierli, Geologischer Wanderführer Schweiz. Teil 1: Die geologischen Grundlagen, 2. izdaja, Ott Verlag, Thun, 1983, ISBN= 3-7225-6282-1 * S.M. Schmid, B. Fügenschuh, E. Kissling und R. Schuster, Tectonic map and overtall architecture of the Alpine orogen, Eclogae geologicae Helvetiae, Band 97, Birkhäuser Verlag, Basel, 2004, str. 93–117, ISSN= 0012-9402, Online [http://pages.unibas.ch/earth/tecto/research/Schmid_et_al_2004_Ecl.pdf] * Reinhard Schönenberg, Joachim Neugebauer, Einführung in die Geologie Europas, 4. izdaja, Verlag Rombach, Freiburg, 1981, ISBN= 3-7930-0914-9}} == Zunanje povezave in viri == {{Commonscat|Alpine orogeny|Alpidische Orogenese}} * [http://www.scotese.com/cretaceo.htm Die Welt vor 100 Mio. Jahren: An der Stelle der Alpen ist Tiefsee] * [http://www.scotese.com/newpage9.htm Die Erde vor 50 Mio. Jahren: Die europäischen Gebirge und der Himalaya begannen sich zu bilden.] * [http://www.scotese.com/miocene.htm Die Welt vor 14 Mio. Jahren: Die Paratethys hat sich ausgebildet und beginnt zu verlanden.] * [http://www.geologie.ac.at/RockyAustria/entstehung_der_alpen.htm Die Entstehung der Alpen] * [http://www.oberrheingraben.de/Tektonik/Erlaeuterungen%20Gebirgsbildung%20Europa.htm Gebirgsbildungen Europas] * [http://andiebert.gmxhome.de/diplomarbeit ''Die geologische Entwicklung der Zentralalpen'' von A.Ebert, 2001] [[Kategorija:Tektonika]] [[Kategorija:Alpidi|*]] [[Kategorija:Geologija Evrope]] dvt3hrbqlzf3nktev0s0v4bso9t4b68 Bela (razločitev) 0 42943 5727416 5671781 2022-08-04T14:52:46Z Amanesciri2021 205950 /* V Sloveniji */ wikitext text/x-wiki '''Bela''' je lahko: * [[bela|bela barva]] == Zemljepisna imena: == === V Sloveniji === '''Ime pokrajine''': * [[Bela krajina]] '''Ime naselja''': * [[Bela, Ajdovščina|Bela]], [[občina Ajdovščina]] * [[Bela, Kamnik|Bela]], [[občina Kamnik]] * [[Bohinjska Bela]], [[občina Bled]] * [[Idrijska Bela]], občina Idrija * [[Koroška Bela]], [[občina Jesenice]] * [[Spodnja Bela]], [[občina Preddvor]] * [[Srednja Bela]], občina Preddvor * [[Zgornja Bela]], občina Preddvor * [[Bela Cerkev]], [[občina Šmarješke Toplice]] * [[Bela Peč]], [[občina Kamnik]] * [[Podbela]], [[občina Kobarid]] '''Ime vodotoka''': * [[Bela (Drava)|Bela]], desni pritok [[Drava|Drave]] pri [[Borl]]u * [[Bela (Dravinja)|Bela]], desni pritok [[Dravinja|Dravinje]] pri [[Poljčane|Poljčanah]] * [[Bela (Savinja)|Bela]], desni pritok [[Savinja|Savinje]] iz [[Robanov kot|Robanovega kota]] * [[Bela (potok) - Koroška Bela|Bela]], levi pritok [[Sava|Save]] pri [[Koroška Bela|Koroški Beli]] * [[Bela (Kokra)|Bela]], desni pritok [[Kokra|Kokre]] v [[Predoslje|Predosljah]] * [[Bela (Ljubljanica)|Bela]], levi pritok [[Ljubljanica|Ljubljanice]] na [[Vrhnika|Vrhniki]] * [[Bela (Brnica)|Bela]], desni pritok [[Brnica (potok)|Brnice]] v [[Dol pri Hrastniku|Dolu pri Hrastniku]] * [[Bela (Nadiža)|Bela]], levi pritok [[Nadiža|Nadiže]] pri [[Podbela|Podbeli]] * [[Bela (Vipava)|Bela]], desni pritok [[Vipava (reka)|Vipave]] pri [[Vipava|Vipavi]] * [[Kamniška Bela]], levi pritok [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] === V Avstriji === * Bela (nem. ''Fellach''), mesto [[Beljak]] * Bela (nem. ''Vellach''), občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]] * Bela (nem. ''Vellach''), občina [[Šmohor]] * Bela (nem. ''Vellach''), občina [[Štalenska gora]] * [[Bela, Koroška|Bela]] (nem. ''Vellach''), občina [[Železna Kapla-Bela]] * Bela (nem. ''Weissenbach''), občina [[Železna Kapla-Bela]] * [[Bela, Železna Kapla|dolina Bele]] (nem. ''Vellachtal''), dolina ob potoku Bela, občina [[Železna Kapla-Bela]] * Bela (nem. ''Vellach''), potok, desni pritok [[Drava|Drave]] pri Goričah (teče po dolini Bele skozi Železno Kaplo) === V Italiji === * [[Bela (Tilment)|Bela]] (it. ''Fella''), reka, levi pritok [[Tilment]]a, ki teče iz [[Kanalska dolina|Kanalske doline]] (''Val Canale'') skozi [[Železna dolina|Železno dolino]] (''Canal del Ferro'') * [[Bela Peč, Italija|Bela Peč]] (tudi Fužine; it. ''Villa Bassa'' oz. ''Fusine in Valromana''), naselje v Kanalski dolini === Drugod === * [[Bela, Novi Marof|Bela]], naselje na Hrvaškem, mestna občina Novi Marof * [[Bela, Pirot|Bela]], naselje v Srbiji, občina Pirot * Belá, naselje na [[Slovaška|Slovaške]]<nowiki/>m, okraj Žilina * Belá, naselje na Slovaškem, okraj Nové Zámky * [[Bela Crkva, Vojvodina|Bela Crkva]], naselje (mesto) v [[Banat]]u ([[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Srbija]]) * [[Bela Crkva, Krupanj|Bela Crkva]], naselje v Srbiji *[[Bela Voda (razločitev)|Bela Voda]], dve naselji v Srbiji *[[Běla Woda]] (nem. ''Weisswasser''), lužiškosrbsko mesto v Nemčiji *[[Ruska Bela]], vas v Bolgariji == Drugo == * [[Smučišče Bela|Smučarski center Bela]] – [[smučišče]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] *[[Bela (dolina) - Koroška Bela|Bela (dolina)]] - Koroška Bela *[[Partizanska bolnica Bela]] *[[Plezališče Bohinjska Bela]] == [[Osebno ime]] ([[Madžarščina|madžarsko]]) == * [[Béla Bartók]], madžarski [[skladatelj]] in [[pianist]] ([[1881]]–[[1945]]) * [[Bela Karoly]], romunski gimnastični trener madžarskega rodu * [[Bela Kun]], madžarski revolucionar * [[Béla I. Ogrski|Béla I.]], ogrski/madžarski kralj (ok. 1016–1063) * [[Béla II. Ogrski|Béla II.]], ogrski/madžarski in hrvaški kralj (ok. 1109–1141) * [[Béla III.]], ogrski/madžarski in hrvaški kralj (ok. 1148–1196) * [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]], ogrski/madžarski in hrvaški kralj (1206–1270) == Naziv (vojaško-politične) formacije == * [[Bela garda]] == Glej tudi == * [[Beli (razločitev)]] * [[Belo]] * [[Belca (razločitev)|Belca]] * [[Belščica (Bela)|Belščica]] * [[Bele Vode]], [[občina Šoštanj]] == Viri == *{{Navedi knjigo|edition=Pregledana in preurejena ter z več sto jezikovnimi imenskimi podatki razširjena žepna izd|title=Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem|url=https://www.worldcat.org/oclc/456802365|publisher=Drava|date=2008|location=Celovec|isbn=978-3-85435-565-6|oclc=456802365|first=Avguštin|last=Malle|cobiss=1754836}} *{{Citat|title=Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji Carta dei nomi geografici con forma Italiana e Slovena nel Friuli - Venezia, Giulia|url=http://worldcat.org/oclc/781193573|publisher=Mladinska knjiga|date=1974|accessdate=2021-08-19|oclc=781193573|first=Medved|last=Jakob}} *{{Navedi knjigo|title=Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko in Kanalsko dolino|url=http://worldcat.org/oclc/814228872|oclc=814228872|first=Janez|last=Turk|year=2012|page=140-149|cobiss=33331757}} {{razločitev}} {{georaz}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] s1eiee4gjx71ryjrl5agdxxbev2f7jo 5727417 5727416 2022-08-04T14:54:03Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Bela''' je lahko: * [[bela|bela barva]] == Zemljepisna imena: == === V Sloveniji === '''Ime pokrajine''': * [[Bela krajina]] '''Ime naselja''': * [[Bela, Ajdovščina|Bela]], [[občina Ajdovščina]] * [[Bela, Kamnik|Bela]], [[občina Kamnik]] * [[Bohinjska Bela]], [[občina Bled]] * [[Idrijska Bela]], občina Idrija * [[Koroška Bela]], [[občina Jesenice]] * [[Spodnja Bela]], [[občina Preddvor]] * [[Srednja Bela]], občina Preddvor * [[Zgornja Bela]], občina Preddvor * [[Bela Cerkev]], [[občina Šmarješke Toplice]] * [[Bela Peč]], [[občina Kamnik]] * [[Podbela]], [[občina Kobarid]] '''Ime vodotoka''': * [[Bela (Drava)|Bela]], desni pritok [[Drava|Drave]] pri [[Borl]]u * [[Bela (Dravinja)|Bela]], desni pritok [[Dravinja|Dravinje]] pri [[Poljčane|Poljčanah]] * [[Bela (Savinja)|Bela]], desni pritok [[Savinja|Savinje]] iz [[Robanov kot|Robanovega kota]] * [[Bela (potok) - Koroška Bela|Bela]], levi pritok [[Sava|Save]] pri [[Koroška Bela|Koroški Beli]] * [[Bela (Kokra)|Bela]], desni pritok [[Kokra|Kokre]] v [[Predoslje|Predosljah]] * [[Bela (Ljubljanica)|Bela]], levi pritok [[Ljubljanica|Ljubljanice]] na [[Vrhnika|Vrhniki]] * [[Bela (Brnica)|Bela]], desni pritok [[Brnica (potok)|Brnice]] v [[Dol pri Hrastniku|Dolu pri Hrastniku]] * [[Bela (Nadiža)|Bela]], levi pritok [[Nadiža|Nadiže]] pri [[Podbela|Podbeli]] * [[Bela (Vipava)|Bela]], desni pritok [[Vipava (reka)|Vipave]] pri [[Vipava|Vipavi]] * [[Kamniška Bela]], levi pritok [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] === V Avstriji === * Bela (nem. ''Fellach''), mesto [[Beljak]] * Bela (nem. ''Vellach''), občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]] * Bela (nem. ''Vellach''), občina [[Šmohor]] * Bela (nem. ''Vellach''), občina [[Štalenska gora]] * [[Bela, Koroška|Bela]] (nem. ''Vellach''), občina [[Železna Kapla-Bela]] * Bela (nem. ''Weissenbach''), občina [[Železna Kapla-Bela]] * [[Bela, Železna Kapla|dolina Bele]] (nem. ''Vellachtal''), dolina ob potoku Bela, občina [[Železna Kapla-Bela]] * Bela (nem. ''Vellach''), potok, desni pritok [[Drava|Drave]] pri Goričah (teče po dolini Bele skozi Železno Kaplo) === V Italiji === * [[Bela (Tilment)|Bela]] (it. ''Fella''), reka, levi pritok [[Tilment]]a, ki teče iz [[Kanalska dolina|Kanalske doline]] (''Val Canale'') skozi [[Železna dolina|Železno dolino]] (''Canal del Ferro'') * [[Bela Peč, Italija|Bela Peč]] (tudi Fužine; it. ''Villa Bassa'' oz. ''Fusine in Valromana''), naselje v Kanalski dolini === Drugod === * [[Bela, Novi Marof|Bela]], naselje na Hrvaškem, mestna občina Novi Marof * [[Bela, Pirot|Bela]], naselje v Srbiji, občina Pirot * Belá, naselje na [[Slovaška|Slovaške]]<nowiki/>m, okraj Žilina * Belá, naselje na Slovaškem, okraj Nové Zámky * [[Bela Crkva, Vojvodina|Bela Crkva]], naselje (mesto) v [[Banat]]u ([[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Srbija]]) * [[Bela Crkva, Krupanj|Bela Crkva]], naselje v Srbiji *[[Bela Voda (razločitev)|Bela Voda]], dve naselji v Srbiji *[[Běla Woda]] (nem. ''Weisswasser''), lužiškosrbsko mesto v Nemčiji *[[Ruska Bela]], vas v Bolgariji == Drugo == * [[Smučišče Bela|Smučarski center Bela]] – [[smučišče]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] *[[Bela (dolina) - Koroška Bela|Bela (dolina)]] - Koroška Bela *[[Partizanska bolnica Bela]] *[[Plezališče Bohinjska Bela]] == [[Osebno ime]] ([[Madžarščina|madžarsko]]) == * [[Béla Bartók]], madžarski [[skladatelj]] in [[pianist]] ([[1881]]–[[1945]]) * [[Bela Karoly]], romunski gimnastični trener madžarskega rodu * [[Bela Kun]], madžarski revolucionar * [[Béla I. Ogrski|Béla I.]], ogrski/madžarski kralj (ok. 1016–1063) * [[Béla II. Ogrski|Béla II.]], ogrski/madžarski in hrvaški kralj (ok. 1109–1141) * [[Béla III.]], ogrski/madžarski in hrvaški kralj (ok. 1148–1196) * [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]], ogrski/madžarski in hrvaški kralj (1206–1270) == Naziv (vojaško-politične) formacije == * [[Bela garda]] == Glej tudi == * [[Beli (razločitev)]] * [[Belo]] * [[Belca (razločitev)|Belca]] * [[Belica (razločitev)|Belica]] * [[Belščica (Bela)|Belščica]] * [[Bele Vode]], [[občina Šoštanj]] == Viri == *{{Navedi knjigo|edition=Pregledana in preurejena ter z več sto jezikovnimi imenskimi podatki razširjena žepna izd|title=Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem|url=https://www.worldcat.org/oclc/456802365|publisher=Drava|date=2008|location=Celovec|isbn=978-3-85435-565-6|oclc=456802365|first=Avguštin|last=Malle|cobiss=1754836}} *{{Citat|title=Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji Carta dei nomi geografici con forma Italiana e Slovena nel Friuli - Venezia, Giulia|url=http://worldcat.org/oclc/781193573|publisher=Mladinska knjiga|date=1974|accessdate=2021-08-19|oclc=781193573|first=Medved|last=Jakob}} *{{Navedi knjigo|title=Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko in Kanalsko dolino|url=http://worldcat.org/oclc/814228872|oclc=814228872|first=Janez|last=Turk|year=2012|page=140-149|cobiss=33331757}} {{razločitev}} {{georaz}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] s7fw9gwjs842ekxtjmtbw9zk62ukot0 Seznam kratic zveznih držav in ozemelj ZDA 0 43078 5727608 3861688 2022-08-05T11:36:22Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Poštne kratice ZDA]] na [[Seznam kratic zveznih držav in ozemelj ZDA]]: niso izključno poštne kratice wikitext text/x-wiki '''[[Poštna kratica|Poštne kratice]] [[Združene države Amerike|ZDA]].''' == Države == [[Slika:US state abbrev map.png|right|]] {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Kratica !! Država |- | AK || [[Aljaska]] |- | AL || [[Alabama]] |- | AR || [[Arkansas]] |- | AZ || [[Arizona]] |- | CA || [[Kalifornija]] |- | CO || [[Kolorado]] |- | CT || [[Connecticut]] |- | DE || [[Delaware]] |- | FL || [[Florida]] |- | GA || [[Georgia]] |- | HI || [[Havaji]] |- | IA || [[Iowa]] |- | ID || [[Idaho]] |- | IL || [[Illinois]] |- | IN || [[Indiana]] |- | KS || [[Kansas]] |- | KY || [[Kentucky]] |- | LA || [[Louisiana]] |- | MA || [[Massachusetts]] |- | MD || [[Maryland]] |- | ME || [[Maine]] |- | MI || [[Michigan]] |- | MN || [[Minnesota]] |- | MO || [[Missouri]] |- | MS || [[Mississippi]] |- | MT || [[Montana]] |- | NC || [[Severna Karolina]] |- | ND || [[Severna Dakota]] |- | NE || [[Nebraska]] |- | NH || [[New Hampshire]] |- | NJ || [[New Jersey]] |- | NM || [[Nova Mehika]] |- | NV || [[Nevada]] |- | NY || [[New York]] |- | OH || [[Ohio]] |- | OK || [[Oklahoma]] |- | OR || [[Oregon]] |- | PA || [[Pensilvanija]] |- | RI || [[Rhode Island]] |- | SC || [[Južna Karolina]] |- | SD || [[Južna Dakota]] |- | TN || [[Tennessee]] |- | TX || [[Teksas]] |- | UT || [[Utah]] |- | VT || [[Vermont]] |- | VA || [[Virginija]] |- | WA || [[Washington]] |- | WI || [[Wisconsin]] |- | WV || [[Zahodna Virginija]] |- | WY || [[Wyoming]] |} == Druge kratice == === Zvezna področja === {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Kratica !! Država |- | DC || [[Okrožje Kolumbija]] |} === Odvisna področja === {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Kratica !! Država |- | AS || [[Ameriška Samoa]] |- | GU || [[Guam]] |- | MP || [[Severni Marianski otoki]] |- | PR || [[Puerto Rico]] |- | VI || [[Ameriški Deviški otoki]] |} === [[Svobodno pridružene države]] === {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Kratica !! Država |- | FM || [[Federativne države Mikronezije]] |- | MH || [[Marshallovi otoki]] |- | PW || [[Palau]] |} === Oborožene sile === {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Kratica !! Država |- | AE || Oborožene sile Afrika |- | AA || Oborožene sile Ameriki (brez Kanade) |- | AE || Oborožene sile Kanada |- | AE || Oborožene sile Evropa |- | AE || Oborožene sile Bližnji vzhod |- | AP || Oborožene sile Pacifik |- | APO || [[Army Post Office|Army/Air Force Post Office]] |- | FPO || [[Fleet Post Office]] |} === Zastarele kratice === {| class="wikitable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! Kratica !! Država |- | CZ || [[Cona panamskega kanala|Kanalska cona]] |- | TT || [[Zaupani teritorij pacifiških otokov]] |} == Glej tudi == *[[tradicionalne kratice zveznih držav ZDA]] *[[ISO 3166-2]] == Zunanje povezave == *[http://www.usps.com/ncsc/lookups/usps_abbreviations.htm Official addressing instructions and abbreviations from the USPS] ''(v [[angleščina|angleščini]])'' {{US state lists}} [[Kategorija:Seznami kratic]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] dm9a6py1mto2tevwgzwt65aixoq7rxm Košarkarski klub Olimpija 0 55919 5727413 5574357 2022-08-04T14:50:42Z TurquiseHeet 213942 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | name = Union Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = 2019 | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je nekdanji slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - danes |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [http://www.union.olimpija.com Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} icvl11t8kmntppl38ockmf8rneurwk3 5727415 5727413 2022-08-04T14:52:10Z TurquiseHeet 213942 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | name = Cedevita Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je nekdanji slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - danes |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [http://www.union.olimpija.com Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} 0jseje2fcqlv99jbraf8ys8pb9s7hny 5727418 5727415 2022-08-04T14:54:45Z TurquiseHeet 213942 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | name = Cedevita Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane,]] ki po združitvi ljubljanske Olimpije in hrvaškega kluba KK Cedevita, imenuje Košarkarski klub Cedevita Olimpija. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - danes |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [http://www.union.olimpija.com Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} 8xyw9uuq9z4yhh7ztoeuw5y2qkp8z00 5727419 5727418 2022-08-04T14:56:09Z TurquiseHeet 213942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | name = Cedevita Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane,]] ki se po združitvi ljubljanske Olimpije in hrvaškega kluba KK Cedevita, imenuje Košarkarski klub Cedevita Olimpija. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi do leta 2019 == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - danes |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [http://www.union.olimpija.com Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} 8n10ihsarv83i91five9uat9cz9ez38 5727420 5727419 2022-08-04T14:56:37Z TurquiseHeet 213942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | name = Cedevita Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane,]] ki se po združitvi ljubljanske Olimpije in hrvaškega kluba KK Cedevita, imenuje [[KK Cedevita Olimpija|Košarkarski klub Cedevita Olimpija]]. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi do leta 2019 == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - danes |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [http://www.union.olimpija.com Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} cibqg4flmturx9h46ey28cnk9que9li 5727422 5727420 2022-08-04T14:57:41Z TurquiseHeet 213942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | name = Cedevita Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane,]] ki se po združitvi ljubljanske Olimpije in hrvaškega kluba [[:en:KK_Cedevita_Junior|KK Cedevita]], imenuje [[KK Cedevita Olimpija|Košarkarski klub Cedevita Olimpija]]. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi do leta 2019 == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - danes |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [http://www.union.olimpija.com Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} 1y6mpzrhslsypaypa6kbrh1vfi6bwmc 5727424 5727422 2022-08-04T15:03:03Z TurquiseHeet 213942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | name = Cedevita Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane,]] ki se po združitvi ljubljanske Olimpije in hrvaškega kluba [[:en:KK_Cedevita_Junior|KK Cedevita]], imenuje [[KK Cedevita Olimpija|Košarkarski klub Cedevita Olimpija]]. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi do leta 2019 == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - julij 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [http://www.union.olimpija.com Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} osctf2kl789znj8owadilfgg1ld5y4j 5727427 5727424 2022-08-04T15:04:33Z TurquiseHeet 213942 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | name = Cedevita Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane,]] ki se po združitvi ljubljanske Olimpije in hrvaškega kluba [[:en:KK_Cedevita_Junior|KK Cedevita]], imenuje [[KK Cedevita Olimpija|Košarkarski klub Cedevita Olimpija]]. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi do leta 2019 == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - julij 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [https://cedevita.olimpija.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} l4v4k7h4okq4iishqfb8nny2z76i4ma 5727576 5727427 2022-08-05T09:17:35Z TurquiseHeet 213942 preusmeritev na [[KK Cedevita Olimpija]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[KK Cedevita Olimpija]]{{Infopolje Košarkarski klub | name = Cedevita Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane,]] ki se po združitvi ljubljanske Olimpije in hrvaškega kluba [[:en:KK_Cedevita_Junior|KK Cedevita]], imenuje [[KK Cedevita Olimpija|Košarkarski klub Cedevita Olimpija]]. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi do leta 2019 == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - julij 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [https://cedevita.olimpija.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} 2m76wx3i4lg95ghi3g2dpnsrjojuf1o 5727580 5727576 2022-08-05T09:23:58Z A09090091 188929 Redakcija 5727576 uporabnika [[Special:Contributions/TurquiseHeet|TurquiseHeet]] ([[User talk:TurquiseHeet|pogovor]]) razveljavljena -preusmeritev vsekakor ne pride v upoštev wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | name = Cedevita Olimpija | nickname = ''Zmaji'' | logo = Logo Union Olimpija.jpg | imagesize = 140px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Evropski košarkarski pokal|Evropski pokal]] | location = [[Ljubljana]] | color2 = green | color1 = white | arena = [[Arena Stožice]]<br />(kapaciteta: 12.480) | colors = zelena, bela<br />{{color box|green}} {{color box|white}} | founded = {{Start date and age|1946}} | folded = | championships = 17x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 20x [[Slovenski košarkarski pokal|Slovenski pokal]]<br /> 7x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br /> 6x [[Jugoslovanska košarkarska liga|Jugoslovanska liga]]<br /> 1x [[Pokal Saporta]]<br />1x [[Liga ABA League]]<br /> 2x [[Liga SBA]] | h_body = FFFFFF | h_pattern_b = _greenshoulders | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006400 | a_pattern_b = _whiteshoulders | a_shorts = 006400 | a_pattern_s = }} '''Košarkarski klub Olimpija''' je slovenski [[košarka]]rski klub iz [[Ljubljana|Ljubljane,]] ki se po združitvi ljubljanske Olimpije in hrvaškega kluba [[:en:KK_Cedevita_Junior|KK Cedevita]], imenuje [[KK Cedevita Olimpija|Košarkarski klub Cedevita Olimpija]]. Olimpija je svoje tekme igrala v Tivoliju, dolga leta igrala v mali ali celo v Ledeni dvorani Tivoli. Od sezone 2010/11 pa v [[Arena Stožice|Areni Stožice]]. Nazadnje je klub igral v [[Evropski košarkarski pokal|evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Leta 2019 se je združil s hrvaškim klubom [[KK Cedevita]] v nov klub [[KK Cedevita Olimpija]]. Olimpija je sedemnajstkratni [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski prvak]], devetnajstkratni [[Slovenski košarkarski pokal|slovenski pokalni zmagovalec]], [[Evropski pokal (košarka)|evropski pokalni prvak]] 1994, prvak Jadranske lige 2002, enkrat je bila tretjeuvrščena v Evroligi 1997. Bila je šestkratni [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|jugoslovanski]] prvak. Pri Olimpiji so se uveljavili mnogi znani slovenski in tuji košarkarji, ki so pogosto odhajali v NBA. Med njimi sta prvaka v sezoni 2013/14 s San Antonijem: Danny Green in Aron Baynes. V zadnjih letih klub zaradi finančnih težav, slabšega izbora igralcev in drugih težav ne dosega vidnejšega uspeha v mednarodnih tekmovanjih. == Zgodovina == Košarkarski klub Union Olimpija je bil ustanovljen leta [[1946]] v okviru fizkulturnega društva Svoboda. Prvo tekmo so odigrali istega leta proti Udarniku in ga premagali z izidom 37:14. Proti koncu leta 1946 se je klub preimenoval v Enotnost. To ime je obdržal do leta 1954, ko se je preimenoval v AŠK OLIMPIJA. Kasneje so k imenu Olimpija dodajali imena sponzorjev. Tako se je v letih 1977-1978 klub imenoval Brest Olimpija, pozneje Iskra Olimpija (1979-1982), Smelt Olimpija (1984, 1986-1996), Union Olimpija (1997-2017) ter od leta 2017 Petrol Olimpija. Prve tekme so bile odigrane v [[Sokolski dom Tabor|Vurnikovi dvorani]], telovadnici na Taboru, od leta 1951 pa na peščenem igrišču pod Cekinovim gradom. Leta 1954 so igrišče asfaltirali, košarkarji pa so se leta 1962 preselili na ploščad ob Cekinovem gradu. Na tem prostoru je 1965 zrasla dvorana Tivoli. Prvi naslov [[Seznam prvakov in pokalnih zmagovalcev Jugoslavije v košarki|državnega prvaka Jugoslavije]] je Olimpija osvojila že leta 1957. Takratni igralci so bili Janez Bajc, Primož Brišnik, [[Ivo Daneu]], Bogo Debevc, Matija Dermastja, Igor Jelnikar, Marjan Kandus, Peter Kralj, Boris Kristančič, Jože Lampič, Miha Lokar, Rudi Pertot, Jože Podboj, Sašo Poljšak, Janez Škrjanc, tehnični vodja je bil kasnejši novinar Stane Fugina. Do osamosvojitve Slovenije je bila Olimpija še petkrat prvak Jugoslavije (1959, 1961, 1962, 1966 in 1970). Največja imena sedemdesetih in osemdesetih let pri Olimpiji so [[Ivo Daneu]], [[Vinko Jelovac]], [[Krešimir Ćosić]], [[Jure Zdovc]], [[Peter Vilfan]], [[Aljoša Žorga]], [[Borut Bassin]], [[Pavle Polanec]]. Olimpija je v prvenstvih SFRJ igrala 42-krat. Izkupiček je naslednji: 479 zmag, 353 porazov in 10 neodločenih srečanj. Zeleno-beli so skupno dosegli 70.466 in prejeli 66.503 točk. [[Slika:KK Union Olimpija vs Maccabi Tel Aviv 2009-12-03 (22).jpg|thumb|330px|[[Evroliga|Evroligaška]] tekma Olimpije in [[Maccabi Tel Aviv|Maccabija]] leta 2009]] Z osamosvojitvijo Slovenije je nastopilo novo obdobje kluba, saj se Olimpija ni več mogla primerjati v močni jugoslovanski ligi, začelo pa se je igranje v Evropi. Uspehi od leta [[1991]] so: štirinajstkrat [[1. A moška slovenska košarkarska liga|državni prvaki]] (1991/92-1998/99, 2000/01-2001/02, 2003/04-2005/06, 2007/08-2008/09), devetnajstkrat [[Pokal Špar|pokalni prvaki]] (1992-1995, 1997-2003, 2005-2006, 2008-2013), trikrat [[Superpokal Slovenije|Superpokal]], osvojen [[Evropski pokal (košarka)|Evropski pokal]] leta 1994, 3. mesto na finalnem turnirju četverice [[Evroliga|Evrolige]] leta 1997, prvaki [[liga NLB|lige NLB]] leta 2002, še dvakrat uvrstitev na finalni turnir četverice v ligi Goodyear, dvakrat uvrstitev med osem in petkrat med 16 najboljših v Evropi, dvakrat prvaki lige SBA. Od leta 2009 do danes (2015) traja črn niz, ko Union Olimpija ni bila niti enkrat državni prvak. V sezoni 2014/2015 je celo izpadla v osmini finala proti domžalskemu [[Košarkarski klub Helios Domžale|Helios Suns]]. Mnogi znani košarkarji so se uveljavili pri Olimpiji, med drugim [[Sani Bečirović]], [[Jurica Golemac]], [[Boris Gorenc]], [[Marko Maravić]], [[Goran Jurak]], [[Vlado Ilievski]], [[Walter Jeklin]], [[Ivica Jurković]], [[Arriel McDonald]], [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]], [[Jasmin Hukić]], [[Teemu Rannikko]] in tisti, ki so igrali ali igrajo v NBA [[Primož Brezec]], [[Radislav Ćurčić]], [[Marko Milič]], [[Boštjan Nachbar]], [[Radoslav Nesterović]], [[Beno Udrih]], [[Samake Soumalia]], [[Vladimir Stepania]], [[Jiři Welsch]], [[Goran Dragić]], [[Danny Green]], [[Šarunas Jasikevičius]]. == Dvorana == Union Olimpija je dolgo igrala svoje tekme v dvorani vojašnice [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] ob Topniški ulici in v dveh dvoranah [[Hala Tivoli|Hale Tivoli]] in sicer državno prvenstvo ter ligo Goodyear v mali dvorani s kapaciteto 4050 sedežev, evroligaške tekme pa je igrala v sosednji veliki (ledeni) dvorani s kapaciteto 5500 sedežev. Vzrok za igranje v dveh dvoranah je bilo, da vodstvo [[Evroliga|Evrolige]] na tekmah tega tekmovanja zahteva dvorane s kapaciteto vsaj 5000 sedežev. Od leta 2010 je domača dvorana kluba novozgrajena [[Arena Stožice]] z 12.480 sedeži. == Uspehi do leta 2019 == * Prvaki [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (6): 1957, 1959, 1961, 1962, 1966, 1970 * Prvaki [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (17): 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2008, 2009, 2017, 2018 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (20): 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 , 2005, 2006, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2017 * Zmagovalci [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskega superpokal]] (7): 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2013 * Prvaki [[liga NLB|Jadranske lige]] (1): 2001/02 * Zmagovalci [[Pokal Saporta|Pokala Saporta]] (1): 1993/94 * Polfinale v [[Evroliga|Pokalu evropskih prvakov/Evroligi]] (3): [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]], [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]], [[Evroliga 1996-97|1996/97]] * Prvaki [[Liga SBA|Lige SBA]] (2): 1994, 1995 == Rezultati == {{Glavni|seznam mednarodnih tekem KK Olimpija}} {{col-begin}} {{col-2}} === [[Evroliga|Evroliga/Pokal evropskih prvakov]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal evropskih prvakov 1957-58|1957/58]] || 4 || 2 || 2 || 50|| +31 || osmina finala |- | [[Pokal evropskih prvakov 1959-60|1959/60]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +18 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1961-62|1961/62]] || 8 || 6 || 2 || 75 || +125 || '''polfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1962-63|1962/63]] || 6 || 3 || 3 || 50 || +24 || četrtfinale |- | [[Pokal evropskih prvakov 1966-67|1966/67]] || 10 || 5 || 5 || 50 || +7 || '''3. mesto |- | [[Pokal evropskih prvakov 1970-71|1970/71]] || 8 || 4 || 4 || 50 || -10 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1993-94|1993/94]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -2 || šestnajstina finala |- | [[Evropska liga 1994-95|1994/95]] || 16 || 4 || 12 || 25 || -64 || skupina osmine finala |- | [[Evropska liga 1995-96|1995/96]] || 2 || 0 || 2 || 0 || -19 || šestnajstina finala |- | [[Evroliga 1996-97|1996/97]] || 24 || 14 || 10 || 58 || +115 || '''3. mesto |- | [[Evroliga 1997-98|1997/98]] || 18 || 8 || 10 || 44 || -3 || osmina finala |- | [[Evroliga 1998-99|1998/99]] || 19 || 14 || 5 || 74 || +113 || osmina finala |- | [[Evroliga 1999-00|1999/00]] || 22 || 13 || 9 || 59 || +31 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2000-01|2000/01]] || 15 || 9 || 6 || 60 || +69 || četrtfinale |- | [[Evroliga 2001-02|2001/02]] || 20 || 10 || 10 || 50 || +58 || drugi krog |- | [[Evroliga 2002-03|2002/03]] || 20 || 12 || 8 || 60 || +60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2003-04|2003/04]] || 20 || 7 || 13 || 35 || -60 || drugi krog |- | [[Evroliga 2004-05|2004/05]] || 14 || 6 || 8 || 43 || -23 || prvi krog |- | [[Evroliga 2005-06|2005/06]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -21 || prvi krog |- | [[Evroliga 2006-07|2006/07]] || 14 || 5 || 9 || 36 || -86 || prvi krog |- | [[Evroliga 2007-08|2007/08]] || 14 || 4 || 10 || 29 || -117 || prvi krog |- | [[Evroliga 2008-09|2008/09]] || 10 || 2 || 8 || 20 || -93 || prvi krog |- | [[Evroliga 2009-10|2009/10]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -87 || prvi krog |- | [[Evroliga 2010-11|2010/11]] || 16 || 7 || 9 || 44 || -81 || drugi krog |- | [[Evroliga 2011-12|2011/12]] || 10 || 1 || 9 || 10 || -156 || prvi krog |- | [[Evroliga 2012-13|2012/13]] || 10 || 3 || 7 || 30 || -76 || prvi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 332 || 149 || 183 || 45 || -247 || najboljša: polfinale (3X) |} {{col-2}} === [[Evropokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | 2013/14 || 16 || 8 || 8 || 50 || +5 || drugi krog |- | 2014/15 || 16 || 7 || 9 || 44 || -4 || drugi krog |- | 2015/16 || 16 || 6 || 10 || 38 || -58 || drugi krog |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 48 || 21 || 17 || 44 || -57 || najboljša: drugi krog |} === [[Pokal Saporta|Pokal Saporta/Evropski pokal]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev 1967-68|1967/68]] || 4 || 2 || 2 || 50 || -8 || četrtfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1991-92|1991/92]] || 17 || 11 || 6 || 65 || +63 || polfinale |- | [[Evropski pokal (košarka) 1992-93|1992/93]] || 12 || 7 || 5 || 58 || +3 || četrtfinalna skupina |- | [[Evropski pokal (košarka) 1993-94|1993/94]] || 14 || 11 || 3 || 79 || +97 || '''1. mesto |- | [[Evropski pokal (košarka) 1995-96|1995/96]] || 12 || 4 || 8 || 25 || -49 || četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 59 || 35 || 24 || 59 || +106 || najboljša: 1. mesto |} === [[Pokal Radivoja Korača]] === {| class="wikitable" style="font-size: 95;" ! Sezona ! {{abbr|OT|Odigrane tekme}} ! {{abbr|Z|Zmage}} ! {{abbr|P|Porazi}} ! {{abbr|OZ|Odstotek zmag}} ! {{abbr|KR|Koš razlika}} ! Uvrstitev |- | [[Pokal Radivoja Korača 1973-74|1973/74]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +39 || '''četrtfinale |- | [[Pokal Radivoja Korača 1978-79|1978/79]] || 8 || 5 || 3 || 63 || +84 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1981-82|1981/82]] || 2 || 1 || 1 || 50 || -3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1982-83|1982/83]] || 6 || 4 || 2 || 67 || +17 || '''četrtfinalna skupina |- | [[Pokal Radivoja Korača 1988-89|1988/89]] || 4 || 2 || 2 || 50 || +3 || drugi krog |- | [[Pokal Radivoja Korača 1989-90|1989/90]] || 10 || 6 || 4 || 60 || +15 || '''četrtfinalna skupina |- bgcolor="#009900" | Skupaj || 36 || 22 || 14 || 61 || +155 || najboljša: četrtfinale (4X) |} {{col-end}} == Trenerji (od 1989) == [[Slika:Zmago Sagadin.jpg|thumb|right|250px|Zmago Sagadin, trener v letih 1989-1995, 1996-2002 in 2006]] {| bgcolor="#f7f8ff" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;" |- bgcolor="#009900" | align=center|'''Obdobje''' | align=center|'''Trener''' |- |1989 — 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |1995 — sept. 1995 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] |- |sept 1995 — jan. 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Janez Drvarič]] |- |jan. 1996 — 1996 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Žarko Djurišić]] |- |1996 — 2002 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2002 — 2003 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |2003 — 2005 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |2005 — nov. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Josip Grdović]] |- |dec. 2005 |{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Denis Bajramović]] |- |dec. 2005 — 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zmago Sagadin]] |- |2006 — okt. 2006 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Tomo Mahorič]] |- |nov. 2006 — 2007 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |2007 — jan. 2008 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jan. 2008 — dec. 2008 |{{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] |- |dec. 2008 — apr. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |- |apr. 2011 — jun. 2011 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2011 — apr. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Filipovski]] |- |apr. 2013 — jun. 2013 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Miro Alilović]] |- |jun. 2013 — feb. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] |- |feb. 2015 — jun. 2015 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Memi Bečirović]] |- |jun. 2015 — jun. 2016 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Potočnik]] |- |avg. 2016 — jan. 2018 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Okorn]] |- |jan. 2018 - nov. 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] |- |nov. 2018 - feb. 2019 |{{ikonazastave|Srbija}} [[:en:Saša_Nikitović|Saša Nikitović]] |- |feb. 2019 - julij 2019 |{{ikonazastave|Slovenija}} [[Jure Zdovc]] |} == Znameniti igralci == === Slovenski igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Barbarič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Borut Bassin]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sani Bečirović|Sani Bečirovič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Blažič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Primož Brezec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Brodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dražen Bubnić|Dražen Bubnič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivo Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Daneu]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Dončić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Dragić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vital Eiselt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Italija}} [[Gregor Fučka]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boris Gorenc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dušan Hauptman]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Roman Horvat]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gregor Hrovat]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jagodnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nebojša Joksimović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Goran Jurak]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marjan Kandus]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Klobučar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Kotnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lapornik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Lokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domen Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Erazem Lorbek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mahkovic]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Maravič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Blaž Mesiček]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Milić|Marko Milič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Močnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirko Mulalić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dino Murić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Boštjan Nachbar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Radoslav Nesterović|Radoslav Nesterovič]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Sašo Ožbolt]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jože Papič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Smiljan Pavič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Pavle Polanec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Klemen Prepelič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Bojan Radulović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Rebec]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Uroš Slokar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jan Špan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Igor Tratnik]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Beno Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Samo Udrih]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Gašper Vidmar]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Peter Vilfan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Petar Vujačić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Saša Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Željko Zagorac]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurij Zdovc]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Miha Zupan]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aljoša Žorga]] {{col-end}} === Tuji igralci === {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nemanja Aleksandrov]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ender Arslan]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Roko Badžim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Edin Bavčić]] * {{ikonazastave|Australija}} [[Aron Baynes]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marino Baždarić]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Mirza Begić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Dāvis Bertāns]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Walter Berry (košarkar)|Walter Berry]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Boisa]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Chris Booker]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Božović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Radisav Ćurčić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar "Pero" Dujmović|Pero Dujmović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dušan Đorđević]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jalek Felton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jurica Golemac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vladimir Golubović]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Danny Green]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Gregory]] * {{ikonazastave|Izrael}} [[Yotam Halperin]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Jasmin Hukić]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Republika Makedonija}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vlado Ilievski]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nikola Janković]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Šarūnas Jasikevičius]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brandon Jefferson]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vinko Jelovac]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marvin Jones]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Hrvaška}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ivica Jurković]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Albanija}} [[Erjon Kastrati]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Emilio Kovačić]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Slovenija}} [[Marijan Kraljević]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Lazić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sava Lešić]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Slobodan Ljubotina]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Marijan Mance]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Paolo Marinelli]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Marko Marinović]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Manuchar Markoishvili]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ariel McDonald]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Darren McLinton]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Stipe Modrić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Jordan Morgan]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Haris Mujezinović]] {{col-3}} * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vitalij Nosov]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Devin Oliver]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Alen Omić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Marque Perry]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kevinn Pinkney]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Joško Poljak]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Aleksandar Radojević]] * {{ikonazastave|Finska}} [[Teemu Rannikko]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Hasan Rizvić]] * {{ikonazastave|Mali}} [[Soumaila Samake]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Issuf Sanon]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Giorgi Shermadini]] * {{ikonazastave|Montenegro}} [[Marko Simonović]] * {{ikonazastave|Georgia}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Stepania]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Luka Šamanić]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Roberts Štelmahers]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Deon Thompson]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Ratko Varda]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vasilije Vučetić]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Matt Walsh]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jiří Welsch]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Gordan Zadravec]] * {{ikonazastave|Litva}} [[Mindaugas Žukauskas]] {{col-end}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|KK Union Olimpija}} * [https://cedevita.olimpija.com/ Uradna spletna stran] * [http://www.euroleague.net/competition/teams/showteam?seasoncode=e2009&clubcode=LJU Olimpija na euroleague.net ] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Union Olimpija]] [[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2019]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Union Olimpija|*]] {{normativna kontrola}} l4v4k7h4okq4iishqfb8nny2z76i4ma Seznam ameriških košarkarjev 0 62735 5727525 5393241 2022-08-04T21:09:13Z Amanesciri2021 205950 /* G */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[košarkar]]jev.'''A [[Zaid Abdul-Aziz]] - [[Kareem Abdul-Jabbar]] - [[Shareef Abdur-Rahim]] - [[Tom Abernethy]] - [[Blake Ahearn]] - [[Danny Ainge]] - [[Cory Alexander]] - [[Courtney Alexander]] - [[Steve Alford]] - [[Malik Allen]] - [[Tony Allen (košarkar)|Tony Allen ]] - [[Rafer Alston]] - [[Chris Andersen]] - [[Cadillac Anderson]] - [[Chantelle Anderson]] - [[Derek Anderson]] - [[Kenny Anderson]] - [[Shandon Anderson]] - [[Carmelo Anthony]] - [[Greg Anthony]] - [[Gilbert Arenas]] - [[Darrell Armstrong]] - [[Chucky Atkins]] - [[Stacey Augmon]] - [[Isaac Austin]] - [[Dennis Awtrey]] - == B == [[Maurice Baker]] - [[Vin Baker]] - [[Marcus Banks]] - [[Don Barksdale]] - [[Dick Barnett]] - [[Andre Barrett]] - [[Jon Barry]] - [[Rick Barry]] - [[Eddie Basden]] - [[Tony Battie]] - [[Lonny Baxter]] - [[Elgin Baylor]] - [[Zelmo Beaty]] - [[Hank Beenders]] - [[Jonathan Bender]] - [[Walter Berry (košarkar)]] - [[Travis Best]] - [[Al Bianchi]] - [[Chauncey Billups]] - [[Dave Bing]] - [[Larry Bird]] - [[Sue Bird]] - [[Rolando Blackman]] - [[Steve Blake]] - [[Mookie Blaylock]] - [[Cindy Blodgett]] - [[Mark Blount]] - [[Tony Bobbitt]] - [[Tom Boerwinkle]] - [[Keith Bogans]] - [[Muggsy Bogues]] - [[Matt Bonner]] - [[Calvin Booth]] - [[Carlos Boozer]] - [[Curtis Borchardt]] - [[Grayson Boucher]] - [[Bruce Bowen]] - [[Ryan Bowen]] - [[Sam Bowie]] - [[Earl Boykins]] - [[Wayne Brabender]] - [[Michael Bradley (košarkar)]] - [[Shawn Bradley]] - [[Torraye Braggs]] - [[A.J. Bramlett]] - [[Elton Brand]] - [[Terrell Brandon]] - [[Carl Braun]] - [[Jamison Brewer]] - [[Chucky Brown]] - [[Devin Brown]] - [[Kwame Brown]] - [[P.J. Brown]] - [[Tierre Brown]] - [[Rick Brunson]] - [[Joe Bryant]] - [[Kobe Bryant]] - [[Matt Bullard]] - [[Tommy Burleson]] - [[Caron Butler]] - [[Latasha Byears]] - [[Andrew Bynum]] - [[Will Bynum]] - == C == [[Marcus Camby]] - [[Elden Campbell]] - [[Dominique Canty]] - [[Jason Capel]] - [[Brian Cardinal]] - [[Austin Carr]] - [[Matt Carroll (košarkar)]] - [[Sam Cassell]] - [[Kelvin Cato]] - [[Al Cervi]] - [[Wilt Chamberlain]] - [[Tom Chambers]] - [[Tyson Chandler]] - [[Don Chaney]] - [[Rex Chapman]] - [[Calbert Cheaney]] - [[Maurice Cheeks]] - [[Phil Chenier]] - [[Pete Chilcutt]] - [[Josh Childress]] - [[Doug Christie (košarkar)]] - [[Speedy Claxton]] - [[Mateen Cleaves]] - [[Nathaniel Clifton]] - [[Derrick Coleman]] - [[Jason Collier]] - [[Brian Cook]] - [[Chuck Cooper]] - [[Cynthia Cooper (košarkar)]] - [[Michael Cooper]] - [[Dave Corzine]] - [[Bob Cousy]] - [[Dave Cowens]] - [[Jamal Crawford]] - [[Austin Croshere]] - [[Terry Cummings]] - [[Dell Curry]] - [[Eddy Curry]] - == D == [[Erick Dampier]] - [[Erik Daniels]] - [[Marquis Daniels]] - [[Adrian Dantley]] - [[Mike D'Antoni]] - [[Brad Daugherty (košarkar)]] - [[Antonio Davis]] - [[Baron Davis]] - [[Brad Davis (košarkar)]] - [[Dale Davis]] - [[Josh Davis (trener)]] - [[Ricky Davis]] - [[Darryl Dawkins]] - [[Johnny Dawkins]] - [[Dave DeBusschere]] - [[Andrew DeClercq]] - [[Bison Dele]] - [[Tony Delk]] - [[Ernie DiGregorio]] - [[Dan Dickau]] - [[Michael Dickerson]] - [[Ike Diogu]] - [[Michael Doleac]] - [[Anne Donovan]] - [[Keyon Dooling]] - [[Katie Douglas]] - [[Kevin Duckworth]] - [[Chris Dudley]] - [[Chris Duhon]] - [[Joe Dumars]] - [[Mike Dunleavy mlajši]] - [[Mike Dunleavy starejši]] - [[Ronald Dupree]] - [[Vince Carter]] == E == [[Dwight Eddleman]] - [[Blue Edwards]] - [[John Edwards (košarkar)]] - [[Teresa Edwards]] - [[Craig Ehlo]] - [[Howard Eisley]] - [[Mario Elie]] - [[Sean Elliott]] - [[Dale Ellis]] - [[Monta Ellis]] - [[Pervis Ellison]] - [[Len Elmore]] - [[Melvin Ely]] - [[Alex English]] - [[Maurice Evans (košarkar)]] - [[Daniel Ewing]] - [[Tyreke Evans]] - == F == [[Ray Felix]] - [[Raymond Felton]] - [[Danny Ferry]] - [[Michael Finley]] - [[Derek Fisher]] - [[Marcus Fizer]] - [[Cheryl Ford]] - [[Danny Fortson]] - [[Jeff Foster]] - [[Richie Frahm]] - [[Steve Francis]] - [[WorldI B. Free]] - [[Lawrence Funderburke]] - == G == [[Reece Gaines]] - [[Harry Gallatin]] - [[Kevin Garnett]] - [[Chris Gatling]] - [[George Gervin]] - [[Eddie Gill]] - [[Kendall Gill]] - [[Artis Gilmore]] - [[Anthony Goldwire]] - [[Ryan Gomes]] - [[Drew Gooden]] - [[Ben Gordon]] - [[Danny Granger]] - [[Gary Grant]] - [[Horace Grant]] - [[A.C. Green]] - [[Danny Green]] - [[Gerald Green]] - [[Orien Greene]] - [[Brittney Griner]] - [[Adrian Griffin]] - [[Eddie Griffin (košarkar)]] - [[Darrell Griffith]] - [[Richie Guerin]] - [[Tom Gugliotta]] - [[Matt Guokas]] == H == [[Cliff Hagan]] - [[Happy Hairston]] - [[Richard Hamilton (košarkar)]] - [[Becky Hammon]] - [[Ben Handlogten]] - [[Alex Hannum]] - [[Tim Hardaway]] - [[Derek Harper]] - [[Matt Harpring]] - [[Al Harrington]] - [[Devin Harris]] - [[Jason Hart]] - [[Trenton Hassell]] - [[John Havlicek]] - [[Elvin Hayes]] - [[Walt Hazzard]] - [[Luther Head]] - [[Tom Heinsohn]] - [[Alan Henderson]] - [[Gerald Henderson]] - [[Mark Hendrickson]] - [[Sidney Hertzberg]] - [[Grant Hill (košarkar)]] - [[Kirk Hinrich]] - [[Julius Hodge]] - [[Craig Hodges]] - [[Fred Hoiberg]] - [[Robert Horry]] - [[Eddie House]] - [[Allan Houston]] - [[Josh Howard]] - [[Juwan Howard]] - [[Lou Hudson]] - [[Troy Hudson]] - [[Larry Hughes]] - [[Brandon Hunter]] - [[Lindsey Hunter]] == I == [[Darrall Imhoff]] - [[Dan Issel]] - [[Royal Ivey]] - [[Allen Iverson]] - == J == [[Jackie Manuel]] - [[Bobby Jackson]] - [[Jermaine Jackson (košarkar)]] - [[Jim Jackson (košarkar)]] - [[Luke Jackson]] - [[Marc Jackson]] - [[Mark Jackson (košarkar)]] - [[Stephen Jackson]] - [[Mike James]] - [[LeBron James]] - [[Antawn Jamison]] - [[Buddy Jeannette]] - [[Al Jefferson]] - [[Anthony Johnson]] - [[Avery Johnson]] - [[Dennis Johnson]] - [[DerMarr Johnson]] - [[Magic Johnson|Earvin »Magic« Johnson]] - [[Ervin Johnson]] - [[Frank Johnson]] - [[Gus Johnson]] - [[Joe Johnson (košarkar)]] - [[Kevin Johnson]] - [[Larry Johnson (košarkar)]] - [[Linton Johnson]] - [[Marques Johnson]] - [[Steve Johnson (košarkar)]] - [[Vinnie Johnson]] - [[Asjha Jones]] - [[Bobby Jones (košarkar)]] - [[Caldwell Jones]] - [[Damon Jones]] - [[Eddie Jones (košarkar)]] - [[Jumaine Jones]] - [[K. C. Jones]] - [[Popeye Jones]] - [[Sam Jones (košarkar)]] - [[Wali Jones]] - [[Eddie Jordan (košarkar)]] - [[Michael Jordan]] - == K == [[Chris Kaman]] - [[Jason Kapono]] - [[Robert Kauffman]] - [[Ben Kelso]] - [[Shawn Kemp]] - [[Johnny Kerr]] - [[Steve Kerr]] - [[Jerome Kersey]] - [[Bernard King]] - [[Jimmy King]] - [[Stacey King]] - [[Joe Kleine]] - [[Brevin Knight]] == L == [[Christian Laettner]] - [[Raef LaFrentz]] - [[Bill Laimbeer]] - [[Andrew Lang (košarkar)]] - [[Trajan Langdon]] - [[Bob Lanier (košarkar)]] - [[Tim Legler]] - [[Betty Lennox]] - [[Jim Les]] - [[Fat Lever]] - [[Cliff Levingston]] - [[Reggie Lewis]] - [[Nancy Lieberman]] - [[Lisa Harrison]] - [[Randy Livingston]] - [[Shaun Livingston]] - [[Rebecca Lobo]] - [[Grant Long]] - [[John Long (košarkar)]] - [[Kevin Loughery]] - [[Bob Love]] - [[Clyde Lovellette]] - [[Pranas Lubinas|Frank Lubin]] - [[John Harding Lucas II.]] - [[Jerry Lucas]] - [[Maurice Lucas]] - [[George Lynch (košarkar)]] - == M == [[Ed Macauley]] - [[Corey Maggette]] - [[Rick Mahorn]] - [[Dan Majerle]] - [[Moses Malone]] - [[Earl Manigault]] - [[Danny Manning]] - [[Pete Maravich]] - [[Donyell Marshall]] - [[Kenyon Martin]] - [[Jamal Mashburn]] - [[Tony Massenburg]] - [[Jason Maxiell]] - [[Cedric Maxwell]] - [[Vernon Maxwell]] - [[Sean May]] - [[Bob McAdoo]] - [[Walter McCarty]] - [[Janel McCarville]] - [[Suzie McConnell Serio]] - [[Xavier McDaniel]] - [[Ariel McDonald]] - [[Antonio McDyess]] - [[George McGinnis]] - [[Tracy McGrady]] - [[Dick McGuire]] - [[Kevin McHale]] - [[Jeff McInnis]] - [[Aaron McKie]] - [[Jim McMillian]] - [[Taj McWilliams-Franklin]] - [[Ron Mercer]] - [[Ann Meyers]] - [[Chris Mihm]] - [[Darius Miles]] - [[Andre Miller]] - [[Brad Miller (košarkar)]] - [[Coco and Kelly Miller]] - [[Oliver Miller]] - [[Chris Mills]] - [[Terry Mills]] - [[Mike Mitchell]] - [[Cuttino Mobley]] - [[Nazr Mohammed]] - [[Earl Monroe]] - [[Mikki Moore]] - [[Joe Mullaney]] - [[Chris Mullin (košarkar)]] - [[Jeff Mullins]] - [[Calvin Murphy]] - [[Troy Murphy]] - [[Lamond Murray]] - [[Mitja Susman]] == N == [[Lee Nailon]] - [[Don Nelson]] - [[Ira Newble]] - [[Norm Nixon]] - [[Moochie Norris]] - [[Vanessa Nygaard]] - == O == [[Ed O'Bannon]] - [[Charles Oakley]] - [[Lamar Odom]] - [[Emeka Okafor]] - [[Hakeem Olajuwon]] - [[Kevin Ollie]] -[[Jermaine O'Neal]] - [[Shaquille O'Neal]] - [[Bo Outlaw]] - == P == [[Scott Padgett]] - [[Milt Palacio]] - [[Jannero Pargo]] - [[Robert Parish]] - [[Candace Parker]] - [[Smush Parker]] - [[John Paxson]] - [[Kate Paye]] - [[Gary Payton (košarkar)]] - [[Kendrick Perkins]] - [[Chuck Person]] - [[Wesley Person]] - [[Bobby Phills]] - [[Eric Piatkowski]] - [[Paul Pierce]] - [[Ricky Pierce]] - [[Scottie Pippen]] - [[James Posey]] - [[Nicole Powell]] - [[Mark Price]] - [[Tayshaun Prince]] - [[Kevin Pritchard]] - [[Joel Przybilla]] - == R == [[Frank Ramsey (košarkar)]] - [[Kurt Rambis]] - [[Theo Ratliff]] - [[J. R. Reid]] - [[Jared Reiner]] - [[Glen Rice]] - [[Jason Richardson]] - [[Micheal Ray Richardson]] - [[Pooh Richardson]] - [[Quentin Richardson]] - [[Mitch Richmond]] - [[Isaiah Rider]] - [[Doc Rivers]] - [[Alvin Robertson]] - [[Oscar Robertson]] - [[Bernard Robinson (košarkar)]] - [[Cliff Robinson (košarkar)]] - [[Glenn Robinson]] - [[Rumeal Robinson]] - [[Guy Rodgers]] - [[Dennis Rodman]] - [[Rodney Rogers]] - [[Jalen Rose]] - [[Malik Rose]] - [[Quinton Ross]] - [[Michael Ruffin]] - [[Kareem Rush]] - [[Bill Russell (košarkar)]] - [[Bryon Russell]] - [[Cazzie Russell]] - == S == [[Nykesha Sales]] - [[John Salley]] - [[Ralph Sampson]] - [[Satch Sanders]] - [[Woody Sauldsberry]] - [[Brian Scalabrine]] - [[Danny Schayes]] - [[Dwayne Schintzius]] - [[Olympia Scott]] - [[Malik Sealy]] - [[Rony Seikaly]] - [[Frank Selvy]] - [[Bill Sharman]] - [[K.B. Sharp]] - [[Jeff Sheppard]] - [[Paul Shirley]] - [[Gene Shue]] - [[Paul Silas]] - [[Bobby Simmons]] - [[James Singleton (košarkar)]] - [[Brian Skinner]] - [[Tamar Slay]] - [[Jerry Sloan]] - [[Keith Smart]] - [[Charles Cornelius Smith]] - [[Donta Smith]] - [[Joe Smith]] - [[Josh Smith]] - [[Kenny Smith]] - [[Mike Smith (košarkarski komentator)]] - [[Steve Smith (košarkar)]] - [[Theron Smith]] - [[Eric Snow]] - [[Jamie Lynn Spears]] - [[Latrell Sprewell]] - [[Jerry Stackhouse]] - [[John Starks]] - [[Helen Stephens]] - [[Michael Stewart (košarkar)]] - [[Maurice Stokes]] - [[Salim Stoudamire]] - [[Erick Strickland]] - [[Bob Sura]] - [[Stromile Swift]] - == T == [[Chris Taft]] - [[Diana Taurasi]] - [[Chuck Taylor (prodajalec)]] - [[Fred O. Taylor]] - [[Lindsay Taylor]] - [[Maurice Taylor]] - [[Ronell Taylor]] - [[Jason Terry]] - [[Reggie Theus]] - [[Etan Thomas]] - [[Isiah Thomas]] - [[Kenny Thomas]] - [[LaToya Thomas]] - [[Tim Thomas (košarkar)]] - [[David Thompson (košarkar)]] - [[Scotty Thurman]] - [[Nate Thurmond]] - [[Tom Tolbert]] - [[Rudy Tomjanovich]] - [[Robert Traylor]] - == U == [[Wes Unseld]] - == V == [[Nick Van Exel]] - [[Michele Van Gorp]] - [[Keith Van Horn]] - [[Kiki Vandeweghe]] - [[Norm Van Lier]] - [[Jacque Vaughn]] - [[Loy Vaught]] - == W == [[Dwyane Wade]] - [[Antoine Walker]] - [[Chet Walker]] - [[DeMya Walker]] - [[Ben Wallace]] - [[Gerald Wallace]] - [[Rasheed Wallace]] - [[Bill Walton]] - [[Charlie Ward]] - [[Kermit Washington]] - [[Dwayne »Pearl« Washington]] - [[Earl Watson]] - [['Slick' Watts]] - [[Clarence Weatherspoon]] - [[Teresa Weatherspoon]] - [[Spud Webb]] - [[Chris Webber]] - [[Martell Webster]] - [[David Wesley]] - [[Delonte West]] - [[Paul Westphal]] - [[Lindsay Whalen]] - [[Jahidi White]] - [[Sue Wicks]] - [[Chris Wilcox]] - [[Morlon Wiley]] - [[Lenny Wilkens]] - [[Jamaal Wilkes]] - [[Dominique Wilkins]] - [[Gerald Wilkins]] - [[Mike Wilks]] - [[Aaron Williams]] - [[Eric Williams (košarkar)]] - [[Frank Williams (košarkar)]] - [[Gus Williams]] - [[Herb Williams]] - [[Jay Williams (košarkar)]] - [[Jerome Williams]] - [[Marvin Williams]] - [[Micheal Williams]] - [[Tamika Williams]] - [[Corliss Williamson]] - [[Kevin Willis]] - [[Qyntel Woods]] - [[Mike Woodson]] - [[Lorenzen Wright]] - == Y == [[George Yardley]] - == Z == [[Max Zaslofsky]] - {{seznami narodov po poklicu|košarkarjev}} [[Kategorija:Seznami Američanov|Košarkarji]] [[Kategorija:Ameriški košarkarji|*]] lxqijfpg0sksl7xasibyx7psr3sayvi Solčava 0 88161 5727483 5727135 2022-08-04T18:48:48Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se dviga gora [[Raduha]] (2062 m). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|''Solčava'' na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''[[Homo sapiens fosilis]]''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35.000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot ''silva Sulzpach'' (Žolcpah - po nemškem ''Salzbach''). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve z župniščem in nekaj kašč, v celoti požgana. Požgane so bile tudi tudi mnoge samotne kmetije v okolici.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] med letoma 1461 in 1685, [[zvonik]] je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] ''Marije z detetom'' iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[baročna umetnost|baročni]] [[Križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino raste Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke Savinje. Cestni dostop do Solčave je iz [[Štajerska|štajerske]] smeri urejen preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po cesti iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Solčavski govor]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Solčava}} * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} joljaab9qvc2ql8vyqwnwh1cs5gdql5 5727484 5727483 2022-08-04T18:50:18Z Shabicht 3554 /* Znamenitosti */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se dviga gora [[Raduha]] (2062 m). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|''Solčava'' na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''[[Homo sapiens fosilis]]''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35.000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot ''silva Sulzpach'' (Žolcpah - po nemškem ''Salzbach''). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve z župniščem in nekaj kašč, v celoti požgana. Požgane so bile tudi tudi mnoge samotne kmetije v okolici.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] med letoma 1461 in 1685, [[zvonik]] je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] ''Marije z detetom'' iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[Baročno slikarstvo|baročni]] [[križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino raste Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke Savinje. Cestni dostop do Solčave je iz [[Štajerska|štajerske]] smeri urejen preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po cesti iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Solčavski govor]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Solčava}} * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} ge661pl8pdtijb358g813wv7v1owvq0 5727485 5727484 2022-08-04T18:51:02Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se dviga gora [[Raduha]] (2062 m). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|''Solčava'' na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''Homo sapiens fosilis''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35.000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot ''silva Sulzpach'' (Žolcpah - po nemškem ''Salzbach''). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve z župniščem in nekaj kašč, v celoti požgana. Požgane so bile tudi tudi mnoge samotne kmetije v okolici.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] med letoma 1461 in 1685, [[zvonik]] je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] ''Marije z detetom'' iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[Baročno slikarstvo|baročni]] [[križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino raste Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke Savinje. Cestni dostop do Solčave je iz [[Štajerska|štajerske]] smeri urejen preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po cesti iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Solčavski govor]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Solčava}} * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 2deikco9n4630ddastc18pooyjlevs0 5727553 5727485 2022-08-05T06:21:17Z Shabicht 3554 /* Cestne povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se dviga gora [[Raduha]] (2062 m). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|''Solčava'' na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''Homo sapiens fosilis''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35.000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot ''silva Sulzpach'' (Žolcpah - po nemškem ''Salzbach''). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve z župniščem in nekaj kašč, v celoti požgana. Požgane so bile tudi tudi mnoge samotne kmetije v okolici.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] med letoma 1461 in 1685, [[zvonik]] je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] ''Marije z detetom'' iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[Baročno slikarstvo|baročni]] [[križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino raste Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke Savinje. Cestni dostop do Solčave je iz [[Štajerska|štajerske]] smeri urejen preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po panoramski cesti pod [[Olševa|Olševo]] iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Solčavski govor]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Solčava}} * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} dtmad2wx0g3b8w2bt2eynr69mqg9ne9 5727566 5727553 2022-08-05T08:43:49Z Ljuba brank 92351 /* Cestne povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115329_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 12.45 |latNS = N | longd = 14 |longm = 41 |longs = 30.52 |longEW = E |image=Solčava.jpg |najdisi=Solčava |povrsina=12,1 |prebivalstvo=201 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=643,8 |postna=3335 |posta=Solčava |obcina=Solčava |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Solčava - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27098 | občina = Solčava }} }} '''Solčava''' je razpotegnjeno predalpsko [[naselje]] vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke [[Savinja|Savinje]], v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], sedež [[občina Solčava|istoimenske občine]] in [[Župnija Solčava|župnije]]. ==Opis== Naselje se razteza od soteske pred [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] do sotočja reke [[Savinja|Savinje]] s potokom [[Klobaša|Klobašo]]. Nad Solčavo se dviga gora [[Raduha]] (2062 m). Vas je središče obsežnega gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == [[Slika:298 Sulzbach — Solcava - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|250px|thumb|levo|''Solčava'' na Kaiserjevi litografiji (1830)]] [[Slika:Postcard of Solčava 1909.jpg|left|250px|thumb|Solčava na razglednici iz 1909]] Območje Solčave je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''Homo sapiens fosilis''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35.000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Solčava se v pisnih virih prvič omenja leta 1241 kot ''silva Sulzpach'' (Žolcpah - po nemškem ''Salzbach''). V [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 se omenja kot sedež lokalnega urada, ki je obsegal celotno Solčavsko. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Ko je bil leta 1473 Gornjegrajski samostan ukinjen, je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno s Solčavo, novoustanovljeni [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> Vas je bila nekoč z okolico vred, do zgraditve ceste iz [[Luče|Luč]] leta 1864, geografsko in ekonomsko navezana zgolj na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]. Solčava je bila med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], leta 1944, razen cerkve z župniščem in nekaj kašč, v celoti požgana. Požgane so bile tudi tudi mnoge samotne kmetije v okolici.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=160}}</ref> ==Znamenitosti== Zanimiva arhitekturna posebnost je [[župnijska cerkev]] [[Cerkev Marije Snežne, Solčava|Marije Snežne]], zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] med letoma 1461 in 1685, [[zvonik]] je iz leta 1710. V njej sta znani gotski [[kip]] ''Marije z detetom'' iz [[13. stoletje|13. stoletja]] in [[Baročno slikarstvo|baročni]] [[križev pot]]. Pri opuščeni Hribarjevi domačiji nad dolino raste Solčavska [[navadna tisa|tisa]], največje tovrstno drevo v Sloveniji. ==Cestne povezave== Prva cesta do Solčave je bila iz Luč zgrajena leta 1864, pred tem je bil dostop možen samo peš ali ob nizkem vodostaju s prečkanji reke Savinje. Cestni dostop do Solčave je iz širše Slovenije urejen po regionalni cesti preko [[Luče|Luč]], iz [[Koroška (pokrajina)|Avstrijske Koroške]] preko [[Pavličevo sedlo|Pavličevega sedla]] iz [[Bela, Koroška|Bele (Vellach)]] ter po panoramski cesti pod [[Olševa|Olševo]] iz [[Črna na Koroškem|Črne na Koroškem]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Solčavski govor]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Solčava]] * [[Logarska dolina]] * [[Jezersko-solčavska ovca]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Solčava}} * [https://core.ac.uk/download/pdf/20118019.pdf Študija o Solčavskem] pridobljeno 20. julij 2022 * [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Sol%C4%8Dava-.htm?_ctg_kraji=2733&lng=1 Solčava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] *[http://www.solcava.si Občina Solčava] *[http://www.zadruga-solcava.si Zadruga Solčava] {{Solčava}} [[Kategorija:Solčava| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Solčava]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} 1c54g8hbocpk7o8m34sbc5snkb8u5mr Sava Dolinka 0 106011 5727379 5727369 2022-08-04T12:15:16Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Dolinka |image = Sava-nad-hrusico.jpg |image_caption = Sava Dolinka nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]] |source1 = mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]] {{koord|46|29|32.45|N|13|44|16.75|E|region:SI-003_type:waterbody}} |mouth = sotočje s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] med [[Bodešče]]m in [[Lancovo|Lancovim]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 47 km |source1_elevation = 834 m (Zelenci) |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 10,0 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Jesenice) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 521 km<sup>2</sup> <ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=51915|title=Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save. Priloga|journal=Uradni list RS|volume = 121|year=2004|accessdate=7. avgusta 2016}}</ref> |geopedia = #T105_F1173:65923_x403313.32_y150716_s14_b4 }} '''Sava Dolinka''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak [[Sava|Save]]. Izvira v [[mokrišče|mokrišču]] [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], teče po dnu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] proti vzhodu mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] in [[Mojstrana|Mojstrane]] ter skozi [[Jesenice]]. Pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] se zaje v kratko sotesko [[Kavčke]], se obrne proti jugu in nato teče po globoki in ozki dolini do [[Radovljica|Radovljice]], kjer se s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] združi v [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Hladnik, Gozd Martuljek|Hladnik]]/[[Jerman (potok)|Jerman]], [[Belca (Sava Dolinka)|Belca]], [[Sedučnikov potok]], [[Mlinca]], [[Presušnik]], [[Dobršnik]], [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]] oz. [[Svobodni potok]], [[Ukova (Jesenice)|Ukova]], [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] in [[Završnica (potok)|Završnica]], desni pritoki pa so [[Pišnica]], [[Martuljek (potok)|Martuljek]], [[Beli potok (Martuljek)|Beli potok]], [[Triglavska Bistrica]], [[Radovna]] in [[Rečica, potok (Bled)|Rečica]]. == Opis reke == [[File:Sava Dolinka kajak.webm|thumb|250px|Po Savi Dolinki s kajakom]] Za začetek Save Dolinke na splošno velja mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], ki dobiva vodo iz prodnih naplavin v dnu doline, kamor ponikne več krajših in večinoma zgolj občasnih potokov. Najbolj oddaljen je izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]] v [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarju]], a še daljši je na karavanški strani potok [[Trebiža, Rateče|Trebiža]], ki teče skozi [[Rateče]] in ob večjih deževjih napolni občasno Rateško jezero ter se prav tako podzemno steka skozi morenske in vršajske nanose (ledinsko ime Kamnje) v [[Zelenci|Zelence]]. Pri Ratečah je nizko, komaj opazno razvodje (Rateško razvodje) med [[Sava|Savo]] (Savo Dolinko) in [[Drava|Dravo]] oziroma njenim pritokom [[Ziljica|Ziljico]] na nadmorski višini 854&nbsp;m. Ob ekstremnih padavinah prihaja celo do [[bifurkacija|bifurkacije]], saj [[Valter Bohinec]] poroča: »videl sem, kako je silnemu neurju 29. oktobra 1926 sledila takšna povodenj, da je v naslednjih dneh tekla voda iz prenapolnjenih Ledin »Na Danjah« proti zahodu in se tam družila z vodo na Blatih, ki pripadajo porečju Ziljice.« <ref>{{navedi revijo|last1 = Bohinec|first1 = Valter|title = K morfologiji in glaciologiji Rateške pokrajine|journal = Geografski vestnik|volume = 11|pages = 113|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1935|COBISS = 2665782}}</ref> [[File:Sava-dolinka-pod-izlivom-belega-potoka.jpg|sličica|desno|350px|Sava Dolinka pod izlivom Belega potoka]] Sava Dolinka je sprva majhen potok in teče sem in tja po prodnatem dolinskem dnu, kakor jo odrivajo hudourniški [[Aluvialni stožec|vršaji]] z julijske ali karavanške strani, mimo [[Podkoren]]a in [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. Prvi večji pritok je [[Pišnica]] nekoliko niže od Kranjske Gore, nato pa teče po prodnih naplavinah med belimi prodišči v povsem naravni strugi skozi [[Gozd Martuljek]] in mimo [[Mojstrana|Mojstrane]] proti jugovzhodu. Njen pretok se zaradi številnih krajših pritokov počasi povečuje, po njih ob večjih pretokih pritekajo vanjo tudi velike količine proda, ki ga deloma prestrezajo in izkoriščajo za nizko pregrado pri [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]]. Skozi [[Jesenice]] teče Sava Dolinka po bolj ali manj regulirani strugi, pod mestom pa se izliva v [[akumulacijsko jezero]] [[Hidroelektrarna Moste|hidroelektrarne Moste]] ([[Moščansko jezero]]), ki je nastalo za 60&nbsp;m visokim betonskim jezom v kratki soteski [[Kavčke]] (tudi Kavčičje). Pred nastankom jezera se je že pod Jesenicami začela reka vse globlje vrezovati v dolinsko dno, tako da je ta del doline zelo drugačen od [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] nad Jesenicami. Pod jezom se Sava Dolinka obrne proti jugu in je v prodnate naplavine, ki so mestoma že sprijete v [[konglomerat]], vrezala več deset metrov globoko dolino [[Brje]] (tudi Breje) z značilnimi prepadnimi pobočji, velikimi odlomljenimi skalami v dnu ter številnimi drobnimi izviri, ki prihajajo na dan na stiku med [[oligocen]]sko morsko sivico v podlagi ter rečnimi in ledeniškimi nanosi. Dolina je skoraj povsem nedotaknjena, skoznjo ne pelje nobena cesta, z naravovarstvenega vidika je pomembna tudi zaradi mokriščnih habitatov ob izvirih, kjer se iz vode izloča [[lehnjak]]. Dolina se nekoliko razširi šele malo nad [[most]]om na cesti Lesce–Bled in od tu naprej reka vijuga sem in tja po razmeroma ozki poplavni ravnici, večinoma poraščeni z obvodno vegetacijo in mestoma travniki, le pod [[Lesce|Lescami]] je na levem bregu Save Dolinke obsežen avtokamp [[Šobec]] z manjšim umetnim jezerom. Nad ravnico ob reki se na obeh straneh dvigujejo do 50 m visoka in strma pobočja, na njihovem robu pa stoji v slikoviti legi skoraj tik nad sotočjem s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] mesto [[Radovljica]]. == Hidronim in etimologija == Podobno kot za [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] se je tudi za Savo Dolinko povsem uveljavilo to ime, tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi. Takšna oblika vodnega imena je na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena običajno sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Poljanska Sora]]). V preteklosti se je kot sopomenka uporabljalo tudi ime ''Dolinska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=211–212|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2501_027_044.pdf|last1=Ilešič|first1=Svetozar|title = Podolžni profil zgornje Save|journal = Geografski vestnik|volume = 25|page=27–44|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1953|cobiss=2997558}}</ref>, v starejši literaturi tudi ''podkorenska Sava'' (na starih avstrijskih kartah Wurzthaller Sau in Wurzner Sau).<ref>{{navedi revijo|title = Zemljepisje v ljudski šoli| journal = Učiteljski tovariš| volume = 8| issue = 22| pages =343| year = 1868| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC920QZ8|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> == Hidrogeografija == [[File:Sava dolinka hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|250px|Povprečni mesečni pretoki Save Dolinke na vodomerni postaji Jesenice v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Sava Dolinka ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (november–oktober) in neizrazitim drugim viškom spomladi (maj–junij). Jesenski višek je posledica obilnih jesenskih padavin, saj v tistem času pogosto dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek pa je deloma tudi posledica taljenja snega. Najmanjši pretoki so praviloma pozimi (februar–marec), kar je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], medtem ko je poletni nižek v mesecu avgustu precej manj izrazit. Zaradi drugačnega površja in obsežnejših gozdov v karavanškem delu porečja ima v primerjavi z drugimi našimi alpskimi rekami nekoliko manjši [[specifični odtok]] (33,7&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi manjši [[odtočni količnik]] kot [[Sava Bohinjka]] (47,4&nbsp;%).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=15. septembra 2016}}</ref> Sava Dolinka ni tako silovit [[hudournik]] kot druge naše reke, saj ima v zgornjem in srednjem toku razmeroma majhen strmec, izraziti hudourniki pa so njeni kratki pritoki, ki z obeh strani zasipljejo dolinsko dno s prodno-peščenimi vršaji. Najnižji deli dolinskega dna od [[Zelenci|Zelencev]] do [[Hrušica, Jesenice|Hrušice]] so sicer občasno poplavljeni v manjšem obsegu, vendar poplave ne naredijo veliko škode, ker so naselja in komunikacije odmaknjene od njene struge. Na vodomerni postaji Jesenice so zabeležili doslej največji pretok 173&nbsp;m<sup>3</sup>/s ob hudih poplavah 31. oktobra 1926, ko je reka naredila tudi precej škode, v zadnjih letih pa je imela največji pretok ob poplavi 5. novembra 2012 (150&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko je tudi povzročila nekaj težav. Najmanjše pretoke beležijo v zimskih mesecih (manj kot 1&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko lahko na določenih odsekih nad [[Mojstrana|Mojstrano]] celo presahne.<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Sava%20Dolinka&p_postaja=3060|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Sava dolinka z jezu moste.jpg|sličica|desno|250px|Sava Dolinka s pregrade [[HE Moste]]]] V zgornjem toku do [[Jesenice|Jesenic]] je Sava Dolinka reka z zelo čisto vodo, tudi njena struga je do južnega vhoda v [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] skoraj v celoti v naravnem stanju, razen na odseku mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. V tem delu je reka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je zaradi človekovih posegov v nekoliko slabšem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> K čistejši reki je veliko prispevala izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Tabre v občini Kranjska Gora (zgrajena 2003).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cipra.org/sl/primeri-dobre-prakse/83|title=Primeri dobre prakse: Odpadne vode-kanalizacijski sistem v Kranjski Gori|publisher=Cipra|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> V preteklosti je bila Sava Dolinka pod Jesenicami močno onesnažena; daleč največji onesnaževalec je bila železarna, ki naj bi prispevala do 80 % vseh škodljivih snovi. Že v 30. letih 20. st. je bila reka tako onesnažena, da ni bila primerna za kopanje, vrhunec pa je onesnaženost dosegla med letoma 1961 in 1970. V letu 1969 je železarna v reko izpustila 58,3 mil. m<sup>3</sup> odpadnih voda in jo obremenila za 157.300 PE, najbolj s fenoli, sulfati, zeleno galico, težkimi kovinami (predvsem manganom in kromom) ter kislinami.<ref>{{navedi revijo|last1 = Špes|first1 = Metka|title = Jesenice – problemi življenjskega okolja|journal = Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981|pages = 179–185|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1981|cobiss=198198}}</ref> S temeljito spremembo tehnologije (uvajanje zaprtega kroga tehnološke vode idr. izboljšave) se je stanje do konca 70. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo (1979 je železarna prispevala 'samo' še 33.044 PE), vendar sta ostala dva velika okoljska problema: deponija odpadnega materiala iz železarne (žlindra idr.) tik ob levem bregu Save Dolinke ter velike količine odpadkov v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]]. Deponije so v naslednjih letih v določeni meri sanirali in s tem zmanjšali iztekanje odpadnih vod v reko. Pomemben prispevek k čistejši reki je bila tudi izgradnja centralne čistilne naprave Jesenice ob izlivu potoka [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] v Savo Dolinko. [[File:Moscansko-jezero.jpg|sličica|desno|250px|[[Moščansko jezero]] za pregrado [[HE Moste]]]] Nerešen okoljski problem ostajajo naplavine v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]] za pregrado [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki so jo zgradili leta 1952. Akumulacijsko jezero ima bruto prostornino ok. 8 mil. m<sup>3</sup>, vendar naplavine (naravne in umetne) zapolnjujejo že četrtino prostornine. Na dnu jezera naj bi bilo okoli 2 mil. m<sup>3</sup> nevarnih in tudi strupenih snovi, predvsem fenolov, bitumenskih smol, žlindre in težkih kovin (krom, nikelj, svinec, kadmij), čeprav je voda v jezeru po podatkih monitoringa ARSO v razmeroma dobrem ekološkem in le nekoliko slabšem kemijskem stanju. Po izgradnji HE Moste so problem kopičenja naplavin v jezeru reševali z občasnimi izpusti naplavin iz dna akumulacije (1952, 1959, 1964 in 1979), vendar so s tem vsakič povzročili ekološko katastrofo po Savi dolvodno in pomor skoraj vsega življa. Tudi zaradi pritiska javnosti po letu 1979 takšnih izpustov ni bilo več in tudi zdaj upravljavec hidroelektrarne nima dovoljenja za talno izpuščanje naplavin. Celovita sanacija nakopičenih okoljskih problemov (naplavine v akumulacijskem jezeru, deponije železarniških odpadkov, erozija v strugi reke pod pregrado idr.) je sestavni del projekta popolne prenove [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]].<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/projekt-sanacije-in-doinstalacije-he-moste-informacija|last=Kryžanowski|first=Andrej|year=1999|title=Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|desno|250px|Sotočje [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] (levo) in Save Dolinke (desno)]] Za razliko od [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] Sava Dolinka nima posebnega turističnega pomena, čeprav teče skozi turistično razvito pokrajino. Razlog je predvsem v njenih hidrogeografskih značilnostih, saj ni posebej primerna za vodne športe; turistično zanimiv je samo njen izvir [[Zelenci]]. Skupaj s pritoki pa je pomemben vir pitne vode, tehnološke vode (za železarno Acroni in separacijo Hrušica) in vode za umetno zasneževanje (smučišča v Kranjski Gori). Za izkoriščanje vodne energije so bili v preteklosti ustreznejši pritoki, Sava Dolinka ni bila najbolj primerna za pogon žag in mlinov zaradi hudourniškega značaja in preširoke struge in so jih morali postaviti ob kratkih mlinščicah. Vodo Save Dolinke so za pogon uporabljale samo nekdanje [[fužine]] na Savi (predhodnica današnje železarne Acroni), nekdanje fužine v [[Mojstrana|Mojstrani]] je poganjala [[Triglavska Bistrica]], oziroma ob njej speljana mlinščica. S terenskim preučevanjem in povpraševanjem pri domačinih je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti na Savi Dolinki in pritokih delovalo najmanj 35 mlinov in žag, ki so večinoma prenehale delovati v letih po koncu druge svetovne vojne. Po navedbah na starih zemljevidih naj bi bilo takšnih lokacij okoli 70, vendar je od nekdanjih žag in mlinov ostalo zelo malo (deloma ohranjeni in zavarovani kot kulturna dediščina so samo mlin na stari Savi na Jesenicah ter žaga in mlin na potoku Krotnjek v Podkorenu).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=12. oktobra 2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo| url =http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_gregor_buncic.pdf|last1=Bunčić|first1=Gregor|year=2014|title=Geografski potencial za male hidroelektrarne v Zgornjesavski dolini|pages=51|publisher=Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|cobiss=54591330|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> Danes delujeta na Savi Dolinki dve hidroelektrarni, in sicer [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]] z instalirano močno 21 MW ter najvišjo pregrado v Sloveniji (visoka 60 m) ter mala hidroelektrarna Sava na Jesenicah z instalirano močjo 2,9 MW. Na Hrušici so hkrati s HE Moste zgradili jez za zadrževanje proda, s katerim so poskušali upočasniti zasipanje akumulacijskega jezera. S tem namenom izza jezu tudi odvzemajo prod in pesek za separacijo in betonarno Hrušica. == Varstvo narave == [[File:Zelenci-sava.jpg|sličica|desno|250px|Iztok Save Dolinke iz [[Zelenci|Zelencev]]]] Območje izvira [[Zelenci]] je strogo zavarovano kot [[naravni rezervat]], ozka dolina ob spodnjem toku je vključena v območje [[Natura 2000]] Berje-Zasip [[Brje|(Brje)]], enako tudi Zelenci. V dolini ob spodnjem toku so posebej pomembna nizka karbonatna [[barje|barja]] s posebnim rastlinskim in živalskim svetom, mdr. ogroženi vrsti Loeselova grezovka (''Liparis loeselii'') in [[navadna rezika]] (''Cladium mariscus''), ter številni majhni izviri, ki nastanejo na meji med oligocensko morsko sivico v podlagi in plastmi apnenčastega [[konglomerat]]a, iz katerih se izloča lehnjak. Tamkajšnji habitati so tudi zelo pomembna bivališča ranljivih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in metuljev. Varovanje teh pomembnih habitatov je že vrsto let jabolko spora med zagovorniki njihovega ohranjanja ter projekta prenove oziroma nadgradnje Hidroelektrarna Moste.<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/zakaj-so-strokovnjaki-in-naravovarstveniki-zavarovali-brje|last=Alijeski|first=Aleš|year=2004|title=Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=14. oktobra 2016}}</ref> Za živi svet v vodi in ob njej so tudi v ostalem delu toka pomembni pasovi obvodnega grmovja in drevja, gozdne združbe na mladih rečnih nanosih (mdr. združba rdečega bora in sive jelše (''Alno-Pinetum'')) ter rastišča pionirskih rastlin na apnenčastih prodiščih.<ref>{{navedi revijo|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.33.1.5-19/1479|last=Geršič|first=Matjaž|title = Sukcesija na prodiščih reke Save|journal = Dela|volume = 33|page=5–19|publisher = Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|location = Ljubljana|year=2010|cobiss=43849314|issn = 0354-0596}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Zupančič|first1 = Mitja|last2 = Žagar|first2 = Vinko|title = Obrečna borovja zgornjega toka Save (Slovenija)|journal = Razprave SAZU, razred za prirodoslovne vede|volume = 39|issue =9|pages = 279–325 |publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location = Ljubljana|year = 1998|COBISS = 9666605|issn = 0352-5090}}</ref> Sava Dolinka je v celotnem toku salmonidna reka, v kateri med drugim živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prineseni [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') in potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis''). Ob spodnjem toku pod pregrado HE Moste živijo tudi [[sulec]] (''Hucho hucho''), kapelj (''Cottus gobio'') in ena vrsta piškurja. Za ribji živelj v celotnem toku reke in njenih pritokih skrbi Ribiška družina Jesenice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ribiskekarte.si/rd-jesenice|title=Ribiška družina Jesenice|accessdate=16. oktobra 2016}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mlinar, Janez (ur.), 2011: Med Julijci in Karavankami (zgodovinske in naravne podobe Gornjesavske doline). Gornjesavski muzej. Jesenice, 135 str. COBISS 257974528. * Smolej, Viktor, 1977: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ETLUIQJQ ''V povirju treh rek'']. Jezik in slovstvo, 23, 3–4, str. 107–110; 5, str. 145–151. Ljubljana. COBISS 18189613. * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Vilfan, Simon, Mugerli Marko, 2014: Spis o kranjskogorski dolini. Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice, 30 str. COBISS 11778717. == Zunanje povezave == * [http://www.jesenice.si/ Občina Jesenice] * [http://obcina.kranjska-gora.si/ Občina Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/ Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/sl/znamenitosti/naravne Kranjska Gora – znamenitosti] * [http://www.naj-turizem.si/kranjska-gora-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranjska-gora Naravne znamenitosti Kranjska Gora] * [http://www.sloveniaholidays.com/kranjska-gora/ Kranjska Gora] * [http://www.adventure-rafting.si/ Adventure Rafting na Savi Dolinki] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] duri4rc8wqef5nfoqaz8xo7bwln52l3 5727381 5727379 2022-08-04T12:20:40Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Dolinka |image = Sava-nad-hrusico.jpg |image_caption = Sava Dolinka nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]] |source1 = mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]] {{koord|46|29|32.45|N|13|44|16.75|E|region:SI-003_type:waterbody}} |mouth = sotočje s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] med [[Bodešče]]m in [[Lancovo|Lancovim]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 47 km |source1_elevation = 834 m (Zelenci) |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 10,0 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Jesenice) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 521 km<sup>2</sup> <ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=51915|title=Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save. Priloga|journal=Uradni list RS|volume = 121|year=2004|accessdate=7. avgusta 2016}}</ref> |geopedia = #T105_F1173:65923_x403313.32_y150716_s14_b4 }} '''Sava Dolinka''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak [[Sava|Save]]. Izvira v [[mokrišče|mokrišču]] [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], teče po dnu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] proti vzhodu mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] in [[Mojstrana|Mojstrane]] ter skozi [[Jesenice]]. Pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] se zaje v kratko sotesko [[Kavčke]], se obrne proti jugu in nato teče po globoki in ozki dolini do [[Radovljica|Radovljice]], kjer se s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] združi v [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Hladnik, Gozd Martuljek|Hladnik]]/[[Jerman (potok)|Jerman]], [[Belca (Sava Dolinka)|Belca]], [[Sedučnikov potok]], [[Mlinca]], [[Presušnik]], [[Dobršnik]], [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]] oz. [[Svobodni potok]], [[Ukova (Jesenice)|Ukova]], [[Javornik (Jesenice)|Javornik]], [[Bela (potok) - Koroška Bela|Bela]], in [[Završnica (potok)|Završnica]], desni pritoki pa so [[Pišnica]], [[Martuljek (potok)|Martuljek]], [[Beli potok (Martuljek)|Beli potok]], [[Triglavska Bistrica]], [[Radovna]] in [[Rečica, potok (Bled)|Rečica]]. == Opis reke == [[File:Sava Dolinka kajak.webm|thumb|250px|Po Savi Dolinki s kajakom]] Za začetek Save Dolinke na splošno velja mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], ki dobiva vodo iz prodnih naplavin v dnu doline, kamor ponikne več krajših in večinoma zgolj občasnih potokov. Najbolj oddaljen je izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]] v [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarju]], a še daljši je na karavanški strani potok [[Trebiža, Rateče|Trebiža]], ki teče skozi [[Rateče]] in ob večjih deževjih napolni občasno Rateško jezero ter se prav tako podzemno steka skozi morenske in vršajske nanose (ledinsko ime Kamnje) v [[Zelenci|Zelence]]. Pri Ratečah je nizko, komaj opazno razvodje (Rateško razvodje) med [[Sava|Savo]] (Savo Dolinko) in [[Drava|Dravo]] oziroma njenim pritokom [[Ziljica|Ziljico]] na nadmorski višini 854&nbsp;m. Ob ekstremnih padavinah prihaja celo do [[bifurkacija|bifurkacije]], saj [[Valter Bohinec]] poroča: »videl sem, kako je silnemu neurju 29. oktobra 1926 sledila takšna povodenj, da je v naslednjih dneh tekla voda iz prenapolnjenih Ledin »Na Danjah« proti zahodu in se tam družila z vodo na Blatih, ki pripadajo porečju Ziljice.« <ref>{{navedi revijo|last1 = Bohinec|first1 = Valter|title = K morfologiji in glaciologiji Rateške pokrajine|journal = Geografski vestnik|volume = 11|pages = 113|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1935|COBISS = 2665782}}</ref> [[File:Sava-dolinka-pod-izlivom-belega-potoka.jpg|sličica|desno|350px|Sava Dolinka pod izlivom Belega potoka]] Sava Dolinka je sprva majhen potok in teče sem in tja po prodnatem dolinskem dnu, kakor jo odrivajo hudourniški [[Aluvialni stožec|vršaji]] z julijske ali karavanške strani, mimo [[Podkoren]]a in [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. Prvi večji pritok je [[Pišnica]] nekoliko niže od Kranjske Gore, nato pa teče po prodnih naplavinah med belimi prodišči v povsem naravni strugi skozi [[Gozd Martuljek]] in mimo [[Mojstrana|Mojstrane]] proti jugovzhodu. Njen pretok se zaradi številnih krajših pritokov počasi povečuje, po njih ob večjih pretokih pritekajo vanjo tudi velike količine proda, ki ga deloma prestrezajo in izkoriščajo za nizko pregrado pri [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]]. Skozi [[Jesenice]] teče Sava Dolinka po bolj ali manj regulirani strugi, pod mestom pa se izliva v [[akumulacijsko jezero]] [[Hidroelektrarna Moste|hidroelektrarne Moste]] ([[Moščansko jezero]]), ki je nastalo za 60&nbsp;m visokim betonskim jezom v kratki soteski [[Kavčke]] (tudi Kavčičje). Pred nastankom jezera se je že pod Jesenicami začela reka vse globlje vrezovati v dolinsko dno, tako da je ta del doline zelo drugačen od [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] nad Jesenicami. Pod jezom se Sava Dolinka obrne proti jugu in je v prodnate naplavine, ki so mestoma že sprijete v [[konglomerat]], vrezala več deset metrov globoko dolino [[Brje]] (tudi Breje) z značilnimi prepadnimi pobočji, velikimi odlomljenimi skalami v dnu ter številnimi drobnimi izviri, ki prihajajo na dan na stiku med [[oligocen]]sko morsko sivico v podlagi ter rečnimi in ledeniškimi nanosi. Dolina je skoraj povsem nedotaknjena, skoznjo ne pelje nobena cesta, z naravovarstvenega vidika je pomembna tudi zaradi mokriščnih habitatov ob izvirih, kjer se iz vode izloča [[lehnjak]]. Dolina se nekoliko razširi šele malo nad [[most]]om na cesti Lesce–Bled in od tu naprej reka vijuga sem in tja po razmeroma ozki poplavni ravnici, večinoma poraščeni z obvodno vegetacijo in mestoma travniki, le pod [[Lesce|Lescami]] je na levem bregu Save Dolinke obsežen avtokamp [[Šobec]] z manjšim umetnim jezerom. Nad ravnico ob reki se na obeh straneh dvigujejo do 50 m visoka in strma pobočja, na njihovem robu pa stoji v slikoviti legi skoraj tik nad sotočjem s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] mesto [[Radovljica]]. == Hidronim in etimologija == Podobno kot za [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] se je tudi za Savo Dolinko povsem uveljavilo to ime, tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi. Takšna oblika vodnega imena je na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena običajno sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Poljanska Sora]]). V preteklosti se je kot sopomenka uporabljalo tudi ime ''Dolinska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=211–212|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2501_027_044.pdf|last1=Ilešič|first1=Svetozar|title = Podolžni profil zgornje Save|journal = Geografski vestnik|volume = 25|page=27–44|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1953|cobiss=2997558}}</ref>, v starejši literaturi tudi ''podkorenska Sava'' (na starih avstrijskih kartah Wurzthaller Sau in Wurzner Sau).<ref>{{navedi revijo|title = Zemljepisje v ljudski šoli| journal = Učiteljski tovariš| volume = 8| issue = 22| pages =343| year = 1868| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC920QZ8|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> == Hidrogeografija == [[File:Sava dolinka hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|250px|Povprečni mesečni pretoki Save Dolinke na vodomerni postaji Jesenice v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Sava Dolinka ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (november–oktober) in neizrazitim drugim viškom spomladi (maj–junij). Jesenski višek je posledica obilnih jesenskih padavin, saj v tistem času pogosto dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek pa je deloma tudi posledica taljenja snega. Najmanjši pretoki so praviloma pozimi (februar–marec), kar je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], medtem ko je poletni nižek v mesecu avgustu precej manj izrazit. Zaradi drugačnega površja in obsežnejših gozdov v karavanškem delu porečja ima v primerjavi z drugimi našimi alpskimi rekami nekoliko manjši [[specifični odtok]] (33,7&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi manjši [[odtočni količnik]] kot [[Sava Bohinjka]] (47,4&nbsp;%).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=15. septembra 2016}}</ref> Sava Dolinka ni tako silovit [[hudournik]] kot druge naše reke, saj ima v zgornjem in srednjem toku razmeroma majhen strmec, izraziti hudourniki pa so njeni kratki pritoki, ki z obeh strani zasipljejo dolinsko dno s prodno-peščenimi vršaji. Najnižji deli dolinskega dna od [[Zelenci|Zelencev]] do [[Hrušica, Jesenice|Hrušice]] so sicer občasno poplavljeni v manjšem obsegu, vendar poplave ne naredijo veliko škode, ker so naselja in komunikacije odmaknjene od njene struge. Na vodomerni postaji Jesenice so zabeležili doslej največji pretok 173&nbsp;m<sup>3</sup>/s ob hudih poplavah 31. oktobra 1926, ko je reka naredila tudi precej škode, v zadnjih letih pa je imela največji pretok ob poplavi 5. novembra 2012 (150&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko je tudi povzročila nekaj težav. Najmanjše pretoke beležijo v zimskih mesecih (manj kot 1&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko lahko na določenih odsekih nad [[Mojstrana|Mojstrano]] celo presahne.<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Sava%20Dolinka&p_postaja=3060|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Sava dolinka z jezu moste.jpg|sličica|desno|250px|Sava Dolinka s pregrade [[HE Moste]]]] V zgornjem toku do [[Jesenice|Jesenic]] je Sava Dolinka reka z zelo čisto vodo, tudi njena struga je do južnega vhoda v [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] skoraj v celoti v naravnem stanju, razen na odseku mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. V tem delu je reka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je zaradi človekovih posegov v nekoliko slabšem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> K čistejši reki je veliko prispevala izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Tabre v občini Kranjska Gora (zgrajena 2003).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cipra.org/sl/primeri-dobre-prakse/83|title=Primeri dobre prakse: Odpadne vode-kanalizacijski sistem v Kranjski Gori|publisher=Cipra|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> V preteklosti je bila Sava Dolinka pod Jesenicami močno onesnažena; daleč največji onesnaževalec je bila železarna, ki naj bi prispevala do 80 % vseh škodljivih snovi. Že v 30. letih 20. st. je bila reka tako onesnažena, da ni bila primerna za kopanje, vrhunec pa je onesnaženost dosegla med letoma 1961 in 1970. V letu 1969 je železarna v reko izpustila 58,3 mil. m<sup>3</sup> odpadnih voda in jo obremenila za 157.300 PE, najbolj s fenoli, sulfati, zeleno galico, težkimi kovinami (predvsem manganom in kromom) ter kislinami.<ref>{{navedi revijo|last1 = Špes|first1 = Metka|title = Jesenice – problemi življenjskega okolja|journal = Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981|pages = 179–185|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1981|cobiss=198198}}</ref> S temeljito spremembo tehnologije (uvajanje zaprtega kroga tehnološke vode idr. izboljšave) se je stanje do konca 70. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo (1979 je železarna prispevala 'samo' še 33.044 PE), vendar sta ostala dva velika okoljska problema: deponija odpadnega materiala iz železarne (žlindra idr.) tik ob levem bregu Save Dolinke ter velike količine odpadkov v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]]. Deponije so v naslednjih letih v določeni meri sanirali in s tem zmanjšali iztekanje odpadnih vod v reko. Pomemben prispevek k čistejši reki je bila tudi izgradnja centralne čistilne naprave Jesenice ob izlivu potoka [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] v Savo Dolinko. [[File:Moscansko-jezero.jpg|sličica|desno|250px|[[Moščansko jezero]] za pregrado [[HE Moste]]]] Nerešen okoljski problem ostajajo naplavine v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]] za pregrado [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki so jo zgradili leta 1952. Akumulacijsko jezero ima bruto prostornino ok. 8 mil. m<sup>3</sup>, vendar naplavine (naravne in umetne) zapolnjujejo že četrtino prostornine. Na dnu jezera naj bi bilo okoli 2 mil. m<sup>3</sup> nevarnih in tudi strupenih snovi, predvsem fenolov, bitumenskih smol, žlindre in težkih kovin (krom, nikelj, svinec, kadmij), čeprav je voda v jezeru po podatkih monitoringa ARSO v razmeroma dobrem ekološkem in le nekoliko slabšem kemijskem stanju. Po izgradnji HE Moste so problem kopičenja naplavin v jezeru reševali z občasnimi izpusti naplavin iz dna akumulacije (1952, 1959, 1964 in 1979), vendar so s tem vsakič povzročili ekološko katastrofo po Savi dolvodno in pomor skoraj vsega življa. Tudi zaradi pritiska javnosti po letu 1979 takšnih izpustov ni bilo več in tudi zdaj upravljavec hidroelektrarne nima dovoljenja za talno izpuščanje naplavin. Celovita sanacija nakopičenih okoljskih problemov (naplavine v akumulacijskem jezeru, deponije železarniških odpadkov, erozija v strugi reke pod pregrado idr.) je sestavni del projekta popolne prenove [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]].<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/projekt-sanacije-in-doinstalacije-he-moste-informacija|last=Kryžanowski|first=Andrej|year=1999|title=Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|desno|250px|Sotočje [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] (levo) in Save Dolinke (desno)]] Za razliko od [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] Sava Dolinka nima posebnega turističnega pomena, čeprav teče skozi turistično razvito pokrajino. Razlog je predvsem v njenih hidrogeografskih značilnostih, saj ni posebej primerna za vodne športe; turistično zanimiv je samo njen izvir [[Zelenci]]. Skupaj s pritoki pa je pomemben vir pitne vode, tehnološke vode (za železarno Acroni in separacijo Hrušica) in vode za umetno zasneževanje (smučišča v Kranjski Gori). Za izkoriščanje vodne energije so bili v preteklosti ustreznejši pritoki, Sava Dolinka ni bila najbolj primerna za pogon žag in mlinov zaradi hudourniškega značaja in preširoke struge in so jih morali postaviti ob kratkih mlinščicah. Vodo Save Dolinke so za pogon uporabljale samo nekdanje [[fužine]] na Savi (predhodnica današnje železarne Acroni), nekdanje fužine v [[Mojstrana|Mojstrani]] je poganjala [[Triglavska Bistrica]], oziroma ob njej speljana mlinščica. S terenskim preučevanjem in povpraševanjem pri domačinih je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti na Savi Dolinki in pritokih delovalo najmanj 35 mlinov in žag, ki so večinoma prenehale delovati v letih po koncu druge svetovne vojne. Po navedbah na starih zemljevidih naj bi bilo takšnih lokacij okoli 70, vendar je od nekdanjih žag in mlinov ostalo zelo malo (deloma ohranjeni in zavarovani kot kulturna dediščina so samo mlin na stari Savi na Jesenicah ter žaga in mlin na potoku Krotnjek v Podkorenu).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=12. oktobra 2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo| url =http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_gregor_buncic.pdf|last1=Bunčić|first1=Gregor|year=2014|title=Geografski potencial za male hidroelektrarne v Zgornjesavski dolini|pages=51|publisher=Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|cobiss=54591330|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> Danes delujeta na Savi Dolinki dve hidroelektrarni, in sicer [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]] z instalirano močno 21 MW ter najvišjo pregrado v Sloveniji (visoka 60 m) ter mala hidroelektrarna Sava na Jesenicah z instalirano močjo 2,9 MW. Na Hrušici so hkrati s HE Moste zgradili jez za zadrževanje proda, s katerim so poskušali upočasniti zasipanje akumulacijskega jezera. S tem namenom izza jezu tudi odvzemajo prod in pesek za separacijo in betonarno Hrušica. == Varstvo narave == [[File:Zelenci-sava.jpg|sličica|desno|250px|Iztok Save Dolinke iz [[Zelenci|Zelencev]]]] Območje izvira [[Zelenci]] je strogo zavarovano kot [[naravni rezervat]], ozka dolina ob spodnjem toku je vključena v območje [[Natura 2000]] Berje-Zasip [[Brje|(Brje)]], enako tudi Zelenci. V dolini ob spodnjem toku so posebej pomembna nizka karbonatna [[barje|barja]] s posebnim rastlinskim in živalskim svetom, mdr. ogroženi vrsti Loeselova grezovka (''Liparis loeselii'') in [[navadna rezika]] (''Cladium mariscus''), ter številni majhni izviri, ki nastanejo na meji med oligocensko morsko sivico v podlagi in plastmi apnenčastega [[konglomerat]]a, iz katerih se izloča lehnjak. Tamkajšnji habitati so tudi zelo pomembna bivališča ranljivih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in metuljev. Varovanje teh pomembnih habitatov je že vrsto let jabolko spora med zagovorniki njihovega ohranjanja ter projekta prenove oziroma nadgradnje Hidroelektrarna Moste.<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/zakaj-so-strokovnjaki-in-naravovarstveniki-zavarovali-brje|last=Alijeski|first=Aleš|year=2004|title=Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=14. oktobra 2016}}</ref> Za živi svet v vodi in ob njej so tudi v ostalem delu toka pomembni pasovi obvodnega grmovja in drevja, gozdne združbe na mladih rečnih nanosih (mdr. združba rdečega bora in sive jelše (''Alno-Pinetum'')) ter rastišča pionirskih rastlin na apnenčastih prodiščih.<ref>{{navedi revijo|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.33.1.5-19/1479|last=Geršič|first=Matjaž|title = Sukcesija na prodiščih reke Save|journal = Dela|volume = 33|page=5–19|publisher = Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|location = Ljubljana|year=2010|cobiss=43849314|issn = 0354-0596}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Zupančič|first1 = Mitja|last2 = Žagar|first2 = Vinko|title = Obrečna borovja zgornjega toka Save (Slovenija)|journal = Razprave SAZU, razred za prirodoslovne vede|volume = 39|issue =9|pages = 279–325 |publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location = Ljubljana|year = 1998|COBISS = 9666605|issn = 0352-5090}}</ref> Sava Dolinka je v celotnem toku salmonidna reka, v kateri med drugim živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prineseni [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') in potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis''). Ob spodnjem toku pod pregrado HE Moste živijo tudi [[sulec]] (''Hucho hucho''), kapelj (''Cottus gobio'') in ena vrsta piškurja. Za ribji živelj v celotnem toku reke in njenih pritokih skrbi Ribiška družina Jesenice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ribiskekarte.si/rd-jesenice|title=Ribiška družina Jesenice|accessdate=16. oktobra 2016}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mlinar, Janez (ur.), 2011: Med Julijci in Karavankami (zgodovinske in naravne podobe Gornjesavske doline). Gornjesavski muzej. Jesenice, 135 str. COBISS 257974528. * Smolej, Viktor, 1977: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ETLUIQJQ ''V povirju treh rek'']. Jezik in slovstvo, 23, 3–4, str. 107–110; 5, str. 145–151. Ljubljana. COBISS 18189613. * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Vilfan, Simon, Mugerli Marko, 2014: Spis o kranjskogorski dolini. Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice, 30 str. COBISS 11778717. == Zunanje povezave == * [http://www.jesenice.si/ Občina Jesenice] * [http://obcina.kranjska-gora.si/ Občina Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/ Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/sl/znamenitosti/naravne Kranjska Gora – znamenitosti] * [http://www.naj-turizem.si/kranjska-gora-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranjska-gora Naravne znamenitosti Kranjska Gora] * [http://www.sloveniaholidays.com/kranjska-gora/ Kranjska Gora] * [http://www.adventure-rafting.si/ Adventure Rafting na Savi Dolinki] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] puamz7accyovcx6r3jhpw4r2h7fy3jx 5727383 5727381 2022-08-04T12:23:23Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Dolinka |image = Sava-nad-hrusico.jpg |image_caption = Sava Dolinka nad [[Hrušica, Jesenice|Hrušico]] |source1 = mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]] {{koord|46|29|32.45|N|13|44|16.75|E|region:SI-003_type:waterbody}} |mouth = sotočje s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] med [[Bodešče]]m in [[Lancovo|Lancovim]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 47 km |source1_elevation = 834 m (Zelenci) |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 10,0 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Jesenice) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 521 km<sup>2</sup> <ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/1/content?id=51915|title=Območje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa srednje Save. Priloga|journal=Uradni list RS|volume = 121|year=2004|accessdate=7. avgusta 2016}}</ref> |geopedia = #T105_F1173:65923_x403313.32_y150716_s14_b4 }} '''Sava Dolinka''' je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak [[Sava|Save]]. Izvira v [[mokrišče|mokrišču]] [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], teče po dnu [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] proti vzhodu mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]] in [[Mojstrana|Mojstrane]] ter skozi [[Jesenice]]. Pri [[Moste, Žirovnica|Mostah]] se zaje v kratko sotesko [[Kavčke]], se obrne proti jugu in nato teče po globoki in ozki dolini do [[Radovljica|Radovljice]], kjer se s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] združi v [[Sava|Savo]]. Večji levi pritoki so [[Hladnik, Gozd Martuljek|Hladnik]]/[[Jerman (potok)|Jerman]], [[Belca (Sava Dolinka)|Belca]], [[Sedučnikov potok]], [[Mlinca]], [[Presušnik]], [[Dobršnik]], [[Jesenica (Svobodni potok)|Jesenica]]/[[Svobodni potok]], [[Ukova (Jesenice)|Ukova]], [[Javornik (Jesenice)|Javornik]], [[Bela (potok) - Koroška Bela|Bela]], [[Sevnik (Stol)|Sevnik]] in [[Završnica (potok)|Završnica]], desni pritoki pa so [[Pišnica]], [[Martuljek (potok)|Martuljek]], [[Beli potok (Martuljek)|Beli potok]], [[Triglavska Bistrica]], [[Radovna]] in [[Rečica, potok (Bled)|Rečica]]. == Opis reke == [[File:Sava Dolinka kajak.webm|thumb|250px|Po Savi Dolinki s kajakom]] Za začetek Save Dolinke na splošno velja mokrišče [[Zelenci]] v [[Podkoren|Podkornu]], ki dobiva vodo iz prodnih naplavin v dnu doline, kamor ponikne več krajših in večinoma zgolj občasnih potokov. Najbolj oddaljen je izvir [[Nadiža, Tamar|Nadiže]] v [[Tamar, Julijske Alpe|Tamarju]], a še daljši je na karavanški strani potok [[Trebiža, Rateče|Trebiža]], ki teče skozi [[Rateče]] in ob večjih deževjih napolni občasno Rateško jezero ter se prav tako podzemno steka skozi morenske in vršajske nanose (ledinsko ime Kamnje) v [[Zelenci|Zelence]]. Pri Ratečah je nizko, komaj opazno razvodje (Rateško razvodje) med [[Sava|Savo]] (Savo Dolinko) in [[Drava|Dravo]] oziroma njenim pritokom [[Ziljica|Ziljico]] na nadmorski višini 854&nbsp;m. Ob ekstremnih padavinah prihaja celo do [[bifurkacija|bifurkacije]], saj [[Valter Bohinec]] poroča: »videl sem, kako je silnemu neurju 29. oktobra 1926 sledila takšna povodenj, da je v naslednjih dneh tekla voda iz prenapolnjenih Ledin »Na Danjah« proti zahodu in se tam družila z vodo na Blatih, ki pripadajo porečju Ziljice.« <ref>{{navedi revijo|last1 = Bohinec|first1 = Valter|title = K morfologiji in glaciologiji Rateške pokrajine|journal = Geografski vestnik|volume = 11|pages = 113|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1935|COBISS = 2665782}}</ref> [[File:Sava-dolinka-pod-izlivom-belega-potoka.jpg|sličica|desno|350px|Sava Dolinka pod izlivom Belega potoka]] Sava Dolinka je sprva majhen potok in teče sem in tja po prodnatem dolinskem dnu, kakor jo odrivajo hudourniški [[Aluvialni stožec|vršaji]] z julijske ali karavanške strani, mimo [[Podkoren]]a in [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. Prvi večji pritok je [[Pišnica]] nekoliko niže od Kranjske Gore, nato pa teče po prodnih naplavinah med belimi prodišči v povsem naravni strugi skozi [[Gozd Martuljek]] in mimo [[Mojstrana|Mojstrane]] proti jugovzhodu. Njen pretok se zaradi številnih krajših pritokov počasi povečuje, po njih ob večjih pretokih pritekajo vanjo tudi velike količine proda, ki ga deloma prestrezajo in izkoriščajo za nizko pregrado pri [[Hrušica, Jesenice|Hrušici]]. Skozi [[Jesenice]] teče Sava Dolinka po bolj ali manj regulirani strugi, pod mestom pa se izliva v [[akumulacijsko jezero]] [[Hidroelektrarna Moste|hidroelektrarne Moste]] ([[Moščansko jezero]]), ki je nastalo za 60&nbsp;m visokim betonskim jezom v kratki soteski [[Kavčke]] (tudi Kavčičje). Pred nastankom jezera se je že pod Jesenicami začela reka vse globlje vrezovati v dolinsko dno, tako da je ta del doline zelo drugačen od [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavske doline]] nad Jesenicami. Pod jezom se Sava Dolinka obrne proti jugu in je v prodnate naplavine, ki so mestoma že sprijete v [[konglomerat]], vrezala več deset metrov globoko dolino [[Brje]] (tudi Breje) z značilnimi prepadnimi pobočji, velikimi odlomljenimi skalami v dnu ter številnimi drobnimi izviri, ki prihajajo na dan na stiku med [[oligocen]]sko morsko sivico v podlagi ter rečnimi in ledeniškimi nanosi. Dolina je skoraj povsem nedotaknjena, skoznjo ne pelje nobena cesta, z naravovarstvenega vidika je pomembna tudi zaradi mokriščnih habitatov ob izvirih, kjer se iz vode izloča [[lehnjak]]. Dolina se nekoliko razširi šele malo nad [[most]]om na cesti Lesce–Bled in od tu naprej reka vijuga sem in tja po razmeroma ozki poplavni ravnici, večinoma poraščeni z obvodno vegetacijo in mestoma travniki, le pod [[Lesce|Lescami]] je na levem bregu Save Dolinke obsežen avtokamp [[Šobec]] z manjšim umetnim jezerom. Nad ravnico ob reki se na obeh straneh dvigujejo do 50 m visoka in strma pobočja, na njihovem robu pa stoji v slikoviti legi skoraj tik nad sotočjem s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] mesto [[Radovljica]]. == Hidronim in etimologija == Podobno kot za [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] se je tudi za Savo Dolinko povsem uveljavilo to ime, tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi. Takšna oblika vodnega imena je na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena običajno sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Poljanska Sora]]). V preteklosti se je kot sopomenka uporabljalo tudi ime ''Dolinska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=211–212|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2501_027_044.pdf|last1=Ilešič|first1=Svetozar|title = Podolžni profil zgornje Save|journal = Geografski vestnik|volume = 25|page=27–44|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1953|cobiss=2997558}}</ref>, v starejši literaturi tudi ''podkorenska Sava'' (na starih avstrijskih kartah Wurzthaller Sau in Wurzner Sau).<ref>{{navedi revijo|title = Zemljepisje v ljudski šoli| journal = Učiteljski tovariš| volume = 8| issue = 22| pages =343| year = 1868| url = http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC920QZ8|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> == Hidrogeografija == [[File:Sava dolinka hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|250px|Povprečni mesečni pretoki Save Dolinke na vodomerni postaji Jesenice v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Sava Dolinka ima alpski dežno-snežni režim z izrazitim prvim viškom jeseni (november–oktober) in neizrazitim drugim viškom spomladi (maj–junij). Jesenski višek je posledica obilnih jesenskih padavin, saj v tistem času pogosto dežuje tudi še v višjih legah, spomladanski višek pa je deloma tudi posledica taljenja snega. Najmanjši pretoki so praviloma pozimi (februar–marec), kar je posledica [[snežna retinenca|snežne retinence]], medtem ko je poletni nižek v mesecu avgustu precej manj izrazit. Zaradi drugačnega površja in obsežnejših gozdov v karavanškem delu porečja ima v primerjavi z drugimi našimi alpskimi rekami nekoliko manjši [[specifični odtok]] (33,7&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>) in tudi manjši [[odtočni količnik]] kot [[Sava Bohinjka]] (47,4&nbsp;%).<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=15. septembra 2016}}</ref> Sava Dolinka ni tako silovit [[hudournik]] kot druge naše reke, saj ima v zgornjem in srednjem toku razmeroma majhen strmec, izraziti hudourniki pa so njeni kratki pritoki, ki z obeh strani zasipljejo dolinsko dno s prodno-peščenimi vršaji. Najnižji deli dolinskega dna od [[Zelenci|Zelencev]] do [[Hrušica, Jesenice|Hrušice]] so sicer občasno poplavljeni v manjšem obsegu, vendar poplave ne naredijo veliko škode, ker so naselja in komunikacije odmaknjene od njene struge. Na vodomerni postaji Jesenice so zabeležili doslej največji pretok 173&nbsp;m<sup>3</sup>/s ob hudih poplavah 31. oktobra 1926, ko je reka naredila tudi precej škode, v zadnjih letih pa je imela največji pretok ob poplavi 5. novembra 2012 (150&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko je tudi povzročila nekaj težav. Najmanjše pretoke beležijo v zimskih mesecih (manj kot 1&nbsp;m<sup>3</sup>/s), ko lahko na določenih odsekih nad [[Mojstrana|Mojstrano]] celo presahne.<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Sava%20Dolinka&p_postaja=3060|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Sava dolinka z jezu moste.jpg|sličica|desno|250px|Sava Dolinka s pregrade [[HE Moste]]]] V zgornjem toku do [[Jesenice|Jesenic]] je Sava Dolinka reka z zelo čisto vodo, tudi njena struga je do južnega vhoda v [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] skoraj v celoti v naravnem stanju, razen na odseku mimo [[Kranjska Gora|Kranjske Gore]]. V tem delu je reka v dobrem kemijskem in ekološkem stanju, v srednjem in spodnjem toku pa je zaradi človekovih posegov v nekoliko slabšem ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> K čistejši reki je veliko prispevala izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Tabre v občini Kranjska Gora (zgrajena 2003).<ref>{{navedi splet |url=http://www.cipra.org/sl/primeri-dobre-prakse/83|title=Primeri dobre prakse: Odpadne vode-kanalizacijski sistem v Kranjski Gori|publisher=Cipra|accessdate=21. septembra 2016}}</ref> V preteklosti je bila Sava Dolinka pod Jesenicami močno onesnažena; daleč največji onesnaževalec je bila železarna, ki naj bi prispevala do 80 % vseh škodljivih snovi. Že v 30. letih 20. st. je bila reka tako onesnažena, da ni bila primerna za kopanje, vrhunec pa je onesnaženost dosegla med letoma 1961 in 1970. V letu 1969 je železarna v reko izpustila 58,3 mil. m<sup>3</sup> odpadnih voda in jo obremenila za 157.300 PE, najbolj s fenoli, sulfati, zeleno galico, težkimi kovinami (predvsem manganom in kromom) ter kislinami.<ref>{{navedi revijo|last1 = Špes|first1 = Metka|title = Jesenice – problemi življenjskega okolja|journal = Gorenjska: referati in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15. do 17. oktobra 1981|pages = 179–185|publisher = Geografsko društvo Slovenije|location = Ljubljana|year=1981|cobiss=198198}}</ref> S temeljito spremembo tehnologije (uvajanje zaprtega kroga tehnološke vode idr. izboljšave) se je stanje do konca 70. let prejšnjega stoletja bistveno izboljšalo (1979 je železarna prispevala 'samo' še 33.044 PE), vendar sta ostala dva velika okoljska problema: deponija odpadnega materiala iz železarne (žlindra idr.) tik ob levem bregu Save Dolinke ter velike količine odpadkov v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]]. Deponije so v naslednjih letih v določeni meri sanirali in s tem zmanjšali iztekanje odpadnih vod v reko. Pomemben prispevek k čistejši reki je bila tudi izgradnja centralne čistilne naprave Jesenice ob izlivu potoka [[Javornik (Jesenice)|Javornik]] v Savo Dolinko. [[File:Moscansko-jezero.jpg|sličica|desno|250px|[[Moščansko jezero]] za pregrado [[HE Moste]]]] Nerešen okoljski problem ostajajo naplavine v [[Moščansko jezero|Moščanskem jezeru]] za pregrado [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki so jo zgradili leta 1952. Akumulacijsko jezero ima bruto prostornino ok. 8 mil. m<sup>3</sup>, vendar naplavine (naravne in umetne) zapolnjujejo že četrtino prostornine. Na dnu jezera naj bi bilo okoli 2 mil. m<sup>3</sup> nevarnih in tudi strupenih snovi, predvsem fenolov, bitumenskih smol, žlindre in težkih kovin (krom, nikelj, svinec, kadmij), čeprav je voda v jezeru po podatkih monitoringa ARSO v razmeroma dobrem ekološkem in le nekoliko slabšem kemijskem stanju. Po izgradnji HE Moste so problem kopičenja naplavin v jezeru reševali z občasnimi izpusti naplavin iz dna akumulacije (1952, 1959, 1964 in 1979), vendar so s tem vsakič povzročili ekološko katastrofo po Savi dolvodno in pomor skoraj vsega življa. Tudi zaradi pritiska javnosti po letu 1979 takšnih izpustov ni bilo več in tudi zdaj upravljavec hidroelektrarne nima dovoljenja za talno izpuščanje naplavin. Celovita sanacija nakopičenih okoljskih problemov (naplavine v akumulacijskem jezeru, deponije železarniških odpadkov, erozija v strugi reke pod pregrado idr.) je sestavni del projekta popolne prenove [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]].<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/projekt-sanacije-in-doinstalacije-he-moste-informacija|last=Kryžanowski|first=Andrej|year=1999|title=Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|desno|250px|Sotočje [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] (levo) in Save Dolinke (desno)]] Za razliko od [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] Sava Dolinka nima posebnega turističnega pomena, čeprav teče skozi turistično razvito pokrajino. Razlog je predvsem v njenih hidrogeografskih značilnostih, saj ni posebej primerna za vodne športe; turistično zanimiv je samo njen izvir [[Zelenci]]. Skupaj s pritoki pa je pomemben vir pitne vode, tehnološke vode (za železarno Acroni in separacijo Hrušica) in vode za umetno zasneževanje (smučišča v Kranjski Gori). Za izkoriščanje vodne energije so bili v preteklosti ustreznejši pritoki, Sava Dolinka ni bila najbolj primerna za pogon žag in mlinov zaradi hudourniškega značaja in preširoke struge in so jih morali postaviti ob kratkih mlinščicah. Vodo Save Dolinke so za pogon uporabljale samo nekdanje [[fužine]] na Savi (predhodnica današnje železarne Acroni), nekdanje fužine v [[Mojstrana|Mojstrani]] je poganjala [[Triglavska Bistrica]], oziroma ob njej speljana mlinščica. S terenskim preučevanjem in povpraševanjem pri domačinih je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti na Savi Dolinki in pritokih delovalo najmanj 35 mlinov in žag, ki so večinoma prenehale delovati v letih po koncu druge svetovne vojne. Po navedbah na starih zemljevidih naj bi bilo takšnih lokacij okoli 70, vendar je od nekdanjih žag in mlinov ostalo zelo malo (deloma ohranjeni in zavarovani kot kulturna dediščina so samo mlin na stari Savi na Jesenicah ter žaga in mlin na potoku Krotnjek v Podkorenu).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=12. oktobra 2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo| url =http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201405_gregor_buncic.pdf|last1=Bunčić|first1=Gregor|year=2014|title=Geografski potencial za male hidroelektrarne v Zgornjesavski dolini|pages=51|publisher=Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|cobiss=54591330|accessdate=12. oktobra 2016}}</ref> Danes delujeta na Savi Dolinki dve hidroelektrarni, in sicer [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]] z instalirano močno 21 MW ter najvišjo pregrado v Sloveniji (visoka 60 m) ter mala hidroelektrarna Sava na Jesenicah z instalirano močjo 2,9 MW. Na Hrušici so hkrati s HE Moste zgradili jez za zadrževanje proda, s katerim so poskušali upočasniti zasipanje akumulacijskega jezera. S tem namenom izza jezu tudi odvzemajo prod in pesek za separacijo in betonarno Hrušica. == Varstvo narave == [[File:Zelenci-sava.jpg|sličica|desno|250px|Iztok Save Dolinke iz [[Zelenci|Zelencev]]]] Območje izvira [[Zelenci]] je strogo zavarovano kot [[naravni rezervat]], ozka dolina ob spodnjem toku je vključena v območje [[Natura 2000]] Berje-Zasip [[Brje|(Brje)]], enako tudi Zelenci. V dolini ob spodnjem toku so posebej pomembna nizka karbonatna [[barje|barja]] s posebnim rastlinskim in živalskim svetom, mdr. ogroženi vrsti Loeselova grezovka (''Liparis loeselii'') in [[navadna rezika]] (''Cladium mariscus''), ter številni majhni izviri, ki nastanejo na meji med oligocensko morsko sivico v podlagi in plastmi apnenčastega [[konglomerat]]a, iz katerih se izloča lehnjak. Tamkajšnji habitati so tudi zelo pomembna bivališča ranljivih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in metuljev. Varovanje teh pomembnih habitatov je že vrsto let jabolko spora med zagovorniki njihovega ohranjanja ter projekta prenove oziroma nadgradnje Hidroelektrarna Moste.<ref>{{navedi splet |url=http://zavest.net/zakaj-so-strokovnjaki-in-naravovarstveniki-zavarovali-brje|last=Alijeski|first=Aleš|year=2004|title=Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?|publisher=Društvo za varstvo okolja Bled|accessdate=14. oktobra 2016}}</ref> Za živi svet v vodi in ob njej so tudi v ostalem delu toka pomembni pasovi obvodnega grmovja in drevja, gozdne združbe na mladih rečnih nanosih (mdr. združba rdečega bora in sive jelše (''Alno-Pinetum'')) ter rastišča pionirskih rastlin na apnenčastih prodiščih.<ref>{{navedi revijo|url=http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.33.1.5-19/1479|last=Geršič|first=Matjaž|title = Sukcesija na prodiščih reke Save|journal = Dela|volume = 33|page=5–19|publisher = Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|location = Ljubljana|year=2010|cobiss=43849314|issn = 0354-0596}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Zupančič|first1 = Mitja|last2 = Žagar|first2 = Vinko|title = Obrečna borovja zgornjega toka Save (Slovenija)|journal = Razprave SAZU, razred za prirodoslovne vede|volume = 39|issue =9|pages = 279–325 |publisher = Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location = Ljubljana|year = 1998|COBISS = 9666605|issn = 0352-5090}}</ref> Sava Dolinka je v celotnem toku salmonidna reka, v kateri med drugim živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prineseni [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss'') in potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis''). Ob spodnjem toku pod pregrado HE Moste živijo tudi [[sulec]] (''Hucho hucho''), kapelj (''Cottus gobio'') in ena vrsta piškurja. Za ribji živelj v celotnem toku reke in njenih pritokih skrbi Ribiška družina Jesenice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ribiskekarte.si/rd-jesenice|title=Ribiška družina Jesenice|accessdate=16. oktobra 2016}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Mlinar, Janez (ur.), 2011: Med Julijci in Karavankami (zgodovinske in naravne podobe Gornjesavske doline). Gornjesavski muzej. Jesenice, 135 str. COBISS 257974528. * Smolej, Viktor, 1977: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ETLUIQJQ ''V povirju treh rek'']. Jezik in slovstvo, 23, 3–4, str. 107–110; 5, str. 145–151. Ljubljana. COBISS 18189613. * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Vilfan, Simon, Mugerli Marko, 2014: Spis o kranjskogorski dolini. Občinska knjižnica Jesenice. Jesenice, 30 str. COBISS 11778717. == Zunanje povezave == * [http://www.jesenice.si/ Občina Jesenice] * [http://obcina.kranjska-gora.si/ Občina Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/ Kranjska Gora] * [http://www.kranjska-gora.si/sl/znamenitosti/naravne Kranjska Gora – znamenitosti] * [http://www.naj-turizem.si/kranjska-gora-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranjska-gora Naravne znamenitosti Kranjska Gora] * [http://www.sloveniaholidays.com/kranjska-gora/ Kranjska Gora] * [http://www.adventure-rafting.si/ Adventure Rafting na Savi Dolinki] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] 5gts6fwieih0ge25t0j0jpib0l67l0p Sava Bohinjka 0 107721 5727431 5691637 2022-08-04T15:09:57Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Sava Bohinjka |image = SavaBohinjka2.jpg |image_caption = Sava Bohinjka pozimi |source1 = iztok iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] {{koord|46|16|41.38|N|13|53|11.55|E|region:SI-003_type:river}} |mouth = sotočje s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] pod [[Radovljica|Radovljico]] {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 33 km |source1_elevation = 527 m |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 21,6 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Bodešče) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 356 km<sup>2</sup> }} '''Sáva Bohínjka''' je reka v severozahodni Sloveniji, desni povirni krak [[Sava|Save]]. Začne se kot iztok iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] (tudi [[Jezernica]]), teče po Spodnji Bohinjski dolini mimo [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]], pri [[Nomenj]]u vstopi v 10&nbsp;km dolgo [[Soteska (Sava Bohinjka)|Sotesko]], ki se pod [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]] odpre v [[Blejski kot]]. Tu teče po njegovem južnem robu in se pod [[Radovljica|Radovljico]] združi s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] v [[Sava|Savo]]. Večji desni pritoki so [[Bistrica (pritok Save Bohinjke)|Bistrica]], [[Belica (potok)|Bel(i)ca]] in [[Blatnica (potok)|Blatnica]], večji levi pritoki [[Mostnica]], [[Jereka (potok)|Jereka]] in [[Jezernica (Blejsko jezero)|Jezernica]], iztok iz [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]]. == Opis reke == [[File:Sava-bohinjka-iztok-iz-jezera.jpg|sličica|350px|Sava Bohinjka na iztoku iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]]]] Sava Bohinjka je že na iztoku iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] prava reka. Vodo dobiva iz obsežnega območja visokogorskega [[kras]]a v bohinjskem delu [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], mdr. iz [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]], [[Komna|Komne]], [[Fužinske planine|Fužinskih planin]] in [[Spodnje Bohinjske gore|Spodnjih Bohinjskih gora]], deloma iz kraških izvirov (mdr. [[Savica]], [[Govic]]) in deloma iz strmih hudournikov. Prvih nekaj deset metrov reke nekateri imenujejo tudi [[Jezernica]], ime Sava Bohinjka naj bi dobila šele po izlivu levega pritoka [[Mostnica|Mostnice]]. Slabih 200 m naprej se zaje v kratko sotesko, nato pa teče po Spodnji Bohinjski dolini ves čas po prodnih naplavinah, ki so jih v dolinsko dno večinoma nasuli hudourniški pritoki, saj sama v tem delu doline zaradi iztekanja iz jezera prenaša razmeroma malo proda. Rečna struga je v povsem naravnem stanju, z lepimi belimi prodišči in zeleno modrimi tolmuni, vendar pa ob visoki vodi povzroča tudi škodo, saj se njena vijugasta struga prestavlja sem in tja po naplavni ravnici. Pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] se ji pridružita desna pritoka [[Bistrica (pritok Save Bohinjke)|Bistrica]] in [[Belica (potok)|Belca]], nato pa zavije v ožji del doline, ki jo obdajajo strma gozdnata pobočja. Pri [[Nomenj]]u vstopi v okoli 10&nbsp;km dolgo [[Soteska (Sava Bohinjka)|Sotesko]], zarezano med strma pobočja [[Jelovica|Jelovice]] na južni in [[Pokljuka|Pokljuke]] na severni strani. Skozi to ozko sotesko se je v ledenih dobah pomikal velik [[bohinjski ledenik]], od katerega so ostali izraziti morenski nasipi ([[morena]]) na zgornjem robu strmih pobočij, do 800 m visoko nad današnjim dolinskim dnom. Dolinsko dno je zelo ozko, tako da je mestoma komaj dovolj prostora za reko, cesto in [[bohinjska proga|bohinjsko železnico]], kratki in strmi hudourniki z obeh strani pa v dno nanašajo velike količine apnenčastega grušča. Ob močnih nalivih lahko ti nanosi zasujejo cesto in železniško progo, kar se je mdr. zgodilo ob močnih padavinah 18. septembra 2007. Soteska Save Bohinjke je neposeljena, prvo naselje ob toku navzdol je [[Bohinjska Bela]] na višji terasi na levem bregu reke. Nekoč se je ta soteska imenovala Štenge, saj so bohinjski fužinarji leta 1554 skoznjo speljali tovorniško pot proti [[Bled]]u, ki so jo morali mestoma vklesati v živo skalo in napraviti stopnice ('štenge').<ref>{{navedi knjigo| url =https://sl.wikisource.org/wiki/Moja_hoja_na_Triglav|last1=Mencinger|first1=Janez|year=1897|title=Moja hoja na Triglav|accessdate=5. avgusta 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=4. avgusta 2016}}</ref> Nekoliko niže se reka iz severovzhodne smeri obrne proti vzhodu in vstopi v [[Blejski kot]], kjer teče med nizkimi gozdnatimi vzpetinami tik ob njegovem južnem robu, vse do sotočja s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] pod [[Radovljica|Radovljico]], nato pa obe reki svoj tok nadaljujeta kot [[Sava]]. == Hidronim in etimologija == Hidronim ''Sava Bohinjka'' je splošno uveljavljen tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi, čeprav je takšna oblika vodnega imena na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena praviloma sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Selška Sora]]). V preteklosti, in občasno še danes, se kot sopomenka uporablja tudi ime ''Bohinjska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=175–176|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref>. Tu in tam se v starejši literaturi pojavlja tudi okrajšano ime ''Bohinjka'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Badjura|first1=Rudolf|year=1922|title=Jugoslovenske Alpe. Slovenija|publisher=Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg|page=274–275|location=Ljubljana|cobiss=7694343}}</ref>. == Hidrogeografija == [[File:Sava-bohinjka-hidrogram1991-2010.jpg|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Save Bohinjke na vodomerni postaji [[Bodešče]] v obdobju 1991–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=10. julija 2016}}</ref>]] [[File:Most_%C4%8Dez_Savo_v_Bohinjski_Beli_(1).JPG|sličica|350px|Sava Bohinjka pod [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]]]] Čeprav priteka Sava Bohinjka iz osrčja [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], ima pri sotočju s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] izrazit alpski dežno-snežni [[Rečni režim|režim]]. [[Bohinjsko jezero]] sicer v precejšnji meri ublaži spreminjanje pretoka, vendar prejme reka dolvodno od jezera številne hudourniške pritoke, ki zlasti ob močnejših jesenskih deževjih spremenijo njen rečni režim. Oktobrski in novembrski višek je učinek teh deževij, saj v tem času dežuje tudi v višjih legah, medtem ko je spomladanski višek (maja in aprila) rezultat taljenja snega in precejšnje količine padavin. Vpliv snežne odeje se opazi v izrazitem zimskem nižku (februarja in januarja), saj ima reka v tem času zaradi [[snežna retinenca|snežne retinence]] manjši pretok kot ob poletnem nižku (avgusta). Gorski svet s strmimi pobočji in večinoma tankimi prstmi vpliva tudi na visok delež padavin, ki odtečejo po reki navzdol: [[specifični odtok]] znaša 37,6&nbsp;l/s/km<sup>2</sup>, visok je tudi [[odtočni količnik]] (57,3 %), podobno kot v drugih alpskih rekah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki po hidrometričnih zaledjih|COBISS=237729536}}</ref> Zaradi vpliva [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] Sava Bohinjka ni izrazito nevaren hudournik, vendar lahko zaradi pritokov vseeno hitro naraste in povzroča tudi škodo. Večinoma ozka naplavna ravnica vzdolž celotnega toka je izpostavljena hudourniškim poplavam, zaradi česar so skoraj vsa naselja odmaknjena na nekoliko višje obrobje doline, z izjemo nekaterih vasi v zgornjem delu doline (mdr. [[Brod, Bohinj|Brod]], [[Savica, Bohinj|Savica]], [[Kamnje, Bohinj|Kamnje]] in [[Polje, Bohinj|Polje]]). V zgornjem toku, kjer je struga le plitvo zarezana v prodno naplavno ravnico, se voda ob močnih nalivih razmeroma hitro razlije po ravnici in ogroža tudi naselja in komunikacije, v soteski pa so najbolj problematični hudourniški pritoki iz strmih pobočij, ki lahko zasujejo ali uničijo cesto in železniško progo. To se je pokazalo tudi ob ujmi 18. septembra 2007, ko so na Savi Bohinjki v [[Bodešče|Bodeščah]] izmerili pretok 569&nbsp;m<sup>3</sup>/s, kar je pretok z 20–25-letno povratno dobo. Največ so k visokemu valu prispevali desni pritoki iz [[Spodnje Bohinjske gore|Spodnjih Bohinjskih gora]], predvsem [[Bistrica (pritok Save Bohinjke)|Bistrica]], ki je v [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] dosegla najvišji pretok 108&nbsp;m<sup>3</sup>/s, kar je pretok z več kot 100-letno povratno dobo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Visoke%20vode%20in%20poplave%2018.%20septembra%202007.pdf|title=Visoke vode in poplave 18. septembra 2007|publisher=ARSO|accessdate=1. avgusta 2016}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2008/065.pdf|last1 = Kobold|first1 = Mira|title = Katastrofalne poplave in visoke vode 18. septembra 2007|journal = Ujma|volume = 22|pages = 72|publisher = Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|location = Ljubljana|year = 2008|cobiss=242234112|issn =0353-085X}}</ref> Vzrok teh hudih poplav v Bohinju so bile izjemno močne padavine, saj je v Bohinju v nekaj urah tistega dne padlo tudi več kot 300&nbsp;mm padavin (na merilni postaji [[Bohinjska Češnjica]] so izmerili 279&nbsp;mm padavin). Najmočneje je deževalo med 13. in 15. uro, ko je v eni uri padlo kar 95&nbsp;mm dežja. »Že v tem času so začeli potoki hitro naraščati in se razlivati po svojih vršajih oziroma poplavnih ravnicah, številni hudourniki in plazovi pa so s plavinami zasuli vse tri dostopne ceste (skozi sotesko Save Bohinjke, s Pokljuke in iz Selške doline) ter železniško progo in Bohinj za nekaj časa povsem odrezali od ostalega sveta. ... Skupaj je bilo na območju občine Bohinj poplavljenih 92 stanovanjskih in 21 gospodarskih objektov, med njimi novozgrajena transformatorska postaja, telovadnica, osnovna šola in tovarna LIP v Bohinjski Bistrici.« <ref>{{navedi knjigo| last=Komac |first=Blaž |last2=Natek |first2=Karel |last3=Zorn |first3=Matija| year=2008|title=Geografski vidiki poplav v Sloveniji|publisher=Založba ZRC|page=123 |location=Ljubljana |cobiss=241975296 |ISBN=978-961-254-091-3}}</ref> == Kakovost vode == Sava Bohinjka je reka z zelo čisto vodo in tudi njena struga je v naravnem stanju. V celotnem toku je v dobrem kemijskem in ekološkem stanju ter primerna za vodne športe in tudi za kopanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=1. avgusta 2016}}</ref> Kraško in visokogorsko okolje v večini porečja dodatno prispevata, da je reka zelo občutljiva za onesnaževanje, zaradi tega in velikega pomena Bohinjskega jezera ter reke za bohinjski turizem pa je potrebna zelo velika skrbnost pri načrtovanju prihodnjih posegov v prostor. Pomemben prispevek k čistemu jezeru in reki sta komunalni čistilni napravi v Ribčevem Lazu in Bohinjski Bistrici. Kar nekaj naselij še vedno ni priključenih na kanalizacijsko omrežje, vendar je nadaljnja gradnja tega omrežja ena od prioritetnih nalog [[občina Bohinj|občine Bohinj]]. == Ljudje in reka == [[File:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|350px|Sotočje Save Bohinjke (levo) in [[Sava Dolinka|Save Dolinke]] (desno)]] Sava Bohinjka je poleg [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] in okoliškega gorskega sveta ključna za razvoj turizma v tem delu Slovenije. Zelo priljubljena je zlasti za vožnjo s kajaki in kanuji, predvsem od iztoka iz jezera do jezu HE Soteska, kjer tudi ni posebej zahtevna (težavnost do II+), dolvodno od HE pa je reka zahtevnejša zaradi brzic in večjih skal ter primerna le za izkušene veslače (težavnost do IV-).<ref>{{navedi splet |url=http://www.kayakingslovenia.com/?page_id=427|title=Sava Bohinjka|accessdate=1. avgusta 2016}}</ref> V preteklosti je Sava Bohinjka poganjala le nekaj mlinov in žag, za delovanje [[fužina|fužin]] v [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] je bil primernejši desni pritok [[Bistrica (pritok Save Bohinjke)|Bistrica]]. V [[Soteska (Sava Bohinjka)|Soteski]] je na reki večji jez in na desnem bregu istoimenska hidroelektrarna z instalirano močjo 1,6 MW, ki deluje v okviru podjetja Gorenjske elektrarne iz Kranja. Na [[Lancovo|Lancovem]] je na reki tik pred sotočjem s Savo Dolinko velik jez, ki je po krajšem kanalu nekoč dovajal vodo veliki Cajhnovi žagi, zdaj pa manjši hidroelektrarni. Že okoli leta 1900 so ob žagi namestili tudi turbino, ki je dajala električno energijo lastnikom žage in bližnje okolice.<ref>{{navedi splet |url=http://www.radovljica.si/files/other/dynamiccontent/112/701s3)%20Cajhnova%20elektricna%20naprava%20na%20Lancovem.pdf|title=Cajhnova električna naprava na Lancovem|accessdate=1. avgusta 2016}}</ref> == Varstvo narave == Najzgornejši del reke do [[Laški Rovt|Laškega Rovta]] leži v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]], ostali del s celotnim dolinskim dnom do [[Lepence|Lepenc]] je v območju [[Natura 2000]] (Bohinjska Bistrica in Jereka). Naravna struga je večinoma izdelana v prodnatih nanosih, v njej so na številnih mestih bela prodišča in mestoma večje skale, ki so se vanjo prikotalile s strmih pobočij, brežine pa so poraščene z obrežnim grmovjem in drevjem. Precejšen del naplavne ravnice je v travnikih in pašnikih, drugod raste grmovje in gozd, njen pomemben del so mrtvice (nekdanje struge) z značilnim rastjem in živalstvom stoječih voda, mdr. na obeh bregovih pod [[Nomenj]]em in na desnem bregu pod [[Savica, Bohinj|Savico]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.dedi.si/dediscina/353-sava-bohinjka|last=Trobec|first=Tajan|year=2010|title=Sava Bohinjka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem|accessdate=5. avgusta 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso|title=Atlas okolja|publisher=ARSO|accessdate=5. avgusta 2016}}</ref> Zaradi čiste vode in naravnega okolja je reka zelo priljubljena tudi med športnimi ribiči. V njej mdr. živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[sulec]] (''Hucho hucho''), [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prinešeni potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis'') in [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss''). Poleg teh živijo v Savi Bohinjki še [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus''), [[podust]] (''Chondrostoma nasus nasus''), kapelj (''Cottus gobio'') idr. Za zgornji tok reke od iztoka iz jezera do mostu na glavni cesti pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] skrbi Ribiška družina Bohinj, od tam do jezu HE Soteska Zavod za ribištvo Slovenije, za spodnji del od jezu HE Soteska do Cajhnovega mostu pa Ribiška družina Bled. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Bat, Marjan, 2007: [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/files/Dela_28/12_bat.pdf ''Hidrološke raziskave ARSO na območju Bohinja'']. Dela, 28, str. 165–181. Ljubljana. COBISS 36133474. *Melik, Anton, 1930: [http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_0501_001_039.pdf ''Bohinjski ledenik'']. Geografski vestnik, 5–6, str. 1–39. Ljubljana. COBISS 3590914. == Zunanje povezave == * [http://obcina.bohinj.si/ Občina Bohinj] * [http://www.bohinj.si/ Bohinj] * [http://www.bohinj-info.com/ Turistično društvo Bohinj] * [http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-sava-bohinjka/ Slovenski vodni krog: Sava Bohinjka] * [http://www.zzrs.si/page/ribolovni-revir-sava-bohinjka/ Ribolovni revir – Sava Bohinjka] * [http://www.ribiska-druzina-bled.si/ Ribiška družina Bled] == Glej tudi == * [[seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Bohinjke]] t46612zo6vf3czl4rqj3ckkh13ohdtp Potok (razločitev) 0 109209 5727436 5719124 2022-08-04T15:13:39Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Potok|Potok]]''' je manjši tok tekoče vode, manjši od [[reka|reke]]. == Potoki v Sloveniji s tem imenom == V Sloveniji so potoki, ki imajo ta toponim '''v imenu''': {{div col|colwidth=24em|rules=3}} *[[Adrijanski potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Antonski potok]] *[[Bajdinški potok]] ([[Bajdinc]]) *[[Bavharski potok]] *[[Bavški potok]] *[[Beli potok]] (razločitev - več potokov) *[[Belski potok]] *[[Berečanov potok]] *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blatni potok]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *[[Bokrački potok]] *[[Boračevski potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Brdski potok]] *[[Brejščkov potok]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Brezniški potok (razločitev)]] *[[Brezoviški potok]] *[[Brezovski potok]] *[[Briški potok]] *[[Brniški potok]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Cecinjski potok]] *[[Cogetinski potok]] *[[Cvarjev potok]] *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Česniški potok]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni potok (razločitev)]] (več potokov) *[[Črnuški potok]] (Črnušnica) *[[Divji potok]] *[[Dobjanski potok]] *[[Dobljanski potok]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]] (3) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski potok]] *[[Dovški potok]] *[[Dragomilski potok]] *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dvorski potok]] *[[Erzeljski potok]] *[[Framski potok]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačniški potok]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gerš potok]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Globoki potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Gomilski potok]] *[[Goriški potok]] *[[Goštaldski potok]] *[[Grabski potok]] *[[Grački potok]] *[[Gradolski potok]] *[[Grajski potok]] *[[Grižanski potok]] *[[Habidov potok]] *[[Hajnski potok]] *[[Hočki potok]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hrastovski potok]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševski potok]] (Graben) *[[Hruški potok]] *[[Hudi potok]] *[[Hujski potok]] (Rudniški potok, Rača) *[[Impoljski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jarčinski potok]] *[[Janreninski potok]] *[[Javorski potok (Dobrunjščica)]] *[[Javorski potok (Želimeljščica)]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenji potok]] *[[Jelovški potok]] *[[Jelšanski potok]] *[[Jernejski potok]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezerski potok]] *[[Josipdolski potok]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Kamenski potok]] *[[Kamníški potok]] *[[Karlovski potok]] *[[Kisovški potok]] *[[Kmetov potok]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kolaški potok]] *[[Konjski potok (razločitev)|Konjski potok]] (več potokov) *[[Konopljin potok]] *[[Koritiški potok]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Kraljev potok]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krnski potok]] *[[Krvavi potok]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Lačni potok]] *[[Lahki potok]] *[[Lahovški potok]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (Krajnica) *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Libuški potok]] *[[Liskurski potok]] *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Lokavški potok]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokvanski potok]] *[[Loški potok (potok)]] - potok pri [[Litija|Litiji]] * [[Loški potok (Sava)]] - potok pri [[Sevnica|Sevnici]] *[[Loški potok (Travnik)]] - potok [[Travnik, Loški potok]] *[[Lovšetov potok]] *[[Mačkovski potok]] *[[Mali potok]] *[[Markovski potok]] *[[Martjanski potok]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Mišji potok]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mlinski potok]] *[[Modriški potok]] *[[Mokri potok]] (Kočevska Reka) *[[Morski potok]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzli potok (Bohinj)|Mrzli potok]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstriški potok]] *[[Olimski potok]] *[[Orliški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ožbalški potok]]/[[Ožbalški potok]] *[[Partinjski potok]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Pekrski potok]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]] (2) *[[Pijavški potok]] *[[Piroški potok]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plitvički potok]] *[[Podborški potok]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvrški potok]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polnarjev potok]] *[[Polšniški potok]] *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Potočnikov potok]] *potok Potok (v Kostelu) *potok Potok (pri Premu) *potok Potok ([[Potok, Straža]]) *[[Potok sv. Neže]] *[[Presenčev potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Prifarski potok]] ([[Nežica (slap)|Nežica]]) *[[Prilipski potok]] *[[Puconski potok]] *[[Pušenski potok]] *[[Račički potok]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radovski potok]] *[[Radečki potok]] *[[Radvanjski potok]] *[[Rakovški potok]] *[[Rančki potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratkovski potok]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rebrski potok]] *[[Remšniški potok]] *[[Ribniški potok]] *[[Robnikov potok]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rudniški potok, Rača]] (Hujski potok) *[[Ruški potok]] *[[Samčev potok]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinski potok]] (2) *[[Smolinski potok]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrski potok]] *[[Stajniški potok]] *[[Stanetinski potok]] *[[Starovaški potok]] *[[Stebovniški potok]] *[[Stiški potok]] *[[Struški potok]] *[[Studenški potok]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suhi potok]] *Suhi potok ([[Ojstrica (razločitev)|Ojstrica]]) *[[Sušački potok]] *[[Svobodni potok]] *[[Ščurkov potok]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentviški potok]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škrjanški potok]] *[[Šmarski potok]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Šturmov potok]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topliški potok]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Turški potok]] *[[Vardovski potok]] *[[Vaški potok]] *[[Veliki potok]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Vinarski potok]] *[[Vintarjevski potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] *[[Vukovski potok]] *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)|Zali potok]] *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zel potok]] *[[Zelenbreški potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibiški potok]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberški potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želinski potok]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Župetinski potok]] {{div col end}} == Naselbinska imena == '''Potok''' je tudi pogosto [[naselbinsko ime]] ali del imena. === v Sloveniji === * [[Črni Potok pri Dragi]], občina Loški Potok * [[Črni Potok pri Kočevju]], občina Kočevje * [[Črni Potok pri Velikih Laščah]], občina Ribnica * [[Črni Potok, Šmartno pri Litiji]], občina Šmartno pri Litiji * [[Hrib - Loški potok]], občina Loški Potok * [[Mokri Potok]], občina Kočevje * [[Potok pri Komendi]], občina Komenda * [[Potok pri Muljavi]], občina Ivančna Gorica * [[Potok pri Vačah]], občina Litija * [[Potok v Črni]], občina Kamnik * [[Potok, Idrija]], občina Idrija * [[Potok, Kamnik]], občina Kamnik * [[Potok, Kostel]], občina Kostel * [[Potok, Nazarje]], občina Nazarje * [[Potok, Straža]], občina Straža * [[Potok, Trebnje]], občina Trebnje * [[Potok, Železniki]], občina Železniki * [[Srednja vas - Loški Potok]], občina Loški Potok * [[Suhi Potok]], občina Kočevje * [[Volčji Potok]], občina Kamnik {{div col end}} === v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] === *Potok, pri Bilčovsu, nem. Bach, občina [[Bilčovs]] * Potok, pri Vetrinju, nem. Bach, mesto [[Celovec]] * Potok, pri Čajni, nem. Bach, p. št. 9612 Šentjurij v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], občina [[Čajna]] v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]] * Potok, pri [[Štefan na Zilji|Štefanu na Zilji]], nem. Bach, občina [[Štefan na Zilji]] * Potok, pri Šentpetru na Vašinjah, nem. Bach, mestna občina [[Velikovec]] * Potok, pri Lipi, nem. Bach, tržna občina [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ter * Na Potoku (pri Črešnjah na [[Kostanje, Koroška|Kostanjah]], nem. Am Bach, tržna občina [[Vrba na Koroškem|Vrba]] in * Potoče, pri Labotu, nem. Bach, občina [[Suha, Koroška|Suha]] * Potoče, pri Šmohorju, nem. Potschach, p. št. 9624 Brdo pri Šmohorju, mestna občina [[Šmohor]]-Preseško jezero === na [[Hrvaška|Hrvaškem]] === * [[Potok Bosiljevski]] * [[Potok Kalnički]] * [[Potok Musulinski]] * [[Potok Tounjski]] * [[Potok, Berek]] * [[Potok, Popovača]] *[[Rakov Potok]] *[[Crni Potok, Topusko]] (Hrvaška) *[[Crni Potok, Podcrkavlje]] (Hrvaška) *[[Horvatski potok]] (vodotok - potok v [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškem Zagorju]]) === v [[Srbija|Srbiji]] === * [[Potok, Prijepolje]] * [[Babin Potok, Srbija|Babin Potok]] * [[Beli Potok, Voždovac]] * [[Beli Potok, Knjaževac]] * [[Beli Potok, Sokobanja]] * [[Zubin potok]] ([[Kosovo]]) == Glej tudi == * [[Potoki]] (razločitev) *[[Potočari]] (razločitev) *[[Potoče]] (razločitev) *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] (razločitev) *[[Potočni rak]] *[[Potočni škržek]] *[[Potočni glavoč]] *[[Beli potok (razločitev)]] *[[Črni potok (razločitev)]] *[[Crni Potok (razločitev)|Crni potok (razločitev)]] *[[Suhi potok]] (razločitev) *[[Občina Loški Potok]] *priimek [[Potočnik]] *priimek [[Potokar]] *priimek [[Potočar]] {{georaz}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]] k5fmut9agagh3z6nxqxwqb2fi6zay88 Luče 0 112000 5727486 5727136 2022-08-04T18:51:31Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki :''Za Luče v Občini Grosuplje glej [[Luče, Grosuplje]]''. {{infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10115078_b4 | latd = 46 |latm = 21 |lats = 23.26 |latNS = N | longd = 14 |longm = 44 |longs = 37.05 |longEW = E |najdisi=Luče |image=Luče - pogled s severa.jpg |nadmorska=521,9 |povrsina=0,4 |prebivalstvo=380 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3334 |posta=Luče |obcina=Luče |pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Luče ob Savinji - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 25269 | občina = Luče }} }} [[slika:Luče village.JPG|thumb|right|250px|Luče]] '''Luče''' so gručasto predalpsko [[naselje]] v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinski dolini]], sedež istoimenske [[občina Luče|občine]] in [[Župnija Luče ob Savinji|župnije]]. ==Opis== Naselje leži na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni [[dolina|dolini]] [[Savinja|Savinje]], ob sotočju s potokom [[Lučnica|Lučnico]], med visokogorskima [[Raduha|Raduho]] (2062 m) in Dleskovško planoto (1500 – 2000 m). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami. == Zgodovina == Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori [[Olševa|Olševi]] (1849 m) in v znani jami [[Potočka zijalka|Potočki zijalki]], kjer je bival ledenodobni človek ''Homo sapiens fosilis''. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s [[Koroška (vojvodina)|koroške]] strani.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=104}}</ref> Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241, v [[urbar|urbarju]] [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornjegrajskega benediktinskega samostana]] iz leta 1426 pa se omenjajo kot sedež enega od samostanskih uradov. Kot fevdniki [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] so bili kasnejši lastniki Solčave [[Celjski grofje]] in po letu 1456 [[Habsburžani]]. Po ukinitvi samostana leta 1473 je cesar [[Friderik I. Habsburški|Friderik]] podaril vse samostanske posesti, vključno z Lučami, novoustanovljeni [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanski škofiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=1994 |title= ''Sto slovenskih krajev'' |publisher=Prešernova družba |isbn= |cobiss=43138304 |pages=104}}</ref> V Lučah je 13. januarja 1944 [[Nemci|nemški okupator]] ustrelil 13 [[talec|talcev]]. Dne 13. julija 1944 je [[Šlandrova brigada]] prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.{{Navedi vir}} == Naravne znamenitosti v okolici == Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec. * slap [[Cuc]] * [[Snežna jama]] * [[Riharjeva jelka]] * [[Žvepleni izvir pri kmetiji Rihar]] * [[Erjavčeva jama]] == Kulturne znamenitosti v okolici == * [[Domačija Blaža Arniča]] * [[Kapela na Molički peči]] * [[Kapela na Špehovem vrhu]] * [[Žagarski mlin]] [[Župnijska cerkev|Župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Luče|cerkev sv. Lovrenca]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik [[baročna umetnost|baročni oltar]] iz okoli 1740 in [[Tomaž Fantoni|Fantonijeve]] [[freska|freske]] iz leta 1897. Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju [[Blaž Arnič|Blažu Arniču]] == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Luče ob Savinji]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Luče}} [[Kategorija:Naselja Občine Luče]] 8k4atxnxl254p8rsnbbz9zzij6jndq6 Seznam držav po gostoti prebivalstva 0 115949 5727404 5726741 2022-08-04T13:51:00Z Pinky sl 2932 /* Glavna tabela */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Population_density_of_countries_2018_world_map,_people_per_sq_km.svg|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/Population_density_of_countries_2018_world_map%2C_people_per_sq_km.svg/550px-Population_density_of_countries_2018_world_map%2C_people_per_sq_km.svg.png|sličica|550x550_pik|Gostota prebivalstva (ljudi na km<sup>2</sup>) po državah v letu 2018]] {{srn}} [[Slika:People's_-Km²_for_all_countries_(and_us_states,_uk_kingdoms).png|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/People%27s_-Km%C2%B2_for_all_countries_%28and_us_states%2C_uk_kingdoms%29.png/550px-People%27s_-Km%C2%B2_for_all_countries_%28and_us_states%2C_uk_kingdoms%29.png|sličica|550x550_pik|Gostota prebivalstva (ljudi na km<sup>2</sup>) po državah v letu 2019]] To je '''seznam držav in odvisnih ozemelj, razvrščenih glede na gostoto prebivalstva''', merjeno s številom prebivalcev na [[kvadratni kilometer]]. Seznam je mogoče razvrstiti glede na skupno površino in po prebivalstvu. Seznam vključuje [[suverena država|suverene države]] in samoupravna [[Odvisno ozemlje|odvisna ozemlja]], ki temeljijo na standardu [[ISO 3166-1]]. Na seznamu so tudi nepriznane, [[de facto]] neodvisne države. Številke v spodnji tabeli temeljijo na površinah, vključno z notranjimi vodnimi telesi, kot so zalivi, jezera in reke. Seznam ne vključuje entitet, ki niso v ISO 3166-1, razen za [[Seznam držav z omejeno potrjenostjo|države z omejeno potrjenostjo]]. Tako [[Odvisno ozemlje|odvisne države]], ki niso vključene v ISO 3166-1, in druge entitete, ki niso v ISO 3166-1, kot je [[Evropska unija]], niso vključene. Številke, uporabljene v tem članku, v glavnem temeljijo na zadnjih popisih in uradnih ocenah ali napovedih. Kjer te niso na voljo, se uporabljajo podatki<ref>{{Navedi splet|date=2015-10-17|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|url=http://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|accessdate=2021-07-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151017021037/http://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archivedate=2015-10-17}}</ref> Oddelka za prebivalstvo [[Oddelek Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve|Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve]].<ref>{{Navedi splet|title=World Population Prospects|url=https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160919061238/https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archivedate=September 19, 2016|accessdate=October 26, 2016}}</ref> == Glavna tabela == Viri za območja in populacije so iz [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], razen če ni drugače navedeno. {| {{srn table}} |- {{srn header}} ! rowspan=2 | Država / Teritorij !! rowspan=2 | Prebivalstvo !! Površina !! Gostota !! rowspan=2 | Vir<br />& datum |- {{srn header}} ! km{{sup|2}} ! /km{{sup|2}} |- ! {{flagg|uspeft|Macau|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Macau}}|33}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Monaco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Monaco}}|2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Singapore|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|5.453.600|716}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hong Kong|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hong Kong}}|1.104}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gibraltar|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gibraltar}}|6}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahrain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahrain}}|785}} || 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Maldives|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Maldives}}|300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malta|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malta}}|316}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Maarten|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sint Maarten}}|34}} || class=nowrap | <ref>[http://stat.gov.sx/ Latest developments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160930004308/http://stat.gov.sx/ |date=September 30, 2016}}</ref><ref name="CIA area">{{Cite report|title=The World Factbook|section=Country Comparisons: Area|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/area|access-date=2021-06-10|website=www.cia.gov}}</ref> 1. januar 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Bermuda|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bermuda}}|53}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bangladesh|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bangladesh}}|148.460}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guernsey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guernsey}}|63}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |last=PO Box 23 |first=St Peter Port |date=2018-01-31 |title=Electronic Census; Latest Population, Employment and Earnings |url=https://www.gov.gg/population |access-date=2021-07-21 |website=www.gov.gg |language=en}}</ref> 31. marec 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Jersey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jersey}}|116}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web|url=https://www.gov.je/SiteCollectionDocuments/Government%20and%20administration/R%20Population%20Estimate%20Current%2020180620%20SU.pdf|title = Error}}</ref> 31 Dec 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Vatican City|pref=Demografija}} {{#tag:ref|The [[:it:Calendario Atlante De Agostini|De Agostini Atlas Calendar]] {{in lang|it}} listed the area of Vatican City as {{cvt|0,44|km2}} in its 1930 edition<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;JqlIZ70Jn9gC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> but corrected it to {{cvt|0,49|km2}} in its 1945–46 edition.<ref name="agostini1945">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;ZpJXsBX_6uUC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> The figure of {{cvt|0,44|km2}} is still widely cited by many sources despite its inaccuracy.<br />In 2019, the total population was 825, consisting of 453 residents and 372 non-resident citizens. For calculating the population density. only residents are considered.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Holy See}}|0.49}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Popolazione |url=https://www.vaticanstate.va/it/stato-governo/note-generali/popolazione.html |access-date=2021-07-21 |website=www.vaticanstate.va}}</ref> 1. februar 2019 |- ! {{flagg|uspeft|State of Palestine|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|State of Palestine}}|6.020}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mayotte|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | <ref>{{Cite web |title=256 500 habitants à Mayotte en 2017 - Insee Analyses Mayotte - 15 |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3284395 |access-date=2021-07-21 |website=www.insee.fr}}</ref><ref name="Britannica area">{{Cite web|title=List of the total areas of the world's countries, dependencies, and territories|url=https://www.britannica.com/topic/list-of-the-total-areas-of-the-worlds-countries-dependencies-and-territories-2130540|access-date=2021-06-09|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Asia |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=16 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Asia |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Africa |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 October 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Africa |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=North America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=12 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/North-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=South America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=7 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/South-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Antarctica |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=10 March 2021 |url=https://www.britannica.com/place/Antarctica |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Europe |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=26 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Europe |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Oceania |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 January 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Oceania-region-Pacific-Ocean |access-date=20 July 2021}}</ref>{{density|disp=table|{{UN population|Mayotte}}|374}} || class=nowrap | 5 Sep 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Barbados|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Barbados}}|430}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lebanon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lebanon}}|10.452}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Saint-Martin Flag.jpg}} '''[[Collectivity of Saint Martin#Demographics|Saint Martin]] {{small|(Francija)}}''' | <ref name="insee.fr">https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/4265429/ensemble.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Martin (French part)}}|54}} || class=nowrap | 1. januar 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Taiwan|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Also known as the Republic of China. Both the Republic of China and the People's Republic of China officially claim to [[1992 Consensus|represent the whole of China]]. stating that [[Greater China|China]] is ''de jure'' a single sovereign entity encompassing both the area controlled by the PRC and the area controlled by the ROC. Neither the PRC nor the ROC officially recognise each other's claim to statehood, and they compete for diplomatic recognition as the only legitimate representative of China among other states. See: [[Political status of Taiwan]], [[Cross-Strait relations]], [[One China|One-China policy]], [[1992 Consensus]], and [[Two Chinas]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Taiwan}}|36.193}} || class=nowrap | <ref name="eng.stat.gov.tw">{{Cite web |title=National Statistics. Republic of China (Taiwan) |url=https://eng.stat.gov.tw/point.asp?index&#61;9 |access-date=2021-07-21 |website=eng.stat.gov.tw}}</ref> 31. januar 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Mauritius|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritius}}|1.969}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Aruba|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Aruba}}|180}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|San Marino|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|San Marino}}|61}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Korea}}|100.148}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nauru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nauru}}|21}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Rwanda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Rwanda}}|26.338}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Netherlands|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Netherlands}}|37.354}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tuvalu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tuvalu}}|26}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Israel|pref=Demografija}} |{{density|disp=table|{{UN population|Israel}}|22.072}} || 2022 |- ! {{flagg|uspeft|India|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|India}}|3.287.263}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burundi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burundi}}|27.834}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Haiti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Haiti}}|27.750}} || {{UN population|Year}} <!--http://www.ihsi.ht/--> |- ! {{flagg|uspeft|Saint Barthélemy|pref=Demografija|local}} ({{small|Francija}}) | <ref name="insee.fr"/><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Barthélemy}}|25}} || class=nowrap | 1. januar 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Belgium|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belgium}}|30.528}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Comoros|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Comoros}}|2.235}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Curaçao|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Curaçao}}|444}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Philippines|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Philippines}}|300.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Réunion|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Réunion}}|2.513}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Puerto Rico|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Puerto Rico}}|8.870}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Lucia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Lucia}}|539}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Japan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Japan}}|377.930}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Martinique|pref=Demografija|territorial}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Martinique}}|1.128}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Grenada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Grenada}}|344}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sri Lanka|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sri Lanka}}|65.610}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Marshall Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Marshall Islands}}|181}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|El Salvador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|El Salvador}}|21.041}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guam|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guam}}|549}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ameriški Deviški otoki|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States Virgin Islands}}|347}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vietnam|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vietnam}}|330.957}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Vincent and the Grenadines|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Vincent and the Grenadines}}|389}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|American Samoa|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|American Samoa}}|199}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Kingdom|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Kingdom}}|242.495}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Trinidad and Tobago|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Trinidad and Tobago}}|5.130}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jamaica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jamaica}}|10.991}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cayman Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cayman Islands}}|264}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pakistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Pakistan}}|881.913}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Qatar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Qatar}}|11.607}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liechtenstein|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liechtenstein}}|160}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guadeloupe|pref=Demografija|local2}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guadeloupe}}|1.705}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Luxembourg|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Luxembourg}}|2.586}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Germany|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Germany}}|357.137}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kuwait|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kuwait}}|17.818}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominican Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominican Republic}}|48.192}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|São Tomé and Príncipe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|São Tomé and Príncipe}}|964}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Antigua and Barbuda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Antigua and Barbuda}}|442}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Seychelles|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Seychelles}}|456}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nigeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nigeria}}|923.768}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Korea}}|120.538}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Switzerland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Switzerland}}|41.285}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gambia}}|11.295}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Italy|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Italy}}|301.339}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Kitts and Nevis|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Kitts and Nevis}}|261}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|British Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|British Virgin Islands}}|151}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nepal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nepal}}|147.181}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uganda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uganda}}|241.550}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kosovo|pref=Demografija}} {{#tag:ref|{{Kosovo-note}}|group=note}} | <ref>{{Cite web |title=Population Estimates, 2017 &#124; |url=https://ask.rks-gov.net/en/kosovo-agency-of-statistics/add-news/population-estimates-2017 |access-date=2021-07-21 |website=ask.rks-gov.net}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.935.259|10.887}} || class=nowrap | 31 Dec 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Andorra|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Andorra}}|468}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Anguilla|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Anguilla}}|91}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Micronesia|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Micronesia}}|702}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kiribati|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kiribati}}|726}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guatemala|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guatemala}}|108.889}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malawi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malawi}}|118.484}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Eustatius|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|3.138|21}} || class=nowrap | 1. julij 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Saba|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|1.933|13}} || class=nowrap | 1. januar 2016<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|China|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|China}}|9.596.961}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Isle of Man|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Isle of Man}}|572}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Indonesia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Indonesia}}|1.910.931}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Togo|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Togo}}|56.785}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tonga|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tonga}}|747}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Czechia|pref=Demografija|the=y|name=Czechia}} | {{density|disp=table|{{UN population|Czechia}}|78.866}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Thailand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Thailand}}|513.120}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cape Verde|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cape Verde}}|4.033}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Denmark|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Denmark}}|43.094}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cyprus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cyprus}}|9.251}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ghana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ghana}}|238.533}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Northern Mariana Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Northern Mariana Islands}}|457}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Poland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Poland}}|311.888}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Moldova|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Moldova}}|33.846}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|France|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|France}}|551.500}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Azerbaijan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Azerbaijan}}|86.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Arab Emirates|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Arab Emirates}}|83.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jordan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jordan}}|89.328}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Portugal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Portugal}}|92.212}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovakia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovakia}}|49.036}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tokelau|pref=Demografija}} {{small|([[Realm of New Zealand|NZ]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tokelau}}|12}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Austria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Austria}}|83.871}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sierra Leone|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sierra Leone}}|72.300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Türkiye|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Türkiye}}|783.562}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hungary|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hungary}}|93.026}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cuba|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cuba}}|109.884}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovenia}}|20.273}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Albania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Albania}}|28.748}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Benin|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Benin}}|114.763}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Serbia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Serbia}}|88.361}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Armenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Armenia}}|29.743}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ethiopia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ethiopia}}|1.104.300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Egypt|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Egypt}}|1.002.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Costa Rica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Costa Rica}}|51.100}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominica}}|751}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malaysia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malaysia}}|330.803}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Spain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Spain}}|505.992}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Syria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Syria}}|185.180}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cambodia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cambodia}}|181.035}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iraq|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iraq}}|435.244}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kenya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kenya}}|591.958}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Honduras|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Honduras}}|112.492}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Timor-Leste|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Timor-Leste}}|14.919}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Wallis and Futuna|pref=Demografija|local}} ({{small|Francija}}) | {{density|disp=table|{{UN population|Wallis and Futuna}}|142}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Romania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Romania}}|238.391}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Macedonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Macedonia}}|25.713}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Morocco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Morocco}}|446.550}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Senegal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Senegal}}|196.712}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Greece|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greece}}|131.957}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Myanmar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Myanmar}}|676.578}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Côte d'Ivoire|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Côte d'Ivoire}}|322.463}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brunei|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brunei}}|5.765}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cook Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cook Islands}}|236}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Transnistria|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|347.251|4.163}} || class=nowrap | <ref>{{cite news|url=https://euobserver.com/world/152559|title=Moldova facing Europe's worst demographic crisis|first=Cristian|last=Gherasim|newspaper=[[EUobserver]]|date=2. avgust 2021}}</ref> 2021 estimate |- ! {{flagg|uspeft|Croatia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Croatia}}|56.594}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ukraine|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Brez [[Krim]]a.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ukraine}}|603.500}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uzbekistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uzbekistan}}|447.400}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burkina Faso|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burkina Faso}}|272.967}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tunisia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tunisia}}|163.610}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Polynesia|pref=Demografija}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Polynesia}}|4.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lesotho|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lesotho}}|30.355}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ireland|pref=Demografija|the=y|variant=Ireland}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ireland}}|69.825}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Samoa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Samoa}}|2.842}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ecuador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ecuador}}|256.369}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eswatini|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eswatini}}|17.363}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bosnia and Herzegovina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bosnia and Herzegovina}}|51.209}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bonaire|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|20.104|294}} || class=nowrap | 31. december 2014<br />{{citation needed|date=julij 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Mexico|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mexico}}|1.964.375}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bulgaria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bulgaria}}|110.912}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tajikistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tajikistan}}|143.100}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tanzania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tanzania}}|947.303}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''Svet''' (brez [[Antarktika|Antarktike]]) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|{{#expr:148940000-14200000}}}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock">{{Cite web |title=Population Clock |url=https://www.census.gov/popclock/ |access-date=2021-07-21 |website=www.census.gov}}</ref>{{#time:j. M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Georgia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|3.688.647|69.700}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|xs*eft|Afghanistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Afghanistan}}|652.864}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Panama|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Panama}}|75.417}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Yemen|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Yemen}}|527.968}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''Svet''' (kopno) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|148.940.000}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock"/>{{#time:j. M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Cameroon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cameroon}}|475.650}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea-Bissau|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea-Bissau}}|36.125}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea}}|245.857}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iran|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iran}}|1.628.750}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nicaragua|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nicaragua}}|130.373}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norfolk Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | {{density|disp=table|2.188|36}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref> 9. avgust 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Montserrat|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montserrat}}|103}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Fiji|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|926.276|18.272}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Artsakh|pref=Demografija|the=y|name=Artsakh}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|120.000|3.170}} || class=nowrap | 14 Oct 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|South Africa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Africa}}|1.221.037}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Equatorial Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Equatorial Guinea}}|28.051}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belarus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belarus}}|207.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Montenegro|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montenegro}}|13.812}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Madagascar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Madagascar}}|587.295}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Colombia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Colombia}}|1.141.748}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liberia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liberia}}|111.369}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lithuania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lithuania}}|65.300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Djibouti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Djibouti}}|23.200}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turks and Caicos Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turks and Caicos Islands}}|948}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cocos (Keeling) Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|544|14}} || class=nowrap | 9. avgust 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Palau|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Palau}}|459}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zimbabwe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zimbabwe}}|390.757}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mozambique|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mozambique}}|801.590}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Democratic Republic of the Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Democratic Republic of the Congo}}|2.344.858}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Faroe Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Faroe Islands}}|1.393}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States}}|9.629.091}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kyrgyzstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kyrgyzstan}}|199.949}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Venezuela|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Venezuela}}|912.050}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Laos|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Laos}}|236.800}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Latvia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Latvia}}|64.562}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eritrea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eritrea}}|117.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Estonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Estonia}}|45.227}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahamas|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahamas}}|13.943}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Angola|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Angola}}|1.246.700}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brazil|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brazil}}|8.514.877}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Chile|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Chile}}|756.102}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Peru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Peru}}|1.285.216}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Pierre and Miquelon|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Pierre and Miquelon}}|242}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vanuatu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vanuatu}}|12.189}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somalia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Somalia}}|637.657}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zambia}}|752.612}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Solomon Islands|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Solomon Islands}}|28.896}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sudan}}|1.861.484}} || class=nowrap | <ref name="cbs.gov.sd">{{Cite web |date=2017-10-20 |title=Sub-national Population Projections of Sudan and Age-Sex Composition |url=http://www.cbs.gov.sd/en/download.php?id&#61;45&file&#61;Pop._Proj._by_satates137.pdf&count&#61;65 |access-date=2021-07-21 }}{{dead link|date=July 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> 1. julij 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Sweden|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sweden}}|450.295}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somaliland|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|4.171.898|176.120}} || class=nowrap | 17. avgust 2017<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Bhutan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bhutan}}|38.394}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Sudan}}|644.329}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |date=2019-04-12 |title=Home &#124; the Republic of South Sudan |url=http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |access-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412033822/http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |archive-date=2019-04-12 }}</ref> 1. julij 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Uruguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uruguay}}|176.215}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Åland|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Finland)}} | {{density|disp=table|30.129|1.580}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Välkommen till ÅSUB! &#124; Ålands statistik- och utredningsbyrå |url=https://www.asub.ax/sv?iLan&#61;2 |access-date=2021-07-21 |website=www.asub.ax}}</ref> 31. december 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Papua New Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Papua New Guinea}}|462.840}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Algeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Algeria}}|2.381.741}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niger|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niger}}|1.267.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Zealand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|New Zealand}}|270.467}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Paraguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Paraguay}}|406.752}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belize|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belize}}|22.966}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norway|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Norway}}|323.787}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Finland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Finland}}|336.852}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Argentina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Argentina}}|2.780.400}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saudi Arabia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saudi Arabia}}|2.149.690}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Oman|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Oman}}|309.500}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Christmas Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=Australia: Agglomerations - Population Statistics. Maps. Charts. Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/australia/cities/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.843|135}} || class=nowrap | 9 Aug 2011 |- ! {{flagg|uspeft|Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Congo}}|342.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mali|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mali}}|1.240.192}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Caledonia|pref=Demografija|variant=local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|271.407|18.575}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | <ref>http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2016/06/Census-2016-summary-report.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Helena}}|394}} || class=nowrap | 7. februar 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Chad|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|16.244.513|1.284.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turkmenistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turkmenistan}}|488.100}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pitcairn Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|47|5}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Pitcairn: Islands & Settlement - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/pitcairn/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 20 Sep 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Bolivia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bolivia}}|1.098.581}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Russia|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Including the population and area of the [[Autonomous Republic of Crimea]] and the [[Sevastopol|City of Sevastopol]]. Ukraine's administrative areas on the [[Crimea|Crimean Peninsula]] which are claimed by Russia.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Russia}}|17.098.246}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gabon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gabon}}|267.668}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Central African Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Central African Republic}}|622.984}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kazakhstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kazakhstan}}|2.724.900}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niue|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niue}}|260}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Canada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Canada}}|9.093.507}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mauritania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritania}}|1.030.700}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Botswana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Botswana}}|582.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Libya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Libya}}|1.759.540}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guyana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guyana}}|214.969}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Suriname|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Suriname}}|163.820}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Guiana|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Guiana}}|83.534}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Australia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Australia}}|7.692.024}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iceland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iceland}}|103.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Namibia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Namibia}}|824.268}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Flag.svg}} '''[[Demografija Western Sahara|Western Sahara]]''' {{#tag:ref|Disputed territory. Administration is split between [[Morocco]] and the [[Sahrawi Arab Democratic Republic]], both of which claim the [[Western Sahara|entire territory]]. The Sahrawi Arab Democratic Republic's administrative control is limited to approximately [[Free Zone (region)|20% of the territory]], with the remaining [[Southern Provinces|80% of the territory]] occupied by Morocco.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Western Sahara}}|266.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mongolia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mongolia}}|1.564.116}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Falkland Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Falkland Islands}}|12.173}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Svalbard and. januar Mayen|pref=Demografija}} {{small|(Norveška)}} | {{density|disp=table|2.939|62.422}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Svalbard: Archipelagos, Settlements and Stations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/norway/cities/svalbard/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 1 Sep 2012 |- ! {{flagg|uspeft|Greenland|pref=Demografija}} {{small|([[Dansko kraljestvo|Danska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greenland}}|2.166.086}} || {{UN population|Year}} <!-- Please do not add territories that have no permanent population. For instance. as of 31 May 2016. the official website of South Georgia and the South Sandwich Islands (http://www.gov.gs/information/about-sgssi/) states that "There are no permanent residents in the Territory." Also as of 31 May 2016. the official website of the French Southern and Antarctic Lands (http://www.taaf.fr/The-French-Southern-and-Antarctic-Lands) states that "The TAAF do not have any permanent population." --> |} Note: Data unavailable for [[Akrotiri and Dhekelia]], the [[Donetsk People's Republic]], the [[Luhansk People's Republic]], and [[Northern Cyprus]]. == Opombe == {{reflist|group=note|40em}} ==Sklici == {{reflist}} fjdstqwxn3yg08iee1bob8lzya318jn 5727493 5727404 2022-08-04T19:11:07Z Pinky sl 2932 /* Glavna tabela */ sl wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Population_density_of_countries_2018_world_map,_people_per_sq_km.svg|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/Population_density_of_countries_2018_world_map%2C_people_per_sq_km.svg/550px-Population_density_of_countries_2018_world_map%2C_people_per_sq_km.svg.png|sličica|550x550_pik|Gostota prebivalstva (ljudi na km<sup>2</sup>) po državah v letu 2018]] {{srn}} [[Slika:People's_-Km²_for_all_countries_(and_us_states,_uk_kingdoms).png|link=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/People%27s_-Km%C2%B2_for_all_countries_%28and_us_states%2C_uk_kingdoms%29.png/550px-People%27s_-Km%C2%B2_for_all_countries_%28and_us_states%2C_uk_kingdoms%29.png|sličica|550x550_pik|Gostota prebivalstva (ljudi na km<sup>2</sup>) po državah v letu 2019]] To je '''seznam držav in odvisnih ozemelj, razvrščenih glede na gostoto prebivalstva''', merjeno s številom prebivalcev na [[kvadratni kilometer]]. Seznam je mogoče razvrstiti glede na skupno površino in po prebivalstvu. Seznam vključuje [[suverena država|suverene države]] in samoupravna [[Odvisno ozemlje|odvisna ozemlja]], ki temeljijo na standardu [[ISO 3166-1]]. Na seznamu so tudi nepriznane, [[de facto]] neodvisne države. Številke v spodnji tabeli temeljijo na površinah, vključno z notranjimi vodnimi telesi, kot so zalivi, jezera in reke. Seznam ne vključuje entitet, ki niso v ISO 3166-1, razen za [[Seznam držav z omejeno potrjenostjo|države z omejeno potrjenostjo]]. Tako [[Odvisno ozemlje|odvisne države]], ki niso vključene v ISO 3166-1, in druge entitete, ki niso v ISO 3166-1, kot je [[Evropska unija]], niso vključene. Številke, uporabljene v tem članku, v glavnem temeljijo na zadnjih popisih in uradnih ocenah ali napovedih. Kjer te niso na voljo, se uporabljajo podatki<ref>{{Navedi splet|date=2015-10-17|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|url=http://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|accessdate=2021-07-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151017021037/http://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archivedate=2015-10-17}}</ref> Oddelka za prebivalstvo [[Oddelek Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve|Združenih narodov za gospodarske in socialne zadeve]].<ref>{{Navedi splet|title=World Population Prospects|url=https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160919061238/https://esa.un.org/unpd/wpp/DataQuery/|archivedate=September 19, 2016|accessdate=October 26, 2016}}</ref> == Glavna tabela == Viri za območja in populacije so iz [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], razen če ni drugače navedeno. {| {{srn table}} |- {{srn header}} ! rowspan=2 | Država / Teritorij !! rowspan=2 | Prebivalstvo !! Površina !! Gostota !! rowspan=2 | Vir<br />& datum |- {{srn header}} ! km{{sup|2}} ! /km{{sup|2}} |- ! {{flagg|uspeft|Macau|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Macau}}|33}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Monaco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Monaco}}|2}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Singapore|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|5.453.600|716}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hong Kong|pref=Demografija}} {{small|(Kitajska)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hong Kong}}|1.104}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gibraltar|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gibraltar}}|6}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahrain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahrain}}|785}} || 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Maldives|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Maldives}}|300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malta|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malta}}|316}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Maarten|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sint Maarten}}|34}} || class=nowrap | <ref>[http://stat.gov.sx/ Latest developments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160930004308/http://stat.gov.sx/ |date=September 30, 2016}}</ref><ref name="CIA area">{{Cite report|title=The World Factbook|section=Country Comparisons: Area|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/area|access-date=2021-06-10|website=www.cia.gov}}</ref> 1. januar 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Bermuda|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bermuda}}|53}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bangladesh|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bangladesh}}|148.460}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guernsey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guernsey}}|63}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |last=PO Box 23 |first=St Peter Port |date=2018-01-31 |title=Electronic Census; Latest Population, Employment and Earnings |url=https://www.gov.gg/population |access-date=2021-07-21 |website=www.gov.gg |language=en}}</ref> 31. marec 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Jersey|pref=Demografija}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jersey}}|116}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web|url=https://www.gov.je/SiteCollectionDocuments/Government%20and%20administration/R%20Population%20Estimate%20Current%2020180620%20SU.pdf|title = Error}}</ref> 31. december 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Vatican City|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[:it:Calendario Atlante De Agostini|Joledar De Agostini Atlas]] {{in lang|it}} je v svoji izdaji iz leta 1930 navedel velikost območja Vatikana kot 0,44 km<sup>2</sup><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;JqlIZ70Jn9gC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref>, vendar ga je v izdaji 1945–46 popravil na 0,49 km<sup>2</sup>.<ref name="agostini1945">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id&#61;ZpJXsBX_6uUC&q&#61;vaticano |title=Calendario atlante De Agostini |publisher=Istituto geografico De Agostini |language=it}}</ref> Podatek 0,44 km<sup>2</sup> številni viri še vedno navajajo kljub temu, da je le ta netočen.<br />Leta 2019 je bilo skupno število prebivalcev 825, od tega 453 prebivalcev in 372 nerezidentov. Za izračun gostote prebivalstva se upoštevajo se le rezidenti.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Holy See}}|0.49}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Popolazione |url=https://www.vaticanstate.va/it/stato-governo/note-generali/popolazione.html |access-date=2021-07-21 |website=www.vaticanstate.va}}</ref> 1. februar 2019 |- ! {{flagg|uspeft|State of Palestine|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|State of Palestine}}|6.020}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mayotte|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | <ref>{{Cite web |title=256 500 habitants à Mayotte en 2017 - Insee Analyses Mayotte - 15 |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/3284395 |access-date=2021-07-21 |website=www.insee.fr}}</ref><ref name="Britannica area">{{Cite web|title=List of the total areas of the world's countries, dependencies, and territories|url=https://www.britannica.com/topic/list-of-the-total-areas-of-the-worlds-countries-dependencies-and-territories-2130540|access-date=2021-06-09|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Asia |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=16 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Asia |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Africa |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 October 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Africa |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=North America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=12 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/North-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=South America |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=7 February 2021 |url=https://www.britannica.com/place/South-America |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Antarctica |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=10 March 2021 |url=https://www.britannica.com/place/Antarctica |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Europe |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=26 November 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Europe |access-date=20 July 2021}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Oceania |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |date=30 January 2020 |url=https://www.britannica.com/place/Oceania-region-Pacific-Ocean |access-date=20 July 2021}}</ref>{{density|disp=table|{{UN population|Mayotte}}|374}} || class=nowrap | 5. september 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Barbados|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Barbados}}|430}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lebanon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lebanon}}|10.452}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Saint-Martin Flag.jpg}} '''[[Collectivity of Saint Martin#Demographics|Saint Martin]] {{small|(Francija)}}''' | <ref name="insee.fr">https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/4265429/ensemble.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Martin (French part)}}|54}} || class=nowrap | 1. januar 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Taiwan|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Znana tudi kot Republika Kitajska. Tako Republika Kitajska kot Ljudska republika Kitajska uradno trdita, da predstavljata celotno Kitajsko, pri čemer navajata, da je [[Velika Kitajska|Kitajska]] ''de jure'' ena sama suverena entiteta, ki obsega tako območje, ki ga nadzoruje LRK, kot območje, ki ga nadzoruje RK. Niti LRK niti RK uradno ne priznavata zahtevka druga druge po državnosti in tekmujeta za diplomatsko priznanje kot edina legitimna predstavnika Kitajske med drugimi državami.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Taiwan}}|36.193}} || class=nowrap | <ref name="eng.stat.gov.tw">{{Cite web |title=National Statistics. Republic of China (Taiwan) |url=https://eng.stat.gov.tw/point.asp?index&#61;9 |access-date=2021-07-21 |website=eng.stat.gov.tw}}</ref> 31. januar 2020 |- ! {{flagg|uspeft|Mauritius|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritius}}|1.969}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Aruba|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Aruba}}|180}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|San Marino|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|San Marino}}|61}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Korea}}|100.148}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nauru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nauru}}|21}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Rwanda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Rwanda}}|26.338}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Netherlands|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Netherlands}}|37.354}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tuvalu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tuvalu}}|26}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Israel|pref=Demografija}} |{{density|disp=table|{{UN population|Israel}}|22.072}} || 2022 |- ! {{flagg|uspeft|India|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|India}}|3.287.263}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burundi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burundi}}|27.834}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Haiti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Haiti}}|27.750}} || {{UN population|Year}} <!--http://www.ihsi.ht/--> |- ! {{flagg|uspeft|Saint Barthélemy|pref=Demografija|local}} ({{small|Francija}}) | <ref name="insee.fr"/><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Barthélemy}}|25}} || class=nowrap | 1. januar 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Belgium|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belgium}}|30.528}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Comoros|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Comoros}}|2.235}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Curaçao|pref=Demografija}} {{small|([[Kraljevina Nizozemska|Nizozemska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Curaçao}}|444}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Philippines|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Philippines}}|300.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Réunion|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Réunion}}|2.513}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Puerto Rico|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Puerto Rico}}|8.870}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Lucia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Lucia}}|539}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Japan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Japan}}|377.930}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Martinique|pref=Demografija|territorial}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Martinique}}|1.128}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Grenada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Grenada}}|344}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sri Lanka|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sri Lanka}}|65.610}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Marshall Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Marshall Islands}}|181}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|El Salvador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|El Salvador}}|21.041}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guam|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guam}}|549}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ameriški Deviški otoki|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States Virgin Islands}}|347}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vietnam|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vietnam}}|330.957}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Vincent and the Grenadines|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Vincent and the Grenadines}}|389}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|American Samoa|pref=Demografija}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|American Samoa}}|199}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Kingdom|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Kingdom}}|242.495}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Trinidad and Tobago|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Trinidad and Tobago}}|5.130}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jamaica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jamaica}}|10.991}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cayman Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cayman Islands}}|264}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pakistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Pakistan}}|881.913}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Qatar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Qatar}}|11.607}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liechtenstein|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liechtenstein}}|160}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guadeloupe|pref=Demografija|local2}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guadeloupe}}|1.705}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Luxembourg|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Luxembourg}}|2.586}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Germany|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Germany}}|357.137}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kuwait|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kuwait}}|17.818}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominican Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominican Republic}}|48.192}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|São Tomé and Príncipe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|São Tomé and Príncipe}}|964}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Antigua and Barbuda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Antigua and Barbuda}}|442}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Seychelles|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Seychelles}}|456}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nigeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nigeria}}|923.768}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Korea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Korea}}|120.538}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Switzerland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Switzerland}}|41.285}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gambia}}|11.295}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Italy|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Italy}}|301.339}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Kitts and Nevis|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Kitts and Nevis}}|261}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|British Virgin Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|British Virgin Islands}}|151}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nepal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nepal}}|147.181}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uganda|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uganda}}|241.550}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kosovo|pref=Demografija}} {{#tag:ref|{{Kosovo-note}}|group=note}} | <ref>{{Cite web |title=Population Estimates, 2017 &#124; |url=https://ask.rks-gov.net/en/kosovo-agency-of-statistics/add-news/population-estimates-2017 |access-date=2021-07-21 |website=ask.rks-gov.net}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.935.259|10.887}} || class=nowrap | 31. december 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Andorra|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Andorra}}|468}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Anguilla|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Anguilla}}|91}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Micronesia|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Micronesia}}|702}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kiribati|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kiribati}}|726}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guatemala|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guatemala}}|108.889}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malawi|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malawi}}|118.484}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sint Eustatius|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|3.138|21}} || class=nowrap | 1. julij 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Saba|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|1.933|13}} || class=nowrap | 1. januar 2016<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|China|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|China}}|9.596.961}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Isle of Man|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Kronske odvisnosti|Kronska odvisnost]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Isle of Man}}|572}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Indonesia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Indonesia}}|1.910.931}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Togo|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Togo}}|56.785}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tonga|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tonga}}|747}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Czechia|pref=Demografija|the=y|name=Czechia}} | {{density|disp=table|{{UN population|Czechia}}|78.866}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Thailand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Thailand}}|513.120}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cape Verde|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cape Verde}}|4.033}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Denmark|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Denmark}}|43.094}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cyprus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cyprus}}|9.251}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ghana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ghana}}|238.533}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Northern Mariana Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(ZDA)}} | {{density|disp=table|{{UN population|Northern Mariana Islands}}|457}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Poland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Poland}}|311.888}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Moldova|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Moldova}}|33.846}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|France|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|France}}|551.500}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Azerbaijan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Azerbaijan}}|86.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United Arab Emirates|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United Arab Emirates}}|83.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Jordan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Jordan}}|89.328}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Portugal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Portugal}}|92.212}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovakia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovakia}}|49.036}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tokelau|pref=Demografija}} {{small|([[Realm of New Zealand|NZ]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tokelau}}|12}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Austria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Austria}}|83.871}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sierra Leone|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sierra Leone}}|72.300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Türkiye|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Türkiye}}|783.562}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Hungary|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Hungary}}|93.026}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cuba|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cuba}}|109.884}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Slovenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Slovenia}}|20.273}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Albania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Albania}}|28.748}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Benin|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Benin}}|114.763}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Serbia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Serbia}}|88.361}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Armenia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Armenia}}|29.743}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ethiopia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ethiopia}}|1.104.300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Egypt|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Egypt}}|1.002.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Costa Rica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Costa Rica}}|51.100}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Dominica|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Dominica}}|751}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Malaysia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Malaysia}}|330.803}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Spain|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Spain}}|505.992}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Syria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Syria}}|185.180}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cambodia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cambodia}}|181.035}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iraq|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iraq}}|435.244}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kenya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kenya}}|591.958}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Honduras|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Honduras}}|112.492}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Timor-Leste|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Timor-Leste}}|14.919}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Wallis and Futuna|pref=Demografija|local}} ({{small|Francija}}) | {{density|disp=table|{{UN population|Wallis and Futuna}}|142}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Romania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Romania}}|238.391}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|North Macedonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|North Macedonia}}|25.713}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Morocco|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Morocco}}|446.550}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Senegal|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Senegal}}|196.712}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Greece|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greece}}|131.957}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Myanmar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Myanmar}}|676.578}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Côte d'Ivoire|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Côte d'Ivoire}}|322.463}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brunei|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brunei}}|5.765}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cook Islands|pref=Demografija|the=y}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cook Islands}}|236}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Transnistria|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|347.251|4.163}} || class=nowrap | <ref>{{cite news|url=https://euobserver.com/world/152559|title=Moldova facing Europe's worst demographic crisis|first=Cristian|last=Gherasim|newspaper=[[EUobserver]]|date=2. avgust 2021}}</ref> 2021 estimate |- ! {{flagg|uspeft|Croatia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Croatia}}|56.594}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ukraine|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Brez [[Krim]]a.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ukraine}}|603.500}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Uzbekistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uzbekistan}}|447.400}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Burkina Faso|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Burkina Faso}}|272.967}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tunisia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tunisia}}|163.610}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Polynesia|pref=Demografija}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Polynesia}}|4.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lesotho|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lesotho}}|30.355}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ireland|pref=Demografija|the=y|variant=Ireland}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ireland}}|69.825}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Samoa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Samoa}}|2.842}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Ecuador|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Ecuador}}|256.369}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eswatini|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eswatini}}|17.363}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bosnia and Herzegovina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bosnia and Herzegovina}}|51.209}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bonaire|pref=Demografija}} {{small|(Nizozemska)}} | {{density|disp=table|20.104|294}} || class=nowrap | 31. december 2014<br />{{citation needed|date=julij 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Mexico|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mexico}}|1.964.375}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bulgaria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bulgaria}}|110.912}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tajikistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tajikistan}}|143.100}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Tanzania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Tanzania}}|947.303}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''Svet''' (brez [[Antarktika|Antarktike]]) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|{{#expr:148940000-14200000}}}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock">{{Cite web |title=Population Clock |url=https://www.census.gov/popclock/ |access-date=2021-07-21 |website=www.census.gov}}</ref>{{#time:j. M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Georgia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|3.688.647|69.700}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|xs*eft|Afghanistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Afghanistan}}|652.864}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Panama|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Panama}}|75.417}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Yemen|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Yemen}}|527.968}} || {{UN population|Year}} |-{{srn total}} ! scope=row {{left}} '''Svet''' (kopno) | {{density|disp=table|{{worldpop}}|148.940.000}} || class=nowrap | <ref name="Population Clock"/>{{#time:j. M Y}} |- ! {{flagg|uspeft|Cameroon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Cameroon}}|475.650}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea-Bissau|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea-Bissau}}|36.125}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guinea}}|245.857}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iran|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iran}}|1.628.750}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Nicaragua|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Nicaragua}}|130.373}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norfolk Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | {{density|disp=table|2.188|36}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref> 9. avgust 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Montserrat|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montserrat}}|103}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Fiji|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|926.276|18.272}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Artsakh|pref=Demografija|the=y|name=Artsakh}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|120.000|3.170}} || class=nowrap | 14 Oct 2015<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|South Africa|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Africa}}|1.221.037}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Equatorial Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Equatorial Guinea}}|28.051}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belarus|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belarus}}|207.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Montenegro|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Montenegro}}|13.812}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Madagascar|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Madagascar}}|587.295}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Colombia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Colombia}}|1.141.748}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Liberia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Liberia}}|111.369}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Lithuania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Lithuania}}|65.300}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Djibouti|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Djibouti}}|23.200}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turks and Caicos Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turks and Caicos Islands}}|948}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Cocos (Keeling) Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=2016 Census QuickStats: Cocos (Keeling) Islands |url=https://quickstats.censusdata.abs.gov.au/census_services/getproduct/census/2016/quickstat/901021002 |access-date=2021-07-21 |website=quickstats.censusdata.abs.gov.au |language=en}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|544|14}} || class=nowrap | 9. avgust 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Palau|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Compact of Free Association|State in free association]] with the [[United States]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Palau}}|459}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zimbabwe|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zimbabwe}}|390.757}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mozambique|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mozambique}}|801.590}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Democratic Republic of the Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Democratic Republic of the Congo}}|2.344.858}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Faroe Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[Danish Realm|Denmark]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Faroe Islands}}|1.393}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|United States|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|United States}}|9.629.091}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kyrgyzstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kyrgyzstan}}|199.949}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Venezuela|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Venezuela}}|912.050}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Laos|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Laos}}|236.800}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Latvia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Latvia}}|64.562}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Eritrea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Eritrea}}|117.600}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Estonia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Estonia}}|45.227}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Bahamas|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bahamas}}|13.943}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Angola|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Angola}}|1.246.700}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Brazil|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Brazil}}|8.514.877}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Chile|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Chile}}|756.102}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Peru|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Peru}}|1.285.216}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Pierre and Miquelon|pref=Demografija|local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saint Pierre and Miquelon}}|242}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Vanuatu|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Vanuatu}}|12.189}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somalia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Somalia}}|637.657}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Zambia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Zambia}}|752.612}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Solomon Islands|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Solomon Islands}}|28.896}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sudan}}|1.861.484}} || class=nowrap | <ref name="cbs.gov.sd">{{Cite web |date=2017-10-20 |title=Sub-national Population Projections of Sudan and Age-Sex Composition |url=http://www.cbs.gov.sd/en/download.php?id&#61;45&file&#61;Pop._Proj._by_satates137.pdf&count&#61;65 |access-date=2021-07-21 }}{{dead link|date=July 2022|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> 1. julij 2017 |- ! {{flagg|uspeft|Sweden|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Sweden}}|450.295}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Somaliland|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Not recognized by any UN member states.|group=note}} | {{density|disp=table|4.171.898|176.120}} || class=nowrap | 17. avgust 2017<br />{{citation needed|date=July 2021}} |- ! {{flagg|uspeft|Bhutan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bhutan}}|38.394}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|South Sudan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|South Sudan}}|644.329}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |date=2019-04-12 |title=Home &#124; the Republic of South Sudan |url=http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |access-date=2021-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412033822/http://www.ssnbss.org/sites/default/files/2016-08/population_projections_for_south_sudan_2015_2020.pdf |archive-date=2019-04-12 }}</ref> 1. julij 2019 |- ! {{flagg|uspeft|Uruguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Uruguay}}|176.215}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Åland|pref=Demografija|the=y}} {{small|(Finland)}} | {{density|disp=table|30.129|1.580}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Välkommen till ÅSUB! &#124; Ålands statistik- och utredningsbyrå |url=https://www.asub.ax/sv?iLan&#61;2 |access-date=2021-07-21 |website=www.asub.ax}}</ref> 31. december 2018 |- ! {{flagg|uspeft|Papua New Guinea|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Papua New Guinea}}|462.840}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Algeria|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Algeria}}|2.381.741}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niger|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niger}}|1.267.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Zealand|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|New Zealand}}|270.467}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Paraguay|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Paraguay}}|406.752}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Belize|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Belize}}|22.966}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Norway|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Norway}}|323.787}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Finland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Finland}}|336.852}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Argentina|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Argentina}}|2.780.400}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saudi Arabia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Saudi Arabia}}|2.149.690}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Oman|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Oman}}|309.500}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Christmas Island|pref=Demografija}} {{small|(Australia)}} | <ref>{{Cite web |title=Australia: Agglomerations - Population Statistics. Maps. Charts. Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/australia/cities/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|1.843|135}} || class=nowrap | 9 Aug 2011 |- ! {{flagg|uspeft|Congo|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Congo}}|342.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mali|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mali}}|1.240.192}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|New Caledonia|pref=Demografija|variant=local}} {{small|Francija}} | {{density|disp=table|271.407|18.575}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | <ref>http://www.sainthelena.gov.sh/wp-content/uploads/2016/06/Census-2016-summary-report.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref><ref name="CIA area"/>{{density|disp=table|{{UN population|Saint Helena}}|394}} || class=nowrap | 7. februar 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Chad|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|16.244.513|1.284.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Turkmenistan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Turkmenistan}}|488.100}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Pitcairn Islands|pref=Demografija}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|47|5}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Pitcairn: Islands & Settlement - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/pitcairn/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 20. september 2016 |- ! {{flagg|uspeft|Bolivia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Bolivia}}|1.098.581}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Russia|pref=Demografija}} {{#tag:ref|Including the population and area of the [[Autonomous Republic of Crimea]] and the [[Sevastopol|City of Sevastopol]]. Ukraine's administrative areas on the [[Crimea|Crimean Peninsula]] which are claimed by Russia.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Russia}}|17.098.246}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Gabon|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Gabon}}|267.668}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Central African Republic|pref=Demografija|the=y}} | {{density|disp=table|{{UN population|Central African Republic}}|622.984}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Kazakhstan|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Kazakhstan}}|2.724.900}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Niue|pref=Demografija}} {{#tag:ref|[[Political status of the Cook Islands and Niue|State in free association]] with [[New Zealand]].|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Niue}}|260}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Canada|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Canada}}|9.093.507}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mauritania|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mauritania}}|1.030.700}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Botswana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Botswana}}|582.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Libya|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Libya}}|1.759.540}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Guyana|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Guyana}}|214.969}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Suriname|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Suriname}}|163.820}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|French Guiana|pref=Demografija|local}} {{small|([[Francoska peta republika|Francija]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|French Guiana}}|83.534}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Australia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Australia}}|7.692.024}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Iceland|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Iceland}}|103.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Namibia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Namibia}}|824.268}} || {{UN population|Year}} |- ! scope=row {{left}} {{flagicon image|Flag.svg}} '''[[Demografija Western Sahara|Western Sahara]]''' {{#tag:ref|Disputed territory. Administration is split between [[Morocco]] and the [[Sahrawi Arab Democratic Republic]], both of which claim the [[Western Sahara|entire territory]]. The Sahrawi Arab Democratic Republic's administrative control is limited to approximately [[Free Zone (region)|20% of the territory]], with the remaining [[Southern Provinces|80% of the territory]] occupied by Morocco.|group=note}} | {{density|disp=table|{{UN population|Western Sahara}}|266.000}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Mongolia|pref=Demografija}} | {{density|disp=table|{{UN population|Mongolia}}|1.564.116}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Falkland Islands|pref=Demografija|the=y}} {{small|([[British Overseas Territories|BOT]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Falkland Islands}}|12.173}} || {{UN population|Year}} |- ! {{flagg|uspeft|Svalbard and. januar Mayen|pref=Demografija}} {{small|(Norveška)}} | {{density|disp=table|2.939|62.422}} || class=nowrap | <ref>{{Cite web |title=Svalbard: Archipelagos, Settlements and Stations - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information |url=https://www.citypopulation.de/en/norway/cities/svalbard/ |access-date=2021-07-21 |website=www.citypopulation.de}}</ref> 1. september 2012 |- ! {{flagg|uspeft|Greenland|pref=Demografija}} {{small|([[Dansko kraljestvo|Danska]])}} | {{density|disp=table|{{UN population|Greenland}}|2.166.086}} || {{UN population|Year}} <!-- Please do not add territories that have no permanent population. For instance. as of 31 May 2016. the official website of South Georgia and the South Sandwich Islands (http://www.gov.gs/information/about-sgssi/) states that "There are no permanent residents in the Territory." Also as of 31 May 2016. the official website of the French Southern and Antarctic Lands (http://www.taaf.fr/The-French-Southern-and-Antarctic-Lands) states that "The TAAF do not have any permanent population." --> |} Note: Data unavailable for [[Akrotiri and Dhekelia]], the [[Donetsk People's Republic]], the [[Luhansk People's Republic]], and [[Northern Cyprus]]. == Opombe == {{reflist|group=note|40em}} ==Sklici == {{reflist}} 4fhjf1w36adontn2w7od2jz98sdg3i5 Nova Cerkev 0 126613 5727505 5335649 2022-08-04T20:29:14Z Europan guy 191090 Dodal grb wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 18 |lats = 47.51 |latNS = N | longd = 15 |longm = 17 |longs = 10.24 |longEW = E |najdisi=Nova+cerkev |geopedia= |image=Postcard of Nova Cerkev.jpg |povrsina=1,8 |prebivalstvo=483 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=300m |postna=3203 |posta=Nova Cerkev |obcina=Vojnik |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Nova Cerkev - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=12183 | lokacija = | občina = Vojnik <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = 13. stoletje }} |grb=Grb_Nova_Cerkev.jpg}} '''Nova Cerkev''' je [[naselje]] v [[občina Vojnik|Občini Vojnik]]. Središče naselja leži ob robu približno kilometer široke doline, na rahlo dvignjeni planoti blizu sotočja rečice Hudinje, ki izvira pod [[Rogla|Roglo]] na [[Pohorje|Pohorju]] in potoka Dobrnice, ki izvira pod [[Paški Kozjak|Paškim Kozjakom]]. [[Nadmorska višina]] naselja je 300 m. ==Zgodovina naselja== Kraj je bil obljuden že v starem veku. O tem priča najdba dveh [[rimska doba|rimskih]] nagrobnikov. Takrat je verjetno vodila mimo stranska cesta proti [[Vitanje|Vitanju]]. Prvič je omenjen v [[12. stoletje|12. stoletju]], saj so tod potekale pomembne trgovske poti z jugovzhoda na severozahod. V časih [[turški vpadi|turških vpadov]] so naselbino ogradili z [[obzidje]]m, ki je imelo tudi dvižni most; ostanki tega obzidja so še dobro vidni. V središču je bila že tedaj cerkev. Leta [[1887]] je velik [[požar]] upepelil skoraj vse naselje, ki je bilo v glavnem leseno. Le cerkev in nekatere redke hiše niso bile uničene. Naselje z bližnjimi zaselki so poslednjič ogrožali [[Turki]] leta [[1529]], ko so se vračali z enega zadnjih pohodov na sever. Kasneje ni doživljalo večjih pretresov. Kraj, ki se je nekoč imenoval Sv. Lenart na jezeru (v davnini je bilo namreč tu jezero), je med letoma 1952 in 1991 nosil po bližnjem griču v [[Polže|Polžah]] ime Strmec pri Vojniku, gradnja nove cerkve v davnini pa je dala kraju sedanje ime Nova Cerkev. V Novi Cerkvi je v letih 1827-1829 kaplanoval blaženi škof [[Anton Martin Slomšek]] in po njegovih pismih sodeč in drugih virih, je bilo to obdobje zanj srečno in ustvarjalno. Dobro se je razumel z dekanom Jakominijem, ki je tudi spodbujal nedeljske šole. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve. Tu je veliko pisal, znamenite so prav njegove pridige, ki so nastale v Novi Cerkvi in v kraju so pred leti izdali knjigo z izborom pridig, ki jih je napisal tu. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve, od septembra 2013 pa bo odprta tudi njegova spominska soba z možnostjo dostopa tudi za invalide. Kraj je družabno in kulturno zelo aktiven, saj ima svoje Kulturno društvo, gasilsko društvo, turistično društvo, športno društvo, godbo na pihala, ansambel Štajerske rogiste, več pevskih zborov, pustni karneval in še bi se kaj našlo. V naselju Polže je Soržev mlin, ob mlinu je 200 let stara žaga venecijanka, ki še dela, čebelnjak in Mlinarjeva hiša. Domačija je učna in turistična kmetija. ==Krajevna skupnost== Krajevno skupnost sestavlja še 16 okoliških vasi s približno 2200 ha površine in 2400 prebivalci. To so [[Novake, Vojnik|Novake]], [[Razdelj]], [[Straža pri Dolu|Straža]], [[Socka]], [[Trnovlje pri Socki]], [[Selce, Vojnik|Selce]], [[Velika Raven]], [[Čreškova]], [[Zlateče, Vojnik|Zlateče]], [[Homec, Vojnik|Homec]], [[Landek]], [[Vine, Vojnik|Vine]], [[Vizore]], [[Polže]], [[Lemberg pri Novi Cerkvi|Lemberg]] in [[Hrenova]]. Nova Cerkev praznuje krajevni praznik 4. julija. Ta dan je spomin na akcijo dela enot [[1._slovenska_narodnoosvobodilna_udarna_brigada_»Tone_Tomšič«|Tomšičeve brigade]], ki so osvobodile kraj in je od tega dne dalje bilo območje krajevne skupnosti osvobojeno ozemlje. ==Zgradbe== V Novi Cerkvi so: petletna podružnična [[osnovna šola]] (šolstvo se tu prvič omenja že [[1765]]. leta), kulturni dom z domom gasilcev, krajevni urad, pošta, samopostrežna trgovina, dve gostilni in bistro, župnijska cerkev in še kaj. <gallery> Sveti Lenart Nova Cerkev 20161210 091641.jpg|Župnijska cerkev sv. Lenarta, Nova Cerkev POŠ Nova Cerkev 20161210 091902.jpg|Osnovna šola Vojnik, podružnična osnovna šola Nova Cerkev s športno dvorano </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Župnija Nova Cerkev]] ==Zunanje povezave== {{commons category|Nova Cerkev}} *[http://freeweb.siol.net/szeljko1/ O Novi Cerkvi] * [http://www.pgdnovacerkev.si/ spletna strana PGD Nova Cerkev] {{Vojnik}} [[Kategorija:Naselja Občine Vojnik]] [[Kategorija:Nova Cerkev]] {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} r0hs8wvi9emln0ytwpb9gx3k2mfzrio Frankolovo 0 128512 5727507 5335630 2022-08-04T20:32:36Z Europan guy 191090 Dodal grb wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10086027_b4 | latd = 46 |latm = 19 |lats = 20.53 |latNS = N | longd = 15 |longm = 19 |longs = 15.24 |longEW = E |najdisi=Frankolovo |image= |povrsina=1,25 |prebivalstvo=270 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=371,7 |postna=3213 |posta=Frankolovo |obcina=Vojnik |pokrajina=Štajerska (pokrajina) |regija=Savinjska regija |grb=Grb_Frankolovo.jpg}} '''Frankolovo''' je [[naselje]] ob [[potok]]u [[Tesnica]], na [[sever]]ovzhodnem robu [[Celjska kotlina|Celjske kotline]], v [[Občina Vojnik|Občini Vojnik]]. ==Zgodovina== [[starorimska civilizacija|Rimske]] najdbe iz [[Lipa pri Frankolovem|Lipe]] ter potek rimske ceste [[Celje]]–[[Ptuj]] kažejo na to, da je bilo območje že zgodaj poseljeno. Frankolovo je nastalo leta [[1955]], z združitvijo naselij ''Loka'' in ''Stražica'' in se pričelo razvijati na [[križišče|križišču]] lokalnih poti ob [[cesta|glavni cesti]] [[Vojnik]]-[[Slovenske Konjice]]. ==Znamenitosti== Ob potoku Tesnica je [[Termalni in mineralni vrelci v Sloveniji|hipotermalni izvir]] (21 °C), nižje v dolini, pri odcepu ceste proti [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicam]], je urejeno manjše kopališče s plavalnim bazenom. [[Slika:288 Schloss Sternstein, Frankolovo im Cillier Kreis - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|250px|thumb|desno|Dvorec Sternstein - Frankolovo iz Kaiserjeve litografije (1830)]] V središču Frankolovega oziroma v nekdaj samostojnem naselju »Stražica« stoji [[graščina|»graščina Frankolovo«]] (tudi »dvorec Sternstein«), zgrajena v začetku 17. stoletja. Od ceste proti [[Stranice (razločitev)|Stranicam]] je v razširitvi soteske odcep lokalne ceste, ki vodi skoraj do ruševin [[Grad Lindek|gradu Lindek]], zgrajenega v 13. stoletju. Ob cesti med Frankolovim in [[Stranice|Stranicami]] stoji grobišče t.i. [[Frankolovski zločin|»frankolovskim žrtvam«]] ter dva [[spomenik]]a z imeni 98 obešenih in dveh ustreljenih [[talec|talcev]]. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Založnik Matija ''Življenje ob Tesnici, nekoč in danes: fotomonografija Frankolovega'', Celje, 2018 {{COBISS|ID=297727744}} ISBN 978-961-6992-51-0 * Založnik Matija; Trobec Marija ''Frankolovo skozi stoletja, od davnine do župnije sv. Jožefa'', Celje, 2018 {{COBISS|ID=294301952}} ISBN 978-961-6992-34-3 * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Župnija Frankolovo]] * [[Frankolovski zločin]] {{kategorija v Zbirki}} {{SloNaselje-stub}} {{Vojnik}} [[Kategorija:Naselja Občine Vojnik]] [[Kategorija:Frankolovo]] {{normativna kontrola}} 3wmga8ipn7zt7kmlex275ol4hloedkh Milan M. Cvikl 0 131738 5727395 5689843 2022-08-04T13:12:11Z Polonica 96398 Jerca Legan Cvikl wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Milan Martin Cvikl|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|party=[[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(1990–2007)}}<br>[[Socialni demokrati]] {{small|(2007–)}}|spouse=[[Jerca Legan Cvikl]] (por. 2009 - ločitev 2022)}} '''Milan Martin Cvikl''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[ekonomist]], * [[19. maj]] [[1959]], [[Velenje]] Med [[Desetdnevna vojna|osamosvojitveno vojno]] je bil kot rezervni častnik vpoklican v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]]. Pred vstopom v politiko je deloval v [[Banka Slovenije|Banki Sloveniji]], [[Svetovna banka|Svetovni banki]] in v [[Nova Ljubljanska banka|Novi Ljubljanski banki]]. 20. aprila 2004 je postal [[Minister za evropske zadeve Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za evropske zadeve]]. V času [[Borut Pahor|Pahorjeve]] [[9. vlada Republike Slovenije|vlade]] je bil [[generalni sekretar Vlade Republike Slovenije]], dokler ni bil leta 2010 izvoljen za člana [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]].<ref>{{Navedi splet|title=Evropski parlament podprl Cvikla|url=https://siol.net/novice/svet/evropski-parlament-podprl-cvikla-107284|website=siol.net|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=25. marec 2010|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://siol.net/slovenija/novice/2010/04/cvikl_prepisoval_z_wikipedie.aspx|title=Je Cvikl prepisoval z Wikipedije?|date=14. april 2010|accessdate=11. oktober 2020|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100419020155/https://siol.net/slovenija/novice/2010/04/cvikl_prepisoval_z_wikipedie.aspx|archivedate=19. april 2010}}</ref> Od avgusta 2020 je finančni strokovnjak in podpredsednik za programiranje in razvoj pri Jadranskem svetu, zavodu za sodelovanje v regiji v lasti Marka Voljča in Dejana Novakovića.<ref>{{Navedi splet|title=Jadranski svet|url=https://www.companywall.si/podjetje/jadranski-svet/MMxSTdlq|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-10-10|date=|publisher=}}</ref> === Član slovenskega parlamenta v mandatu 2004–2008 === Kot član [[politična stranka|stranke]] [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] je bil leta 2004 izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. V tem mandatu (2004–2008) je bil član naslednjih delovnih teles: *[[Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in monetarno politiko]], *[[Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik), *[[Odbor za zadeve Evropske unije Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zadeve Evropske unije]] in * predsednik [[Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij (2004-2008)|Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil - srednjih oklepnih kolesnih vozil 8x8 (...)]] (t. i. Cviklove komisije, ki je preiskovala [[Afera Patria (Slovenija)|nakup oklepnikov Patria]], a ni mogla oddati poročila, ker so Cvikla konec junija 2008 razrešili dolžnosti predsednika).<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2012|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=414–430|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> === Sodnik na Evropskem računskem sodišču 2010–2016 === Marca 2010 je prestal zaslišanje kandidata za sodnika na Evropskem sodišču pred odborom evropskega parlamenta za proračunski nadzor,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042345566/Slovenija/1042345566|title=Milan M. Cvikl zlahka čez prvo oviro v evroparlamentu|date=17. 3. 2010|accessdate=1. 5. 2022|website=Dnevnik|last=Vučina Vršnak|first=Ana}}</ref> nekaj dni zatem pa so ga s 549 glasovi podprli tudi evropski poslanci in tako postal član Evropskega računskega sodišča.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/milan-m-cvikl-dobil-podporo-evropskih-poslancev/226543|title=Milan M. Cvikl dobil podporo evropskih poslancev|date=25. 3. 2010|accessdate=1. 5. 2022|website=MMC RTV SLO}}</ref> === Accettove obtožbe o kopiranju z angleške Wikipedije === 12. aprila 2010 je [[Matej Accetto]], docent za evropsko pravo [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravne fakultete v Ljubljani]], objavil članek ''O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti'', v katerem je Cvikla obtožil, da je dele knjige ''Prenovljeno pravo Evropske unije'' (2009) pridobil iz angleške Wikipedije (oz. je prosto prevedel dele člankov in jih uporabil v knjigi brez ustreznega citiranja).<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Matej Accetto: O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/54147|website=IUS-INFO|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=12. april 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> Cvikl je njegove navedbe zanikal.<ref>{{Navedi splet|title=Je Cvikl prepisoval?|url=http://www.mladina.si/83347/je-cvikl-prepisoval/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-10|date=15. april 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> == Vir == * [http://www.pokrajine.si/people/mag-milan-martin-cvikl/ mag. Milan Martin Cvikl] - življenjepis 2020. ''pokrajine.si'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004-2008)]] * [[Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu pehotnih bojnih oklepnih vozil - srednjih oklepnih kolesnih vozil 8x8 (...)|Cviklova komisija]] * [[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]{{-}} {{4DZRS}} {{7VladaSLO}} {{9VladaSLO}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Cvikl, Milan M.}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za evropske zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Generalni sekretarji Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za finance Republike Slovenije]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] tv0i4p3atsix4jt9fmfsfbgrvz3ifos Fudži 0 138039 5727595 5717862 2022-08-05T11:01:22Z Ljuba brank 92351 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Fudži | photo = Fuji Kawaguchi 357.JPG | photo_size = 320px | photo_caption = Fudžisan, pogled z jezera [[Kavaguči]] | map = Japonska | map_caption = Lega na Japonskem | location = [[Čubu]], [[Honšu]], [[Japonska]] | label_position = | coordinates = {{koord novi|35|21|29|N|138|43|52|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | prominence_m = 3776 | prominence_ref =<ref name=Fujiinfo /><br /><small>35. mesto</small> | listing = | pronunciation = ɸɯꜜdʑisaɴ (japonsko) | range = | topo = [[Geospatial Information Authority]] 25000:1 {{lang|ja|富士山}}<ref name="watch tizu" /><br />50000:1 {{lang|ja|富士山}} | coordinates_ref =<ref name="Triangulation station">Triangulation station is 3775.63m. {{cite web|url=http://sokuseikagis1.gsi.go.jp/|title=Information inspection service of the Triangulation station|publisher=Geospatial Information Authority of Japan, (甲府–富士山–富士山)|language=ja|access-date=February 8, 2011}}</ref> | type = [[stratovulkan]] | age = 100.000 let | volcanic_arc/belt = | last_eruption = 1707–08 | first_ascent = 663 - [[En no Gyōja|En no Odzunu]] (役行者, En no gyoja, En no Odzuno) | easiest_route = peš |embedded= {{Infopolje Kraj svetovne dediščine | child = yes}} | map_size = 280 }} '''Gora Fudži''' ([[Japonščina|japonsko]] 富士山 ''Fudži-san'') je najvišja [[gora]] (3776 m) na [[Japonska|Japonskem]]. Leži 100 kilometrov jugozahodno od [[Tokio|Tokia]] v centralnem delu otoka [[Honšu]] blizu obale, na meji med prefekturama [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]] in [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]. Gora je aktiven [[stratovulkan]], ki je zadnjič izbruhnil med letoma 1707 in 1708. S svojo simetrično obliko in vrhom, ki je pet mesecev pokrit s snegom, je znan simbol Japonske, pogosto upodobljen v umetniških delih in razglednicah z Japonske<ref name="readersnatural">{{Cite book|title=Natural Wonders of the World|publisher=Reader's Digest Association, Inc|year=1980|isbn=0-89577-087-3|editor-last=Scheffel|editor-first=Richard L.|location=United States of America|pages=153|quote=|editor-last2=Wernet|editor-first2=Susan J.|via=}}</ref>. Fudži spada med "tri svete gore Japonske" (三霊山 ''Sanrajzen''), skupaj z gorama [[Gora Tate|Tate]] in [[Gora Haku|Haku]].<ref name="channelnewsasia.com">[http://www.channelnewsasia.com/news/asiapacific/japan-s-mt-fuji-granted/720700.html ] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20130627003540/http://www.channelnewsasia.com/news/asiapacific/japan-s-mt-fuji-granted/720700.html |date=June 27, 2013 }}</ref> Leta 2013 je bil zaradi izredne lepote, ki je navdihovala umetnike, poete in romarje skozi stoletja, in scenskega razgleda dodan na seznam UNESCO [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. V okolici gore je kar 25 pomembnih spomenikov, med njimi gora sama, [[svetišče Fudžisan Hongu Sengen Tajša]] in glavni tempelj Tajsekidži, ustanovljen leta 1290, ki ga je kasneje ovekovečil [[Hokusaj]], mojster tiskarske tehnike ''[[ukijo-e]]''. Po šintoistični mitologiji prebiva na vrhu gore ''[[kami]]'' [[Kuninotokotači]] (国之常立神). [[Princesa Konohanasakuja]] (木花開耶姫 "princesa cvetoče češnje"), boginja gore Fudži in vseh vulkanov, ima ob vznožju gore posvečeno svetišče Fudžisan Hongu Sengen Tajša. === Etimologija === Pismenki v imenu gore, 富 in 士, pomenita "bogastvo" oz. "obilje" in "moškega s statusom", ime pa izhaja iz časa pred uveljavitvijo pismenk, zato sta bili verjetno izbrani zaradi izgovorjave. Zgodba o sekalcu bambusa zapiše, da izhaja iz besede "nesmrten" (不死 ''fuši''/''fudži'') ali pa "bogati vojak" (富士 ''fudži''), ki se vzpenja po pobočju.<ref>Although the word {{lang|ja|士}} can mean a {{Nihongo|soldier|兵士|heishi, heiji}}, or a {{Nihongo|samurai|武士|bushi}}, its original meaning is ''a man with a certain status''.</ref><ref>{{cite web|url=http://etext.lib.virginia.edu/japanese/taketori/AnoTake.html |title=Japanese Text Initiative the''Taketori monogatari'' |publisher=Etext.lib.virginia.edu |date=August 31, 2004 |access-date=December 23, 2010}}{{non-primary source|date=December 2017}}</ref> Ljudska etimologija pravi, da izhaja iz zveze 不二 (ne-dva), kar nakazuje njegovo enkratnost, ali pa 不尽 (ne-izčrpati), kar opiše njegovo neskončnosti). Drugi možni izvori so "pokončev kot rižev klas" (穂 ''ho''), "ogenj" iz jezika ljudstva Ainu (''fuči''), "mavrica" (虹''nidži'') in "glicinija" (藤 ''fudži''). Imenu gore navadno dodamo končnico -山 ("gora", -''jama'', -''san''), s čimer dobimo celo ime 富士山 (''fudži-jama'' ali ''fudži-san'').<ref>{{cite web|url=http://www.city.fujinomiya.shizuoka.jp/e-museum/fujiyama/furufuji4.htm |title=富士山の名前の由来 |publisher=Web.archive.org |date=May 31, 2008 |access-date=December 23, 2010 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080531001107/http://www.city.fujinomiya.shizuoka.jp/e-museum/fujiyama/furufuji4.htm |archivedate = May 31, 2008}}</ref><ref>{{cite web|url=http://tisen.jp/tisenwiki/index.php?%C9%D9%BB%CE%BB%B3 |title=富士山 – 知泉Wiki |publisher=Tisen.jp |date=October 25, 2006 |access-date=December 23, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www5f.biglobe.ne.jp/~genn/sub5.html |title=地名・富士山の意味 |publisher=Web.archive.org |date=June 3, 2008 |access-date=December 23, 2010 |archiveurl = https://archive.is/20080603055732/http://www5f.biglobe.ne.jp/~genn/sub5.html |archivedate = June 3, 2008}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.asahi-net.or.jp/~hi5k-stu/aynu/huji.htm |title=富士山アイヌ語語源説について |publisher=Asahi-net.or.jp |date= |access-date=December 23, 2010}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Crater of Mount Fuji & Kengamine.jpg|sličica|275x275_pik|Krater na vrhu Fudžija, v ozadju najvišji vrh, Ken-ga-mine]] Gora Fudži je vulkanski stožec, ki se pogosto pojavlja v japonski umetnosti, posebej po letu 1600, ko postane [[Tokio|Edo]] prestolnica Japonske in so ga ljudje zagledali pri potovanju po [[Tokajdo|cesti ''Tokajdo'']].<ref>{{Cite web|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/6470|title=富士山吉田口登山道関連遺跡II|last=The Fujiyoshida City Board of Education|first=|date=2003|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|publisher=|access-date=September 1, 2016}}</ref> Prvi zabeležen vzpon sega v leto 663, ko ga je preplezal neznani menih. Do okoli 1860 je bil vzpon za ženske prepovedan, saj je bil vrh od starodavnih časov sveto mesto, pod goro pa so trenirali samuraji, predvsem okoli današnjega mesta Gotenba. Konjski lokostrelci ''[[Jabusame]]'' ''šoguna'' [[Minamoto no Joritomo|Minamoto no Joritoma]] so bili nastanjeni v območju v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]]. Leta 1290 so na pobočju gore v prefekturi Šizuoka zgradili tempeljski kompleks [[Tajseki-dži]], središče [[Ničiren Šošu|budizma ''Ničiren Šošu'']]. Prvi tujec na gori je bil Sir Rutherford Alcock septembra leta 1868, ki se je vzpenjal 8 ur, sestopal pa tri<ref name = alcock>{{cite book | authorlink = | first = Rutherford | last = Alcock | year = 1863 | url = https://books.google.com/books?id=79QMAAAAIAAJ&dq=alcock+Tycoon | title = The Capital of the Tycoon: A Narrative of Three Years Residence in Japan | volume = I | location = London | publisher = Longman, Roberts & Green}}</ref>, prva tujka pa žena britanskega veleposlanika na Japonskem Lady Fanny Parker v letu 1969.<ref>Cortazzi, Hugh ''et al.'' [https://books.google.com/books?id=bLI9AAAAIAAJ&printsec=frontcover&dq=hugh+cortazzi&lr=&client=firefox-a&sig=ACfU3U29LWcjU7K8hQzLTwyScRVDuQA1Nw#PPA99,M1 ''Britain and Japan, 1859–1991,'' pp. 99–100].</ref> Danes je gora mednarodna destinacija za turizem in planinarstvo.<ref name="climbing">{{cite web|url=http://www.ibarakijets.org/guides/fujiguide.pdf | archiveurl=https://web.archive.org/web/20090327032252/http://www.ibarakijets.org/guides/fujiguide.pdf | archivedate=March 27, 2009 | title=Climbing Mount Fuji?; route maps, pp. 4–5. |format=PDF |date= |access-date=December 23, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.christmaswhistler.web44.net/adventure/mtFuji.html|title=Climbing Mt. Fuji travel log|publisher=ChristmasWhistler|date=June 30, 2002}}</ref> Znan japonski rek pravi, da bo moder človek Fudži preplezal enkrat, samo tepec pa dvakrat.<ref>{{Cite journal | last = Tuckerman | first = Mike | url = http://www.japanvisitor.com/index.php?cID=357&pID=1529 | title = Climbing Mount Fuji | publisher= Japan Visitor}}</ref><ref>{{cite web | last = Bremmer | first = Brian | url = http://www.businessweek.com/1997/37/b3544146.htm | title = Mastering Mt. Fuji | work = Business Week |date=September 15, 1997}}</ref> Ostaja popularen simbol japonske kulture, pogosto se pojavlja v filmih<ref>{{Cite AV media | title = Bloody Spear at Mount Fuji ({{lang|ja|血槍富士}} Chiyari Fuji) | date = 1955 | last = Uchida | first = Tomu | authorlink = }}</ref>, ipd. == Geografija in geologija == Gora Fudži je pomembna gora v [[Geografija Japonske|geografiji Japonske]]. Visok je 3.776,24 metrov, nahaja se ob pacifiški obali osrednjega Honšuja, jugozahodno od Tokia, na meji med prefekturama Šizuoka in Jamanaši. Obkoljen je s štirimi manjšimi mesti, Gotenba, Fudžijošida, Fudžinomija in Fudži, ter petimi jezeri, Kavaguči, Jamanaka, Saj, Motosu in Šodži.<ref name=gvp>{{cite gvp|vnum=0803-03=|title=Fuji}}</ref> Gora je del narodnega parka Fudži-Hakone-Izu. Viden je iz oddaljene Jokohame, Tokia, na lep dan pa tudi iz Čibe, Sajtame, Točigija, Ibarakija in jezera Hamana. Gora Fudži se nahaja na stičišču [[Amurska plošča|amurske]], [[Ohotska plošča|ohotske]] in [[Filipinska plošča|filipinske tektonske plošče]]. Nastal naj bi pred 100.000 leti, ko je starejše jedro iz [[Andezit|andezita]] prekrila plast [[Bazalt|bazalta]]. Današnjo obliko je dobil pred 10.000 leti.<ref>{{cite news|url=http://www.japantimes.co.jp/cgi-bin/getarticle.pl5?nn20040404f1.htm|title=Third ancient volcano discovered within Mount Fuji|work=Japan Times|date=April 4, 2004}}</ref> Uvrščajo ga med aktivne vulkane z majhno verjetnostjo izbruha. Zadnji zabeležen izbruh se je zgodil med 16. decembrom 1707 in 1. januarjem 1708 in ustvaril drugi vrh na gori, Hoej.<ref>[http://sk01.ed.shizuoka.ac.jp/koyama/public_html/Fuji/fujid/1707.html Shikuoka University page;] ''see'' Japanese Wikipedia.</ref> === Podnebje === Podnebje je tundrsko, vrh je zaradi nizkih temperatur precejšen del leta pokrit s snegom. Najnižja zabeležena temperatura je -38 °C, najvišja pa 17,8 °C.<ref>{{cite web | url = http://www.data.jma.go.jp/obd/stats/etrn/view/rank_s.php?prec_no=49&prec_ch=%8ER%97%9C%8C%A7&block_no=47639&block_ch=%95x%8Em%8ER&year=&month=&day=&elm=rank&view= | title = Record Yearly Values | language = ja | publisher = Japan Meteorological Agency | access-date = June 29, 2008}}</ref> Skozi leto se povprečna temperatura giba med -18,4 in 6,2 °C. {{Weather box|location = Mount Fuji Averages (1981–2010) Records (1932–2011) |metric first = y |single line = y |Jan record high C = −1.7 |Feb record high C = 0.0 |Mar record high C = 1.0 |Apr record high C = 4.7 |May record high C = 12.2 |Jun record high C = 12.3 |Jul record high C = 17.4 |Aug record high C = 17.8 |Sep record high C = 16.3 |Oct record high C = 10.4 |Nov record high C = 6.9 |Dec record high C = 3.6 |year record high C = 17.8 |Jan high C = −15.7 |Feb high C = −14.7 |Mar high C = −10.9 |Apr high C = −5.7 |May high C = −0.8 |Jun high C = 3.6 |Jul high C = 7.5 |Aug high C = 9.3 |Sep high C = 6.1 |Oct high C = −0.1 |Nov high C = −6.4 |Dec high C = −12.2 |year high C = −3.4 |Jan mean C = −18.4 |Feb mean C = −17.8 |Mar mean C = −14.2 |Apr mean C = −8.7 |May mean C = −3.4 |Jun mean C = 1.1 |Jul mean C = 4.9 |Aug mean C = 6.2 |Sep mean C = 3.2 |Oct mean C = −2.8 |Nov mean C = −9.2 |Dec mean C = −15.2 |year mean C = −6.2 |Jan low C = −21.7 |Feb low C = −21.5 |Mar low C = −17.8 |Apr low C = −12.1 |May low C = −6.5 |Jun low C = −1.6 |Jul low C = 2.4 |Aug low C = 3.6 |Sep low C = 0.4 |Oct low C = −5.8 |Nov low C = −12.2 |Dec low C = −18.3 |year low C = −9.3 |Jan record low C = −37.3 |Feb record low C = −38.0 |Mar record low C = −33.9 |Apr record low C = −27.8 |May record low C = −18.9 |Jun record low C = −13.1 |Jul record low C = −6.9 |Aug record low C = −4.3 |Sep record low C = −10.8 |Oct record low C = −19.5 |Nov record low C = −28.1 |Dec record low C = −33.0 |year record low C = −38.0 |Jan humidity = - |Feb humidity = - |Mar humidity = 58 |Apr humidity = 60 |May humidity = 61 |Jun humidity = 70 |Jul humidity = 79 |Aug humidity = 73 |Sep humidity = 68 |Oct humidity = 53 |Nov humidity = 50 |Dec humidity = 47 |year humidity = - |source = [[Japan Meteorological Agency|JMA]]<ref>{{cite web | url = http://www.data.jma.go.jp/obd/stats/etrn/index.php?prec_no=50&prec_ch=%E9%9D%99%E5%B2%A1%E7%9C%8C&block_no=47639&block_ch=%E5%AF%8C%E5%A3%AB%E5%B1%B1 | title = JMA | access-date = May 30, 2012 | publisher = JMA }}</ref> |date=August 2012}} === Aokigahara === [[Gozd Aokigahara]] na severozahodnem pobočju gore je po legendah prebivališče duhov in demonov. V 19. stoletju so v njem predvsem revnejše družine zapuščale svoje otroke in starejše.ref>{{cite news | url = https://www.independent.co.uk/news/world/asia/japans-harvest-of-death-635356.html| title = Japan's harvest of death| work = The Independent| location = London|date=October 24, 2000}}</ref> Gozd je drugo najbolj popularno mesto za samomor po [[Most Golden Gate|mostu Golden Gate]] v San Franciscu.<ref name="Amazeen">{{Cite journal |last = Amazeen |first = no |url = http://www.monstersandcritics.com/books/nonfiction/reviews/article_1070655.php/Book_Review_Cliffs_of_Despair_A_Journey_to_Suicides_Edge |title = Book Review: Cliffs of Despair A Journey to Suicide's Edge |publisher = Monsters & Critics |date = December 21, 2005 |postscript = <!-- Bot inserted parameter. Either remove it; or change its value to "." for the cite to end in a ".", as necessary. -->{{inconsistent citations}} |deadurl= yes |archiveurl = https://web.archive.org/web/20120806040432/http://www.monstersandcritics.com/books/nonfiction/reviews/article_1070655.php/Book_Review_Cliffs_of_Despair_A_Journey_to_Suicides_Edge |archivedate = August 6, 2012 |df= }}</ref> Od petdesetih let prejšnjega stoletja se je v gozdu ubilo več kot 500 ljudi, v povprečju kar okoli 30 na leto.<ref>{{cite news| last = Hadfield| first = Peter| url = http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/1373287/Japan-struggles-with-soaring-death-toll-in-Suicide-Forest.html| title = Japan struggles with soaring death toll in Suicide Forest| work = The Daily Telegraph|The Telegraph| location = London|date=June 16, 2001}}</ref> V zadnjih letih so lokalne oblasti povečevale ozaveščenost obiskovalcev in pohodnikov s postavitvijo tabel, ki bralce prepričujejo v ponovni premislek.<ref>{{cite web | url = http://www.yomiuri.co.jp/dy/national/20080224TDY03303.htm| archive-url = https://archive.is/20080302060053/http://www.yomiuri.co.jp/dy/national/20080224TDY03303.htm| url-status=dead| archive-date = March 2, 2008| title = Sign saves lives of 29 suicidal people| publisher = Daily Yomuri Online|date=February 24, 2008}}</ref> == Turizem == Gora Fudži je popularna pohodniška destinacija. Leta 2009 se je na goro povzpelo 300.000 ljudi.<ref name="NPJ">{{cite web |url=http://www.env.go.jp/park/fujihakone/topics/090917a.html |title=(title in Japanese) |trans-title=The number of climbers of Mount. Fuji in 2009 |publisher= Ministry of the Environment |language=ja}}</ref> Gora je najbolj prijazna v juliju in avgustu, ko obratujejo prenočišča in druge zgradbe.<ref name="NPJ" /><ref name=ClimbingSeason>{{cite web |url=http://www.fujisan-climb.jp/en/season/index.html |title=Climbing Season |publisher= Official Website for Mt. Fuji Climbing |language=en}}</ref> Večina Japoncev se po gori vzpenja ponoči, da bi pričakali jutranje svitanje in sončni vzhod (御来光 ''gorajko'', "prispetje luči").<ref>{{cite news | last = Glass | first = Kathy | url = https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CE6DB1231F935A1575BC0A966958260&sec=&spon=&pagewanted=1 | title = Climbing Mount Fuji By Night | work = New York Times |date=August 26, 1990}}</ref> Na goro vodijo štiri večje poti z desetimi postajami.<ref name=MountainTrails>{{cite web |url=http://www.fujisan-climb.jp/en/trails/index.html |title=Mountain Trails |publisher= Official Website for Mt. Fuji Climbing |language=en}}</ref> Avtobusi in avtomobili dosežejo 5. postajo. <gallery widths="180" heights="150"> Slika:Fuji 3D.gif|3D animacija Slika:Skyscrapers of Shinjuku 2009 January.jpg|Gora Fudži preko nebotičnikov v Tokiu Slika:Mt_Fuji_NASA_ISS002-E-6971_large.jpg|Zračni posnetek gore Fudži Slika:Fujinomiya Hongu Sengen Taisha Honden.jpg|Svetišče Fudžisan Hongu Sengen Tajša Slika:Mt Fuji Summit.jpg|Planinci se vzpenjajo proti vrhu Slika:Katsushika Hokusai, Goten-yama hill, Shinagawa on the Tōkaidō, ca. 1832.jpg|Pogled na goro Fudži, Hokusaj </gallery> == Sklici == {{Reflist|refs= <ref name=Fujiinfo> {{cite web | url = http://www.cbr.mlit.go.jp/fujisabo/fuji_info/fuji_info-top.html | title = 富士山情報コ–ナ– | publisher = Sabo Works at Mt.Fuji}}</ref> <ref name="watch tizu"> {{cite web|url=http://watchizu.gsi.go.jp/watchizu.html?b=352138.26&l=1384338.52 |title=Map inspection service | publisher=Geospatial Information Authority of Japan, (甲府–富士山–富士山)|language=ja|access-date=February 8, 2011}}</ref> }} {{Refbegin}} {{Commons|Mt. Fuji}} [[Kategorija:Gore na Japonskem|Fuji]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Svete gore]] [[Kategorija:Tritisočaki]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] [[Kategorija:Zavarovana območja Japonske]] {{normativna kontrola}} 0corubjodbyabenzdmqufa6aw9i402h Bela, Ajdovščina 0 139864 5727414 5696376 2022-08-04T14:52:03Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Bela (razločitev)}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Bela |geopedia=#L410_T13_F10083958_b4 | latd = 45 |latm = 51 |lats = 47.12 |latNS = N | longd = 14 |longm = 1 |longs = 48.71 |longEW = E |najdisi=Bela,+Col |image= |povrsina=4,91 |prebivalstvo=35 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=541,8 |postna=5273 |posta=Col |obcina=Ajdovščina |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Bela''' je [[naselje]] v [[Občina Ajdovščina|Občini Ajdovščina]]. Bela je majhna vas v dolini potoka Bele. V vasi je osem stanovanjskih hiš. Tu se stikata potok [[Bela (potok, Ajdovščina)|Bela]] in [[Sapotnik]], ki se nadaljuje do Vipave pod imenom Bela. Bela ima tri sosednje vasi: [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]], [[Višnje, Ajdovščina|Višnje]] in Sanabor. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Ajdovščina}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Ajdovščina]] rj6xud7h7y51shohr3bxelc75eul946 Lovrenc na Pohorju 0 140962 5727503 5724881 2022-08-04T20:11:21Z Europan guy 191090 Dodal grb wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lovrenc}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10149142_b4 | latd = 46 |latm = 32 |lats = 17.17 |latNS = N | longd = 15 |longm = 23 |longs = 3.71 |longEW = E |najdisi=Lovrenc+na+Pohorju |zgodovinsko ime = Sveti Lovrenc na Pohorju <small>(do 1952)</small> |image=Lovrenc na Pohorju panorama.jpg|thumb|Lovrenc na Pohorju |image_caption= |image_flag=Prapor Lovrenca na Pohorju.gif|thumb|Prapor Lovrenca na Pohorju |image_shield=Grb Lovrenca na Pohorju.gif|thumb|Coat of Arms Lovrenca na Pohorju |povrsina=3,1 |prebivalstvo=1920 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=459 |postna=2344 |posta=Lovrenc na Pohorju |obcina=Lovrenc na Pohorju |pokrajina=Štajerska |regija=Podravska regija |vrsta=trg|grb=Grb trga Lovrenc na Pohorju.gif}} '''Lovrenc na Pohorju''' je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega [[Pohorje|Pohorja]], v ribniško-lovrenškem podolju, v občini. ==Opis== Naselje obsega del ozemlja ob potoku Radoljni, jugozahodno od velike dravske vijuge, s katero prehaja reka [[Drava]] iz tesne soteske v široko [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] nad [[Maribor]]om. ==Zgodovina== Lovrenc kraj z več kot 900-letno zgodovino. Leta 1091 je grof [[Engelbert I. Spanheim]] prvemu opatu [[Benediktinski samostan svetega Pavla|šentpavelskega benediktinskega samostana]] Wecelinu, podaril tudi med drugim neposeljeno pokrajino ob [[Radoljna|Radoljni]] (heremum Radimlahc), lovreško pokrajino. Spanheimska darilna listina, je tudi prvi pisni dokument, ki je povezan z območjem današnjega Lovrenca. Sprva se je kraj imenoval po potoku [[Radoljna]], in sicer Radimlje. V listinah do sredine 13. stoletja zasledimo ime v različnih oblikah: Radimlahc, Redmil, Radmil, Radmilach. Vendar je bila dolina poseljene že pred tem, z redkimi pastirji, ki so prišli iz [[Radlje|Radelj]]. Kamnita sekira najdena na [[Činžat]]u pa je očiten znak, da je bila tu naselitev že mnogo prej. V 12. stoletju se je okoli na novo zgrajene samostanske podružnice začelo oblikovati naselje. Sprva so kraj, zaradi nepomembne prometne vloge in značilnosti takratne pokrajine, imenovali Sv. Lovrenc v puščavi. Benediktinci so leta 1214 ustanovili župnijo, segajočo od [[Lobnica|Lobnice]] pa vse do [[potok Velka|potoka Velke]] na zahodu. Devet let kasneje, leta 1222, se je kraj razvijal že v pravo trško naselje, in kmalu zatem tudi od [[Leopold III|Leopolda III]] dobil trške pravice. Vsaki ponedeljek je od takrat bil sejem. Iz teh časov je znan tudi prvi popis prebivalstva kraja. Kraj je bil v 15. stoletju pod vplivom raznim vpadom limbuških in vuzeniških gospodov ter [[Oton Pergauer|Otona Pergauerja]], ki je bil oskrbnik [[celjski grofje|celjskih grofov]] na [[Muta|Muti]], in je leta 1407 požgal grad na [[Fala|Fali]], dravski brod ter upravni dom v Lovrencu, vključno s cerkvijo in trgom. Šentpavelski opat je v naslednjih letih zgradil novo cerkev in utrdil [[obrambni zid]], kateri pa je odigral pomembno vlogo v 15. stoletju v času [[turški vpadi|turških vpadov]]. Lovrencu je dala še večji pomen leta 1627 zgrajena romarska cerkev v Puščavi. 1766 je bila zgrajena sedanja župnijska cerkev. Narodno prebujanje Slovencev se je po letu 1861 razmahnilo tudi na lovrenškem. Slovenska čitalnica, zadružna dejavnost in narodnoobrambno gibanje so opravili pomembno delo, predvsem proti gospodarsko močnimi ter predvsem izkoriščevalskimi tržani iz [[Nemčija|Nemčije]]. == Etimologija == Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Lovrenc na Pohorju. V Lovrenc na Pohorju je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Lovrenca na Pohorju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> ==Prebivalstvo== Za poselitev je bilo kmetijstvo gospodarska osnova, ki je kazala človeku pot na Pohorje ter ga učila, da je krčil gozd in se postopoma udomačil zelo zgodaj na pohorskih nižinah in višinah. Sam potek naseljevanja je še malo proučen. Kamnita sekira najdena na [[Činžat]]u, dokazuje, da so tu ljudje bivali že v kameni dobi. Ugotovljeni so tudi sledovi rimskih cest, ki vodijo visoko na Pohorje, kjer so izkoriščali pohorske [[kamnolom]]e. Prvi naseljenci Lovrenške doline so bili kmetje s [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], kar se še danes pozna v mehki koroški govorici. Do 13. stoletja je kraj doživljal hitro preobrazbo z močno [[kolonizacija|kolonizacijo]]. Vse več priseljencev je prihajalo iz Koroške. V 14. stoletju se je z razmahom ovčereje razširil naselitveni prostor v še višje lege Pohorja. Novi živinorejsko-ovčarski kmetijski obrati, imenovani srnice ali švajge, so omenjeni tudi na [[Kumen|Kumnu]]. ===Gospodarstvo=== [[slika:1920s postcard of Lovrenc na Pohorju.jpg|thumb|Lovrenc na Pohorju v 1920. letih]] Čeprav so možnosti za kmetovanje tod razmeroma ugodne, je glavna gospodarska dejavnost industrija, ki se je v pretelkosti razvila zaradi razpoložljive vodne sile in lesa iz okoliških gozdov. V 19. stoletju so se pojavili začetki industrializacije. Najmočnejšo vlogo je v tem obdobju imelo steklarstvo. Bogate zaloge lesa, razpoložljive vodne sile [[Radoljna|Radoljne]], kremenčevega peska v tonalitih plasteh, dovoz apnenca z južne strani Pohorja, transport po Dravi, rudarstvo, oglarstvo, železarstvo... Vse to je narekovalo na vedno večji pretok ljudi v Lovrenc. Priselili so se številni [[Nemci]] z [[Bavarska|Bavarske]], ki so postali lastniki gozdov, žag, lesne trgovine, steklarne in obrtnih delavnic. Prebivalstvo je vse do leta 1910 naraščalo. V letih 1910-1931 pa se je pokazal izreden padec v številu naseljencev. Nenaden preobrat je povzročilo prenehanje obratovanja nekaterih obrtnih delavnic, svoj davek pa je terjala tudi [[prva svetovna vojna]]. Vsa kasnejša desetletja pa je število prebivalcev naraščalo. Leta 1981 je imel Lovrenc okoli 2000 prebivalcev, danes pa jih že šteje več kot 3000. Iz tradicije žag, kovačij, usnjarne, steklarne in talilnice železove rude, ki so jo zaprli sredi 19. stoletja, sta nastala tovarna kos in srpov in lesnopredelovalni obrat s prizvodnjo montažnih hiš. <center> {| class="wikitable" |+ Spreminjanje števila prebivalcev v Lovrencu v obdobju 1869 do 1989 |- ! leto !! 1869 !! 1881 !! 1890 !! 1900 !! 1910 !! 1931 !! 1948 !! 1953 !! 1961 !! 1971 !! 1981 !! 1991 |- | število preb:|| 1096 || 1100 || 1155|| 1213 || 1278 || 1116 || 1428 || 1603 || 1717 || 1884 || 2045|| 2019 |} </center> Starostne kategorije prebivalstva v Lovrencu so v letu 1981 bile: delež mlade kvote prebivalstva do 15 let je znašal 25,8 %, produktivne 59,9 % in najstarejše kategorije do 60 let, 14,3 %. tudi razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom se je spreminjalo skozi desetletja. V letu 1961 je bila tretjina aktivnega prebivalstva zaposlena v industriji, nekoliko manj v kmetijstvu in gozdarstvu. Tudi v trgovini je bila zaposlenost visoka. Do leta 1971 se pokaže še večji priliv aktivnega prebivalstva v industriji, ki se stopnjuje v leto 1981. Prebivalci so začeli iskati zaslužek v bližnjih večjih središčih, kjer je bila možna zaposlitev v naglo razvijajoči industriji. K temu je pripomogla tudi boljša prometna povezava do kraja. Delež zaposlenih se je povečal tudi v drugih dejavnostih, predvsem v gradbeništvu, prometu, kulturi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu ter v družbeno-političnih dejavnostih. Tabela prikazuje aktivno prebivalstvo po dejavnosti v letih 1961, 1971 ter 1981: <center> {| class="wikitable" |- ! Panoge dejavnosti !! 1961 !! 1971 !! 1981 |- | Industrija in rudarstvo || 302 || 362 || 501 |- | Kmetijstvo || 60 || 46 || 27 |- | Gozdarstvo || 90 || 74 || 51 |- | Gradbeništvo || 21 || 23 || 31 |- | Promet in zveze || 11|| 27 || 30 |- | Trgovina || 52 || 48 || 50 |- | Gostinstvo in turizem || 1 || 48 || 11 |- | Obrt || 41 || 33|| 24 |- | Stnovanjsko-komunalne dejavnosti || 4 || 2 || 2 |- | Izobraževanje, kulturne dejavnosti || 23 || 42 || 40 |- | Zdravstvo, socialno varstvo || 4 || 42 || 39 |} </center> Zanimiv kazalec napredka je izobrazbena struktura prebivalstva. Gospodarske dejavnosti zahtevajo vedno več kvalificiranega kadra, s tem pa je povezana zahteva po ustrezni šolski izobrazbi prebivalcev. Vedno večje je število ljudi z ustrezno izobrazbo in vedno manj z nedokončanimi razredi osnovne šole. Spremembe so nastajale tudi v številu in tipu gospodinjstev. Leta 1948 je bilo v kraju zabeleženih 404 gospodinjstev, leta 1981 608, 1991 pa že več kot 1000 gospodinjstev. V zadnjem času pa se ponovno kaže zanimanje za zemljo, vračanje na domačije... Še največ Lovrenčanov pa poleg služb kmetuje doma. Spodnje tabele prikazujejo prebivalstvo od 15. leta po šolski izobrazbi za leta 1961, 1971 ter 1981. <center> 1961: {| class="wikitable" |- ! !! !! Brez šol !! 4.razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano |- | Skupaj || 1360 || 150 || 895 || 102 || 165 || 28 || 7 || 6 || 7 |- | % || 100 || 11 || 65.8 || 7.5 || 12.1 || 2.1 || 0.5 || 0.5 || 0.5 |} 1971: {| class="wikitable" |- ! !! !! Brez šol !! 4. razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano |- | Skupaj || 1567 || 135 || 641 || 455 || 236 || 72 || 13 || 6 || 9 |- | % || 100 || 8.6 || 40.9 || 29 || 15 || 4.6 || 0.9 || 0.4 || 0.6 |} 1981: {| class="wikitable" |- ! !! !! Brez šol !! 4. razred OŠ !! osnovna šola !! Kv VKV !! gimnazija !! višja šola !! fakulteta!! neznano |- | Skupaj || 1520 || 19 || 39 || 922 || 363 || 141 || 19 || 16 || 1 |- | % || 100 || 1.2 || 2.6 || 60.7 || 23.9 || 9.3 || 1.2 || 1 || 0.1 |} </center> ==Gospodarstvo== V Lovrencu se je poleg kmetijstva (83 mlinov) uveljavilo še [[fužinarstvo]] (za tri fužine so posekali vse bukove gozdove - zato je danes Pohorje pretežno iglasto; iz ene izmed fužin je nastala tovarna kos in srpov), lesarstvo (108 žag), splavarstvo (splavarji so svojemu zavetniku sv. Miklavžu leta 1754 v trgu postavili znamenje), steklarstvo (17 glažut). Danes se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, med njimi tudi z [[čebelarstvo]]m. Leta 2011 je [[Čebelarsko društvo Lovrenc]] praznovalo 90 let. ===Obrt=== Način življenja v 19.stoletju je bil tak, da so ljudje delali le za lastne potrebe. Nekmečka opravila obrtne narave so zato posebej priučeni ljudje opravljali na domu naročnika. Podatki o obrtnikih so zelo skopi. Za leto 1843 navaja vir, da je bilo v Lovrencu 11 obrtnikov. V opisu lovrenškega trga je navedeno, da bi naj leta 1840 bile v Lovrencu dve [[gostilna|gostilni]] in da so najštevilnejši trški obrtniki mlinarji, krojači in čevljarji, bili združeni v [[ceh]]e. Zaradi zaprtosti trga je bil splošni videz, da ni bilo razvito ne obrtništvo in ne trgovina. Začetek 20. stoletja lahko ocenimo kot zlato dobo lovrenške obrti. == Sklici == {{reflist}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher=Pomurska založba, Murska Sobota |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} * Milan Orožen Adamič, Drago Perko, Drago Kladnik. Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana 1996. * Jože Mlinarič, Anton Ožinger, Zvone Podvinski. Lovrenc na Pohorju skozi stoletja. KS, Lovrenc, 1991. * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lovrenc na Pohorju}} * [http://www.lovrenc.si Občina Lovrenc na Pohorju] * [http://www.lovrenc.net Lovrenčan - Lovrenška spletna stran namenjena predstavitvi dejavnosti društev in posameznikov, ohranjanju dediščine, razmišljnjem in promociji lepot kraja] {{Trgi v Sloveniji}} {{Lovrenc na Pohorju}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lovrenc na Pohorju| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Lovrenc na Pohorju]] [[Kategorija:Trgi v Sloveniji]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] o6x6wiyqha6n434m0iq2qaa76883mdh Bukarešta 0 142486 5727393 5360380 2022-08-04T13:05:57Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Bukarešta | native_name = București | nickname = Mali Pariz, Vzhodni Pariz | settlement_type = Mesto | motto = Patria si Dreptul Meu (Moja dežela, moja pravica) |image_skyline = Bucharest-Skyline-01.jpg | image_caption = | image_flag = ROU Bucharest Flag1.png | image_shield = RSR Mun Bucuresti1.png | image_map = | mapsize = |pushpin_map = Romania |map_caption = Geografski položaj Bukarešte v [[Romunija|Romuniji]] |coordinates_region = RO | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = [[Romunija]] | subdivision_type1 = [[Občine Romunije|Občina]] | subdivision_name1 = Občina Bukarešta | leader_title = župan | leader_name = {{Wikidata|p6}} | established_title = ustanovljena | established_date = 1459 (prva omemba) | established_title2 = | established_date2 = |area_footnotes = <ref name="bucharest_pop_censuses">{{cite web|url=http://www.insse.ro/cms/files/pdf/ro/cap2.pdf|title=Romanian Statistical Yearbook|last=[[National Institute of Statistics (Romania)|INS]]|format=PDF |accessdate=12 February 2009| language=en}}</ref><ref name="urban">{{cite web|url=http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |title=Demographia World Urban Areas & Population Projections |format=PDF |accessdate=14 April 2011}}</ref> |area_magnitude = |area_total_km2 = 228 |area_metro_km2 = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_urban_km2 = 285 |population_as_of = popis 2011 |population_footnotes = <ref name="INSSE">{{cite web | url = http://www.insse.ro/cms/files%5Cstatistici%5Ccomunicate%5Calte%5C2012%5CRPL_rezultate%20preliminare.pdf | title = Preliminary Data for 2011 census | date = 24 August 2012 | accessdate =8 November 2012 | publisher = [[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] | language = romunščina}}</ref><ref name="metro">{{cite web|url=http://www.urbanaudit.org/DownloadPDF.ashx?CityCode=RO001C |title=Urban Audit: Bucharest Profile |accessdate=14 April 2011}}</ref> |population_note = |population_total = 1677985 |population_rank = 1. v Romuniji |population_urban = 1931000 |population_metro = 2678392<sup>2</sup> |population_density_km2 = 7360 | timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | latd = 44 | latm = 26 | lats = 7 | latNS = N | longd = 26 | longm = 6 | longs = 10 | longEW = E |elevation_m = 55,8–91,5 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 0xxxxx | area_code = +40 21 |registration_plate_type= [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] | registration_plate = B | website = https://www.pmb.ro/ | footnotes = }} '''Bukarešta''' ([[romunščina|romunsko]] ''București'' {{IPAudio|Ro-București.ogg|/bu.kuˈreʃtʲ/}}) je [[glavno mesto]] in kulturno, gospodarsko središče [[Romunija|Romunije]]. Mesto leži na jugovzhodu države ob bregovih reke [[Dâmbovița]]. Nekdaj je bila Bukarešta znana kot ''citadela Dâmbovița''. Po evropskih standardih Bukarešta ni staro mesto, zgodovinarji domnevajo, da je bila ustanovljena šele leta 1459.<ref>[http://www.fodors.com/miniguides/mgresults.cfm?destination=bucharest@36 Turistični vodnik po Bukarešti], [[Fodors]]</ref> Od tedaj se je mesto zelo spremenilo, leta [[1862]] je postalo glavno mesto Romunije in se postopno uveljavilo tudi kot kulturno središče. [[Eklekticizem v arhitekturi|Eklektično]] mestno [[arhitektura|arhitekturo]] predstavljajo zgradbe raznih slogov različnih zgodovinskih obdobij, med seboj so pomešane zgradbe iz [[komunizem|komunističnega]] obdobja, moderne, baroka itd. V obdobju med obema vojnama si je elegantna arhitektura elitnejše mestne četrti v Bukarešti prislužila naslov Mali Pariz oziroma Vzhodni Pariz (''Micul Paris'').<ref>[http://museum.ici.ro/mbucur/english/micparis.htm Bukarešta, Mali Pariz vzhoda] na muzejih z romunske spletne strani.</ref> Čeprav je bilo mnogo zgradb in območij zgodovinskega središča uničenih med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], zaradi potresov in nato zaradi [[Nicolae Ceaușescu|Ceaușescovega]] načrta sistemske prilagoditve države, so mnoge stavbe dobro ohranjene. V zadnjih letih je mesto doživelo gospodarski in kulturni razcvet.<ref>Bucica, 2000, p.6.</ref> == Etimologija == Romunsko ime ''București'' ima negotov izvor. Tradicija povezuje ustanovitev Bukarešte z imenom ''bucur'', ki je bil po različnih legendah princ, izobčenec, ribič, pastir ali lovec. V romunščini koren besede ''bucurie'' pomeni 'veselje', ('sreča') in se domneva, da je dačanskega izvora<ref>Ion I. Russu, Limba traco-dacilor, 1967, Editura științifică</ref>. Osmanski popotnik in raziskovalec [[Evlija Čelebi]] je domneval, da je bila Bukarešta imenovana po Abu Karișu iz plemena [[Kurajš]]. Leta 1781 je avstrijski zgodovinar Franz Sulzer trdil, da je ime povezano z besedami ''bucurie'' (veselje), ''bucuros'' (veselo) ali ''bucura'' (postati vesel), medtem ko je v knjigi iz 19. stoletja, ki je bila objavljena na Dunaju, domneva, da ime izhaja iz besede ''bukovie'' – bukov gozd. <ref name=Georgescu77>Georgescu et al., p.76-77</ref> Prebivalci so Bukareščani (romunsko ''bucureștean''). == Zgodovina == === Ustanovitev mesta, rezidenca vlaških princev === [[Slika:Writ of the Wallachian voivode Radu cel Frumos from 14 October 1465.jpg|thumb|hochkant|Odlok princa Rada 14. oktobra 1465 (faksimile)]] Bukarešta je prvič omenjena v listini iz 20. septembra 1459. Odlok je izdal vojvoda in poveljnik [[Vlad III. Drakula |Vlad Țepeș]] z vzdevkom Drakula (''Drăculea ''). V drugi polovici 15. stoletja se je Bukarešta razvila, ker se je po 1400 razvila obrt s kovači, lončarji in strojarji in kot ''Curtea'' (rezidenca princev) [[Vlaška|Vlaške]]. Princ Radu Lepi je 14. oktobra 1465 izdal listino o kraljevem prebivališču v Bukarešti <ref>[http://www1.pmb.ro/pmb/bucuresti/emed_en.htm Offizielle Homepage von Bukarest (www.pmb.ro) vom 21. Juli 2008].</ref>. Mesto je postalo knežje in trgovsko središče, združeno z več naselji. Med letoma 1459 in 1625 je bilo na območju današnje Bukarešte 41 naselij. Nato je Bukarešto kot prestolnico Vlaške zamenjalo mesto Târgoviște. Glavni trg je bil zgrajen okrog ulice Lipscani. === Osmansko obdobje === Osmansko cesarstvo se je v 14. stoletju razširilo iz Male Azije na ozemlje današnje Romunije. Že leta 1394 je prva osmanska vojska napadla Donavo. Nato je kneževina Vlaška prvič postala zavezana plačevanju dajatev <ref>Klaus Kreiser: ''Der osmanische Staat 1300–1922'', Oldenbourg 2000, S. 21.</ref>. Pod osmanskim [[Suzerenstvo| suzerenstvom]] je Bukarešta doživela razcvet zaradi prisotnosti sodišča in vračanja tujih trgovcev. Prebivalstvo se je povečalo in razvila se je urbana struktura s številnimi novimi stavbami. Leta 1545 je princ [[Mircea V. Pastir|Mircea Ciobanul]] postavil prvo mestno obzidje v obliki [[palisada|palisade]] <ref>Joachim Vossen: ''Bukarest – Die Entwicklung des Stadtraums. Von den Anfängen bis zur Gegenwart''.</ref>. Velik del kmetijskih zemljišč v okolici mesta je bil označen kot dežela mestnega prebivalstva (''moșia orășenilor''), označena z mejniki. [[Slika:Bucharest, woodcut, published in Leipzig in 1717.jpg|thumb|Bukarešta 1717]] Trideset let pozneje, leta 1574 in 1575, pa tudi leta 1594, se je prebivalstvo v Bukarešti povečalo kljub vse večjemu davku ''[[Visoka porta|visoki porti]]''. Poleg tega je sodelovala pri bojih [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]] proti osmanski vojski.<ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 13.</ref>. Osvojil jo je veliki vezir Koca Sinan paša avgusta 1595 po bitki pri mestu Călugăreni. Izbruhnil je požar. Jeseni istega leta je bila druga bitka v bližini Bukarešte, med katero so se Turki umaknili in uničili del mesta. Zato se je knežji sedež do leta 1626 preselil v Târgoviște. Kmalu po prevzemu oblasti je princ Aleksandru Coconul 10. novembra 1626 rezidenco preselil nazaj v Bukarešto. Po 1632 je princ [[Matej Basarab]], zadnji iz vladajoče vlaške družine na prestolu, v Bukarešti zgradil številne stavbe. Zaradi napetega odnosa z Osmani se je princ okoli leta 1640 preselil v Târgoviște. Knežji sedež je ostal v Bukarešti. Naslednik Basaraba, princ [[Konstantin Șerban]], se je maja 1654 ponovno preselil v Bukarešto. Naslednje leto je bil sedež današnje Narodne banke mesto upora pehote proti bojarjem. Ob nemirih se je princ Șerban umaknil v Târgoviște, preselil knežji sedež in mesto prepustil požaru. Po ustoličenju je princ Georgij Gika 20. decembra 1659 knežji sedež prenesel v Bukarešto. V istem letu je bilo mesto pod pritiskom Osmanskega cesarstva in edina rezidenca vojvod. Bukarešta je tega leta postala deželni sedež Vlaške. Leta 1668 je princu v Bukarešto sledilo pravoslavno versko vodstvo. V tem obdobju se je prebivalstvo povečalo na približno 60.000 in se razširilo na 21 okrožij (''mahalale''). Takrat je bilo v mestu okoli 100 cerkva <ref>So mutmaßt {{Webarchiv | url=http://eeo.uni-klu.ac.at/index.php/Bukarest_%28Stadt%29 | wayback=20090213040838 | text=Joachim Vossen: Bukarest, Uni Klagenfurt am 11. September 2008}}.</ref>. Med vladanjem Șerbana I. Cantacuzina in Constantina Brâncoveana je Bukarešta doživela daljše obdobje razcveta. Po naročilu knezov so zgradili prve bolnišnice, tiskarne, šole, številne cerkve, palačo Mogoșoaia in čudovito glavno cesto Podul Mogoșoaia. Moči lačen princ Brâncoveanu pa je tudi odpravil župana in mestni svet in si pridržal pravico do vladanja ref>Birgitta Gabriela Hannover, Bukarest entdecken, S. 42, 2008.</ref>. [[Slika:Welcoming the Prince of Saxa-Coburg by the Metropolitan and boyars, 1789.jpg|thumb|Prenos mesta na Avstrijce, 1789]] Ko so vladali [[Fanarioti]] (1716−1821), so bili prebivalci zaradi višjih dajatev in davkov, pa tudi nepotizma in korupcije ogroženi, tako da je to obdobje sinonim za izkoriščanje, korupcijo in slabo upravljanje. Nekoliko kasneje je Stephen Racoviță doživel upor. Čeprav je princ premagal upornike, so bili uvedeni nasilni povračilni ukrepi visoke porte. <ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 16.</ref> Člani knežje družine Ypsilantis so bili pomembni v Bukarešti. Med vladanjem Aleksandra Ypsilantisa je bilo narejenih veliko olepšav mesta in zgrajen prvi vodovod (1779). Princ je zaradi pogostega poplavljanja Dâmbovițe zgradil obvodni kanal. Hkrati se je v mestu začel prvi industrijski razvoj tovarn. Tako je bila leta 1764 zgrajena tovarna voska, leta 1766 za oblačila, leta 1767 papirnica. Leta 1811 je bilo v trgovini in obrti zaposlenih že 2981 ljudi. Razvoj je bil za kratek čas prekinjen med rusko-turško vojno, ko je princ Nikolaj Mavrogenes 26. oktobra 1789 pobegnil iz mesta skupaj s približno tisoč vojaki. Mesto so dva tedna kasneje, 10. novembra 1789, zasedli Avstrijci in 4. avgusta 1791 je bil objavljen mir. V obdobju od leta 1793 do leta 1812 je bilo veliko raznih naravnih nesreč, požarov in epidemij. === Prehodno obdobje (1807 do 1861) === [[Slika:Great Fire of Bucharest, 1847.jpg|thumb|Požar 1847]] [[Slika:Dealul Spirii 1848.jpg|thumb|Revolucija 1848]] Prvi bukareški mir se je končal 28. maja 1812, ko se je nadaljevala vojna med Rusijo in Osmanskim cesarstvom. Okrepljeno izkoriščanje vlaških ljudskih množic ter širjenje revolucionarnih idej francoske buržoazije in hetairije (grško ἑταιρία ''hetairía'') je na prelomu stoletja vplivala na protiosmansko javno mnenje. Med uporom, ki je sledil, je vladar Vlaške [[Tudor Vladimirescu]] ostal v Bukarešti od marca do maja 1821. To je povzročilo nasilne povračilne ukrepe turških vojakov, ki so kasneje zasedli Bukarešto. Poniževanje se je končalo šele z umikom vojske septembra 1822 in kronanjem kneza Grigorija IV. Gike. Po sporazumu iz Odrina leta 1829 je bila Bukarešta pod rusko zaščito. Od tega leta do leta 1834 je mesto vodil general Pavel Kiselyov. Med njegovim mandatom je bil na pobudo ruskih okupacijskih organov leta 1831/1832 uveden organizacijski predpis (''Règlement organique'', romunsko ''Regulamentul Organic '', rusko ''Organizational Regulat''), prvi ustavni zakon v podonavskih pokrajinah, tj. v Vlaški in Moldaviji, predhodnih državah današnje Romunije, in ostal veljavnen do leta 1858. Ustanovljena je bila komisija, ki je olepšala mesto. Mestne meje so bile ponovno določene. Izvedeni so bili tudi drugi urbanistični razvojni ukrepi, kot je gradnja promenade in tržnice<ref>Birgitta Gabriela Hannover, Bukarest entdecken, S. 44, 2008.</ref>. Velik požar v komercialnem delu mesta je 23. marca 1847 uničil okoli 2000 hiš. Po požaru je sledila načrtovana rekonstrukcija. Naslednje leto je bila Bukarešta središče vlaške revolucije. Revolucija, ki se je začela 11. junija 1848, je bila krvavo zatrta tri mesece kasneje zvečer 13. septembra na gori Spirei. Spomenik na tej točki danes spominja na dogodek. Med letoma 1853 in 1856 so Bukarešto zaporedoma zasedale ruska, turška in avstrijska vojska. V Bukarešti so kot prvem romunskem mestu maja 1857 uvedli kerozinske svetilke za cestno razsvetljavo. <ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 22.</ref> V istem letu se je po odloku sultana v Bukarešti sestal ''divan'' − začasna skupščina. 9. oktobra 1857 je sprejela resolucijo, ki je opredelila združitev Romunije v državo. === Prestolnica Romunije, industrializacija do prve svetovne vojne === [[Slika:Entering of Carol I in Bucharest, 10 May 1866.jpg|thumb|left|Prihod princa Karla I. v Bukarešto leta 1866]] Aleksandru Ioan Cuza je 24. decembra 1861 razglasil ustanovitev kneževine Romunije, sestavljene iz donavske kneževine Moldavije in Vlaške. Leto kasneje sta se kneževini združili z Bukarešto kot glavnim mestom. Ustanovitelj države Alexandru Ioan Cuza je bil kritiziran in se je moral leta 1866 posloviti. Začasna vlada je na priporočilo istega leta za kneza sprejela [[Karel I. Romunski|Karla I.]] (Eitel Friedrich von Hohenzollern-Sigmaringen), ki je nastopil 10. maja 1866 po uradnih volitvah v Bukarešti. Leta 1869 je glavno mesto dobilo prvo železniško progo, ki je Bukarešto povezala z Giurgiujem. Dve leti kasneje je bila do severne postaje speljana prva tramvajska proga (konjski [[tramvaj]]) prek trga Piațe St. Georg do Piața Obor. Po štirih letih gradnje je bila leta 1872 odprta severna postaja, stekel je tudi železniški promet med Bukarešto in Ploieștijem. Po [[Berlinski kongres |berlinskem kongresu]] je bila leta 1878 Romunija priznana kot neodvisna. 26. marca 1881 je bila razglašena kraljevina Romunija, Bukarešta pa postala kraljevo mesto. Mlado kraljestvo je bilo usmerjeno na zahod, zlasti v [[Francija|Francijo]]. Pri poznejši modernizaciji je bila [[Prusija]] idejni in tehnološki dobavitelj. [[Slika:Tramvai cu cai (1871).jpg|thumb|Konjski tramvaj leta 1871]] Do konca 19. stoletja je Bukarešta postopoma postala industrijski center, še posebej v lahki industriji. Pet glavnih bančnih ustanov vključno z Narodno banko, Banko Romunije, Kmetijsko banko in od leta 1898 diskontno banko je Bukarešta postala državni finančni center. Leta 1890 je na Calea Victoriei zasvetila električna razsvetljava. V tem času je bila zgrajena nova prometna pot iz Obora do Cotrocenija. Leta 1896 je bil na isti trasi prvi električni tramvaj. Leta 1886 je bukareški mir končal vojno med Srbijo in Bolgarijo. [[Druga balkanska vojna]] se je končala leta 1913 s podpisom bukareške mirovne pogodbe med Srbijo, Grčijo in Romunijo na eni strani ter Bolgarijo na drugi strani. === Od prve do druge svetovne vojne === [[Slika:Bratianu si Magheru2.jpg|thumb|Bulevar Magheru v medvojnem obdobju]] Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je Bukarešto 6. decembra 1916 po bitki pri Argeșu do mirovne pogodbe 7. maja 1918 zasedla nemška vojska. [29] S pobegom kralja in vlade je bil [[Iași]] začasna prestolnica Romunije. Pomen mesta se je po prvi svetovni vojni ponovno povečal, saj je bil glavno mesto Velike Romunije. Od leta 1918 do začetka [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je mestna površina povečala za 5600 do 7800 hektarjev. Število prebivalcev se je v istem obdobju povečalo s 380.000 na 870.000. [31] Naftni delavci in železniški delavci so nehali delati zaradi vse slabših življenjskih razmer. 16. februarja 1933 je bila stavka v delavnicah Grivița kruto zatrta. Z gradnjo osi Piața Victoriei in Piața Sf. Gheorghe med letoma 1936 in 1940 po pariškem modelu bulvarja Henrija Martina in bruseljskega bulvarja Louise je mesto dobilo vzdevek Vzhodni ali Mali Pariz. V 40-ih se je živahna gradbena dejavnost nadaljevala v sodobnem, mednarodnem slogu, z imeni, kot je [[Le Corbusier]]. === Bukarešta med drugo svetovno vojno === [[Slika:IICCR C057 Red Army Bucharest.jpg|thumb|hochkant|left|Sile Rdeče armade v Bukarešti, 1944]] [[Slika:Bucharest bombed April 4, 1944 2.jpg|thumb|Postaja Gara de Nord med bombardiranjem ameriške vojske 4. aprila 1944]] V drugi svetovni vojni se je po začetni nevtralnosti 23. novembra 1940 Romunija pridružila [[Trojni pakt |trojnemu paktu]]. Neposredna posledica je bila oblikovanje Železne garde 4. septembra 1940. General Ion Antonescu je prisilil Karla II., da je odstopil v korist svojega 19-letnega sina Mihaela. Mesec dni kasneje, 8. oktobra, so nemške sile prešle romunsko mejo. Kmalu zatem se je [[Wehrmacht|vermaht]] preselil v Bukarešto. Januarja 1941 je spodletel poskus državnega udara ultradesničarskih legionarjev železne garde proti totalitarni vladi Antonesca. Med tridnevno akcijo Železne garde med 21. in 23. januarjem je bilo ubitih najmanj 120 bukareških Judov, večina v gozdu v bližini Jilave. Aprila 1944 so Bukarešto dosegle ameriške in britanske zračne sile. 4. aprila 1944 je bil prvi večji napad letalstva ZDA. Padlo je 875 ton bomb. Glavna železniška postaja (Gara de Nord) je bila tudi bombardirana. Del bomb je padlo na stanovanjska območja. Bilo je veliko civilnih žrtev. 15. aprila je sledil še en močen napad britanskega [[Kraljevo vojno letalstvo |Kraljevega vojnega letalstva]], tokrat z zažigalnimi bombami. Prav tako je bila resno poškodovana univerza. Proti koncu vojne 23. avgusta 1944 se je zgodil državni udar kralja Mihaela. Istega večera je [[Adolf Hitler]] odredil bombardiranje Bukarešte, ki se je nadaljevalo ves naslednji dan. Številne vladne in zgodovinske stavbe so bile poškodovane ali uničene. Dan kasneje je Romunija razglasila vojno proti Nemčiji. Po napadu Rdeče armade v Bukarešti 31. avgusta je bilo 12. septembra 1944 med Romunijo in Sovjetsko zvezo sklenjeno premirje. Zaradi spora med novim premierjem Petrom Grozo in kraljem Mihaelom I. leta 1945, ker ni hotel podpisati nobenih zakonov, je Groza sprejel zakone brez kraljevega podpisa. 8. novembra 1945 je bila v Bukarešti pred [[Kraljeva palača, Bukarešta|Kraljevo palačo]] protikomunistična demonstracija. V nasilnem umirjanju demonstracij je bilo veliko aretacij, poškodb in smrti. === Po 2. svetovni vojni do danes === V štirih desetletjih po drugi svetovni vojni se je mestno prebivalstvo povečalo za več kot dvakrat. Še posebej na obrobnih območjih je Bukarešta postala veliko gradbišče. Mesto se je potrojilo, razširilo na 21.700 hektarjev. Še posebej kmetje so v mestu našli nova delovna mesta v velikih industrijskih podjetjih. S seboj so prinesli svoj podeželski način življenja, ki določa podobo še danes. <ref>Axel Barner: Bukarest Bild in der Deutschsprachigen Gegenwartsliteratur vom 21. Juli 2008 [http://www.e-scoala.ro/germana/axel_barner.html (online)].</ref> Da bi zadovoljili veliko povpraševanje po stanovanjih, je komunistična uprava začela obsežen stanovanjski program. [[Slika:1977 Biserica Ienei foto 5.jpg|thumb|hochkant|Potres leta 1977]] [[Slika:View from the Palace of Parliament in Bucharest.jpg|thumb|Pogled iz parlamenta na bulvar Unirii]] ''Bukareška deklaracija'' (Izjava za zagotavljanje miru in varnosti v Evropi) je bila sprejeta v obdobju od 4. do 6. julija 1966 na konferenci Varšavskega pakta. <ref>[http://www.bpb.de/publikationen/53E7K6,4,0,Vom_Kalten_Krieg_zur_%C4ra_der_Entspannung.html Manfred Görtemaker: Vom Kalten Krieg zur Ära der Entspannung, bpb.de vom 9. August 2008].</ref> 4. marca 1977 je [[potres]] zajel območje okoli Bukarešte. Skupno je umrlo več kot 1500 ljudi. <ref>[http://www.uni-protokolle.de/nachrichten/id/51796/ Erdbebensicheres Bauen – Einzigartige Versuchsanordnung in Bukarest eingeweiht, Uni-Protokolle vom 21. Juli 2008].</ref> Delno je bila poškodovana tudi zgodovinska gradnja. Začela sta se čiščenje in nov razvoj mesta. Po potresu je [[Nicolae Ceaușescu]] videl priložnost, da skoraj v celoti nadomesti tradicionalno urbano strukturo mestnega središča z ogromnim političnim in upravnim središčem. Nastali so novi simboli veličastnega prikaza moči. Prevladuje [[Palača parlamenta, Bukarešta |palača parlamenta]], pri gradnji katere je bilo zaposlenih približno 20.000 delavcev.<ref>Riesiger Parlamentspalast in Bukarests Innenstadt [https://www.klm.com/destinations/de/de/article/gigantic-palace-of-the-parliament-in-downtown-bucharest]</ref> Mesto je dobilo tudi podzemno železnico. Sredi decembra 1989 se je v [[Temišvar]]ju začela vstaja proti Ceaușescu. 21. decembra je dosegla Bukarešto. Vojaki Securitate, ostrostrelci in oklepne vojaške enote so začeli pokol nad ogorčeno množico. V nekdanji kraljevi palači in univerzitetni knjižnici so izbruhnili požari. Dan kasneje, 22. decembra 1989, je državna televizijska postaja TV Romania objavila, da je zavzeta. Samo v Bukarešti je bilo okrog 500 mrtvih. Po vstaji se je pokazalo, da je v Bukarešti nekaj bunkerskih sistemov in tunelov <ref>[http://rcristea.blogspot.com/feeds/posts/default Romulus Cristaea: ''Doar despre tuneluri, buncăre și forturi'' abgerufen am 17. Februar 2010].</ref>, nekateri še iz srednjega veka. Iz nekdanje zgradbe CK na primer predor vodi od avenije Victorei do podzemne železnice Universitate. Poleg tega ima parlamentarna palača velik bunker z različnimi izhodi. Leto kasneje so bili na Univerzitetnem trgu ponovno protesti proti izvolitvi Iona Iliesca za romunskega predsednika. Demonstrante so nasilno razgnali rudarji iz doline Jiului (Romuni imenujejo to mineriada), ki so bili pozvani na pomoč. 30./31. maja 1990 sta bila dva potresa moči 6,7 in 6,0. Leta 1995 je Bukarešta postala stalni sedež mednarodne organizacije SECI. Ob koncu devetdesetih je [[papež Janez Pavel II.]] obiskal romunsko prestolnico. Ob prazniku sprave med pravoslavno in katoliško cerkvijo sta se papež in patriarh Teoktist I. predstavila na osrednjem trgu Unirii 14. maja 1999 in simbolično oznanila donacijo za gradnjo največje pravoslavne stolnice na tem trgu. <ref>[http://religion.orf.at/tv/news2/ne90514.htm Religion.orf, abgerufen am 13. Oktober 2008].</ref> Leta 2006 je bil v Bukarešti 11. vrh mednarodne organizacije frankofonije. V letu pristopa Romunije v EU je patriarh Teoktist I. umrl in 3. avgusta 2007 so ga pokopali v patriarhalni cerkvi. Mesto je od 2. aprila do 4. aprila 2008 gostilo XX. vrh Nata. == Geografija == [[File:Herastrau-toamna.jpg|thumb|left|200px|Pešpot in kolesarska steza v parku Herăstrău ]] Bukarešta leži na bregovih reke Dâmbovița, ki se izliva v reko [[Argeș (reka)| Argeș]], pritok [[Donava|Donave]]. Več jezer, od katerih so najpomembnejša jezero Herastra, Floreasca, Tei in Colentina, je v severnih predelih mesta vzdolž reke Colentine, ki je pritok Dâmbovițe. Poleg tega je v središču prestolnice majhno umetno jezero Cișmigiu, obdano s parkom Cișmigiu. Ta park ima bogato zgodovino, saj so ga obiskovali pesniki in pisatelji. Odprt je bil leta 1847 in je narejen po načrtih nemškega arhitekta Carla F. W. Meyerja ter je glavni rekreacijski predel v središču mesta. Poleg Cișmigiuja ima Bukarešta še park Herăstrău in [[botanični vrt]]. Herăstrău je v severnem delu mesta, okrog jezera Herăstrău, v njem je tudi Muzejska vas. Botanični vrt, ki je v soseščini Cotrocena nekoliko zahodno od mestnega središča, je največji te vrste v Romuniji, v njem raste več kot 10.000 vrst rastlin (veliko je eksotičnih); izvirajo iz parka kraljeve družine. <ref>[http://www.onlinegallery.ro/gradina_bot_bucurestie.html Botanical Garden] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060929164505/http://onlinegallery.ro/gradina_bot_bucurestie.html |date=29 September 2006 }}, onlinegallery.ro. Retrieved 13 October 2006.</ref> [[File:Cygnus atratus -Cismigiu Gardens, Bucharest, Romania -two swimming-8a.jpg|thumb|200px|Črni labodi na jezeru Cișmigiu v vrtovih Cișmigiuja]] Jezero Văcărești je v južnem delu mesta. Ima več kot 190 hektarjev, od tega 90 ha vode, v njem gostuje 97 vrst ptic, polovica je zaščitena z zakonom, in najmanj sedem vrst sesalcev<ref>{{Cite web|url=http://www.hotnews.ro/stiri-mediu-20841205-fotogalerie-cum-afectata-fauna-din-delta-vacaresti-incendii-distrugeri-dureaza-atat-mult-protejarea-zonei.htm|title=FOTOGALERIE Cum e afectata fauna din Delta Vacaresti de incendii si distrugeri si de ce dureaza atat de mult protejarea zonei|website=HotNewsRo|access-date=2016-05-20}}</ref>. Jezero je obkroženo s stanovanjskimi stavbami in je posledica človeškega poseganja v naravo. Območje je bila majhna vas, ki jo je Ceaușescu poskušal spremeniti v jezero. Po rušenju hiš in gradnji betonskega bazena je bil po revoluciji leta 1989 načrt opuščen. <ref>{{Cite web|url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/delta-vacaresti-privita-etajul-17-s-a-transformat-lacul-ceausescu-parcul-natural-urban-astazi-1_53942e620d133766a865a7b1/index.html|title=Delta Văcărești, privită de la etajul 17. Cum s-a transformat lacul lui Ceaușescu în parcul natural urban de astăzi|website=adevarul.ro|access-date=2016-05-20}}</ref> Skoraj dve desetletji so se v zapuščenem zelenem prostoru otroci lahko igrali, prejšnji lastniki zemljišč pa so nasprotovali prenovi v športni center. Ponovni razvoj ni uspel in v naslednjih letih je zeleni prostor postal edinstveni habitat. Maja 2016 je bilo jezero razglašeno za naravni park Văcărești. <ref>{{Cite web|url=http://parcnaturalvacaresti.ro/parcul-natural-vacaresti-a-fost-aprobat-oficial/|title=Parcul Natural Văcărești a fost aprobat oficial {{!}} Parcul Natural Văcărești {{!}} "delta" dintre blocuri|website=parcnaturalvacaresti.ro|access-date=2016-05-20}}</ref> [[File:Lake vacaresti.jpg|thumb|200px| Od leta 2015 je jezero Văcărești, imenovano tudi Bukareška delta, zaščiteno območje]] Bukarešta leži v jugovzhodnem koncu romunske planote na območju, ki ga je nekoč pokrival gozd Vlăsieik Ko je bil očiščen, je nastala plodna ravnina. Kot mnoga mesta je tudi Bukarešta zgrajena na sedmih gričih: Mihai Vodă, Dealul Mitropoliei, Radu Vodă, Cotroceni, Spirei, Văcărești in Sf. Gheorghe Nou. Mesto ima površino 226 km². Nadmorska višina se giblje od 55,8 m na mostu čez Dâmbovițo v Cățelu v jugovzhodni Bukarešti in 91,5 m pri cerkvi Militari. Mesto je približno okrogle oblike, središče je na križišču glavnih osi sever−jug/vzhod−zahod na Univerzitetnem trgu. Mejnik za romunski kilometer nič je južno od Univerzitetnega trga pred cerkvijo Novi sveti Jurij (''Sfântul Gheorghe Nou'') na trgu svetega Jurija (''Piața Sfântul Gheorghe''). Polmer mesta, od Univerzitetnega trga do mestnih meja v vseh smereh se giblje od 10 do 12 km. Do nedavnega so bile regije, ki obkrožajo Bukarešto, večinoma podeželje, po letu 1989 pa so se začela graditi predmestja v okolici Ilfovske županije. Leta 2010 naj bi začel veljati načrt Bukareški metropolitanski prostor, ki bi vključeval dodatne občine in mesta iz Ilfova in drugih sosednjih okrožij. <ref>{{cite web|title=BMA will be extended to the Danube|url=http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160517125859/http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|url-status=dead|archive-date=17 May 2016|date=13 June 2011}}</ref> === Podnebje === Ob uporabi najblažje izoterme 0 °C za najhladnejši mesec ima Bukarešta vlažno celinsko podnebje ''Dfa'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Pri uporabi izoterma −3 °C je podnebje stičišče med celinskim in skrajno spremenljivim toplim oceanskim in hladnim subtropskim. Zaradi svojega položaja na romunski planoti je lahko pozimi vetrovno. Zimske temperature pogosto padejo pod 0 °C, včasih celo do −20 °C. Poleti je povprečna temperatura 23 °C (povprečje za julij in avgust). Temperature v središču mesta so pogosto od 35 do 40 °C. Čeprav so povprečne količine padavin in vlažnost v poletnih mesecih nizke, se občasno pojavijo nevihte. Spomladi in jeseni so dnevne temperature med 17 in 22 °C, padavine spomladi pa so večje kot poleti, pogostejša pa so blažja obdobja dežja. == Demografija == Po popisu leta 2011 je v mestnih mejah živelo 1.883.425 prebivalcev, kar je manj kot pri popisu leta 2002. To zmanjšanje je posledica nizkega naravnega prirasta, pa tudi zaradi preusmeritve prebivalstva iz samega mesta v sosednja majhna naselja, kot so Voluntari, Buftea in Otopeni. V študiji, ki so jo objavili Združeni narodi, je Bukarešta na 19. mestu med 28 mesti, v katerih se je od leta 1990 do sredine leta 2010 zmanjšalo število prebivalstva. <ref>{{Cite web|url = http://www.incont.ro/social/orasele-care-isi-pierd-locuitorii-bucurestiul-in-top-20-localitati-ale-lumii-cu-cea-mai-mare-rata-de-scadere.html|title = Orașele care își pierd locuitorii. Bucureștiul, în topul localitatilor lumii cu cea mai mare rată de scădere a populației|date = 9 February 2014|accessdate = |website = inCont.ro|publisher = |last = |first = }}</ref> Prebivalstvo v Bukarešti se je dvakrat hitro povečalo, prvič konec 19. stoletja, ko je postala prestolnica, kar je trajalo do druge svetovne vojne, drugič pa v letih Ceaușesca (1965−1989), ko se je začela velika urbanizacija in so se mnogi s podeželskih območij selili v prestolnico. V tem času se je zaradi odločitve Ceaușesca o prepovedi splava in kontracepcije povečalo število rojstev. Bukarešta je mesto visoke gostote prebivalstva: 8260/km²<ref>{{cite web |url=http://www.codatu.org/wp-content/uploads/PRESENTATION-Evaluation-of-the-performance-of-urban-public-transport-connectivity-EN.pdf |title=Archived copy |accessdate=2016-10-26 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220111559/http://www.codatu.org/wp-content/uploads/PRESENTATION-Evaluation-of-the-performance-of-urban-public-transport-connectivity-EN.pdf |archivedate=20 December 2016 |df=dmy-all }}</ref>, ker večina prebivalstva živi v stanovanjskih blokih iz komunističnega obdobja (''blocuri''), kar pa je tudi odvisno od predela mesta: južne občine imajo večjo gostoto kot severne. Približno 96,6 % prebivalstva v Bukarešti je Romunov<ref>{{cite web |url=http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |title=Archived copy |accessdate=2012-02-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120719063019/http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |archivedate=19 July 2012 |df=dmy-all }}</ref>. Druge pomembne etnične skupine so Romi, Madžari, Judje, Turki, Kitajci in Nemci. Sorazmerno malo je Grkov, Američanov, Francozov, Armencev, Lipovcev in Italijanov. Ena od večinoma grških sosesk je bila Vitan, v njej je živelo tudi judovsko prebivalstvo (69.885, 10,9 %) od skupaj 639.040 po popisu 1930, Judje so bili druga največja etnična skupina v Bukarešti; največ jih je bilo v Văcărești in na območjih okoli trga Unirii. 96,1 % je pravoslavcev, 1,2 % katoličanov, 0,5 % muslimanov in 0,4 % romunsko-grških katoličanov. Kljub temu samo 18 % prebivalstva katere koli vere obiskuje obrede le enkrat na teden. Pričakovana življenjska doba prebivalcev Bukarešte v letih 2003−2005 je bila 74,14 leta, kar je približno dve leti več od romunskega povprečja. Pričakovana življenjska doba žensk je bila 77,41 leta v primerjavi s 70,57 leta za moške. == Gospodarstvo == [[File:Bucharest - Șoseaua Nicolae Titulescu.jpg|thumb|Pisarniške stavbe na ulici Nicolaea Titulesca]] Bukarešta je središče romunskega gospodarstva in industrije s približno 23 % (2013) BDP-ja države in približno četrtino industrijske proizvodnje, medtem ko ga naseljuje 9 % prebivalstva v državi<ref>{{cite web|url=http://www.erionet.org/JIM+Romania.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131101013924/http://www.erionet.org/JIM%2BRomania.htm |archivedate=1 November 2013 |title=Joint Inclusion Memorandum of Romania |publisher=Web.archive.org |accessdate=14 April 2011 |url-status=dead |df=dmy }}</ref>. V Bukarešti državljani in podjetja plačajo skoraj tretjino državnih davkov. Leta 2013 je imela Bukarešta nominalni BDP na prebivalca 20.564 EUR (27.300 USD) ali 122 % povprečja Evropske unije in več kot dvakratnik romunskega povprečja. Po sorazmerni stagnaciji v devetdesetih letih je močna gospodarska rast mesta oživila infrastrukturo, odprtih je bilo veliko novih trgovinskih središč, zgrajenih veliko stanovanjskih naselij in visokih pisarniških stavb. Januarja 2013 je bila v Bukarešti 2,1-odstotna stopnja brezposelnosti, kar je precej manj kot 5,8 % v državi. Gospodarstvo v Bukarešti je osredotočeno na industrijo in storitve, pri čemer so storitve v zadnjih desetih letih še vedno pomembne. Sedež 186.000 podjetij s skoraj vsemi velikimi romunskimi podjetji, je v Bukarešti. Od leta 2000 sta bila pomemben vir rasti hitro rastoča nepremičninski trg in gradbeništvo. Bukarešta je tudi največji romunski center za informacijsko tehnologijo in komunikacije, v njej imajo sedež številna programerska podjetja. Največja romunska borza, Bukareška borza, ki je bila decembra 2005 združena z elektronsko borzo v Bukarešti Rasdaq, ima pomembno vlogo v mestnem gospodarstvu. V Bukarešti so mednarodne verige supermarketov, kot so Carrefour, Cora in METRO. Prodaja na drobno se povečuje, saj se vsako leto odprejo novi supermarketi in hipermarketi. Tu so luksuzne blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Hermes, Gucci, Armani, Hugo Boss, Prada, Calvin Klein, Rolex, Burberry in mnogi drugi. Tržnice in veliki nakupovalni centri so bili zgrajeni od konca devetdesetih let, to so AFI Palace Cotroceni, Sun Plaza, nakupovalno mesto Băneasa, Plaza Romunija, nakupovalni center Unirea in center Liberty. Tradicionalne maloprodajne arkade in trgi so na Oborju. == Kultura== Bukarešta raste tudi kot kulturno središče vizualnih, uprizoritvenih umetnosti in nočnega življenja. V primerjavi z drugimi deli Romunije, kot je obala Črnega morja ali Transilvanija, kultura v Bukarešti nima posebnega sloga, temveč vključuje prvine romunske in mednarodne kulture. === Znamenitosti === [[File:Libraria Carturesti Carusel - Interior ziua.jpg|thumb|200px|Notranjost knjigarne Cărturești Carusel]] [[File:Statuie Caragiale - Hotel Intercontinental.jpg|thumb|180px|left|Kip Iona Luce Caragiala blizu InterContinentala]] Morda je najpomembnejša palača '''[[Palača parlamenta, Bukarešta |Palača parlamenta]]''', zgrajena leta 1980, ko je vladal komunistični diktator Nicolae Ceaușescu. Je največji parlament na svetu. V palači je romunski parlament (poslanska zbornica in senat), pa tudi Narodni muzej sodobne umetnosti. Stavba se ponaša z enim največjim kongresnih centrov na svetu. Druga znamenitost v Bukarešti je '''[[Slavolok zmage, Bukarešta|Slavolok zmage]]''' (''Arcul de Triumf din București''), zgrajen v svoji sedanji obliki leta 1935 in oblikovan po [[Slavolok zmage, Pariz |Slavoloku zmage]] v [[Pariz]]u. Novejša znamenitost mesta je '''Memorialul Renașterii''' (spomenik ponovnega rojstva), stiliziran marmorni steber, ki je bil leta 2005 postavljen v spomin na žrtve romunske revolucije leta 1989, ki je zrušila [[komunizem]]. Abstraktni spomenik je sprožil polemiko, ko so ga odkrili, dajali so mu vzdevke, kot je ''măslina-n scobitoare'' (''oljka na zobotrebcu''), saj mnogi trdijo, da se ne ujema z okolico in da je njegova izbira temeljila na političnih razlogih<ref>[http://www.sfin.ro/articol_1992/_memorialul_renasterii___ce_oribilitate_.html "Memorialul Renasterii", ce oribilitate!] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060217024722/http://www.sfin.ro/articol_1992/_memorialul_renasterii___ce_oribilitate_.html |date=17 February 2006 }} ("The Monument of Rebirth – how horrible!"), ''Săptămâna Financiară'', August 2005</ref>. '''[[Romunski Atenej]]''' je simbol romunske kulture, od leta 2007 pa je na seznamu znamenitosti evropske dediščine<ref>[http://nato.mae.ro/index.php?lang=en&id=31&s=23698&arhiva=true Romanian Athenaeum awarded Label of European Heritage], Romania's Permanent Delegation to NATO</ref>. Hotel InterContinental Bukarešta je hotel s petimi zvezdicami blizu Univerzitetnega trga in je tudi znamenitost mesta. Stavba je zasnovana tako, da je iz vsake sobe enkraten pogled na mesto. '''Hiša svobodnega tiska''' (''Casa Scânteii'') je replika slavne državne univerze Lomonosov. Ta stavba, zgrajena v značilnem slogu velikih sovjetskih projektov, naj bi bila reprezentativna za nov politični režim in uveljavljanje nadvlade komunistične doktrine. Gradnja se je začela leta 1952 in je bila končana leta 1957, nekaj let po Stalinovi smrti (1953). Ime ima po uradnem glasilu Centralnega komiteja romunske komunistične partije Scânteia in je bila namenjena združitvi vseh uradnih tiskovnih in založniških hiš v Bukarešti. To je edina stavba v Bukarešti, v kateri so kladivo in srp, rdeča zvezda in druge komunistične oznake, reliefi v medaljonih, ki obkrožajo fasado. Druga kulturna prizorišča so '''[[Narodni muzej umetnosti Romunije]]''', Naravoslovni muzej Grigora Antipe, Muzej romunskega kmeta (''Muzeul țăranului Român''), Narodni zgodovinski muzej in Vojaški muzej. === Umetnost === [[File:Bucharest - Palace before dawn 01.jpg|left|thumb|270x270px|Narodni muzej umetnosti Romunije]] V mestu so muzeji klasične in sodobne romunske umetnosti ter izbrana mednarodna dela. Narodni muzej umetnosti Romunije je morda najbolj znan od muzejev v Bukarešti. Je v [[Kraljeva palača, Bukarešta|Kraljevi palači]] in ima zbirke srednjeveške in sodobne romunske umetnosti, med njimi dela kiparja Constantina Brâncușija in mednarodne zbirke romunske kraljeve družine. Drugi, manjši muzeji imajo specializirane zbirke. Muzej Zambaccian, v nekdanjem domu zbiralca umetnin Krikorja H. Zambacciana, hrani dela znanih romunskih umetnikov in mednarodnih umetnikov, kot so [[Paul Cézanne]], [[Eugène Delacroix]], [[Henri Matisse]], [[Camille Pissarro]] in [[Pablo Picasso]]. Muzej Gheorgha Tattaresca hrani portrete romunskih revolucionarjev v izgnanstvu, kot so Gheorghe Magheru, Ștefan Golescu in Nicolae Bălcescu, ter alegorične kompozicije z revolucionarji (Romunsko ponovno rojstvo, 1849) in patriotske teme (Združevanje univerze 1857). Druga impresivna umetniška zbirka, v kateri so pomembni romunski slikarji, je v rezidenci Ligia in Pompiliu Macovei, ki je odprta za obiskovalce, saj je zdaj del dediščine muzeja v Bukarešti. Muzej Theodorja Palladyja je v eni najstarejših trgovskih hiš v Bukarešti in hrani dela romunskega slikarja Theodorja Palladyja ter evropsko in orientalsko pohištvo. [[File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului - 2 ); B-II-m-A-19856.JPG|thumb|right|270px| Prestolna soba kraljeve palače, ki je danes Narodni muzej umetnosti]] Zbirke muzeja umetnosti vsebujejo zbirke romunskih umetnikov, med njimi Krikorja Zambacciana in Theodorja Palladyja. Poleg klasičnih umetniških galerij in muzejev je v mestu tudi sodobna umetnost. Narodni muzej sodobne umetnosti (MNAC), ki je v krilu palače Parlamenta, je bil odprt leta 2004 in hrani romunsko in mednarodno sodobno umetnost. MNAC vodi tudi Kalinderu MediaLab, ki skrbi za multimedijsko in eksperimentalno umetnost. Zasebne umetniške galerije so razpršene po celotnem mestnem jedru. V palači Narodne banke Romunije je državna numizmatična zbirka. Razstava prikazuje bankovce, kovance, dokumente, fotografije, zemljevide, palice srebra in zlata, kovinske kovance in matrice ter kalupe. Stavba je bila zgrajena med letoma 1884 in 1890. V tezavrski sobi so značilni marmorni okraski. === Religija === Bukarešta je sedež patriarha romunske pravoslavne cerkve, ene od vzhodnih pravoslavnih cerkva v občestvu s carigrajskim patriarhom, pa tudi njenih podrazdelkov, metropolije Muntenia in Dobrudže in Bukareške nadškofije. Pravoslavni verniki menijo, da je Demetrius Basarabov pokrovitelj mesta. Mesto je center za druge krščanske organizacije v Romuniji, vključno z rimskokatoliško nadškofijo, ustanovljeno leta 1883, in romunsko grško-katoliško eparhijo svetega Bazila Velikega, ustanovljeno leta 2014. V Bukarešti je tudi šest [[sinagoga|sinagog]], med njimi ''Templul Coral'', Velika sinagoga in tempelj Svete unije. Slednji je bil spremenjen v Muzej zgodovine romunske judovske skupnosti, medtem ko so v Veliki sinagogi in Templul Coralu redni obredi. [[Mošeja]], ki bo lahko sprejela 2000 ljudi, se načrtuje in bo zgrajena na bulvarju Expoziției, št. 22 do 30. Zemljišče, na katerem bo zgrajena mošeja, je romunska vlada podelila muftiju muslimanov v Romuniji v 49-letni najem. Projekt bo financirala turška vlada in različne donacije<ref>{{Cite web|url=http://www.nine oclock.ro/protocol-for-building-the-mosque-in-bucharest-was-signed/|title=Protocol for building the mosque in Bucharest was signed {{!}} Nine O`Clock|website=Nineoclock.ro|access-date=2016-06-27}}</ref>. <gallery mode="packed"> File:Flickr - fusion-of-horizons - Catedrala Patriarhală.jpg|[[Romunska patriarhalna stolnica]] in [[Palača patriarhata, Bukarešta|Palača patriarhata]] File:Sf Spiridon Nou 01.jpg|Cerkev svetega Spiridona Nova, največja cerkev v Bukarešti File:Flickr - fusion-of-horizons - Biserica Curtea Veche (2).jpg|Notranjost cerkve svetega Antona, najstarejša v mestu File:Flickr - fusion-of-horizons - stavropoleos (226).jpg|Strop samostanske cerkve Stavropoleos File:St. Nicholas Russian Church, Bucharest.jpg|Ruska cerkev svetega Nikolaja File:Bucharest - old synagogue relief.jpg|Detajl sinagoge Yeshua Tova, najstarejša v mestu </gallery> == Arhitektura== Središče mesta je mešanica srednjeveških, neoklasicističnih in art nouveaujevskih stavb, pa tudi neoromunskih iz začetka 20. stoletja ter sodobnih stavb iz dvajsetih in tridesetih 20. stoletja. Večinoma utilitarna arhitektura komunističnega obdobja prevladuje nad najjužnejšimi okrožji. Nedavno zgrajene sodobne strukture, kot so nebotičniki in poslovne zgradbe, dopolnjujejo pokrajino. === Zgodovinska arhitektura === [[File:Stavropoleos-.jpg|thumb|left|Cerkev samostana Stavropoleos]] [[File:Interior - Cercul Militar National.jpg|thumb|Pogled v notranjost Državnega vojaškega kroga]] Mestno srednjeveško arhitekturo in večino tistega, kar je preživelo do sodobnega časa, so uničili komunistična sistemska prilagoditev, požari in vojaški vdori. Nekaj srednjeveških in renesančnih stavb je ostalo, najbolj opazne so na območju Lipscani. Tu so ''Hanul lui Manuc'' (prenočišče) in ruševine starega sodišča (''Curtea Veche''); to območje je bilo v poznem srednjem veku trgovsko središče Bukarešte. Od 1970-ih dalje se je območje zlilo z mestnim okoljem, številne zgodovinske stavbe pa so se zrušile. Leta 2005 je bilo območje Lipscani spremenjeno v območje za pešce in se obnavlja. Mestno središče je ohranilo arhitekturo iz poznega 19. in začetka 20. stoletja, še posebej med vojno, ki se pogosto šteje za "zlato dobo" bukareške arhitekture. V tem času se je mesto povečalo po velikosti in bogastvu, zato je poskušalo posnemati druge velike evropske prestolnice, kot je Pariz. Veliko arhitekture spada v sodobni (racionalistični) arhitekturni tok, ki ga vodita Horia Creangă in Marcel Iancu. V Romuniji so težnje po inovacijah v arhitekturnem jeziku izpolnile potrebo po vrednotenju in uveljavljanju državne kulturne identitete. Dela [[art nouveau]]ja se najdejo v novem arhitekturnem slogu, ki ga je sprožil Ion Mincu in so ga prevzeli drugi ugledni arhitekti, ki izkoriščajo pomembne značilnosti romunske laične in srednjeveške cerkvene arhitekture (na primer palača Mogoșoaia, cerkev '''[[Samostan Stavropoleos|samostana Stavropoleos]]''' ali izginule cerkve samostana Văcărești) in romunskih ljudskih motivov. Dve pomembni zgradbi tega časa sta '''Crețulescova palača''', v kateri so kulturne ustanove, tudi Evropski center za visokošolsko izobraževanje Unesca in '''[[Palača Cotroceni]]''', rezidenca romunskega predsednika. Več velikih gradbenih objektov, kot so Gara de Nord, najpomembnejša železniška postaja v mestu, sedež Narodne banke Romunije in Telefonska palača, datirajo v ta čas. Leta 2000 so zgodovinske stavbe v središču mesta obnavljali. V nekaterih stanovanjskih predelih mesta, zlasti v srednjih in severnih okrožjih z visokimi dohodki, so vile iz 20. stoletja na začetku devetdesetih let večinoma začeli obnavljati. <gallery mode="packed"> File:Palatul Cantacuzino, Calea Victoriei 141 (3).jpg|Cantacuzinova palača – francoski barok File:Bucuresti, Romania, Pasajul Macca-Vilacrosse (3); B-II-a-A-19837.JPG|Pasaža Macca-Vilacrosse, s steklom pokrita arkada File:Palatul Casei de Depuneri, Consemnațiuni și Economie Bucuresti.jpg|Palača CEC – eklekticizem v arhitekturi File:Casa Capșa.jpg|Casa Capșa, kavarna in hotel File:Edificio caru 'cu bere, 01.JPG|Caru'cu Bere – neogotika File:Scoala centrala de fete imagine din curtea interioara.jpg| Centralna šola Bukarešte – neoromanika </gallery> === Komunistična arhitektura === [[File:House_of_Free_Press.jpg|thumb|250px| Hiša svobodnega tiska (''Casa Presei Libere''), zgrajena v 1950-ih]] [[File:Communist Romania apartment blocks.jpg|left|thumb|300px|Standardizirani stanovanjski bloki]] Večji del bukareške arhitekture sestavljajo stavbe, zgrajene v komunizmu, ki so zamenjale zgodovinsko arhitekturo s stanovanjskimi bloki z visoko gostoto, porušeni so bili pomembni deli zgodovinskega središča Bukarešte, da bi zgradili eno največjih stavb na svetu, [[Palača parlamenta, Bukarešta|Palačo parlamenta]] (ki se je nato uradno imenoval Hiša republike). Po načrtu sistemske prilagoditve Nicolaea Ceaușesca so bile nove stavbe zgrajene na prej zgodovinskih območjih, ki so bila porušena. Edinstven primer te vrste arhitekture je ''Centrul Civic'', ki je zamenjal večji del zgodovinskega mestnega jedra Bukarešte z velikanskimi utilitarnimi zgradbami, predvsem z [[marmor]]nimi ali fasadami iz [[travertin]]a, ki jih navdihuje severnokorejska arhitektura. Množična rušenja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo uničenih skupno osem kvadratnih kilometrov zgodovinskega središča Bukarešte, tudi samostani, cerkve, sinagoge, bolnišnica in športni stadion v art decoju, se je močno spremenil videz mesta. Arhitekturno obdobje v komunističnem času je mogoče najti tudi v stanovanjskih okrožjih, predvsem z ''blocuri'', mnogimi stanovanjskimi bloki, v katerih živi večina mestnega prebivalstva. Nekaj je tudi stavb iz konca leta 1940 in 1950 v slogu sovjetskega stalinističnega socialističnega realizma, na primer ''Hiša svobodnega tiska'' (v komunizmu imenovana Casa Scînteii). === Sodobna arhitektura === [[File:House, Headquarters of the Union of Romanian Architects.JPG|thumb|left|220px| Sedež Zveze romunskih arhitektov, nenavadna kombinacija novega in starega]] [[File:Financial Plaza Bucuresti 1.jpg|thumb|200px|Finančni trg]] [[File:City Gate Towers.jpg|thumb|left|Stolpa ''Mestnih vrat'', moderna arhitektura 21. stoletja]] Od padca komunizma leta 1989 je bilo nekaj stavb iz komunističnega obdobja prenovljenih, posodobljenih in uporabljenih za druge namene, na primer zastareli maloprodajni kompleksi so bili preoblikovani v nakupovalna in trgovinska središča. Te ogromne, krožne dvorane, ki so bile neuradno imenovane ''cirkusi lakote'' (''Circ al foamei'') zaradi pomanjkanja hrane v osemdesetih letih, so bile v času Ceaușesca postavljene kot proizvodni trgi in [[refektorij]]i, čeprav je večina ostala nedokončana. Sodobna nakupovalna središča, kot so ''Unirea'', ''Bukareški Mall'', ''Plaza Romunija'' in ''City Mall'', so nastala na že obstoječih strukturah nekdanjih cirkusov lakote. Drug primer je pretvorba velike utilitarne gradnje ''Centrul Civic'' v hotel Marriott. Po letu 2000 je namreč v mestu cvetel nepremičninski trg, mnoge stavbe komunističnega obdobja so bile v središču mesta, zato so bile glavne nepremičnine. Stanovanjski bloki iz komunističnega obdobja so bili tudi prenovljeni, da bi izboljšali urbani videz. Najnovejši prispevek k arhitekturi po padcu komunizma je bil zlasti po letu 2000, ko so mesto prenavljali in arhitekturno oživljali na podlagi gospodarske rasti v Romuniji. Stavbe iz tega časa so večinoma iz stekla in jekla, pogosto pa imajo več kot 10 nadstropij, na primer nakupovalna središča, poslovne stavbe, sedeži bank itd. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih več visokih pisarniških stavb, zlasti v severnih in vzhodnih predelih mesta. Poleg tega so zgodovinskim stavbam dodajali sodobna krila in fasade. Zgradba Združenja arhitektov Bukarešte je na primer sodobna stekleno-jeklena konstrukcija, zgrajena v zgodovinski kamniti fasadi. Leta 2013 je Bukarešto obogatil 137 m visok nebotičnik ''City Centre Floreasca'', ki je trenutno najvišja stavba v Romuniji. Sodobni nebotičniki, zgrajeni v 21. stoletju, so ''Bucharest Tower Center'', ''Euro Tower, Nusco Tower, Cathedral Plaza, City Gate Towers, Rin Grand Hotel, Premium Plaza, Bucharest Corporate Center, Millennium Business Center, PGV Tower, Charles de Gaulle Plaza, Business Development Center Bucharest, BRD Tower'' in ''Bucharest Financial Plaza''. Kljub temu razvoju v višino se romunski arhitekti izogibajo oblikovanju zelo visokih stavb zaradi občutljivosti za potrese. Poleg stavb za podjetja in ustanove so bile zgrajene tudi stanovanjske stavbe, sestavljene iz visokih pisarniških stavb in primestnih stanovanjskih skupnosti. Tak nov stanovanjski kompleks je ''Asmita Gardens''. Ta razvoj je vedno bolj viden v severni Bukarešti, ki ni tako gosto naseljena, v njej živita srednji in višji razred Bukareščanov, saj skušajo ponovno oživiti mesto. ==Pobratena mesta== Bukarešta je pobratena z mesti: {{Div col}} * {{flagicon|Brazil}} [[São Paulo]], [[Brazilija]] (2000) * {{flagicon|China}} [[Peking]], [[Kitajska]] (2005) * {{flagicon|Cyprus}} [[Nikozija]], [[Ciper]] (2004) * {{flagicon|Jordan}} [[Aman]], [[Jordanija]] (1999) * {{flagicon|Albania}} [[Tirana]], [[Albanija]] * {{flagicon|Moldova}} [[Kišinjev]], [[Moldavija]] * {{flagicon|Philippines}} [[Manila]], [[Filipini]] * {{flagicon|United States}} [[Atlanta]], [[ZDA]] (1994) * {{flagicon|United Kingdom}} [[London]], [[Združeno kraljestvo]] * {{flagicon|Russia}} [[Moskva]], [[Rusija]] * {{flagicon|Greece}} [[Atene]], [[Grčija]] * {{flagicon|Germany}} [[Hannover]], [[Nemčija]] * {{flagicon|Canada}} [[Montreal]], [[Kanada]] * {{flagicon|United States}} [[Detroit]], [[ZDA]] * {{flagicon|Canada}} Regina, Saskatchewan, Kanada * {{flagicon|Bulgaria}} [[Sofija]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|Turkey}} [[Ankara]], [[Turčija]]< * {{flagicon|South Africa}} [[Pretoria]], [[Republika Južna Afrika]] * {{flagicon|Syria}} [[Damask]], [[Sirija]] * {{flagicon|Nigeria}} [[Lagos]], [[Nigerija]] * {{flagicon|Vietnam}} [[Hanoj]], [[Vietnam]] * {{flagicon|United States}} Atenes, Georgia, ZDA {{div col end}} == Sklici == {{sklici|3}} ==Literatura== * [https://web.archive.org/web/20030808062837/http://www1.pmb.ro/pmb/index_en.htm Modern history of Bucharest], City Hall of Bucharest * Șerban Cantacuzino, ''Două Orașe Distincte''. Revista Secolul XX 4/6 (1997): 11–40 * Ernie Schoffham, Luthumbța MacHedon, Șerban Cantacuzino, ''Romanian Modernism: The Architecture of Bucharest, 1920–1940'' * [http://www.romaniatourism.com/spec.html Romania: Arts & Architecture], Romanian Tourist Office * Tatiana Murzin, [http://www.aboutromania.com/education.html Romanian Education], 2005 * [http://portal.edu.ro/ Romanian Education Portal], Site for the Thumbstry of Education containing lists of all educational establishments. * [https://web.archive.org/web/20060221002454/http://museum.ici.ro/mbucur/english/micparis.htm Bucharest, the small Paris of the East], on the Museums from Romania web site. * Bucica, Cristina. {{cite web|url=http://www.ksg.harvard.edu/kokkalis/GSW5/bucica.pdf |title=Legitimating Power in Capital Cities: Bucharest – Continuity Through Radical Change? |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051028180259/http://www.ksg.harvard.edu/kokkalis/GSW5/bucica.pdf |archivedate=28 October 2005 |df= }}&nbsp;{{small|(39.0&nbsp;KB)}}, 2000. ==Zunanje povezave== {{Sister project links |wikt=Bucharest |commons=Bucharest |n=Bucharest |q=Bucharest |s=Bucharest |b=Bucharest |v=Bucharest |voy=Bucharest}} * [https://web.archive.org/web/20030808062837/http://www1.pmb.ro/pmb/index_en.htm Bucharest: Official adthumbstration site] [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Bukarešta|*]] {{normativna kontrola}} 7tq0hn3ogx6vssvl7u4b31bgz3tykap Perast 0 145632 5727476 5370822 2022-08-04T18:02:15Z Shabicht 3554 /* Galerija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Perast |other_name = |native_name = Пераст |native_name_lang = cnr |nickname = |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Widok na Perast z zachodu 01.JPG |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Montenegro |pushpin_label_position =bottom |pushpin_mapsize= |pushpin_map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name ={{flag|Montenegro}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = Kotor |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref =Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref name="Montenegrin 2011 census">{{cite web |title=Montenegrin 2011 census |year=2011 |publisher= Monstat |url=http://www.monstat.org/eng/page.php?id=392&pageid=57}}</ref> |population_note = |population_total = 274 |population_density_km2 = |timezone =[[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|42|29|13|N|18|41|57|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = 85336 |area_code = 082 |registration_plate = KO |blank_name = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Natural and Culturo-Historical Region of Kotor<br>Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor | criteria = {{UNESCO WHS type|(i)(ii)(iii)(iv)}}(i)(ii)(iii)(iv) | ID = 125 | year = 1979 | extension = 2012, 2015 | session = 3. | link = http://whc.unesco.org/en/list/125/ }} }} '''Perast''' (črnogorska cirilica: Пераст) je staro mesto v [[Boka Kotorska|Kotorskem zalivu]] v [[Črna gora|Črni gori]]. Leži nekaj kilometrov severozahodno od [[Kotor]]ja in je znan po bližini otočkov [[Sveti Juraj (otok) |svetega Jurija]] in [[Gospa od Škrpjela]].<ref>[http://www.gomontenegro.co.uk/#/perast/4569945328 ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121004234530/http://gomontenegro.co.uk/ |date=2012-10-04 }}</ref> Perast je danes zaščiteno ''mesto-muzej''. == Zgodovina == Po domnevah arheologov so se na območju Perasta v [[neolitik]]u pojavile prve naselbine. Tu so tudi spomeniki ilirskega, rimskega in zgodnjekrščanskega obdobja. Mesto so ustanovili [[Iliri]], ki so ga poimenovali po enem od lokalnih plemen – ''Pirusti''. Prvi spomini na Perast se nanašajo na leto 1336 - takrat je bilo majhno ribiško naselje, ki je imelo ladjedelnico, v pristanišču pa je bilo vedno več komercialnih in ribiških čolnov. Ker pa je strateško pomemben [[Sveti Juraj (otok)|otok Sveti Jurij]], v neposredni bližini, pripadal [[Kotor|Kotorju]], je razvoj Perasta potekal zelo počasi. Blaginjo je mestu prineslo beneško obdobje, še posebej pomembno pa je bilo na obmejnem območju okoli leta 1482 - po prevzemu turškega dela obale od [[Hercegnovi|Hercegnovega]] do [[Risan]]a. Ko je majhna vas končno postala mesto, so njeni prebivalci razmišljali o utrditvi. Zgrajena je bila trdnjava Svetega križa in ducat obrambnih stolpov. Po uspešno izvedenih bitkah je Perast začel uporabljati nekatere politične in gospodarske privilegije, zlasti je imel po letu 1654 pravico čuvati beneško zastavo svetega Marka pred obleganjem Turkov pod vodstvom Mehmed-aga Rizvanagića. Perast je imel tudi prosto trgovino z [[Beneška republika|Beneško republiko]] in dobil podporo beneških oblasti v neusmiljenem boju proti gusarjem na Jadranu. Mesto je zaradi tega raslo in se obogatilo. Mesto je doživelo največji razcvet v 17. in 18. stoletju in večina spomenikov izvira iz tistega časa: poslopja ladijskih lastnikov in pomorskih kapitanov, najbolj zanimiva je [[baročna arhitektura|baročna]] [[palača]] ''Bujovića'' iz [[1694]] v kateri je sedaj ''Zavičajni muzej'', poslopje pomorske šole ''Nautika'' z bojno [[zastava|zastavo]], ki jo je car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] daroval Matiji Zmajeviću, [[trdnjava]] iz 17. stoletja, s katere se nudi lep razgled na Boko in drugo. Ohranjene so še številne [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[župnijska cerkev]] ''sv. Nikole'' (15-17.st.), cerkev ''Ružarije'', cerkvica ''sv. Ane''. Ker je tu delovala ena najbolj slovečih pomorskih šol, je dal car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] iz Rusije na izobraževanje k izjemnemu [[Kapitan|kapitanu]] Marku Martinoviću poslati svoje obetavne mornarje. Ko je [[Napoleon]] leta 1797 premagal Beneško republiko, je bil Perast še več mesecev zvest Benetkam, vendar je mesto na koncu moralo spustiti zastavo svetega Marka. Od tega trenutka se je začel propad Perasta: skupaj s celotnim območjem Kotorskega zaliva je bil prepuščen Avstrijcem in Italijanom, nato pa Francozom, nato je bil pod oblastjo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do njenega poraza v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Leta 1918 je mesto postalo del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta 1941 pa je postalo del italijanske pokrajine Cattaro (Kotor). Šele leta 1944 je mesto dobilo neodvisnost v Jugoslaviji in postalo eno upravnih področij Črnogorske republike. Od leta 2006 spada mesto pod neodvisno [[Črna gora|Črno Goro]] <ref name="montenegrin">{{cite web|url=https://waytomonte.com/rs/p-905-perast|title=Perast|website=WayMonte.com|accessdate=1 March 2019}}</ref>. == Geografija == Perast leži pod hribom Svetega Ilije (873 m), na rtu, ki ločuje zaliv Risan od Kotorskega zaliva in gleda na ožino Verige, najožji del Kotorskega zaliva. Povprečna letna temperatura v Perastu je 18,3 ° C, število sončnih dni pa 240 (ali okoli 2500 sončnih ur na leto). V bližini Perasta sta dva otočka: ''Sveti Đorđe'' ali Sveti Juraj in Gospa od Škrpjela, na vsakem je slikovita kapela. Gospa od Škrpjela je še posebej zanimiva, saj je edini umetno zgrajen otok na Jadranu s površino 3030 m² - zgrajen je bil na skali (Škrpjel), potem ko sta leta 1452 dva beneška mornarja iz Perasta na njem našla podobo Device Marije. == Demografija == {{Historical populations |type = |1991|444 |2003|349 |2011|274 | }} Med vsemi prebivalci Perasta je 121 moških, 148 pa ženskega spola. Po popisu iz leta 2011 je v mestu živelo 274 prebivalcev, razdeljenih po narodnosti: {| class="wikitable" ! width="100" | Narodnost (2011 census) ! withd=="80" | število ! width="80" | % |- | [[Črnogorci]] || 128 || 47,58 % |- | [[Srbi]] || 94 || 34,94 % |- | [[Hrvati]] || 20 || 7,43 % |- | Drugi || 27 || 10,5 % |} [http://www.monstat.org/cg/page.php?id=222&pageid=57 Monstat] ==Galerija== <gallery> File:Perasto (1900).jpg|Razglednica Perasta iz leta 1900 File:Iglesia de San Nicolás, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 37.JPG|Cerkev sv. Nikolaja v Perastu File:Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 21.JPG|Otok sv. Jurija. File:Nuestra Señora de las Rocas, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 20.JPG|otok Gospa od Škrpjela File:Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 33.JPG|Obala Perasta File:Nuestra Señora de las Rocas y Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 14.JPG|Dva otoka File:Dalmazia1560.png|Beneški kotorski zaliv je prikazan kot rožnato območje južno od Republike Ragusa </gallery> == Glej tudi == * [[Boka Kotorska]] * [[Seznam mest v Črni Gori]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Perast}} {{Wikivoyage|Perast}} * [http://www.perast.com/html-ENGLESKI/index-english.html Information about Perast] * [http://www.kotor365.com Bay of Kotor Perast Travel Guide] * [http://montenegro-travel-guide.info/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=50 Perast Attractions] {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Pristanišča v Črni gori]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Črni gori]] {{normativna kontrola}} 624942atntnegy92x6xb08i238wbljg 5727477 5727476 2022-08-04T18:02:56Z Shabicht 3554 /* Galerija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Perast |other_name = |native_name = Пераст |native_name_lang = cnr |nickname = |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Widok na Perast z zachodu 01.JPG |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Montenegro |pushpin_label_position =bottom |pushpin_mapsize= |pushpin_map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name ={{flag|Montenegro}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = Kotor |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref =Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref name="Montenegrin 2011 census">{{cite web |title=Montenegrin 2011 census |year=2011 |publisher= Monstat |url=http://www.monstat.org/eng/page.php?id=392&pageid=57}}</ref> |population_note = |population_total = 274 |population_density_km2 = |timezone =[[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|42|29|13|N|18|41|57|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = 85336 |area_code = 082 |registration_plate = KO |blank_name = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Natural and Culturo-Historical Region of Kotor<br>Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor | criteria = {{UNESCO WHS type|(i)(ii)(iii)(iv)}}(i)(ii)(iii)(iv) | ID = 125 | year = 1979 | extension = 2012, 2015 | session = 3. | link = http://whc.unesco.org/en/list/125/ }} }} '''Perast''' (črnogorska cirilica: Пераст) je staro mesto v [[Boka Kotorska|Kotorskem zalivu]] v [[Črna gora|Črni gori]]. Leži nekaj kilometrov severozahodno od [[Kotor]]ja in je znan po bližini otočkov [[Sveti Juraj (otok) |svetega Jurija]] in [[Gospa od Škrpjela]].<ref>[http://www.gomontenegro.co.uk/#/perast/4569945328 ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121004234530/http://gomontenegro.co.uk/ |date=2012-10-04 }}</ref> Perast je danes zaščiteno ''mesto-muzej''. == Zgodovina == Po domnevah arheologov so se na območju Perasta v [[neolitik]]u pojavile prve naselbine. Tu so tudi spomeniki ilirskega, rimskega in zgodnjekrščanskega obdobja. Mesto so ustanovili [[Iliri]], ki so ga poimenovali po enem od lokalnih plemen – ''Pirusti''. Prvi spomini na Perast se nanašajo na leto 1336 - takrat je bilo majhno ribiško naselje, ki je imelo ladjedelnico, v pristanišču pa je bilo vedno več komercialnih in ribiških čolnov. Ker pa je strateško pomemben [[Sveti Juraj (otok)|otok Sveti Jurij]], v neposredni bližini, pripadal [[Kotor|Kotorju]], je razvoj Perasta potekal zelo počasi. Blaginjo je mestu prineslo beneško obdobje, še posebej pomembno pa je bilo na obmejnem območju okoli leta 1482 - po prevzemu turškega dela obale od [[Hercegnovi|Hercegnovega]] do [[Risan]]a. Ko je majhna vas končno postala mesto, so njeni prebivalci razmišljali o utrditvi. Zgrajena je bila trdnjava Svetega križa in ducat obrambnih stolpov. Po uspešno izvedenih bitkah je Perast začel uporabljati nekatere politične in gospodarske privilegije, zlasti je imel po letu 1654 pravico čuvati beneško zastavo svetega Marka pred obleganjem Turkov pod vodstvom Mehmed-aga Rizvanagića. Perast je imel tudi prosto trgovino z [[Beneška republika|Beneško republiko]] in dobil podporo beneških oblasti v neusmiljenem boju proti gusarjem na Jadranu. Mesto je zaradi tega raslo in se obogatilo. Mesto je doživelo največji razcvet v 17. in 18. stoletju in večina spomenikov izvira iz tistega časa: poslopja ladijskih lastnikov in pomorskih kapitanov, najbolj zanimiva je [[baročna arhitektura|baročna]] [[palača]] ''Bujovića'' iz [[1694]] v kateri je sedaj ''Zavičajni muzej'', poslopje pomorske šole ''Nautika'' z bojno [[zastava|zastavo]], ki jo je car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] daroval Matiji Zmajeviću, [[trdnjava]] iz 17. stoletja, s katere se nudi lep razgled na Boko in drugo. Ohranjene so še številne [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[župnijska cerkev]] ''sv. Nikole'' (15-17.st.), cerkev ''Ružarije'', cerkvica ''sv. Ane''. Ker je tu delovala ena najbolj slovečih pomorskih šol, je dal car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] iz Rusije na izobraževanje k izjemnemu [[Kapitan|kapitanu]] Marku Martinoviću poslati svoje obetavne mornarje. Ko je [[Napoleon]] leta 1797 premagal Beneško republiko, je bil Perast še več mesecev zvest Benetkam, vendar je mesto na koncu moralo spustiti zastavo svetega Marka. Od tega trenutka se je začel propad Perasta: skupaj s celotnim območjem Kotorskega zaliva je bil prepuščen Avstrijcem in Italijanom, nato pa Francozom, nato je bil pod oblastjo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do njenega poraza v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Leta 1918 je mesto postalo del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta 1941 pa je postalo del italijanske pokrajine Cattaro (Kotor). Šele leta 1944 je mesto dobilo neodvisnost v Jugoslaviji in postalo eno upravnih področij Črnogorske republike. Od leta 2006 spada mesto pod neodvisno [[Črna gora|Črno Goro]] <ref name="montenegrin">{{cite web|url=https://waytomonte.com/rs/p-905-perast|title=Perast|website=WayMonte.com|accessdate=1 March 2019}}</ref>. == Geografija == Perast leži pod hribom Svetega Ilije (873 m), na rtu, ki ločuje zaliv Risan od Kotorskega zaliva in gleda na ožino Verige, najožji del Kotorskega zaliva. Povprečna letna temperatura v Perastu je 18,3 ° C, število sončnih dni pa 240 (ali okoli 2500 sončnih ur na leto). V bližini Perasta sta dva otočka: ''Sveti Đorđe'' ali Sveti Juraj in Gospa od Škrpjela, na vsakem je slikovita kapela. Gospa od Škrpjela je še posebej zanimiva, saj je edini umetno zgrajen otok na Jadranu s površino 3030 m² - zgrajen je bil na skali (Škrpjel), potem ko sta leta 1452 dva beneška mornarja iz Perasta na njem našla podobo Device Marije. == Demografija == {{Historical populations |type = |1991|444 |2003|349 |2011|274 | }} Med vsemi prebivalci Perasta je 121 moških, 148 pa ženskega spola. Po popisu iz leta 2011 je v mestu živelo 274 prebivalcev, razdeljenih po narodnosti: {| class="wikitable" ! width="100" | Narodnost (2011 census) ! withd=="80" | število ! width="80" | % |- | [[Črnogorci]] || 128 || 47,58 % |- | [[Srbi]] || 94 || 34,94 % |- | [[Hrvati]] || 20 || 7,43 % |- | Drugi || 27 || 10,5 % |} [http://www.monstat.org/cg/page.php?id=222&pageid=57 Monstat] ==Galerija== <gallery> File:Perasto (1900).jpg|Razglednica Perasta iz leta 1900 File:Iglesia de San Nicolás, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 37.JPG|Cerkev sv. Nikolaja v Perastu File:Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 21.JPG|Otok sv. Jurija. File:Nuestra Señora de las Rocas, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 20.JPG|otok Gospa od Škrpjela File:Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 33.JPG|Obala Perasta File:Nuestra Señora de las Rocas y Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 14.JPG|Dva otoka </gallery> == Glej tudi == * [[Boka Kotorska]] * [[Seznam mest v Črni Gori]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Perast}} {{Wikivoyage|Perast}} * [http://www.perast.com/html-ENGLESKI/index-english.html Information about Perast] * [http://www.kotor365.com Bay of Kotor Perast Travel Guide] * [http://montenegro-travel-guide.info/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=50 Perast Attractions] {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Pristanišča v Črni gori]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Črni gori]] {{normativna kontrola}} b7an7u6hkjcm0rt01wecsr9siwq20rh 5727478 5727477 2022-08-04T18:03:54Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Perast |other_name = |native_name = Пераст |native_name_lang = cnr |nickname = |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Widok na Perast z zachodu 01.JPG |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Montenegro |pushpin_label_position =bottom |pushpin_mapsize= |pushpin_map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name ={{flag|Montenegro}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = Kotor |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref =Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref name="Montenegrin 2011 census">{{cite web |title=Montenegrin 2011 census |year=2011 |publisher= Monstat |url=http://www.monstat.org/eng/page.php?id=392&pageid=57}}</ref> |population_note = |population_total = 274 |population_density_km2 = |timezone =[[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|42|29|13|N|18|41|57|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = 85336 |area_code = 082 |registration_plate = KO |blank_name = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Natural and Culturo-Historical Region of Kotor<br>Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor | criteria = {{UNESCO WHS type|(i)(ii)(iii)(iv)}}(i)(ii)(iii)(iv) | ID = 125 | year = 1979 | extension = 2012, 2015 | session = 3. | link = http://whc.unesco.org/en/list/125/ }} }} '''Perast''' (črnogorska cirilica: Пераст) je staro mesto v [[Boka Kotorska|Kotorskem zalivu]] v [[Črna gora|Črni gori]]. Leži nekaj kilometrov severozahodno od [[Kotor]]ja in je znan po bližini otočkov [[Sveti Juraj (otok) |svetega Jurija]] in [[Gospa od Škrpjela]].<ref>[http://www.gomontenegro.co.uk/#/perast/4569945328 ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121004234530/http://gomontenegro.co.uk/ |date=2012-10-04 }}</ref> Perast je danes zaščiteno ''mesto-muzej''. == Zgodovina == Po domnevah arheologov so se na območju Perasta v [[neolitik]]u pojavile prve naselbine. Tu so tudi spomeniki ilirskega, rimskega in zgodnjekrščanskega obdobja. Mesto so ustanovili [[Iliri]], ki so ga poimenovali po enem od lokalnih plemen – ''Pirusti''. Prvi spomini na Perast se nanašajo na leto 1336 - takrat je bilo majhno ribiško naselje, ki je imelo ladjedelnico, v pristanišču pa je bilo vedno več komercialnih in ribiških čolnov. Ker pa je strateško pomemben [[Sveti Juraj (otok)|otok Sveti Jurij]], v neposredni bližini, pripadal [[Kotor|Kotorju]], je razvoj Perasta potekal zelo počasi. Blaginjo je mestu prineslo beneško obdobje, še posebej pomembno pa je bilo na obmejnem območju okoli leta 1482 - po prevzemu turškega dela obale od [[Hercegnovi|Hercegnovega]] do [[Risan]]a. Ko je majhna vas končno postala mesto, so njeni prebivalci razmišljali o utrditvi. Zgrajena je bila trdnjava Svetega križa in ducat obrambnih stolpov. Po uspešno izvedenih bitkah je Perast začel uporabljati nekatere politične in gospodarske privilegije, zlasti je imel po letu 1654 pravico čuvati beneško zastavo svetega Marka pred obleganjem Turkov pod vodstvom Mehmed-aga Rizvanagića. Perast je imel tudi prosto trgovino z [[Beneška republika|Beneško republiko]] in dobil podporo beneških oblasti v neusmiljenem boju proti gusarjem na Jadranu. Mesto je zaradi tega raslo in se obogatilo. Mesto je doživelo največji razcvet v 17. in 18. stoletju in večina spomenikov izvira iz tistega časa: poslopja ladijskih lastnikov in pomorskih kapitanov, najbolj zanimiva je [[baročna arhitektura|baročna]] [[palača]] ''Bujovića'' iz [[1694]] v kateri je sedaj ''Zavičajni muzej'', poslopje pomorske šole ''Nautika'' z bojno [[zastava|zastavo]], ki jo je car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] daroval Matiji Zmajeviću, [[trdnjava]] iz 17. stoletja, s katere se nudi lep razgled na Boko in drugo. Ohranjene so še številne [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[župnijska cerkev]] ''sv. Nikole'' (15-17.st.), cerkev ''Ružarije'', cerkvica ''sv. Ane''. Ker je tu delovala ena najbolj slovečih pomorskih šol, je dal car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] iz Rusije na izobraževanje k izjemnemu [[Kapitan|kapitanu]] Marku Martinoviću poslati svoje obetavne mornarje. Ko je [[Napoleon]] leta 1797 premagal Beneško republiko, je bil Perast še več mesecev zvest Benetkam, vendar je mesto na koncu moralo spustiti zastavo svetega Marka. Od tega trenutka se je začel propad Perasta: skupaj s celotnim območjem Kotorskega zaliva je bil prepuščen Avstrijcem in Italijanom, nato pa Francozom, nato je bil pod oblastjo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do njenega poraza v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Leta 1918 je mesto postalo del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta 1941 pa je postalo del italijanske pokrajine Cattaro (Kotor). Šele leta 1944 je mesto dobilo neodvisnost v Jugoslaviji in postalo eno upravnih področij Črnogorske republike. Od leta 2006 spada mesto pod neodvisno [[Črna gora|Črno Goro]] <ref name="montenegrin">{{cite web|url=https://waytomonte.com/rs/p-905-perast|title=Perast|website=WayMonte.com|accessdate=1 March 2019}}</ref>. == Geografija == Perast leži pod hribom Svetega Ilije (873 m), na rtu, ki ločuje zaliv Risan od Kotorskega zaliva in gleda na ožino Verige, najožji del Kotorskega zaliva. Povprečna letna temperatura v Perastu je 18,3 ° C, število sončnih dni pa 240 (ali okoli 2500 sončnih ur na leto). V bližini Perasta sta dva otočka: ''Sveti Đorđe'' ali Sveti Juraj in Gospa od Škrpjela, na vsakem je slikovita kapela. Gospa od Škrpjela je še posebej zanimiva, saj je edini umetno zgrajen otok na Jadranu s površino 3030 m² - zgrajen je bil na skali (Škrpjel), potem ko sta leta 1452 dva beneška mornarja iz Perasta na njem našla podobo Device Marije. == Demografija == {{Historical populations |type = |1991|444 |2003|349 |2011|274 | }} Med vsemi prebivalci Perasta je 121 moških, 148 pa ženskega spola. Po popisu iz leta 2011 je v mestu živelo 274 prebivalcev, razdeljenih po narodnosti: {| class="wikitable" ! width="100" | Narodnost (2011 census) ! withd=="80" | število ! width="80" | % |- | [[Črnogorci]] || 128 || 47,58 % |- | [[Srbi]] || 94 || 34,94 % |- | [[Hrvati]] || 20 || 7,43 % |- | Drugi || 27 || 10,5 % |} [http://www.monstat.org/cg/page.php?id=222&pageid=57 Monstat] <gallery mode="packed"> File:Perasto (1900).jpg|Razglednica Perasta iz leta 1900 File:Iglesia de San Nicolás, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 37.JPG|Cerkev sv. Nikolaja v Perastu File:Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 21.JPG|Otok sv. Jurija. File:Nuestra Señora de las Rocas, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 20.JPG|otok Gospa od Škrpjela File:Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 33.JPG|Obala Perasta File:Nuestra Señora de las Rocas y Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 14.JPG|Dva otoka </gallery> == Glej tudi == * [[Boka Kotorska]] * [[Seznam mest v Črni Gori]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Perast}} {{Wikivoyage|Perast}} * [http://www.perast.com/html-ENGLESKI/index-english.html Information about Perast] * [http://www.kotor365.com Bay of Kotor Perast Travel Guide] * [http://montenegro-travel-guide.info/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=50 Perast Attractions] {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Pristanišča v Črni gori]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Črni gori]] {{normativna kontrola}} fcv2mhkvb8szcezyvgzi48nfvlm6w16 5727479 5727478 2022-08-04T18:04:43Z Shabicht 3554 /* Demografija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Perast |other_name = |native_name = Пераст |native_name_lang = cnr |nickname = |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Widok na Perast z zachodu 01.JPG |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Montenegro |pushpin_label_position =bottom |pushpin_mapsize= |pushpin_map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name ={{flag|Montenegro}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = Kotor |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref =Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref name="Montenegrin 2011 census">{{cite web |title=Montenegrin 2011 census |year=2011 |publisher= Monstat |url=http://www.monstat.org/eng/page.php?id=392&pageid=57}}</ref> |population_note = |population_total = 274 |population_density_km2 = |timezone =[[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|42|29|13|N|18|41|57|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = 85336 |area_code = 082 |registration_plate = KO |blank_name = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Natural and Culturo-Historical Region of Kotor<br>Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor | criteria = {{UNESCO WHS type|(i)(ii)(iii)(iv)}}(i)(ii)(iii)(iv) | ID = 125 | year = 1979 | extension = 2012, 2015 | session = 3. | link = http://whc.unesco.org/en/list/125/ }} }} '''Perast''' (črnogorska cirilica: Пераст) je staro mesto v [[Boka Kotorska|Kotorskem zalivu]] v [[Črna gora|Črni gori]]. Leži nekaj kilometrov severozahodno od [[Kotor]]ja in je znan po bližini otočkov [[Sveti Juraj (otok) |svetega Jurija]] in [[Gospa od Škrpjela]].<ref>[http://www.gomontenegro.co.uk/#/perast/4569945328 ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121004234530/http://gomontenegro.co.uk/ |date=2012-10-04 }}</ref> Perast je danes zaščiteno ''mesto-muzej''. == Zgodovina == Po domnevah arheologov so se na območju Perasta v [[neolitik]]u pojavile prve naselbine. Tu so tudi spomeniki ilirskega, rimskega in zgodnjekrščanskega obdobja. Mesto so ustanovili [[Iliri]], ki so ga poimenovali po enem od lokalnih plemen – ''Pirusti''. Prvi spomini na Perast se nanašajo na leto 1336 - takrat je bilo majhno ribiško naselje, ki je imelo ladjedelnico, v pristanišču pa je bilo vedno več komercialnih in ribiških čolnov. Ker pa je strateško pomemben [[Sveti Juraj (otok)|otok Sveti Jurij]], v neposredni bližini, pripadal [[Kotor|Kotorju]], je razvoj Perasta potekal zelo počasi. Blaginjo je mestu prineslo beneško obdobje, še posebej pomembno pa je bilo na obmejnem območju okoli leta 1482 - po prevzemu turškega dela obale od [[Hercegnovi|Hercegnovega]] do [[Risan]]a. Ko je majhna vas končno postala mesto, so njeni prebivalci razmišljali o utrditvi. Zgrajena je bila trdnjava Svetega križa in ducat obrambnih stolpov. Po uspešno izvedenih bitkah je Perast začel uporabljati nekatere politične in gospodarske privilegije, zlasti je imel po letu 1654 pravico čuvati beneško zastavo svetega Marka pred obleganjem Turkov pod vodstvom Mehmed-aga Rizvanagića. Perast je imel tudi prosto trgovino z [[Beneška republika|Beneško republiko]] in dobil podporo beneških oblasti v neusmiljenem boju proti gusarjem na Jadranu. Mesto je zaradi tega raslo in se obogatilo. Mesto je doživelo največji razcvet v 17. in 18. stoletju in večina spomenikov izvira iz tistega časa: poslopja ladijskih lastnikov in pomorskih kapitanov, najbolj zanimiva je [[baročna arhitektura|baročna]] [[palača]] ''Bujovića'' iz [[1694]] v kateri je sedaj ''Zavičajni muzej'', poslopje pomorske šole ''Nautika'' z bojno [[zastava|zastavo]], ki jo je car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] daroval Matiji Zmajeviću, [[trdnjava]] iz 17. stoletja, s katere se nudi lep razgled na Boko in drugo. Ohranjene so še številne [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[župnijska cerkev]] ''sv. Nikole'' (15-17.st.), cerkev ''Ružarije'', cerkvica ''sv. Ane''. Ker je tu delovala ena najbolj slovečih pomorskih šol, je dal car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] iz Rusije na izobraževanje k izjemnemu [[Kapitan|kapitanu]] Marku Martinoviću poslati svoje obetavne mornarje. Ko je [[Napoleon]] leta 1797 premagal Beneško republiko, je bil Perast še več mesecev zvest Benetkam, vendar je mesto na koncu moralo spustiti zastavo svetega Marka. Od tega trenutka se je začel propad Perasta: skupaj s celotnim območjem Kotorskega zaliva je bil prepuščen Avstrijcem in Italijanom, nato pa Francozom, nato je bil pod oblastjo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do njenega poraza v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Leta 1918 je mesto postalo del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta 1941 pa je postalo del italijanske pokrajine Cattaro (Kotor). Šele leta 1944 je mesto dobilo neodvisnost v Jugoslaviji in postalo eno upravnih področij Črnogorske republike. Od leta 2006 spada mesto pod neodvisno [[Črna gora|Črno Goro]] <ref name="montenegrin">{{cite web|url=https://waytomonte.com/rs/p-905-perast|title=Perast|website=WayMonte.com|accessdate=1 March 2019}}</ref>. == Geografija == Perast leži pod hribom Svetega Ilije (873 m), na rtu, ki ločuje zaliv Risan od Kotorskega zaliva in gleda na ožino Verige, najožji del Kotorskega zaliva. Povprečna letna temperatura v Perastu je 18,3 ° C, število sončnih dni pa 240 (ali okoli 2500 sončnih ur na leto). V bližini Perasta sta dva otočka: ''Sveti Đorđe'' ali Sveti Juraj in Gospa od Škrpjela, na vsakem je slikovita kapela. Gospa od Škrpjela je še posebej zanimiva, saj je edini umetno zgrajen otok na Jadranu s površino 3030 m² - zgrajen je bil na skali (Škrpjel), potem ko sta leta 1452 dva beneška mornarja iz Perasta na njem našla podobo Device Marije. == Demografija == {{Historical populations |type = |1991|444 |2003|349 |2011|274 | }} Med vsemi prebivalci Perasta je 121 moških, 148 pa ženskega spola. Po popisu iz leta 2011 je v mestu živelo 274 prebivalcev, razdeljenih po narodnosti: {| class="wikitable" ! width="100" | Narodnost (2011 census) ! withd=="80" | število ! width="80" | % |- | [[Črnogorci]] || 128 || 47,58 % |- | [[Srbi]] || 94 || 34,94 % |- | [[Hrvati]] || 20 || 7,43 % |- | Drugi || 27 || 10,5 % |} [http://www.monstat.org/cg/page.php?id=222&pageid=57 Monstat] <gallery mode="packed"> File:Perasto (1900).jpg|Razglednica Perasta iz leta 1900 File:Iglesia de San Nicolás, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 37.JPG|Cerkev sv. Nikolaja v Perastu File:Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 21.JPG|Otok sv. Jurija File:Nuestra Señora de las Rocas, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 20.JPG|otok Gospa od Škrpjela File:Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 33.JPG|Obala Perasta File:Nuestra Señora de las Rocas y Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 14.JPG|Dva otoka </gallery> == Glej tudi == * [[Boka Kotorska]] * [[Seznam mest v Črni Gori]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Perast}} {{Wikivoyage|Perast}} * [http://www.perast.com/html-ENGLESKI/index-english.html Information about Perast] * [http://www.kotor365.com Bay of Kotor Perast Travel Guide] * [http://montenegro-travel-guide.info/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=50 Perast Attractions] {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Pristanišča v Črni gori]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Črni gori]] {{normativna kontrola}} 9j7zwmk00da3rfi3b6byrvkov3t9g77 5727480 5727479 2022-08-04T18:05:04Z Shabicht 3554 /* Demografija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Perast |other_name = |native_name = Пераст |native_name_lang = cnr |nickname = |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Widok na Perast z zachodu 01.JPG |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Montenegro |pushpin_label_position =bottom |pushpin_mapsize= |pushpin_map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name ={{flag|Montenegro}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = Kotor |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref =Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref name="Montenegrin 2011 census">{{cite web |title=Montenegrin 2011 census |year=2011 |publisher= Monstat |url=http://www.monstat.org/eng/page.php?id=392&pageid=57}}</ref> |population_note = |population_total = 274 |population_density_km2 = |timezone =[[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|42|29|13|N|18|41|57|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = 85336 |area_code = 082 |registration_plate = KO |blank_name = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Natural and Culturo-Historical Region of Kotor<br>Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor | criteria = {{UNESCO WHS type|(i)(ii)(iii)(iv)}}(i)(ii)(iii)(iv) | ID = 125 | year = 1979 | extension = 2012, 2015 | session = 3. | link = http://whc.unesco.org/en/list/125/ }} }} '''Perast''' (črnogorska cirilica: Пераст) je staro mesto v [[Boka Kotorska|Kotorskem zalivu]] v [[Črna gora|Črni gori]]. Leži nekaj kilometrov severozahodno od [[Kotor]]ja in je znan po bližini otočkov [[Sveti Juraj (otok) |svetega Jurija]] in [[Gospa od Škrpjela]].<ref>[http://www.gomontenegro.co.uk/#/perast/4569945328 ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121004234530/http://gomontenegro.co.uk/ |date=2012-10-04 }}</ref> Perast je danes zaščiteno ''mesto-muzej''. == Zgodovina == Po domnevah arheologov so se na območju Perasta v [[neolitik]]u pojavile prve naselbine. Tu so tudi spomeniki ilirskega, rimskega in zgodnjekrščanskega obdobja. Mesto so ustanovili [[Iliri]], ki so ga poimenovali po enem od lokalnih plemen – ''Pirusti''. Prvi spomini na Perast se nanašajo na leto 1336 - takrat je bilo majhno ribiško naselje, ki je imelo ladjedelnico, v pristanišču pa je bilo vedno več komercialnih in ribiških čolnov. Ker pa je strateško pomemben [[Sveti Juraj (otok)|otok Sveti Jurij]], v neposredni bližini, pripadal [[Kotor|Kotorju]], je razvoj Perasta potekal zelo počasi. Blaginjo je mestu prineslo beneško obdobje, še posebej pomembno pa je bilo na obmejnem območju okoli leta 1482 - po prevzemu turškega dela obale od [[Hercegnovi|Hercegnovega]] do [[Risan]]a. Ko je majhna vas končno postala mesto, so njeni prebivalci razmišljali o utrditvi. Zgrajena je bila trdnjava Svetega križa in ducat obrambnih stolpov. Po uspešno izvedenih bitkah je Perast začel uporabljati nekatere politične in gospodarske privilegije, zlasti je imel po letu 1654 pravico čuvati beneško zastavo svetega Marka pred obleganjem Turkov pod vodstvom Mehmed-aga Rizvanagića. Perast je imel tudi prosto trgovino z [[Beneška republika|Beneško republiko]] in dobil podporo beneških oblasti v neusmiljenem boju proti gusarjem na Jadranu. Mesto je zaradi tega raslo in se obogatilo. Mesto je doživelo največji razcvet v 17. in 18. stoletju in večina spomenikov izvira iz tistega časa: poslopja ladijskih lastnikov in pomorskih kapitanov, najbolj zanimiva je [[baročna arhitektura|baročna]] [[palača]] ''Bujovića'' iz [[1694]] v kateri je sedaj ''Zavičajni muzej'', poslopje pomorske šole ''Nautika'' z bojno [[zastava|zastavo]], ki jo je car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] daroval Matiji Zmajeviću, [[trdnjava]] iz 17. stoletja, s katere se nudi lep razgled na Boko in drugo. Ohranjene so še številne [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[župnijska cerkev]] ''sv. Nikole'' (15-17.st.), cerkev ''Ružarije'', cerkvica ''sv. Ane''. Ker je tu delovala ena najbolj slovečih pomorskih šol, je dal car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] iz Rusije na izobraževanje k izjemnemu [[Kapitan|kapitanu]] Marku Martinoviću poslati svoje obetavne mornarje. Ko je [[Napoleon]] leta 1797 premagal Beneško republiko, je bil Perast še več mesecev zvest Benetkam, vendar je mesto na koncu moralo spustiti zastavo svetega Marka. Od tega trenutka se je začel propad Perasta: skupaj s celotnim območjem Kotorskega zaliva je bil prepuščen Avstrijcem in Italijanom, nato pa Francozom, nato je bil pod oblastjo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do njenega poraza v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Leta 1918 je mesto postalo del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta 1941 pa je postalo del italijanske pokrajine Cattaro (Kotor). Šele leta 1944 je mesto dobilo neodvisnost v Jugoslaviji in postalo eno upravnih področij Črnogorske republike. Od leta 2006 spada mesto pod neodvisno [[Črna gora|Črno Goro]] <ref name="montenegrin">{{cite web|url=https://waytomonte.com/rs/p-905-perast|title=Perast|website=WayMonte.com|accessdate=1 March 2019}}</ref>. == Geografija == Perast leži pod hribom Svetega Ilije (873 m), na rtu, ki ločuje zaliv Risan od Kotorskega zaliva in gleda na ožino Verige, najožji del Kotorskega zaliva. Povprečna letna temperatura v Perastu je 18,3 ° C, število sončnih dni pa 240 (ali okoli 2500 sončnih ur na leto). V bližini Perasta sta dva otočka: ''Sveti Đorđe'' ali Sveti Juraj in Gospa od Škrpjela, na vsakem je slikovita kapela. Gospa od Škrpjela je še posebej zanimiva, saj je edini umetno zgrajen otok na Jadranu s površino 3030 m² - zgrajen je bil na skali (Škrpjel), potem ko sta leta 1452 dva beneška mornarja iz Perasta na njem našla podobo Device Marije. == Demografija == {{Historical populations |type = |1991|444 |2003|349 |2011|274 | }} Med vsemi prebivalci Perasta je 121 moških, 148 pa ženskega spola. Po popisu iz leta 2011 je v mestu živelo 274 prebivalcev, razdeljenih po narodnosti: {| class="wikitable" ! width="100" | Narodnost (2011 census) ! withd=="80" | število ! width="80" | % |- | [[Črnogorci]] || 128 || 47,58 % |- | [[Srbi]] || 94 || 34,94 % |- | [[Hrvati]] || 20 || 7,43 % |- | Drugi || 27 || 10,5 % |} [http://www.monstat.org/cg/page.php?id=222&pageid=57 Monstat] <gallery mode="packed"> File:Perasto (1900).jpg|Razglednica Perasta iz leta 1900 File:Iglesia de San Nicolás, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 37.JPG|Cerkev sv. Nikolaja v Perastu File:Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 21.JPG|Otok sv. Jurija File:Nuestra Señora de las Rocas, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 20.JPG|otok Gospa od Škrpjela File:Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 33.JPG|Obala Perasta </gallery> == Glej tudi == * [[Boka Kotorska]] * [[Seznam mest v Črni Gori]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Perast}} {{Wikivoyage|Perast}} * [http://www.perast.com/html-ENGLESKI/index-english.html Information about Perast] * [http://www.kotor365.com Bay of Kotor Perast Travel Guide] * [http://montenegro-travel-guide.info/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=50 Perast Attractions] {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Pristanišča v Črni gori]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Črni gori]] {{normativna kontrola}} ethac9pvclyfaxu3lguek09iazz8bbk 5727481 5727480 2022-08-04T18:05:28Z Shabicht 3554 /* Demografija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Perast |other_name = |native_name = Пераст |native_name_lang = cnr |nickname = |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Widok na Perast z zachodu 01.JPG |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Montenegro |pushpin_label_position =bottom |pushpin_mapsize= |pushpin_map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name ={{flag|Montenegro}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = Kotor |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref =Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref name="Montenegrin 2011 census">{{cite web |title=Montenegrin 2011 census |year=2011 |publisher= Monstat |url=http://www.monstat.org/eng/page.php?id=392&pageid=57}}</ref> |population_note = |population_total = 274 |population_density_km2 = |timezone =[[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|42|29|13|N|18|41|57|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = 85336 |area_code = 082 |registration_plate = KO |blank_name = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Natural and Culturo-Historical Region of Kotor<br>Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor | criteria = {{UNESCO WHS type|(i)(ii)(iii)(iv)}}(i)(ii)(iii)(iv) | ID = 125 | year = 1979 | extension = 2012, 2015 | session = 3. | link = http://whc.unesco.org/en/list/125/ }} }} '''Perast''' (črnogorska cirilica: Пераст) je staro mesto v [[Boka Kotorska|Kotorskem zalivu]] v [[Črna gora|Črni gori]]. Leži nekaj kilometrov severozahodno od [[Kotor]]ja in je znan po bližini otočkov [[Sveti Juraj (otok) |svetega Jurija]] in [[Gospa od Škrpjela]].<ref>[http://www.gomontenegro.co.uk/#/perast/4569945328 ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121004234530/http://gomontenegro.co.uk/ |date=2012-10-04 }}</ref> Perast je danes zaščiteno ''mesto-muzej''. == Zgodovina == Po domnevah arheologov so se na območju Perasta v [[neolitik]]u pojavile prve naselbine. Tu so tudi spomeniki ilirskega, rimskega in zgodnjekrščanskega obdobja. Mesto so ustanovili [[Iliri]], ki so ga poimenovali po enem od lokalnih plemen – ''Pirusti''. Prvi spomini na Perast se nanašajo na leto 1336 - takrat je bilo majhno ribiško naselje, ki je imelo ladjedelnico, v pristanišču pa je bilo vedno več komercialnih in ribiških čolnov. Ker pa je strateško pomemben [[Sveti Juraj (otok)|otok Sveti Jurij]], v neposredni bližini, pripadal [[Kotor|Kotorju]], je razvoj Perasta potekal zelo počasi. Blaginjo je mestu prineslo beneško obdobje, še posebej pomembno pa je bilo na obmejnem območju okoli leta 1482 - po prevzemu turškega dela obale od [[Hercegnovi|Hercegnovega]] do [[Risan]]a. Ko je majhna vas končno postala mesto, so njeni prebivalci razmišljali o utrditvi. Zgrajena je bila trdnjava Svetega križa in ducat obrambnih stolpov. Po uspešno izvedenih bitkah je Perast začel uporabljati nekatere politične in gospodarske privilegije, zlasti je imel po letu 1654 pravico čuvati beneško zastavo svetega Marka pred obleganjem Turkov pod vodstvom Mehmed-aga Rizvanagića. Perast je imel tudi prosto trgovino z [[Beneška republika|Beneško republiko]] in dobil podporo beneških oblasti v neusmiljenem boju proti gusarjem na Jadranu. Mesto je zaradi tega raslo in se obogatilo. Mesto je doživelo največji razcvet v 17. in 18. stoletju in večina spomenikov izvira iz tistega časa: poslopja ladijskih lastnikov in pomorskih kapitanov, najbolj zanimiva je [[baročna arhitektura|baročna]] [[palača]] ''Bujovića'' iz [[1694]] v kateri je sedaj ''Zavičajni muzej'', poslopje pomorske šole ''Nautika'' z bojno [[zastava|zastavo]], ki jo je car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] daroval Matiji Zmajeviću, [[trdnjava]] iz 17. stoletja, s katere se nudi lep razgled na Boko in drugo. Ohranjene so še številne [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[župnijska cerkev]] ''sv. Nikole'' (15-17.st.), cerkev ''Ružarije'', cerkvica ''sv. Ane''. Ker je tu delovala ena najbolj slovečih pomorskih šol, je dal car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] iz Rusije na izobraževanje k izjemnemu [[Kapitan|kapitanu]] Marku Martinoviću poslati svoje obetavne mornarje. Ko je [[Napoleon]] leta 1797 premagal Beneško republiko, je bil Perast še več mesecev zvest Benetkam, vendar je mesto na koncu moralo spustiti zastavo svetega Marka. Od tega trenutka se je začel propad Perasta: skupaj s celotnim območjem Kotorskega zaliva je bil prepuščen Avstrijcem in Italijanom, nato pa Francozom, nato je bil pod oblastjo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do njenega poraza v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Leta 1918 je mesto postalo del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta 1941 pa je postalo del italijanske pokrajine Cattaro (Kotor). Šele leta 1944 je mesto dobilo neodvisnost v Jugoslaviji in postalo eno upravnih področij Črnogorske republike. Od leta 2006 spada mesto pod neodvisno [[Črna gora|Črno Goro]] <ref name="montenegrin">{{cite web|url=https://waytomonte.com/rs/p-905-perast|title=Perast|website=WayMonte.com|accessdate=1 March 2019}}</ref>. == Geografija == Perast leži pod hribom Svetega Ilije (873 m), na rtu, ki ločuje zaliv Risan od Kotorskega zaliva in gleda na ožino Verige, najožji del Kotorskega zaliva. Povprečna letna temperatura v Perastu je 18,3 ° C, število sončnih dni pa 240 (ali okoli 2500 sončnih ur na leto). V bližini Perasta sta dva otočka: ''Sveti Đorđe'' ali Sveti Juraj in Gospa od Škrpjela, na vsakem je slikovita kapela. Gospa od Škrpjela je še posebej zanimiva, saj je edini umetno zgrajen otok na Jadranu s površino 3030 m² - zgrajen je bil na skali (Škrpjel), potem ko sta leta 1452 dva beneška mornarja iz Perasta na njem našla podobo Device Marije. == Demografija == {{Historical populations |type = |1991|444 |2003|349 |2011|274 | }} Med vsemi prebivalci Perasta je 121 moških, 148 pa ženskega spola. Po popisu iz leta 2011 je v mestu živelo 274 prebivalcev, razdeljenih po narodnosti: {| class="wikitable" ! width="100" | Narodnost (2011 census) ! withd=="80" | število ! width="80" | % |- | [[Črnogorci]] || 128 || 47,58 % |- | [[Srbi]] || 94 || 34,94 % |- | [[Hrvati]] || 20 || 7,43 % |- | Drugi || 27 || 10,5 % |} <gallery mode="packed"> File:Perasto (1900).jpg|Razglednica Perasta iz leta 1900 File:Iglesia de San Nicolás, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 37.JPG|Cerkev sv. Nikolaja v Perastu File:Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 21.JPG|Otok sv. Jurija File:Nuestra Señora de las Rocas, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 20.JPG|otok Gospa od Škrpjela File:Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 33.JPG|Obala Perasta </gallery> == Glej tudi == * [[Boka Kotorska]] * [[Seznam mest v Črni Gori]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Perast}} {{Wikivoyage|Perast}} * [http://www.perast.com/html-ENGLESKI/index-english.html Information about Perast] * [http://www.kotor365.com Bay of Kotor Perast Travel Guide] * [http://montenegro-travel-guide.info/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=50 Perast Attractions] {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Pristanišča v Črni gori]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Črni gori]] {{normativna kontrola}} hzcvpg0kabri0hh9wdtr2gnar92zu58 5727491 5727481 2022-08-04T19:05:05Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Perast |other_name = |native_name = Пераст |native_name_lang = cnr |nickname = |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Widok na Perast z zachodu 01.JPG |imagesize = |image_caption = |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Montenegro |pushpin_label_position =bottom |pushpin_mapsize= |pushpin_map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name ={{flag|Montenegro}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = Kotor |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref =Imperial |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref name="Montenegrin 2011 census">{{cite web |title=Montenegrin 2011 census |year=2011 |publisher= Monstat |url=http://www.monstat.org/eng/page.php?id=392&pageid=57}}</ref> |population_note = |population_total = 274 |population_density_km2 = |timezone =[[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coordinates = {{coord|42|29|13|N|18|41|57|E|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |postal_code_type = |postal_code = 85336 |area_code = 082 |registration_plate = KO |blank_name = | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Natural and Culturo-Historical Region of Kotor<br>Naravna in kulturno-zgodovinska regija Kotor | criteria = {{UNESCO WHS type|(i)(ii)(iii)(iv)}}(i)(ii)(iii)(iv) | ID = 125 | year = 1979 | extension = 2012, 2015 | session = 3. | link = http://whc.unesco.org/en/list/125/ }} }} '''Perast''' (črnogorska cirilica: Пераст) je staro mesto v [[Boka Kotorska|Kotorskem zalivu]] v [[Črna gora|Črni gori]]. Leži nekaj kilometrov severozahodno od [[Kotor]]ja in je znan po bližini otočkov [[Sveti Juraj (otok) |svetega Jurija]] in [[Gospa od Škrpjela]].<ref>[http://www.gomontenegro.co.uk/#/perast/4569945328 ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121004234530/http://gomontenegro.co.uk/ |date=2012-10-04 }}</ref> Perast je danes zaščiteno ''mesto-muzej''. == Zgodovina == Po domnevah arheologov so se na območju Perasta v [[neolitik]]u pojavile prve naselbine. Tu so tudi spomeniki ilirskega, rimskega in zgodnjekrščanskega obdobja. Mesto so ustanovili [[Iliri]], ki so ga poimenovali po enem od lokalnih plemen – ''Pirusti''. Prvi spomini na Perast se nanašajo na leto 1336 - takrat je bilo majhno ribiško naselje, ki je imelo ladjedelnico, v pristanišču pa je bilo vedno več komercialnih in ribiških čolnov. Ker pa je strateško pomemben [[Sveti Juraj (otok)|otok Sveti Jurij]], v neposredni bližini, pripadal [[Kotor|Kotorju]], je razvoj Perasta potekal zelo počasi. Blaginjo je mestu prineslo beneško obdobje, še posebej pomembno pa je bilo na obmejnem območju okoli leta 1482 - po prevzemu turškega dela obale od [[Hercegnovi|Hercegnovega]] do [[Risan]]a. Ko je majhna vas končno postala mesto, so njeni prebivalci razmišljali o utrditvi. Zgrajena je bila trdnjava Svetega križa in ducat obrambnih stolpov. Po uspešno izvedenih bitkah je Perast začel uporabljati nekatere politične in gospodarske privilegije, zlasti je imel po letu 1654 pravico čuvati beneško zastavo svetega Marka pred obleganjem Turkov pod vodstvom Mehmed-aga Rizvanagića. Perast je imel tudi prosto trgovino z [[Beneška republika|Beneško republiko]] in dobil podporo beneških oblasti v neusmiljenem boju proti gusarjem na Jadranu. Mesto je zaradi tega raslo in se obogatilo. Mesto je doživelo največji razcvet v 17. in 18. stoletju in večina spomenikov izvira iz tistega časa: poslopja ladijskih lastnikov in pomorskih kapitanov, najbolj zanimiva je [[baročna arhitektura|baročna]] [[palača]] ''Bujovića'' iz [[1694]] v kateri je sedaj ''Zavičajni muzej'', poslopje pomorske šole ''Nautika'' z bojno [[zastava|zastavo]], ki jo je car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] daroval Matiji Zmajeviću, [[trdnjava]] iz 17. stoletja, s katere se nudi lep razgled na Boko in drugo. Ohranjene so še številne [[cerkev (zgradba)|cerkve]]: [[župnijska cerkev]] ''sv. Nikole'' (15-17.st.), cerkev ''Ružarije'', cerkvica ''sv. Ane''. Ker je tu delovala ena najbolj slovečih pomorskih šol, je dal car [[Peter Veliki|Peter I. Veliki]] iz Rusije na izobraževanje k izjemnemu [[Kapitan|kapitanu]] Marku Martinoviću poslati svoje obetavne mornarje. Ko je [[Napoleon]] leta 1797 premagal Beneško republiko, je bil Perast še več mesecev zvest Benetkam, vendar je mesto na koncu moralo spustiti zastavo svetega Marka. Od tega trenutka se je začel propad Perasta: skupaj s celotnim območjem Kotorskega zaliva je bil prepuščen Avstrijcem in Italijanom, nato pa Francozom, nato je bil pod oblastjo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do njenega poraza v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Leta 1918 je mesto postalo del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], leta 1941 pa je postalo del italijanske pokrajine Cattaro (Kotor). Šele leta 1944 je mesto dobilo neodvisnost v Jugoslaviji in postalo eno upravnih področij Črnogorske republike. Od leta 2006 spada mesto pod neodvisno [[Črna gora|Črno Goro]] <ref name="montenegrin">{{cite web|url=https://waytomonte.com/rs/p-905-perast|title=Perast|website=WayMonte.com|accessdate=1 March 2019}}</ref>. == Geografija == Perast leži pod hribom Svetega Ilije (873 m), na rtu, ki ločuje zaliv Risan od Kotorskega zaliva in gleda na ožino Verige, najožji del Kotorskega zaliva. Povprečna letna temperatura v Perastu je 18,3 ° C, število sončnih dni pa 240 (ali okoli 2500 sončnih ur na leto). V bližini Perasta sta dva otočka: ''Sveti Đorđe'' ali Sveti Juraj in Gospa od Škrpjela, na vsakem je slikovita kapela. Gospa od Škrpjela je še posebej zanimiva, saj je edini umetno zgrajen otok na Jadranu s površino 3030 m² - zgrajen je bil na skali (Škrpjel), potem ko sta leta 1452 dva beneška mornarja iz Perasta na njem našla podobo Device Marije. == Demografija == {{Historical populations |type = |1991|444 |2003|349 |2011|274 | }} Med vsemi prebivalci Perasta je 121 moških, 148 pa ženskega spola. Po popisu iz leta 2011 je v mestu živelo 274 prebivalcev, razdeljenih po narodnosti: {| class="wikitable" ! width="100" | Narodnost (2011 census) ! withd=="80" | število ! width="80" | % |- | [[Črnogorci]] || 128 || 47,58 % |- | [[Srbi]] || 94 || 34,94 % |- | [[Hrvati]] || 20 || 7,43 % |- | Drugi || 27 || 10,5 % |} <gallery mode="packed"> File:Perasto (1900).jpg|Razglednica Perasta iz leta 1900 File:Iglesia de San Nicolás, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 37.JPG|Cerkev sv. Nikolaja v Perastu File:Monasterio de San Jorge, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 21.JPG|Otok sv. Jurija File:Nuestra Señora de las Rocas, Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 20.JPG|otok Gospa od Škrpjela File:Perast, Bahía de Kotor, Montenegro, 2014-04-19, DD 33.JPG|Obala Perasta </gallery> == Glej tudi == * [[Boka Kotorska]] * [[Seznam mest v Črni Gori]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Perast}} {{Wikivoyage|Perast}} * [http://www.perast.com/html-ENGLESKI/index-english.html Information about Perast] * [http://www.kotor365.com Bay of Kotor Perast Travel Guide] * [http://montenegro-travel-guide.info/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=50 Perast Attractions] {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Mesta v Črni gori]] [[Kategorija:Pristanišča v Črni gori]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Črni gori]] {{normativna kontrola}} cwce6yihauajc84kyusu8vk4ganxmcc Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani 0 152949 5727546 5724113 2022-08-04T23:25:26Z Amanesciri2021 205950 /* H */ wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, npr. [[Bogomir Dobovišek]], [[Jože Šturm]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Anton Žun]], [[Jože Koruza]], [[Oto Norčič]], ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Ivo Antolič]], [[Miloš Kobal]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Drago Stepišnik]], [[Stanko Gogala]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Miroslav Črnivec]], [[Emil Kovačič]], [[Vlasto Zemljič]], [[Tone Klemenčič]], [[Janez Stanonik]], [[Jože Toporišič]], [[France Križanič]], [[Božo Kralj]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Peter Novak]], [[Jože Trontelj]], [[Peter Bukovec]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]], r = [[rektor]] UL, dr.hc = [[častni doktor]] UL, † = zdaj že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALUO = Akademija za likovno umetnost in oblikovanje == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) *[[Vlado Benko]] (FSPN=FDV, 1978) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a, dr.h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT, 1998) † a, dr.h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Miran Čuk]] (FŠ/PEF, 2009) == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (FU /prej EF/, 2008) * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar]] (BF, 2017) † *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florjan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre|Alojz (Franc) Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) a *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF?/FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?/FA, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) † *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1998) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN/[[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar]] (FF, 2012) *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a * == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] ** ** * {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] oww3kvcrdwwbt6jui8z53mcprt0ed10 Belica (razločitev) 0 154868 5727428 4124641 2022-08-04T15:07:57Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Belica''' je lahko: ; Biologija * [[belica (riba)]] (''Leucaspius delineatus)'', riba * [[Belica]] (''Coluber gemonensis''), kača * [[Kuna belica]] (''Martes foina'') ; Naselja * [[Belica, Dobrova-Polhov Gradec]] (Slovenija) * [[Belica, Osilnica]] (Slovenija) * [[Belica, Prelog]] (Hrvaška) * [[Belica, Jagodina]] (Srbija) ; Vodotoki v Sloveniji *[[Belica, Bohinjska Bela]], potok v bližini naselja Bohinjska Bela *[[Belica (potok)]], potok v bližini naselja Bohinjska Bistrica == Glej tudi == * [[Belca (razločitev)]] {{razločitev}} a5bk43n7y7ulq22or1ribe615d2k99v Zaseka 0 161877 5727588 5445620 2022-08-05T10:43:26Z Polonica 96398 pravopisna popravka: potrebno --> treba wikitext text/x-wiki [[Slika:Verhackert.jpg|thumb|Zaseka na kruhu]] '''Zaseka''' ali '''zaska''' je tradicionalna slovenska [[zabela]], ki se lahko uporablja tudi kot [[namaz]]. Zaseka se pripravi iz prekajene ali sveže [[slanina|slanine]], ki se nareže na [[košček|koščke]] in nato zmelje v [[mesoreznica|mesoreznici]]. Svežo slanino je treba pred mletjem skuhati, pri dimljeni pa to ni potrebno. Masi se doda nastrgan [[česen]] in [[sol]] po okusu. S tako zmešano maso se napolnijo posodice, nato pa se jo prelije z raztopljeno [[mast]]jo, pri čemer je treba paziti, da so zapolnjene vse luknjice, saj se drugače zaseka lahko pokvari. Ponekod so skupaj z zaseko v posode zlagali tudi [[meso]]. Temu mesu pravimo [[meso iz tunke]]. ==Vrste zaseke== * Gorenjska zaseka * Pomurska zaseka * Štajerska zaseka {{Narodne jedi Slovenije}} {{kulinarična škrbina}} [[Kategorija:Slovenska kuhinja]] [[Kategorija:Namazi]] nof1ygh7ztjx2cfq8dh55s3homiwwcj Gorazd Hiti 0 167088 5727540 5727228 2022-08-04T22:37:12Z Topjur01 140884 Dodal fotografijo iz Wikimedia Commons wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hokejist | image=[[File:Hiti2022a.png|thumb|Gorazd Hiti na Bledu leta 2022]] | played_for = [[HK Kranjska Gora]]<br>[[Acroni Jesenice]]<br>[[Hokejski klub Olimpija|HK Olimpija Ljubljana]]<br>[[HC Bolzano]]<br>[[A&O Asiago]]<br>[[SV Renon]] | position = [[Krilni napadalec (Hokej na ledu)|Krilni napadalec]] (RW) | shoots = | height = | weight = | nickname = | nationality = SLO | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | draft_year = | draft_team = | career_start = 1963 | career_end = 1987 | reprezentanca = YUG | nastopi = 191 | točke = | goli = 94 | podaje = | SP = 10 | OI = 3 | slohalloffame = 2007 |name=Gorazd Hiti}} '''Gorazd Hiti''', [[slovenci|slovenski]] [[hokejist]] in [[hokejski trener]], * [[12. avgust]] [[1948]], Kurja vas na [[Jesenice|Jesenicah]]. Hiti je igral na treh olimpijskih igrah za [[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavijo]], za katero je v karieri odigral kar 191 tekem, na katerih je dosegel 94 golov, kar ga uvršča na drugo mesto reprezentančnih strelcev vseh časov. Člansko kariero je začel v klubu [[HK Kranjska Gora]], nato je igral za [[HK Acroni Jesenice]], kjer je bil pogosto skupaj v napadu z bratom [[Rudi Hiti|Rudijem]], kasneje pet sezon tudi pri [[HK Olimpija]]. Na [[Hala Tivoli|tivolskih]] tribunah je v začetku [[1970.|sedemdesetih]] najpogosteje odmevalo »''Rudi Hiti, Gorazd Hiti, gol, gol, gol!''«.<ref>[https://www.rtvslo.si/sport/hokej/rudi-iz-kurje-vasi-prihitel-do-hrama-slavnih/127588 RTV: Rudi iz Kurje vasi prihitel do hrama slavnih], pridobljeno 11. marca 2009</ref> Po končani karieri hokejista je dvajset let v Italiji vodil več mlajših selekcij klubov, med letoma 1996 in 1999 pa je bil glavni trener [[HK Sportina Bled]]. Med letoma 1999 in 2004 je bil selektor [[Slovenska mladinska hokejska reprezentanca|slovenske mladinske reprezentance]], od leta 2008 pa je selektor [[Srbska mladinska hokejska reprezentanca|srbske mladinske reprezentance]]. Leta 2007 je bil sprejet v [[Slovenski hokejski hram slavnih]]. ==Pregled kariere== {{Glava za hokejskega igralca}} |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1963/64|63/64]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1964/65|64/65]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1965/66|65/66]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1966/67|66/67]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1967/68|67/68]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1968/69|68/69]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1969/70|69/70]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1970/71|70/71]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1971/72|71/72]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Zimske olimpijske igre 1972|Zimske olimpijske igre]]''' | '''72''' | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1972/73|72/73]] | | | 50 | 33 | 83 | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1973/74|73/74]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1974|Svetovno prvenstvo B]]''' | '''74''' | | | '''11''' | '''4''' | '''15''' | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1974/75|74/75]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1975/76|75/76]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Zimske olimpijske igre 1976|Zimske olimpijske igre]]''' | '''76''' | | | | | | | | | | | | | | |- | HC Bolzano | Serie A | 76/77 | | | | | | | | | | | | | | |- | HC Bolzano | Serie A | 77/78 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Hokejski klub Olimpija|Olimpija Hertz Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1983/84|83/84]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Zimske olimpijske igre 1984|Zimske olimpijske igre]]''' | '''84''' | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Hokejski klub Olimpija|Olimpija Hertz Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1985/86|85/86]] | | | | | | | | | | | | | | |- | SV Renon | Serie A | 86/87 | | | | | | | | | | | | | | |- | bgcolor="#7FFF00" |Skupaj | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" |61 | bgcolor="#7FFF00" |37 | bgcolor="#7FFF00" |98 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | |} ==Opombe in reference== {{opombe}} ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih hokejistov na ledu]] == Zunanje povezave == * {{Eurohockey|21278-gorazd-hiti}} * {{sports-reference}} {{hokejist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hiti, Gorazd}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski hokejski desnokrilni napadalci]] [[Kategorija:Jugoslovanski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1976]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1984]] [[Kategorija:Hokejisti HK Kranjska gora]] [[Kategorija:Hokejisti HK Jesenice]] [[Kategorija:Hokejisti HK Olimpija]] [[Kategorija:Hokejisti HC Bolzano]] [[Kategorija:Hokejisti A&O Asiago]] [[Kategorija:Hokejisti SV Renon]] [[Kategorija:Slovenski hokejski trenerji]] [[Kategorija:Trenerji HK Bled]] [[Kategorija:Sprejeti v Slovenski hokejski hram slavnih]] dt7jbmc83162o0o5f41iwnfxn2t5vof 5727549 5727540 2022-08-05T05:38:24Z Sporti 5955 slika z WD wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hokejist | caption=Gorazd Hiti na Bledu leta 2022 | played_for = [[HK Kranjska Gora]]<br>[[Acroni Jesenice]]<br>[[Hokejski klub Olimpija|HK Olimpija Ljubljana]]<br>[[HC Bolzano]]<br>[[A&O Asiago]]<br>[[SV Renon]] | position = [[Krilni napadalec (Hokej na ledu)|Krilni napadalec]] (RW) | shoots = | height = | weight = | nickname = | nationality = SLO | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | draft_year = | draft_team = | career_start = 1963 | career_end = 1987 | reprezentanca = YUG | nastopi = 191 | točke = | goli = 94 | podaje = | SP = 10 | OI = 3 | slohalloffame = 2007 |name=Gorazd Hiti}} '''Gorazd Hiti''', [[slovenci|slovenski]] [[hokejist]] in [[hokejski trener]], * [[12. avgust]] [[1948]], Kurja vas na [[Jesenice|Jesenicah]]. Hiti je igral na treh olimpijskih igrah za [[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavijo]], za katero je v karieri odigral kar 191 tekem, na katerih je dosegel 94 golov, kar ga uvršča na drugo mesto reprezentančnih strelcev vseh časov. Člansko kariero je začel v klubu [[HK Kranjska Gora]], nato je igral za [[HK Acroni Jesenice]], kjer je bil pogosto skupaj v napadu z bratom [[Rudi Hiti|Rudijem]], kasneje pet sezon tudi pri [[HK Olimpija]]. Na [[Hala Tivoli|tivolskih]] tribunah je v začetku [[1970.|sedemdesetih]] najpogosteje odmevalo »''Rudi Hiti, Gorazd Hiti, gol, gol, gol!''«.<ref>[https://www.rtvslo.si/sport/hokej/rudi-iz-kurje-vasi-prihitel-do-hrama-slavnih/127588 RTV: Rudi iz Kurje vasi prihitel do hrama slavnih], pridobljeno 11. marca 2009</ref> Po končani karieri hokejista je dvajset let v Italiji vodil več mlajših selekcij klubov, med letoma 1996 in 1999 pa je bil glavni trener [[HK Sportina Bled]]. Med letoma 1999 in 2004 je bil selektor [[Slovenska mladinska hokejska reprezentanca|slovenske mladinske reprezentance]], od leta 2008 pa je selektor [[Srbska mladinska hokejska reprezentanca|srbske mladinske reprezentance]]. Leta 2007 je bil sprejet v [[Slovenski hokejski hram slavnih]]. ==Pregled kariere== {{Glava za hokejskega igralca}} |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1963/64|63/64]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1964/65|64/65]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1965/66|65/66]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Kranjska Gora]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1966/67|66/67]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1967/68|67/68]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1968/69|68/69]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1969/70|69/70]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Acroni Jesenice]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1970/71|70/71]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1971/72|71/72]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Zimske olimpijske igre 1972|Zimske olimpijske igre]]''' | '''72''' | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1972/73|72/73]] | | | 50 | 33 | 83 | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1973/74|73/74]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1974|Svetovno prvenstvo B]]''' | '''74''' | | | '''11''' | '''4''' | '''15''' | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1974/75|74/75]] | | | | | | | | | | | | | | |- | [[HK Olimpija]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1975/76|75/76]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Zimske olimpijske igre 1976|Zimske olimpijske igre]]''' | '''76''' | | | | | | | | | | | | | | |- | HC Bolzano | Serie A | 76/77 | | | | | | | | | | | | | | |- | HC Bolzano | Serie A | 77/78 | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Hokejski klub Olimpija|Olimpija Hertz Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1983/84|83/84]] | | | | | | | | | | | | | | |- | '''[[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|Jugoslavija]]''' | '''[[Zimske olimpijske igre 1984|Zimske olimpijske igre]]''' | '''84''' | | | | | | | | | | | | | | |- | [[Hokejski klub Olimpija|Olimpija Hertz Ljubljana]] | [[Jugoslovanska hokejska liga|Jugoslovanska liga]] | [[Jugoslovanska hokejska liga 1985/86|85/86]] | | | | | | | | | | | | | | |- | SV Renon | Serie A | 86/87 | | | | | | | | | | | | | | |- | bgcolor="#7FFF00" |Skupaj | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" |61 | bgcolor="#7FFF00" |37 | bgcolor="#7FFF00" |98 | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | | bgcolor="#7FFF00" | |} ==Opombe in reference== {{opombe}} ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih hokejistov na ledu]] == Zunanje povezave == * {{Eurohockey|21278-gorazd-hiti}} * {{sports-reference}} {{hokejist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hiti, Gorazd}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski hokejski desnokrilni napadalci]] [[Kategorija:Jugoslovanski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1976]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1984]] [[Kategorija:Hokejisti HK Kranjska gora]] [[Kategorija:Hokejisti HK Jesenice]] [[Kategorija:Hokejisti HK Olimpija]] [[Kategorija:Hokejisti HC Bolzano]] [[Kategorija:Hokejisti A&O Asiago]] [[Kategorija:Hokejisti SV Renon]] [[Kategorija:Slovenski hokejski trenerji]] [[Kategorija:Trenerji HK Bled]] [[Kategorija:Sprejeti v Slovenski hokejski hram slavnih]] gtsu8lz8tfbtysctup2qu72cymlvxjp Črt 0 178660 5727564 5682184 2022-08-05T08:22:35Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Črt |image = Crt sojar voglar.jpg |imagesize = |caption = [[Črt Sojar Voglar]] |pronunciation = čŕt |gender = moški |meaning = ''sovraštvo, mržnja'' |region = slovensko ime |origin = Črtomir |name day = 15. november |related name = |fotonotes = }} '''Črt''' je [[slovenci|slovensko]] [[moški|moško]] [[osebno ime]] == Izvor imena == [[Ime]] Črt je skrajšana oblika imena [[Črtomir]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' [[Janez Keber|Janeza Kebra]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 149 nosilcev imena Črt. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Črt: 290. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Črt po pogostosti uporabe uvrščeno na 329. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Črt|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Črt skupaj z imenom Črtomir, [[god]] praznuje [[15. november|15. novembra]].<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na Č]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 8i41787u7vnqq5fajzubrvbpim2l4da Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje 11 178811 5727450 5571200 2022-08-04T16:08:36Z Upwinxp 126544 /* Poštna številka */ nov razdelek wikitext text/x-wiki ==Posodobitev predloge== Predloga je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate tukaj. Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{tl|Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte! Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:09, 13. oktober 2011 (CEST) :V eni izmed predlog za naselja smo imeli po dogovoru tudi rubriko "zgodovinska imena" za vpisovanje imen, ki so bila v preteklosti v dejanski in uradni rabi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:41, 20. oktober 2011 (CEST) {{opravljeno}} Posodobljanje je bilo izvedeno ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 5. januar 2013 (CET) == Registrske tablice == {{ping|Pinky sl}} zanima me, ali bi to infopolje znalo prebrati rodilniško obliko države, v kateri leži naselje? Trenutno že zmore prevzeti njen zemljevid iz predloge Lokacijska karta XY, torej verjetno ne bi bilo težko "poklicati" rodilniške oblike imena iz predloge Podatki države XY? Želel bi, da se rodilnik vstavi v povezavo <code>|registration_plate</code> (iz trenutne generične [[Registracijske oznake za cestna vozila]] v [[Registrske tablice {{{država/alias2}}}]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 16. september 2021 (CEST) :Trenutno to ni mogoče, saj država nima svojega namenskega parametra, čeprav se običajno vpisujejo v {{para|subdivision_type|Država}}, {{para|subdivision_name|ime države}}. Uporabiš lahko parameter {{para|registration_plate_type|<nowiki>[[Registrske tablice xx]]</nowiki>}}. Ta parameter lahko nastavimo za vsa infopolja za naselja, ki imajo svoje lastno infopolje, glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]] ali [[:Kategorija:Predloge za infopolja mest]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 16. september 2021 (CEST) == Poštna številka == {{ping|Pinky sl}} bi šlo popraviti parameter <code>|postal_code=</code>, da se pokaže tudi v primeru, da <code>|postal_code_type=</code> ni vnesen, s privzetim napisom '''Poštna številka'''? Nismo Američani, da bi imeli potrebo komplicirati z ''ZIP code/Postcode/Post code/Postal code/''ipd. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:08, 4. avgust 2022 (CEST) m1w1sg1nppra5cwh96yhh5e6duzt14y 5727470 5727450 2022-08-04T17:24:23Z Pinky sl 2932 /* Poštna številka */ wikitext text/x-wiki ==Posodobitev predloge== Predloga je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate tukaj. Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{tl|Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte! Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:09, 13. oktober 2011 (CEST) :V eni izmed predlog za naselja smo imeli po dogovoru tudi rubriko "zgodovinska imena" za vpisovanje imen, ki so bila v preteklosti v dejanski in uradni rabi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:41, 20. oktober 2011 (CEST) {{opravljeno}} Posodobljanje je bilo izvedeno ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 5. januar 2013 (CET) == Registrske tablice == {{ping|Pinky sl}} zanima me, ali bi to infopolje znalo prebrati rodilniško obliko države, v kateri leži naselje? Trenutno že zmore prevzeti njen zemljevid iz predloge Lokacijska karta XY, torej verjetno ne bi bilo težko "poklicati" rodilniške oblike imena iz predloge Podatki države XY? Želel bi, da se rodilnik vstavi v povezavo <code>|registration_plate</code> (iz trenutne generične [[Registracijske oznake za cestna vozila]] v [[Registrske tablice {{{država/alias2}}}]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 16. september 2021 (CEST) :Trenutno to ni mogoče, saj država nima svojega namenskega parametra, čeprav se običajno vpisujejo v {{para|subdivision_type|Država}}, {{para|subdivision_name|ime države}}. Uporabiš lahko parameter {{para|registration_plate_type|<nowiki>[[Registrske tablice xx]]</nowiki>}}. Ta parameter lahko nastavimo za vsa infopolja za naselja, ki imajo svoje lastno infopolje, glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]] ali [[:Kategorija:Predloge za infopolja mest]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 16. september 2021 (CEST) == Poštna številka == {{ping|Pinky sl}} bi šlo popraviti parameter <code>|postal_code=</code>, da se pokaže tudi v primeru, da <code>|postal_code_type=</code> ni vnesen, s privzetim napisom '''Poštna številka'''? Nismo Američani, da bi imeli potrebo komplicirati z ''ZIP code/Postcode/Post code/Postal code/''ipd. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:08, 4. avgust 2022 (CEST) : Lepo bi bilo, da bi se za vsako državo naredil članek na njihov sistem poštnih številk, kot je to za [[Seznam poštnih številk v Sloveniji]] in ga uporabili v <code>|postal_code_type=</code>. Za vse predloge, ki so ustvarjene s pomočjo {{tl|Infopolje Naselje}}, to že velja (glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 4. avgust 2022 (CEST) mykv3lxg21b93lkxj8i0yo5evc3g947 5727598 5727470 2022-08-05T11:02:35Z Upwinxp 126544 /* Poštna številka */ wikitext text/x-wiki ==Posodobitev predloge== Predloga je pripravljena za posodobitev. Istočasno se bo posodobila tudi predloga {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}, ki bo od sedaj naprej uporabljala Infopolje Naselje. Prosim, če vse pripombe za obe predlogi puščate tukaj. Zaenkrat še testno delovanje si lahko ogledate v {{tl|Infopolje Naselje/testniprimeri}} kjer se lahko tudi igrate in po želji dodajate svoje primere. Lahko tudi odprete kakšen že napisan članek in za predogled preimenujete predlogo Infopolje Naselje/peskovnik oz Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik. Sprememb NE shranjujte! Po dejanski posodobitvi se bo isto izvedlo še za naselja na Hrvaškem in Madžarskem. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:09, 13. oktober 2011 (CEST) :V eni izmed predlog za naselja smo imeli po dogovoru tudi rubriko "zgodovinska imena" za vpisovanje imen, ki so bila v preteklosti v dejanski in uradni rabi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:41, 20. oktober 2011 (CEST) {{opravljeno}} Posodobljanje je bilo izvedeno ... --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 5. januar 2013 (CET) == Registrske tablice == {{ping|Pinky sl}} zanima me, ali bi to infopolje znalo prebrati rodilniško obliko države, v kateri leži naselje? Trenutno že zmore prevzeti njen zemljevid iz predloge Lokacijska karta XY, torej verjetno ne bi bilo težko "poklicati" rodilniške oblike imena iz predloge Podatki države XY? Želel bi, da se rodilnik vstavi v povezavo <code>|registration_plate</code> (iz trenutne generične [[Registracijske oznake za cestna vozila]] v [[Registrske tablice {{{država/alias2}}}]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 16. september 2021 (CEST) :Trenutno to ni mogoče, saj država nima svojega namenskega parametra, čeprav se običajno vpisujejo v {{para|subdivision_type|Država}}, {{para|subdivision_name|ime države}}. Uporabiš lahko parameter {{para|registration_plate_type|<nowiki>[[Registrske tablice xx]]</nowiki>}}. Ta parameter lahko nastavimo za vsa infopolja za naselja, ki imajo svoje lastno infopolje, glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]] ali [[:Kategorija:Predloge za infopolja mest]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 16. september 2021 (CEST) == Poštna številka == {{ping|Pinky sl}} bi šlo popraviti parameter <code>|postal_code=</code>, da se pokaže tudi v primeru, da <code>|postal_code_type=</code> ni vnesen, s privzetim napisom '''Poštna številka'''? Nismo Američani, da bi imeli potrebo komplicirati z ''ZIP code/Postcode/Post code/Postal code/''ipd. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:08, 4. avgust 2022 (CEST) : Lepo bi bilo, da bi se za vsako državo naredil članek na njihov sistem poštnih številk, kot je to za [[Seznam poštnih številk v Sloveniji]] in ga uporabili v <code>|postal_code_type=</code>. Za vse predloge, ki so ustvarjene s pomočjo {{tl|Infopolje Naselje}}, to že velja (glej [[:Kategorija:Predloge, ki kličejo Infopolje Naselje]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 4. avgust 2022 (CEST) :: To bi bil vsekakor bonus. Mislim pa, da bi bila dobrodošla tudi privzeta vrednost, za primer, da povezave ne rabimo (za kakšno obskurnejšo državo, za katero še dolgo ne bo članka) ali da parameter <code>|postal_code_type=</code> preprosto ni podan (trenutno je kar nekaj takih člankov). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 5. avgust 2022 (CEST) s8jrx5wlm3zhg2bzppuofy60xmygnwu Julij (ime) 0 179291 5727514 4819486 2022-08-04T20:53:50Z Amanesciri2021 205950 /* Tujejezikovne različice imena */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Julij}} {{Osebno ime |name = Julij |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = latinsko ime |origin = Julius |name day = 12.april, 27.maj |related name = |fotonotes = }} '''Julij''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *moške oblike imena: Julči, Jule, Julian, [[Julijan]], Julijo, Julius, Julen, Julko *ženske oblike imena: Julija, Julijana, Julka == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Nemci]]h: Julius(m), Julian(m), Juliana(ž), skrajšano Liana(ž) *pri [[Francozi]]h: Jules(m), Julien(m), Julienne(ž), Juliette(ž) *pri [[Italijani]]h: Giulio(m), Giulia(ž) *pri [[Nizozemci]]h: Iliane *pri [[Rusi]]h: Uljan (m), Uljana (ž) *pri [[Madžari|Madžarih]]: Gyula *pri [[Španci|Špancih]]: Julio *pri [[Hrvati|Hrvatih]], [[Srbi|Srbih]]: Julije == Izvor imena == [[Ime]] Julij<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|latinskega]] rodovnega imena ''Julius'', ki ga razlagajo kot skrajšano ime iz ''Jovilius'' v pomenu »Jupitrov, božji«. == Pogostost imena == Po podatkih Statističnega urada RS je bilo na dan [[30. junij]]a [[2006]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 240 oseb, ki so imele ime Julij. Med vsemi imeni je ime Julij po pogostosti uvrščeno na 360 mestu. Ostale oblike imena, ki so na ta dan v Sloveniji še bile<ref>{{baza imen SURS|ime=Julij|spol=M}}</ref> v uporabi: Jule (6), Julian (24), Julijan (314), Julijo (5), Julius (5), Julko (6), Julija (1279), Julijana (2729) ter Julka (152). == Osebni praznik == Julij in Julijan je ime več [[svetnik]]ov. Med njimi sta Julius I., ([[papež]] v letih 337 do 352), ki [[god|goduje]] [[12. april]]a in Julijan, ([[mučenec]] umrl 302 v Egipru), ki goduje [[27. maj]]a.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == Najznamenitejši predstavnik tega imena je [[Gaj Julij Cezar]] == Zanimivost == V [[francoščina|francoščini]] je iz imena Jules nastal izraz ''jules'' v pomenu »soprog, ljubček, tudi nočna posoda«. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na J]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] shygmxk1ik22x2j4quqw7692pcvlbs7 5727518 5727514 2022-08-04T20:57:22Z Amanesciri2021 205950 /* Tujejezikovne različice imena */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Julij}} {{Osebno ime |name = Julij |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = latinsko ime |origin = Julius |name day = 12.april, 27.maj |related name = |fotonotes = }} '''Julij''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *moške oblike imena: Julči, Jule, Julian, [[Julijan]], Julijo, Julius, Julen, Julko *ženske oblike imena: Julija, Julijana, Julka == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Nemci]]h: Julius(m), Julian(m), Juliana(ž), skrajšano Liana(ž) *pri [[Francozi]]h: Jules(m), Julien(m), Julienne(ž), Juliette(ž) *pri [[Angleži|Angležih]]: Julian *pri [[Italijani]]h: Giulio(m), Giulia(ž) *pri [[Nizozemci]]h: Iliane *pri [[Rusi]]h: Uljan (m), Uljana (ž) *pri [[Madžari|Madžarih]]: Gyula *pri [[Španci|Špancih]]: Julio *pri [[Portugalci|Portugalcih]]: Júlio *pri [[Hrvati|Hrvatih]], [[Srbi|Srbih]]: Julije == Izvor imena == [[Ime]] Julij<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> izhaja iz [[latinščina|latinskega]] rodovnega imena ''Julius'', ki ga razlagajo kot skrajšano ime iz ''Jovilius'' v pomenu »Jupitrov, božji«. == Pogostost imena == Po podatkih Statističnega urada RS je bilo na dan [[30. junij]]a [[2006]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 240 oseb, ki so imele ime Julij. Med vsemi imeni je ime Julij po pogostosti uvrščeno na 360 mestu. Ostale oblike imena, ki so na ta dan v Sloveniji še bile<ref>{{baza imen SURS|ime=Julij|spol=M}}</ref> v uporabi: Jule (6), Julian (24), Julijan (314), Julijo (5), Julius (5), Julko (6), Julija (1279), Julijana (2729) ter Julka (152). == Osebni praznik == Julij in Julijan je ime več [[svetnik]]ov. Med njimi sta Julius I., ([[papež]] v letih 337 do 352), ki [[god|goduje]] [[12. april]]a in Julijan, ([[mučenec]] umrl 302 v Egipru), ki goduje [[27. maj]]a.<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == Najznamenitejši predstavnik tega imena je [[Gaj Julij Cezar]] == Zanimivost == V [[francoščina|francoščini]] je iz imena Jules nastal izraz ''jules'' v pomenu »soprog, ljubček, tudi nočna posoda«. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na J]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] r40muqn1k51ibl0hua8or1p3k0myq0n Božič (priimek) 0 179970 5727541 5716601 2022-08-04T22:39:36Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Božič}} '''Božič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|13. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3511 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Božič Penko]], dr. prava, vrhovna sodnica *Andrej Božič (1900–1968), sadjar in vrtnar * [[Andrej Božič]] (*1944), slikar samouk *Andrej Božič, menedžer, direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarne Hrastnik]] *Andrej Božič (*1980), literarni teoretik, filozof (dr.) * [[Anton Božič]] (1876–1933), pravnik, gospodarstvenik * [[Bogdan Božič]] (*1946), časnikar * [[Boris Božič]] - Yuri (*1952), slikar, fotograf, grafik * [[Borut Božič (farmacevt)|Borut Božič]] (*1959), farmacevt, medicinski biokemik, univ. prof. * [[Borut Božič]] (*1980), kolesar * [[Božidar Božič]] (1907–?), ekonomist, stenograf, publicist, novinar * [[Branko Božič]] (1927–2001), zgodovinar, pedagog, gasilski delavec * [[Ciril Božič]] (*1953), frančiškan, duhovnik * [[Cvetko Božič]] (1886–1973), gozdar, publicist * [[Cveto Božič]] (1920–2017), medicinski patolog, smučarski delavec *[[Damijana Božič Močnik]], zborovodkinja * [[Danijel Božič]] (1959–2022), politik, kulturni in izobražvalni delavec, zborovski pevec * [[Darijan Božič]] (1933–2018), skladatelj in dirigent * [[Darko Božič]] (*1965), kipar * [[Davor Božič]] (*1972), TV voditelj, pevec in glasbenik * [[Dobran Božič]] (*1964), generalmajor, načelnik generalštaba SV * [[Dragan Božič]] (*1951), arheolog, raziskovalec * [[Franci Božič]] (*1947), športni novinar, publicist * [[Gorazd Božič]], računalničar, vodja centra za spletno varnost SI-CERT *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (*1964), gozdarski strokovnjak *[[Gregor Božič]] (*1984), filmski režiser in snemalec; ljubiteljski sadjar * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (*1939), gozdar in politik * [[Ivan Božič (general)|Ivan Božič]] (1894–1962), general, vojaški geograf * [[Ivo A. Božič]] (*1945), ornitolog, muzealec * [[Iztok Božič]] (*1971), tenisač * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1829–1884), duhovnik, nabožni pisec, jezikoslovec * [[Janez Božič (partizan)|Janez Božič]] (partizan) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021), gozdar, publicist *[[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] (*1954), gradbeni menedžer, direktor [[DARS]], minister za infrastrukturo *Janez Božič (*1968), gozdar, ekolog, strokovnjak za [[Permakultura|permakulturo]] * [[Janez Andrej (Mansuet) Božič]] (1928–2007), kapucin, misijonar v Braziliji * [[Janez Gregor Božič]] (1675–1724), kipar *[[Janja Božič Marolt]], komunikologinja, merilka javnega mnenja (Mediana) * [[Janko Božič]] (*1963), biolog, strokovnjak za čebele *[[Jon Božič]] (*1996), kolesar * [[Julče Božič]] (1907–1945), slikar * [[Ladislav Božič|Ladislav (Lado) Božič]] (1904–1976), društveni delavec, publicist *[[Luka Božič]] (*1991), kanuist *[[Luka Božič (ornitolog)|Luka Božič]], ornitolog *[[Marijan Božič]] (1926–2008), arhitekt športnih objektov * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928), ilustratorka * [[Marjeta Božič Hren]] (*1929), zdravnica ginekologinja * [[Marko Božič]] (*1984), nogometaš * [[Mirko Božič]] (1884–?), pravnik, filozof?, urednik * [[Nada Božič]] (1927–2018), igralka * [[Peter Božič]] (1932–2009), pisatelj, dramatik in politik * [[Pika Božič]] (*1981), pevka zabavne glasbe * [[Rok Božič]] (*1985), nogometaš * [[Roman Božič]] (*1962), športni padalec * [[Silvij Božič]] (*1947), igralec *[[Slavica Lenar Božič]] (1910–1974), učiteljica, šolnica * [[Vinko Božič]] (1921–1986), gospodarstvenik * [[Zoran Božič]] (1951–2021), literarni zgodovinar, teoretik in šolnik, državni svetnik * [[Zvedzan Božič]], poveljnik slovenske obalne straže == Glej tudi == * (hrvaški) priimek [[Božić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Božič}} {{priimek|Božič}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8vlhy15k304s20b2btxlkg79cmr2ap2 5727542 5727541 2022-08-04T22:40:54Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Božič}} '''Božič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|13. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3511 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Božič Penko]], dr. prava, vrhovna sodnica *Andrej Božič (1900–1968), sadjar in vrtnar * [[Andrej Božič]] (*1944), slikar samouk *Andrej Božič, menedžer, direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarne Hrastnik]] *Andrej Božič (*1980), literarni teoretik, filozof (dr.) * [[Anton Božič]] (1876–1933), pravnik, gospodarstvenik * [[Bogdan Božič]] (*1946), časnikar * [[Boris Božič]] - Yuri (*1952), slikar, fotograf, grafik * [[Borut Božič (farmacevt)|Borut Božič]] (*1959), farmacevt, medicinski biokemik, univ. prof. * [[Borut Božič]] (*1980), kolesar * [[Božidar Božič]] (1907–?), ekonomist, stenograf, publicist, novinar * [[Branko Božič]] (1927–2001), zgodovinar, pedagog, gasilski delavec * [[Ciril Božič]] (*1953), frančiškan, duhovnik * [[Cvetko Božič]] (1886–1973), gozdar, publicist * [[Cveto Božič]] (1920–2017), medicinski patolog, smučarski delavec *[[Damijana Božič Močnik]], zborovodkinja * [[Danijel Božič]] (1959–2022), politik, kulturni in izobražvalni delavec, zborovski pevec * [[Darijan Božič]] (1933–2018), skladatelj in dirigent * [[Darko Božič]] (*1965), kipar * [[Davor Božič]] (*1972), TV voditelj, pevec in glasbenik * [[Dobran Božič]] (*1964), generalmajor, načelnik generalštaba SV * [[Dragan Božič]] (*1951), arheolog, raziskovalec * [[Franci Božič]] (*1947), športni novinar, publicist * [[Gorazd Božič]], računalničar, vodja nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (*1964), gozdarski strokovnjak *[[Gregor Božič]] (*1984), filmski režiser in snemalec; ljubiteljski sadjar * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (*1939), gozdar in politik * [[Ivan Božič (general)|Ivan Božič]] (1894–1962), general, vojaški geograf * [[Ivo A. Božič]] (*1945), ornitolog, muzealec * [[Iztok Božič]] (*1971), tenisač * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1829–1884), duhovnik, nabožni pisec, jezikoslovec * [[Janez Božič (partizan)|Janez Božič]] (partizan) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021), gozdar, publicist *[[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] (*1954), gradbeni menedžer, direktor [[DARS]], minister za infrastrukturo *Janez Božič (*1968), gozdar, ekolog, strokovnjak za [[Permakultura|permakulturo]] * [[Janez Andrej (Mansuet) Božič]] (1928–2007), kapucin, misijonar v Braziliji * [[Janez Gregor Božič]] (1675–1724), kipar *[[Janja Božič Marolt]], komunikologinja, merilka javnega mnenja (Mediana) * [[Janko Božič]] (*1963), biolog, strokovnjak za čebele *[[Jon Božič]] (*1996), kolesar * [[Julče Božič]] (1907–1945), slikar * [[Ladislav Božič|Ladislav (Lado) Božič]] (1904–1976), društveni delavec, publicist *[[Luka Božič]] (*1991), kanuist *[[Luka Božič (ornitolog)|Luka Božič]], ornitolog *[[Marijan Božič]] (1926–2008), arhitekt športnih objektov * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928), ilustratorka * [[Marjeta Božič Hren]] (*1929), zdravnica ginekologinja * [[Marko Božič]] (*1984), nogometaš * [[Mirko Božič]] (1884–?), pravnik, filozof?, urednik * [[Nada Božič]] (1927–2018), igralka * [[Peter Božič]] (1932–2009), pisatelj, dramatik in politik * [[Pika Božič]] (*1981), pevka zabavne glasbe * [[Rok Božič]] (*1985), nogometaš * [[Roman Božič]] (*1962), športni padalec * [[Silvij Božič]] (*1947), igralec *[[Slavica Lenar Božič]] (1910–1974), učiteljica, šolnica * [[Vinko Božič]] (1921–1986), gospodarstvenik * [[Zoran Božič]] (1951–2021), literarni zgodovinar, teoretik in šolnik, državni svetnik * [[Zvedzan Božič]], poveljnik slovenske obalne straže == Glej tudi == * (hrvaški) priimek [[Božić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Božič}} {{priimek|Božič}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8qf8eq445s55xsyw4t3u90ue9e5hg8x Zlatica (razločitev) 0 192219 5727543 4871938 2022-08-04T22:52:00Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Zlatica''' se lahko nanaša na: * [[zlatica]] (''Ranunculus''), rastlinski rod iz družine zlatičevk * [[Zlatica (ime)|Zlatica]], žensko osebno ime * [[kuna zlatica]], zver iz rodu kun * [[Zlatica (jama)|Zlatica]], jama med Pršivcem in planino Ovčarija * [[vila Zlatica]] ali [[Hribarjeva vila]], vila v Ljubljani (Rožna dolina) {{razločitev}} r4uc5xt58ora7i0dmz4nrfkr4xqlw2u Matija 0 201068 5727557 5126304 2022-08-05T07:50:49Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Matija |image = Matei Corvin Johannes de Thurocz f137.jpg |imagesize = |caption = [[Matija Korvin]], risba iz knjige ''[[Chronica Hungarorum]]'' |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''moj dar je bog'' |region = hebrejsko ime |origin = Mattitjáhu |name day = 24. februar |related name = |fotonotes = }} '''Matija''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Matija izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''Mathias'', to pa prek [[grščina|grških]] oblik Ματθιας (''Matthías'') in Ματθαιoς (''Mattháios'') iz [[hebrejščina|hebrejskega imena]] מתתיה (''Mattitjáhu''). Hebrejsko ime je zloženo iz hebrejskih besed ''matti'' v pomenu besede »moj dar« in ''jah'' »bog«, torej ime pomeni »moj dar je bog«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *moške različice imena: Mate, Matia, Matias, Matic, Matiček, Matijas, Matjaž, Matin, Matis, Matja, Matjan, Matjanko, Matja, Matko, Mato, Matej, Matias, Matyas, Taško, Tašo, Tjaš, Tjaša, Tjašo, Tjoš, Tjuš, Tjaž *ženske različice imena: Matija, Matijana, Matja, Matjana, Matjaša, Matjaža, Matjažka, Matjuša, Matjuška, Tjaša == Tujejezikovne različice imena == *pri [[Angleži]]h: Matthias *pri [[Čehi]]h: Matěj *pri [[Italijani]]h: Mattia *pri [[Madžari]]h: Mátyás *pri [[Poljaki]]: Maciej *pri [[Švedi]]h: Mattias == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Matija: 3.677. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Matija po pogostosti uporabe uvrščeno na 69. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Matija|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Matija zapisano [[24. februar]]ja (Matija, [[apostol]]). == Zanimivosti == *Za Slovence pomemben ''Matija'' je bil ogrski kralj [[Matija Korvin]], madžarsko ''Matyas'' [Mátjaš], ki ga je ljudska fantazija spremenila v slovenskega [[Kralj Matjaž|Kralja Matjaža]]. *V zvezi z imenom Matija je izraz ''matija'' »pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom, tj. suha južina«. *Poljski izraz ''matyjaszek'' pomeni »cekin Matije Korvina«. == Vremenski pregovori == Matija je tudi v vremenskih pregovorih: *Ako poje žvižgavec pred sv. Matijem, bo slabo vreme, ako pozneje, bo dobro. *Če sv. Martina dan zmrzuje, še štirideset dni mrazu prerokuje. *Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] qcnedt5dhzzyuq53s1gtz5px5ckvf6r Mario 0 201992 5727558 4814016 2022-08-05T07:53:02Z Erardo Galbi 166658 /* Znane osebe */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Mario |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = Marij, Marjan |name day = 17.januar, 19.avgust, 1.december |related name = |fotonotes = }} '''Mario''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Mario je različica moških osebnih imen [[Marij (ime)|Marij]] oziroma [[Marjan]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Mario: 1.370. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Mario po pogostosti uporabe uvrščeno na 138. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Mario|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Mario zapisano skupaj z imenom Marjan.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == *[[Mario (Super Mario bros.)]], fiktivna oseba iz skupine iger Super Mario Bros. *[[Mario Andretti]], ameriški dirkač Formule 1 *[[Mario Draghi]], italijanski politik *[[Mario del Monaco]], italijanski tenorist *[[Mario Galunič]], slovenski TV voditelj *[[Mario Lanza]], ameriški tenorist *[[Mario Luzi]], italijanski pesnik *[[Mario Puzo]], ameriški pisatelj italijanskega rodu *Mario, vzdevek italijanskega tenorista [[Giovanni Matteo De Candia|Giovannija Mattea De Candie]] == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 7uc7gk0a14ysldbc94iesaok9gfp4w1 5727559 5727558 2022-08-05T07:54:36Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Mario |image = Mario Galunič voditelj .jpg |imagesize = |caption = [[Mario Galunič]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = |origin = [[Marij]], [[Marjan]] |name day = 17. januar, 19. avgust, 1. december |related name = |fotonotes = }} '''Mario''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Mario je različica moških osebnih imen [[Marij (ime)|Marij]] oziroma [[Marjan]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Mario: 1.370. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Mario po pogostosti uporabe uvrščeno na 138. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Mario|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Mario zapisano skupaj z imenom Marjan.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == *[[Mario (Super Mario bros.)]], fiktivna oseba iz skupine iger Super Mario Bros. *[[Mario Andretti]], ameriški dirkač Formule 1 *[[Mario Draghi]], italijanski politik *[[Mario del Monaco]], italijanski tenorist *[[Mario Galunič]], slovenski TV voditelj *[[Mario Lanza]], ameriški tenorist *[[Mario Luzi]], italijanski pesnik *[[Mario Puzo]], ameriški pisatelj italijanskega rodu *Mario, vzdevek italijanskega tenorista [[Giovanni Matteo De Candia|Giovannija Mattea De Candie]] == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] c0onxfrsglx0x3an1hcvsw12o4mtnj2 Marinka 0 201995 5727562 4815019 2022-08-05T07:59:02Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Marinka |image = Marinka Štern.jpg |imagesize = |caption = [[Marinka Štern]] |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Marija, Marina |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Marinka''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Marinka je lahko izpeljanka na ''-(in)ka''iz imena [[Marija]] ali [[Marina (ime)|Marina]]. Glede na to, daje tudi ime Marina možna izpeljanka iz imena Marija, pa je povezava z imenom Marija verjetnejša.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *ženski različici imena: Marija, Marina *moška različica imena: Marinko == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Marinka: 1.730. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Marinka po pogostosti uporabe uvrščeno na 139. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Marinka|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Marinka lahko [[god]]ujejo takrat kot Marije ali Marinke.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 0hevox8bzqbrnph9vx4kx9ilhdhl9gu 5727563 5727562 2022-08-05T07:59:36Z Erardo Galbi 166658 /* Različice imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Marinka |image = Marinka Štern.jpg |imagesize = |caption = [[Marinka Štern]] |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Marija, Marina |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Marinka''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Marinka je lahko izpeljanka na ''-(in)ka''iz imena [[Marija]] ali [[Marina (ime)|Marina]]. Glede na to, daje tudi ime Marina možna izpeljanka iz imena Marija, pa je povezava z imenom Marija verjetnejša.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == *ženski različici imena: [[Marija]], [[Marina]] *moška različica imena: [[Marinko]] == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Marinka: 1.730. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Marinka po pogostosti uporabe uvrščeno na 139. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Marinka|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Marinka lahko [[god]]ujejo takrat kot Marije ali Marinke.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] p6sitbybma01ioy39blqp10mynod578 Mica 0 202001 5727560 4815065 2022-08-05T07:56:11Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Mica |image = Mica Šlander.jpg |imagesize = |caption = [[Mica Šlander]] |pronunciation = |gender = ženski |meaning = |region = |origin = Marija |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Mica''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Mica je različica ženskega osebnega imena [[Marija]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Mica: 22.<ref>{{baza imen SURS|ime=Mica|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Mica lahko [[god]]ujejo takrat kot osebe z imenom Marija.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == *[[Mica Marinko Šlander]], slovenska partizanka in prvoborka == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na M]] == Viri == {{opombe}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] 59r38gacfs10s17w5rjnk8ai583eg36 Rosacea 0 220772 5727533 4943262 2022-08-04T22:11:28Z Marko3 1829 /* Zdravljenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Rosacea | Image =Ritratto_di_vecchio_con_nipote_2,024_×_2,654_pixels_463_KB.jpg | Caption = ''Starec in njegov vnuk'', avtor [[Domenico Ghirlandaio]] prikazuje poškodbe na koži v pozni fazi bolezni rosacea<ref>{{navedi revijo |title=Domenico Ghirlandaio: An Old Man and His Grandson (ca 1480-1490) |author=Koepsell, Thomas |journal=Arch Pediatr Adolesc Med |year=2002 |volume=156 |page=966}}</ref> | DiseasesDB = 96 | ICD10 = {{ICD10|L|71||l|60}} | ICD9 = {{ICD9|695.3}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000879 | eMedicineSubj = derm | eMedicineTopic = 377 | MeshID = D012393 }} '''Rosacea''' (tudi '''rozacea''' ali '''acne rosacea''') je [[kronično|kronična]] [[vnetje|vnetna]] [[koža|kožna]] [[bolezen]], za katero so značilni zardevanje obraza, razširjene [[krvna žila|žilice]] (telangiektazije), rdečina obraza, papule, pustule in v hudih primerih tudi gomoljasta zadebelitev nosu (rinofima). Najpogosteje prizadene ljudi med 30 in 50 letom starosti s svetlo kožo. Prizadene enako moške kot ženske, vendar pri moških poteka huje. == Etiologija == Vzrokov je več in še niso do konca pojasnjeni. K rozacei so nagnjeni [[duševnost|duševno]] nestabilni (psiholabilni) ljudje, ki pogosteje zardevajo. Pomembne so [[hormon]]ske spremembe (menopavza...), [[prebava|prebavne]] motnje (zaprtost, gastritis...), prehranski vplivi (začinjena, vroča, mastna hrana...) in zunanji fizikalni vplivi (mraz, vročina, veter...). Domneva se tudi, da na stanje vplivajo nenormalen nadzor nad krčenjem in širjenjem žil (vazomotorični nadzor), zmanjšana venska drenaža obraza, protitelesa na pršice ''Demodex folliculorum'' v lasnih mešičkih in okužba s ''Helicobacter pylori''. == Simptomi in znaki == Spremembe so pri rozacei omejene predvsem na [[obraz (anatomija)|obraz]] in [[lasišče]] in se kažejo v 4 fazah (stopnjah): * Pre-rosacealna faza * Žilna (vaskularna) faza (stopnja 1) * Vnetna faza (stopnja 2) * Pozna faza (stopnja 3) V pre-rozacealni fazi bolniki opažajo zardevanje, ki ga pogosto spremlja neprijetno zbadanje po obrazu. Pogosti sprožilci so izpostavljanje [[sonce|sončni]] svetlobi, [[čustvo|čustveni]] [[stres]], hladno ali vroče vreme, alkohol, začinjena hrana, telovadba, veter, kozmetika ter tople kopeli in hladne pijače. Ti simptomi vztrajajo tudi skozi ostale faze bolezni. V žilni fazi se razvije rdečica obraza in oteklina (edem) z več telangiektazijami (razširjenimi žilami), verjetno kot rezultat nestabilnosti v uravnavanju razširjenosti žil (vazomotorična nestabilnost). Pogosto sledi vnetna faza, pri kateri se razvijejo sterilne papule in pustule (podobne so aknam, zaradi česar rozaceo poimenujemo tudi akne odraslih). Nekateri pacienti razvijejo pozno stopnjo rozacee, pri kateri pride do povečanja (hiperplazije) tkiva v licih in nosu (gomoljasta zadebelitev nosu ali rinofima) zaradi [[vnetje|vnetja]], odlaganja [[kolagen]]a in povečanja (hiperplazije) žlez [[lojnica|lojnic]]. Faze pri rozacei si po navadi sledijo v zaporedju, čeprav se lahko pri nekaterih rozacea začne z vnetno fazo in preskoči prejšnja stanja. Zdravljenje lahko stanje povrne na zgodnejšo fazo pa tudi napredovanju v poznejše faze se lahko izognemo. Očesna rozacea pogosto spremlja obrazno in se kaže kot vnetje različnih delov oči (vek, veznic, roženice...), kar povzroča srbenje, občutek tujka v očesu, rdečino in oteklino očesa. == Diagnoza in diferencialna diagnoza == Diagnozo postavimo glede na izgled, ni specifičnih diagnostičnih testov. Starost bolnika ob začetku bolezni in odsotnost komedonov pomaga pri razločevanju rozacee od [[akne|aken]]. Pomisliti moramo tudi na [[akne]] vulgaris, [[sistemski lupus eritematosus]] (SLE), [[sarkoidoza|sarkoidozo]], [[fotodermatitis]], kožne spremembe zaradi zdravil, [[granulom]] kože in [[perioralni dermatitis]]. == Zdravljenje == Odsvetuje se uporaba dražečih čistil (alkohol) in [[kortikosteroid]]nih pripravkov za kožo, priporoča se izogibanje sprožilnim dejavnikom. Zdravimo morebitne prebavne težave, povezane s ''Helicobacter pylori''. Lokalno se daje [[metronidazol]], [[klindamicin]], [[ketokonazol]], [[azelainska kislina]] ali žveplo. Hujšo obliko zdravimo sistemsko z [[antibiotik]]i in [[retinoid]]i. Telangiektazije (razširjene žilice) odstranjujemo z elektrokoagulacijo ali [[laser]]jem. Rinofimo odstranimo z dermoabrazijo ali kirurško. == Opombe in reference == {{opombe}} Vir: * {{navedi knjigo|author=Kansky, Aleksej|title=Kožne in spolne bolezni|location= Ljubljana|publisher=Združenje slovenskih dermatologov|year=2002|language=slovenščina| isbn = 961-238-058-9|cobiss = 118283264}} * {{navedi splet |url= http://www.merck.com/mmpe/sec10.html|title= Dermatologic disorders|accessdate=2009-08-29|work=The Merk manual|language= angleščina}} == Glej tudi == * [[akne]] * [[perioralni dermatitis]] == Zunanje povezave == * [http://www.lek.si/medicinski-slovar slovenski medicinski slovar] [[Kategorija:Kožne bolezni]] gyu4ctff0igobuxxymyvg9r4kwm9wvb Vito Turk 0 237952 5727377 5215465 2022-08-04T12:12:19Z Polonica 96398 Znanstveni svet ARRS wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |name = Vito Turk |image = |image_size = |caption = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |nationality = [[Slovenci|Slovenec]] |field = [[biokemija]], [[molekularna biologija]] |alma_mater = [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] |doctoral_advisor = |academic_advisors = |notable_students = |known_for = |influences = |influenced = |awards = [[Zoisova nagrada]] za življenjsko delo |religion = |footnotes = }} '''Vito Turk''', [[Slovenci|slovenski]] [[biokemik]], * [[27. junij]] [[1937]], [[Osijek]], [[Hrvaška]]. Leta 1961 je [[diploma|diplomiral]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] in prav tam 1965 tudi [[doktorat|doktoriral]]. V letih 1969/1970 se je strokovno izpopolnjeval na Univerzi Arizona v [[Tueson|Tucson]]u ([[Združene države Amerike|ZDA]]). Že takoj po diplomi leta 1961 se je Turk zaposlil na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu ''Jožef Stefan]] (IJS) v Ljubljani, od leta 1978 kot znanstveni svetnik in kjer je med leti 1971-96 vodil odsek za biokemijo in molekularno biologijo. 1996-2005 je bil direktor [[IJS]] (Instituta Jožef Stefan), kasneje predsednik sveta Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Dr. Turk deluje tudi kot predavatelj na dodiplomskem in podiplomskem študiju na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|FKKT]], kjer je bil 1976 izvoljen za [[docent]]a, 1980 za izrednega, 1985 pa za [[redni profesor|rednega profesorja]] za biokemijo (1976-96 je tudi prvi vodil katedro za biokemijo, ki je domovala na IJS) in na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]] v Ljubljani; bil je tudi gostujoči profesor oz. vabljeni predavatelj na več tujih univerzah (v Neaplju 1988, med leti 1991 in 2005 na Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu, Tokijskem metropolitanskem inštitutu 1994, Univerzi v Buenos Airesu 1995), idr. raziskovalnih institutih ter mednarodnih simpozijih in kongresih v Evropi, Azij ter Severni in Južni Ameriki. Na področju biokemije raziskuje [[protein]]e, predvsem proteinaz in njihove inhibitorje. S sodelavci je iz človeške [[kri|krvi]] izoliral cistatinska inhibitorja, po inštitutu imenovana ''stefin''.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref> . Uvedel je tehnologijo rekombinantne DNK, kar je bilo ključnega pomena za delo pri pripravah rekombinantnih proteinov. Mednarodna odmevnost teh dosežkov je pripeljala tudi do uspešnega sodelovanja z nobelovcem prof. Robertom Huberjem. V okviru tega sodelovanja so določili tudi kristalno strukturo človeškega katepsina B kot prvega lizosomalnega encima. Raziskovalno delo prof. Turka je ključnega pomena za razumevanje vloge proteinov, tako v normalnih kot tudi patoloških stanjih. Prav tako pomembno je bil odkritje ekvistatina iz morske vetrnice ''Actinia equina'' kot inhibitorja cisteinskih proteinaz in presenetjivo tudi aspartartne proteinaze katepsina D. Odkritje je vodilo do nove naddružine inhibitorjev, imenovanih tiropini. V zadnjem obdobju so ugotovili, da lizosomalni katepsini sodelujejo pri prosesih programirane celične smrti, apoptozi. Na podlagi izčrpne filogenetske analize cistatinov pa je bilo ugotovljeno, da je prvobitna genska duplikacija vodila do dveh ločenih prednikov, stefinov in cistatinov. Turk je objavil okoli 400 člankov v mednarodnih revijah, ki so dosegli okoli 18.000 citatov (web of Science) in ima h-indeks 69. Poleg tega je objavil še okoli 120 referatov in monografij s skupno citiranostjo vseh objav okoli 14.000, kar ga uvršča med najvidnejše svetovne biokemike. Od 1978 do 1988 je bil prvi predsednik Slovenskega biokemijskega društva (SBD), od 1987–91 pa predsednik Zveze biokemijskih društev Jugoslavije. Bil je predsednik Evropskega komiteja za proteolizo (ECOP) (1981–1984) ter predsednik Mednarodnega komiteja za proteolizo (ICOP) (1984–87). 1987-89 je bil predsednik Izvršnega komiteja Zveze evropskih biokemijskih društev (FEBS), od 1990 do 1998 je bil trikrat zapored izvoljen za generalnega sekretarja FEBS; 1997-2006 je bil član izvršnega odbora Mednarodne zveze za biokemijo in molekularno biologijo (IUBMB) in predsednik Komiteja za simpozije in delavnice. Bil je član različnih strokovnih odborov, od 2002 je član Slovenske asociacije Rimskega kluba, od 29. junija 2010 do 28. junija 2015 je bil predsednik znanstvenega sveta [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|Javne agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice |title=Znanstveni svet do 2015 |url=http://www.arrs.si/sl/agencija/organi/svet-julij10.asp |accessdate= 4.8.2022}}</ref> 26. oktobra 2017 pa je bil imenovan za častnega člana [[IJS]]. Prejel je nagradi Sklada Borisa Kidriča (1969 in 1978), 1980 nagrado za izume in inovacije, 1984 nagrado Borisa Kidriča, 1985 nagrado Frey und Werle, LMU, München, Nemčija, 1988 srebrno medaljo Heyrovskega Češke akademije znanosti in umetnosti za razvoj kemijskih znanosti, 1993 naslov ambasador znanosti Republike Slovenije, 1998 Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke pri biokemijskih raziskavah proteoliznih encimov in njihovih inhibitorjev, 1999 mu je FEBS podelil priznanje Diplôme d'Honneur, 2002 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, 2007 zlati znak Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, pri katere ustanovitvi je imel ključno vlogo. Leta 1991 je bil izvoljen za člana Academia Europaea (London), 1998 za rednega člana Mednarodne inženirske akademije (Moskva), 2002 je postal profesor emeritus na Tokushima Bunri University (Japonska), od 2003 je dosmrtni častni član International Proteolysis Society (IPS), od 2005 World Academy of Art and Science (ZDA), od 2014 član ruske inženirske akademije, od 2015 pa tudi hrvaške akademije tehniških ved (HATZ). Je član uredniških odborov več mednarodnih revij ter urednik knjige ''Proteases – New Perspectives'' (1999), v kateri je avtor poglavja. Leta 2005 je postal izredni, 2013 redni član [[SAZU]] (akademik), 2014 je prejel [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo v biokemiji in molekularni biologiji,<ref>{{navedi novice |title=Nagrajeni raziskovalni dosežki |url=http://www.delo.si/znanje/znanost/dve-zoisovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-v-znanosti.html |date=21.11.2014 |accessdate= 24.11.2014 |work=Delo}}</ref> 26. oktobra 2017 pa je bil imenovan za častnega člana [[IJS]]. == Glej tudi == * [[seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]] == Viri == {{opombe}} {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Turk, Vito}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski biokemiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] 9lb2ec9rk73yzuc2y6w467wgxb60fjo Franc Delčnjak 0 240198 5727547 5545584 2022-08-05T02:39:23Z 93.103.132.30 /* Glasbena pot */ wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Franc Delčnjak''', [[slovenci|slovenski]] [[harmonikar]], * [[18. december]] [[1939]], [[Spodnji Dolič|Spodnji Dolič pri Mislinji]], † [[15. november]] [[1969]], [[Škale]] == Rojstvo == Delčnjak se je rodil [[18. december|18. decembra]] [[1939]] v [[Spodnji Dolič|Spodnjem Doliču pri Mislinji]] v družini, kjer so bili trije otroci: Franc je bil najstarejši, druga je bila sestra Anica, najmlajši pa Božo. Delčnjakova starša se nista ukvarjala z glasbo, toda mama je bila odlična pevka. V sorodstvu je imel veliko stricev glasbenikov. Nasploh pa je Franc že od malih nog rad poslušal glasbo, vse zvrsti, od klasične pa je imel najraje [[Johann Strauss mlajši|Straussa]]. Franc je začel igrati [[diatonična harmonika|diatonično harmoniko]] pri 16. letih. Oče mu jo je priskrbel tako, da je prodal radijski sprejemnik in mu jo kupil. Imel je t. i. absolutni posluh. Vse pesmi, ki jih je kje slišal, si je takoj zapomnil in jih znal zaigrati brez not, samo po posluhu. Bil je samouk. V mladosti se je veliko ukvarjal s športom. Bil je eden najbolj obetavnih [[vratar (šport)|vratarjev]] pri [[NK Rudar Velenje|NK Rudar]] iz [[Velenje|Velenja]], pri teku na 1000 metrov je dosegal zavidljive rezultate, pred poukom na obrtni šoli je večkrat tekel na dolge proge. == Glasbena pot == Svojo prvo slavo je doživel pri 14. letih, ko je zaigral na neki poroki v [[Socka|Socki]], ko se je tamkajšnji godec utrudil. Pozneje je večinoma igral na porokah. To je bilo od njegovega 14 do 17 leta. V tem obdobju sta mu s svojim znanjem veliko pomagala [[Matija Kovač]] in [[Avgust Mravljak]]. [[Matija Kovač|Kovač]] je živel v [[Švica|Švici]] in je znal harmoniko igrati precej drugače kot ljudski muzikanti, nekoliko bolj odrezavo, po avstrijsko, medtem, ko je bil [[Avgust Mravljak|Mravljak]] ljudski muzikant, in se je prav tako učil pri [[Matija Kovač|Kovaču]], marsikaj pa sta se s Francem naučila tudi skupaj. [[Matija Kovač|Kovač]] je imel bogato glasbeno znanje, saj je v [[Švica|Švici]] več kot 20 let igral pri godbi. Na javni radijski oddaji '''Pokaži, kaj znaš''' je leta [[1964]] kot solist dosegel prvo mesto. V oddaji '''Slovenski ansambli tekmujejo''' pa je prvo nagrado prav tako dobil njegov trio. V javni radijski oddaji '''Koncert iz naših krajev''' je nastopil dvakrat. [[Trio Franca Delčnjaka]] se je v javnosti pojavil leta [[1965]]. Veliko je igral na porokah, veselicah in na družabnih večerih. Z njim sta igrala [[Franc Korotančnik]], [[kontrabas]], in [[Ivan Hriberšek]], [[kitara|kitaro]]. Po Delčnjakovi smrti leta 1972 je [[Viki Ašič starejši|Viki Ašič]] posnel še 2 pesmi, ki jih Delčnjaku ni uspelo, in sicer ''Na martinovanju'' ter ''Noč pod Lokami''. Ašič ju je posnel na svoji veliki plošči Haloze sončne (RTB, LP 1303). == Delo == Franc je bil zaposlen v [[Premogovnik Velenje|Velenjskem rudniku]], v mizarski delavnici (mizar je bil tudi njegov oče). Delo mizarskega pomočnika ga ni posebno zanimalo, sicer pa so ga invalidsko upokojili tri leta pred njegovo smrtjo. == Prezgodnja smrt == Preden je v ponedeljek odšel v bolnišnico, je čez vikend še igral. Verjetno pa je, da je ob igranju premalo pazil nase, pa tudi goreč motorist je bil, a nikoli ni pretiraval s hitrostjo. Delčnjak je umrl za posledicami [[pljučnica|pljučnice]], ki je v mladosti ni popolnoma prebolel. Bolezen se mu je preselila na ledvice, verjetno tudi zaradi preveč zaužitih zdravil. Bolehal je cela tri leta. Umrl je [[15. november|15. novembra]] [[1969]]. Ni bil poročen. Na njegov pogreb je prišlo veliko ljudi iz [[Slovenija|Slovenije]] in celo iz [[Zagreb]]a. Pokopan je na pokopališču v [[Škale|Škalah]] pri Velenju. Zmotno je mišljenje, da je Delčnjak umrl zaradi pijače. Pijači se ni vdajal, popil je toliko, kot vsak zmeren pivec. == Zanimivosti == V [[Škale|Škalah]] vsako leto v juliju v okviru Vaške olimpiade priredijo '''Memorial Franca Delčnjaka''', na katerem igra od 10 do 15 godcev samo njegove melodije oz. tiste, ki jih je posnel on. == Seznam vseh Delčnjakovih pesmi == * Spomin s hribov * Na Homcu * Na samotnih poteh * Pod gorami * Večer na vasi * Na martinovanju * Noč pod Lokami * Na obronkih slemena * Čreda v galopu {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Delčnjak, Franc}} [[Kategorija:Slovenski harmonikarji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] hu6sqwjtkl9hkz9xxrryjjzzyij6s0s Brestovec (razločitev) 0 245910 5727430 5371267 2022-08-04T15:09:40Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki '''Brestovec''' je lahko: * [[Brestovec Orehovički]] (Hrvaška) * [[Brestovec]] (Slovenija) * [[Brestovec (grič)|Brestovec]], Italija, vrh na goriškem Krasu (208 m) * [[Brestovec, Komarno]], Slovaška * [[Brestovec, Myjava]], Slovaška {{razločitev-kraj}} qc79lqjnrszs18pns93yra5qev77drd Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva 0 261895 5727535 5721456 2022-08-04T22:17:46Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gradbeništvo|gradbeništva]].''' {{CompactTOC2}} == A == {{div col|colwidth=24em}} *[[Vukašin Ačanski]] (1941-2014) *[[Jelenko Ačanski]] *[[Franc Adamič]] (1922-2016) *[[Ivan Ambrož]] (1919-2009) *[[Franček Anderluh]] (1935-1988) *[[Irena Andrejašič Troha]] *[[David Antolinc]] *[[Ernest Anželj]] ([[1962]]-) *[[Nataša Atanasova]] (1972-) (mak.-slov.) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} *[[Franc Bajželj]] (1907-1969) *[[Branko Bandelj]] *[[Jure Banovec]] (1941-) *[[Primož Banovec]] (1970-) *[[Battelino]] - družina *[[Darinka Battelino]] (1940-) *[[Lilian Battelino]] *[[Branko Bedenik]] (1948-) *[[Darko Beg]] (1954-2014) *[[Dragomir Benčič]] ([[1911]]-[[1967]]) *Anton Berce (CD) *[[Gorazd Berce]] (1910-1974) *[[Andrej Berdajs]] *[[Aleksander Bezjak]] (1915- ?) *Janez Bizjak ? *[[Matija Blagus]] * [[Janko Bleiweis]] ([[1909]]-[[2005]]) *[[Marko Bleiweis]] (1910-1996) *[[Lojze Blenkuš]] (1930-2011) *Jaroslav Bloudek *[[Violeta Bokan Bosiljkov]] *[[Vlatko Bosiljkov]] *Jože Boštjančič (1935-)? *[[Janez Božič]] (1954-) *[[Boštjan Brank]] (1963-) *[[Ljuba Brank]] (1948-) *[[Sebastjan Bratina]] (1974-) *[[Mladen Bratović]] (1974-) *[[Vladimir Breščak]] (1934 - ) *(/[[Marko Breznik]] [[1920]]-2020) *([[Ivan Bricelj]] 1893-1974) *[[Hinko Brilly]] *[[Mitja Brilly]] (1946-) *[[Rudi Brinšek]] *[[Jože Brodnik]] (1936-) *[[Sergej Bubnov]] (1914-2000) *[[Borut Bundara]] (1955-) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} *[[Franc Cafnik]] *[[Franc Capuder]] (1962-) *[[Srečko (Feliks) Cerar]] (1917-1997) *Tomo Cerovšek (1972-) *Henrik Ciglič /Hinko Vladimir Ciglič? *[[Dolef Cimerman]] *[[Rudolf Cimolini]] ([[1915]]-[[1985]]) *Dušan Ciuha (1950-) *([[Matko Curk]] 1885-1953) *([[Bruno Cvikl]])? {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Franc Čačovič]] (1927-) * [[Vladimir Čadež]] (1911-1994) *[[Bojan Čas]] *[[Roman Čelik]] (1911-1987) *Bojan Čelofiga *[[Franci Čepon]] *[[Miklavž Čepon]] *[[Gojmir Černe]] *[[Josip Černivec]] (1896-1964) *[[Niko Čertanc]] (1953-) *[[Peter Češarek]] *[[Matjaž Četina]] (1960-) *[[Janez Črnivec]] (1932-2022) * [[Josip Črnjač]] (1895-1969) * [[Dušan Črnigoj]] (1949-) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Frano Damjanić]] * Irena Daris? *[[Maks Dekleva]] ([[1893]]-[[1968]]) *[[Vladimir Demšar]] (1940-2018) *[[Metod Di Batista]] (1948-) *[[Franta Dědek]] (1890-1938) (oče Franjo 1866-1939, stavbenik) *[[Josip Didek]] ([[1917]]-1989) *[[Stanko Dimnik]] (1891-1980) *[[Alfonz Dobovišek]] (1908-1985) *[[Borut Dobovišek]] (1937-) *[[Peter Dobrila]] (1938-) * [[Janez Dolenc (gradbenik)|Janez Dolenc]] ([[1908]]-[[1974]]) *[[Matevž Dolenc]] (1969-) *[[Stojan Dolgan]] *[[Blaž Dolinšek]] *[[Josip Doljak (gradbenik)|Josip Doljak]] (1852-1927) *[[France Dolničar]] (1896- ?) *[[Matjaž Dolšek]] (1974-) *[[Mateja Dovjak]] *[[Igor Draksler]] (1960-) *Vladimir Dragorajac (1961 *[[Janko Drnovšek]] (1923-1995) *[[Dušica Drobnič]] *[[Dimitar Dudanov]] (1945-) * [[Janez Duhovnik]] ([[1942]]-) *Mateja Duhovnik? *[[Bruno Dujič]] (1971-) *Drago Dvanajščak *J. D v o r n i k {{div col end}} == E == * [[Ciril Ekar]] (1924- ?) *[[Tone Erman]] * [[Mirko Eržen]] (1917-2011) *Alenka Es ? == F == {{div col|colwidth=24em}} *(Narcis Fabrizio 1924-) *[[Stanislav Faganel]] (1899- ?) *[[Štefan Faith]] (1920-2005) *[[Peter Fajfar]] (1943-) *[[Milan Fakin]] (1895-1973) *[[Dušan Farčnik]] (1919-1997) *[[Marko Fatur]] (hidrolog) *[[Rok Fazarinc]] (1955-) * [[Marjan Ferjan]] (1912-1993) * [[Gregor Ficko]] (1964-) *[[Cene Filipič]] ? *[[Matej Fischinger]] (1955-) *[[Dušan Flajs]] *[[Rado Flajs]] * [[Jaroslav Foerster]] (1875-1946) *[[Janez Frelih]] (1942-) *Igor Fujs *Venčeslav Funtek? {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Ana Gaberc]] (1946-) *[[Metka Gabrijelčič]] ([[1934]]-) *[[Janez Gale]] (1977-) *[[Matija Gams]] *[[Marjan Gaspari|Marjan (Dragotin) Gaspari]] (1923-2010) *[[Peter Gašperšič]] (1965-) *Tomo Gečev *Janez Gjura *[[Lidija Globevnik]] (1962-) *[[Stojan Globočnik]] (1895-1985) *[[Bogdan Glumac]] *[[Miloš Gnus]] ([[1925]]-2009) *[[Andrej Godec]] *[[Cveto Godnič]] *[[Milovan Goljevšček]] (1901-1982) * [[Janez Gorišek]] ([[1933]]-) *[[Metka Gorišek]] (1961-2022) * [[Vlado Gorišek]] ([[1925]]-[[1997]]) *[[Danilo Goriup]] (1928-2019) *[[Peter Črtomir Gorjanc]] (1938-), *[[Borut Gostič]] (1941-2014) *[[Samo Gostič]] *[[Danilo Gostiša]] (1909-1996) *[[Drago Gostiša]] (1938-2007) *[[Leon Gradnik]] *[[Cveto Gregorc]] (?—2013) ? *[[Roman Gregorčič]] *Franc Gris *[[Gabrijel Gruber]] (1740-1805) *[[Dušan Gruden]] (1921-1991) *Gregor Gruden *[[Bojan Grum]] *[[Julij Gspan]] (1907-1986) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} *Daniel Halas *[[Lucija Hanžič]] *[[Jožko Harej]] (1943-) *[[Peter Henčič]] *[[Leon Hladnik]] *[[Aleš Hojs]] *[[Marko Hozjan]] *[[Tomaž Hozjan]] *[[Radoš Hribernik]] (1925-2002) *[[Alojzij Hrovat]] ([[1885]]-1971) *[[Gorazd Humar]] (1949-) *[[Boltežar Hvastija]] (1922-1987) == I == * [[Tatjana Isaković]] (1961-) * [[Andreja Istenič Starčič]] == J == {{div col|colwidth=24em}} *[[Savo Janežič]] (1922-2018) *[[Vladimir Janežič]] - Dado *[[Mojca Jarc Simonič]] *[[Ivan Jecelj]] *[[Renata Jecl]] (1965-) *[[Ciril Jekovec]] (1881-?) *[[Jože Jenko]] (1933/4-2020) *[[Rudolf Jenko]] ([[1906]]-[[1988]]) *[[Milan Jeran]] (1913-1981) *[[Albin Jerin]] (1908-1993) *[[Janez Jerman (1916|Janez Jerman]] (1916-1989) *[[Carmen Jež Gala]] (1925-1965) *([[Vojkan Jovičić]]) *[[Avgust Jug]] (1899-1953) *[[Dragoš Jurišić]] (1932-1994) (srb.-slov.) *[[Ciril Juvan]] (1888-1955) *[[Alojzij Juvanc]] (1942-) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} *[[Niko Kač]] (1944-) *([[Anton Kadunc]] 1890-1974: Brazilija) *Marko Kadunc *[[Alojz Kamnikar]] (1905- ?) *([[Jože Karlovšek]] 1900-1963) *[[Miroslav Kasal]] (1884-1945) *[[Tomaž Kastelic]] (1948-) *Fran Kavčič *[[Rudolf Kavčič]] ([[1885]]- ?) *[[Ludvik Kavs]] (1916-2004) *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Andrej Kerin]] *? Kern *[[Hugo Keržan]] (1913-1985) *[[Janez Keržan]] (1935-) *[[Branko Kidrič]] *[[Rudolf Kiffman]] *[[Vojko Kilar]] (1963-) *[[Roman Klasinc]] *[[Matej Kleindienst]] (1905- ?) * [[Ferdinand Klemenčič]] ([[1841]]-[[1915]]) *[[Ivo Klemenčič]] (1918-2007) *[[Jože Klenovšek]] *[[Anton Klinar]] (1862-1943) * [[Maks Klodič]] ([[1875]]-[[1953]]) *[[Jure Klopčič]] *[[Matjaž Knez]] (1960-) *([[Ivan Kočevar]]) * [[Jože Kolar]] ([[1924]]-[[1991]]) * [[Marjan Kolarič]] (1927-2003) * Andrej Komel *[[Boris Kompare]] (1956-2014) *[[Lidija Korat]] *[[Jože Korelc]] (1965-) *[[Mitja Koren]] *[[Jadran Korla]] (1950-1997) *[[Ljubo Korpar]] *[[Marko Koščak]] *[[Mitja Košir]] *[[Valentin (Ante) Kovač]] (1914-2007) *[[Janko Kovačec]] (1922-2005) *[[Boštjan Kovačič (gradbenik)]] *[[Emil Kovačič]] (1907-2001) *[[Janez Kovačič]] *[[Silvija Kovič]] *[[Nataša Kovše]] *[[Daniel Kozelj]] ? *[[Erika Kozem Šilih]] (1981-) *[[Miloš Kraigher]] (1905-1973) *[[Zoran Kraigher]] (1950-) *[[Marjan Krajnc]] (1927-2013) *[[Uroš Krajnc]] (1948/9-) *[[Franc Krajnčič]] (1910-2000) *[[Alojz Král]] (1884-1969) *Dušan Kramberger? *[[Nana Krauberger]] *[[Stojan Kravanja]] (1957-) *[[Viktor Kravanja]] (1900- ?) *[[Vinko Kregar]] (1907-1995) * [[Peter Kresnik]] ([[1850]]-[[1928]]) *[[Živa Kristl]] *[[Andrej Kryžanowski]] *[[Jurij Krope]] *[[Rudi Kropivnik]] (1933-) *[[Andrej Kryžanowski]] *[[Mario Krzyk]] (1961-) *[[Franci Kržič]] (1930-2020) *[[Sebastjan Kuder]] *[[Milan Kuhta]] *[[Janko Kukovec]] (1883-1968) *[[Mateja Kukovec]] *[[Marijan Kump]] *(Vito Kumperščak) *[[Dragica Kunc Gostič]] *[[Roman Kunič]] (1961-2019) *[[Milan Kuster]] *[[Slavko Kušar]] (1946-) *Mladen Kutnjak {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} *[[Jože Lah]] (med 1. diplomanti TF 1925) *[[Sonja Lapajne-Oblak]] (1906-1993) *[[Svetko Lapajne]] (1911-2007) *[[Valentin Lapajne]] (1843-1923) *[[Marko Lavrenčič]] (1913-1999) *[[Andraž Legat]]? *[[Stanislav Lenart]] *(Jože Lep) *[[Marjan Lep]] (1959-) *[[Drago Leskovšek (gradbenik)|Drago Leskovšek]] ([[1888]]-[[1978]]) *[[Meta Levstek]] (Marjetka Levstek) *[[Peter Lipar]] (1955-) *[[Martin Lipičnik]] (1947-) *Aleksander Ljubič *[[Janko Logar]] (1962-) *[[Petra Lončar]] (1942-) *[[Jože Lopatič]] (1963-) *[[Samo Lubej]] (1958-) *[[Branko Lučovnik]] *[[Boris Lutar]] (1947-) *[[Marjana Lutman]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} *[[Borut Macuh]] *[[Matej Maček]] *[[Stanko Maček]] (1902-1987/90?) *[[Janko Mačkovšek]] (1888-1945) *[[Tomaž Maher]] (1955-) *[[Borut Maister]] (1908-1984) *[[Bojan Majes]] (1950-) *[[Ivan Marek]] (1913-1997) *Edvard Mali *Matjaž Malovrh *[[Miloš Marinček]] (1918-2005) *Mojca Marinič *[[Viktor Markelj]] (1958-) *[[Vid Marolt]] (1946-) *[[Rok Marsetič]] *[[Martelanc]] (več gradbenikov) *[[Jurij Medved]] ([[1908]]-1995) *[[Samo Peter Medved]] (1965-) *[[Maks Megušar]] (1910-1997) *[[Danijel Mejak]] (1939-2009) *Slavko Mesojedec *[[Aleksander Mihalič]] (1927-1973) *[[Boris Mikoš]] (1925-2014) * [[Matjaž Mikoš]] ([[1959]]-) *[[Drago Mišič]] (1921- ?) *[[Adolf Ivan Močnik]] (1929- ?) *[[Primož Može]] *[[Ciril Mravlja]] (1912-1996) * Peter Muck (1930-) *[[Avgust Mulej]] (Mulley) (''načrtovalec Sueškega prekopa'') *Stipan Mudražija *[[Jože Mušič]] (1929-2001) {{div col end}} == N == * [[Črtomir Nagode]] ([[1903]]-[[1947]]) *[[Aleksander Nagy]] (1834-1900) *[[Veljko Namorš]]? * [[Leon Novak (1894)|Leon Novak]] ([[1894]]-[[1959]]) == O == * Dušan Ogrizek *[[Avguštin Okroglič]] ? * [[Ivan Omahen]] * [[Branko Ozvald]] (1919-2006) == P == {{div col|colwidth=24em}} *[[Andreja Padovnik]] *[[Milan Pajk]] (1909- ?) *[[Jože Panjan]] (1951-) *[[Miloš Pavčič]] (1922- ?) (SZ /Rusija) *[[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]-[[1916]]) *J. Pavlin *[[Stane Pavlin]] *[[Luka Pavlovčič]] (1973-) *Boris Pečenko *[[Robert Pečenko]] *[[Adolf Pemič]] (1926-2015) (hidrotehnik) *[[Nace Perko]] (1889-1983) *[[Janja Perovič-Marolt]] *[[Peter Pertot]] (1889-1981) *[[Franc Pertout]]? (rektor trž. univ.-zastrupljen? 1938) *[[Iztok Peruš]] (1964-) *[[Stanislav Peruzzi]] (1892-1966) *[[Ana Petkovšek]] *[[Željko Petovar]] (1946-2019) *[[Eugen Petrešin]] (1942-) *Josip Petrič ? *[[Simon Petrovčič]] (prof. FA) *[[Srečko Petrovčič]] (1897-1973) *[[Zoran Pilich]] (? -1982) *[[Jože Pintar]] *[[Boris Pipan]] (1913-1968) *[[Marjan Pipenbaher]] (1957-) *Ciril Pirc (1888-1941) *[[Milko Pirkmajer]] (1893-1975) *[[Adalbert Pirnat]] (? -1964) *Josip Pla(c)hut(t)a (1827- ?) *[[Igor Planinc]] (1959-) *[[Janez Plemelj]] *[[Tomaž Pliberšek]] *Anton Podgoršek *[[Feliks Podgoršek]] *[[Branko Podlesnik]] *[[Franc Pogačar]] (1946-) *[[Ciril Pogačnik]] (1902-1973) *[[Andrej Pogačnik]] ([[1944]]-) *[[Miloš Polič]] (1914-1996) *[[Alojz Poljanšek]] (1901-1966) *[[Viljem Pongratz]] *[[Jože Porenta]] (1892-1972) *[[Fran Potočnik]] (1811-1892) *(Jože Požauko 1908-1995) *[[Alojzij Prašnikar]] (1857-1938) *[[Miroslav Pregl]] *[[Marjan Prelec]] (1928-) *([[Ervin Prelog]] 1921-1987) *[[Matko Prelovšek]] (1876-1955) *[[Miroslav Premrov]] (1967-) *[[Vilibald Premzl]] (1940-) *[[Jakob Presečnik]] (1948-) *Jožef Preskar *[[Aleksander Pretnar]] (1898- ?) *[[Marjan Prezelj]] (1909-1984) *[[Anton Zvonko Pristavec]] *Janez Prosen *[[Milan Pšeničnik]] (1920-1997) *[[Igor Pšunder]] *[[Mirko Pšunder]] (1944-) *[[Maks Puh]] (1905-1990) (geomehanik) *[[Boris Pukl]] (1950-2014) *[[Slavko Pukl]] (1921-1969) *[[Boštjan Pulko]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dušan Raič]] (1911-1991) *[[Milivoj Raič]] (1913-1996) *[[Rudi Rajar]] (1940-) *[[Marija Rataj]] *[[Mojca Ravnikar Turk]] *[[Andrej Rebec]] *[[Danijel Rebolj]] (1956-) *[[Janez Reflak]] (1937-) *[[Črtomir Remec]] (1961-) *Miha Remec (1934-2009) *[[Jožef Reisner]] ? *[[Dušan Remic]] *[[Jože Renar]] *[[Marko Renčelj]] *[[Stojan Ribnikar]] (1918-2004) *[[Robert Rijavec]] *[[Mitja Rismal]] (1930-2021) *[[Rudi Robič]] (1923- ?) (Rusija) *[[Edo Rodošek]] (1932-) *[[Vlasta Rodošek]] *[[Andrej Rogač]] *[[Rajko Rogač]] (1927-2016) *[[Drago Rogelj]] *Miha Rojec *[[Riko Rosman]] ? (1927-2008) (Zgb) *[[Boštjan Roš]] (1839-1917) *[[Mirko Roš]] (1879-1962) *[[Vladimir Rot]] (1912-2007) *([[Ivan Rožman]] 1901-37) *[[Pavle Rožnik]] (1925-1979) *[[Jožef Ruchini|Jožef (Pino) Ruchini]] *[[Franc Rupert]] (1915-2001) *[[Simon Rusjan]] (1979-) *([[Jan Rybář]] 1833-1913 - Čeh) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} *[[Cveta Sadar]] ? *[[Drago Saje]] *[[Franc Saje]] (1941-) * [[Miran Saje]] (1948-) *[[Vanja Samec]] (196?-) * [[Ivan Sbrizaj]] (1866-1946) *[[Simon Schnabl]] *([[Niko Seliškar]] 1932-2022) *[[Roman Serša]] (1935-2011) *Alojz, Andrej Sever * [[Drago Sever]] (1962-) *[[Stanko Silan]] (1927-2021) * [[Franc Simčič]] (1893-1977) *[[Franc Sinur]] *[[Leo(n) Skaberne]] (1914-2000) *[[Ludvik Skaberne]] (1915-1965) *[[Viktor Skaberne]] (1878-1956) * [[Janko Sketelj]] (1909-1998) * [[Matevž Sketelj]] (1948-1980) * [[Matjaž Skrinar]] (1964-) * [[Peter Skuber]] * [[Saša Skulj]] (1931-2012) * ([[Josip Slavec]]) * [[Aleksander Slekovec]] (1930-) * [[Iztok Slokan]] *[[Jožef Slokar]] (1934-) *[[Iztok Smotlak]] (1960-2021) (Italija-zamejstvo) *[[Anton Smrekar]] (1829-1912) * [[Danijel Smrekar|Danijel (Dane) Smrekar]] (1915-1992) *[[Venceslav Smrekar]] (1875- ?) * [[Smiljan Sočan]] *[[Ivan Sovinc]] (1924-2001) *[[Bojan Spes]] *[[Aleksander Srdić]] * [[Bojan Srovin]] * [[Jelena Srpčič]] * [[Stane Srpčič]] (1947-) * [[Marjan Stanek]] (1949-2001) *([[Ciril Stanič]] 1904-2003) * [[Franci Steinman]] (1952-) * [[Anton Stergašek]] * [[Mitja Sterlekar]] (1931-) *[[Leopold Stibilj]] (1890-1972) * [[Zoran Stojič]] * [[Bojan Strah]] *[[Gorazd Strniša]] *[[Štefan Strojnik]] *[[Vincenc Struppi]] (1733-1810) *[[Mihael Štrukelj|Mihael Strukel]] (Štrukelj) *[[Marjan Suban]] *[[Anton Suhadolc]] (1899-1983) *([[Filip Supančič]]) {{div col end}} == Š =={{div col|colwidth=24em}} *[[Aljoša Šajna]] *[[Anton Šajna]] (1941-) *[[Jana Šelih]] *[[Ivo Šemrl]] *[[Jožef Marija Šemrl]] (1754-1844) *[[Tomislav Šibenik]] *[[Marjana Šijanec Zavrl]] *[[Andrej Širca]] *[[Milivoj Šircelj]] (1913--1999) *[[Ciril Šivic]] (1925-2014) *[[Drago Škerlavaj]] *[[Marko Škerl]] (1922-2013) *[[Rudolf Škof]] *[[Stanislav Škrabl]] *[[Vladimir Šlajmer]] (1895- ?) *[[Igor Špacapan]] *[[Mojca Šraj]] (1969-) *[[Vlado Šramel]] *[[Matjaž Šraml]] *[[Ksenija Štern]] *[[Edo Štok]] *[[Ivo Štok]] (1913-1997) *[[Anton Štihec]] ([[1964]]-) *[[Andrej Štrukelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897-1974) *[[Mihael Štrukelj]] ([[1851]]-[[1923]]) *Jože Štublar ? *[[Petra Štukovnik]] *[[Ivan Šubic]] ? *[[Maruška Šubic-Kovač]] (1958-) *[[Lujo Šuklje]] (1910-1997) *[[Milan Šuklje]] (1881-1937) *[[Vladimir Šuklje starejši]] (1878-1920) *[[Franc Šušteršič]] ? *[[Jožefa Švarc]] {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} *[[Bojan Tavzes]] (1909-1977) *[[Stanislav Terčelj|Stanislav (Stane) Terčelj]] (1928-2021) *[[Tomaž Tolazzi]] (1962-) *[[Miha Tomaževič]] (1942-) *[[Franc Tomšič]] ([[1838]]-[[1917]]) * [[Franjo Tomšič]] ([[1848]]-[[1908]]) * [[Duška Tomšič Martelanc]] (1955-) *[[Jurij Tonin]] *[[Franc Toplak]] *[[Franc Tratnik]] *[[Ludvik Trauner]] (1943-) *Lenard Treppo *Barbara Treppo-Mekiš *[[Gregor Trtnik]] *[[Goran Turk]] (1963-) *[[Miloš Turk]] (1930-1998/2011?) * [[Srdan Turk]] ([[1920]]-[[1998]]) * [[Žiga Turk]] ([[1962]]-) *[[Viktor Turnšek]] (1911-1981) {{div col end}} == U == *[[Hugo Uhliř]] (1881-1965) *[[Andrej Umek]] (1938-) *[[Anton Umek (1903)|Anton Umek]] ([[1903]]-1983) *[[Janez Umek]] (1904-1974) == V == {{div col|colwidth=24em}} *Franci Valant ? *[[Jože Valentinčič]] (1913-1976) *[[Janko Veber]] ([[1960]]-) *[[Boris Vedlin]] (1925-2001) *Danilo Vek *[[Tomaž Velkovrh]] *[[Marjan Vengust]] *Vladimir Verbovšek *[[Milan Verčon]] * [[Peter Verlič]] ([[1962]]-) *[[Savo Vesel]] (1921-2005) *[[Tanja Vesel]] *[[Franc Vidic]] (1932-) *[[Tomaž Vidic]] (1961-) *[[Silvan Vidmar]] (1929-2018) *[[Zlatko Vidrih]] *[[Josip Vilfan]] (1838-1907) *[[Boris Visočnik]] *[[Josip Vitek]] (1913-1997) *[[Janko Vodišek]] *[[Blaž Vratanar]] (? -2001) *[[Srečko Vratuša]] (1961-) *Miro Vrbek *[[Franc Vrhovnik]] (1880-1970) {{div col end}} == W == * Tomaž Willenpart * [[Franc Witschl]] (1825-1902) == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Branko Zadnik]] *Andrej Zajc *[[Meta Zajc-Pogorelčnik]] *[[Igor Zajec|Igor (Janez) Zajec]] (1946-2020) *[[Vaso Zajec]] (1909-1984) *[[Ivan Zemljič]] (1876-1918?) *[[Vlasto Zemljič]] ([[1919]]-[[1997]]) *[[Jože Zimšek]] (1944-) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]-) *[[Irena Zore Willenpart]] *[[Jani Zore]] *[[Dejan Zupan]] (1973-) *[[Eva Zupan]] *[[Miroslav Zupan]] (1899-1970) *[[Dušan Zupančič]] * [[Franc Zupančič]] ([[1886]]-[[1953]]) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dušan Žagar (gradbenik)]] *Janez Žagar (? -1973) *[[Tomaž Žagar (strojnik)]] *[[Roko Žarnić]] ([[1950]]-) *[[Ljubo Žerak]] *[[Urška Žigman Voljč]] *[[Angelo Žigon]] *[[Davorin Žitnik]] *[[Egon Žitnik]] *[[Martin Žitnik]] *[[Bojan Žlender]] (1957-) * [[Janez Žmavc (1932)|Janez Žmavc]] ([[1932]]-) *[[Ljubo Žnidar]] *Jaš Žnidarič (1931-2014) *[[Aleš Žnidarič]] (1963-) * [[Ciril Žnidaršič]] ([[1882]]-[[1938]]) * [[Branko Žnideršič]] ([[1911]]-[[1999]]) *[[Marijan Žura]] (1961-) *[[Anton Žužek]] (19.stol.) ? *[[Franc Žužek]] (1852-1942) *[[Ljubo Žužek]] (1954-) {{div col end}} {{stublist|date=oktober 2021}} [[kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva|*]] 1hujg6g4vfquig9hbreoea6qlko38e5 Dvoršak 0 265222 5727597 5708303 2022-08-05T11:02:26Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Dvoršak''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je ga po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. janua]ja 2010 uporabljalo 543 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 532. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Dvoršak]] (*1950), novinar in publicist, čebelar * [[Benjamin Dvoršak]], zdravnik internist * [[Henrik Dvoršak]] (*1952), strojnik, gospodarstvenik * [[Ivan Dvoršak]] (1934—2013), fotograf in grafični oblikovalec * [[Lea Dvoršak]], novinarka, pank-glasbenica * [[Lojzka Dvoršak]], šahistka (slov. prvakinja 1955) * [[Miro Dvoršak]] (1934—2014), športni pedagog, učitelj smučanja; kolesarstvo * [[Rado Dvoršak (1903|Rado Dvoršak]] (1903—1988), geodet * [[Rado Dvoršak]] (1930—2003), gospodarstvenik, agronom * [[Simon Dvoršak (nogometaš)|Simon Dvoršak]] (*1974), nogometaš * [[Simon Dvoršak (dirigent)|Simon Dvoršak]] (*1978), dirigent * [[Tatjana Dvoršak]], klavirska pedagoginja * [[Živa Dvoršak]] (*1991), športna strelka == Glej tudi == * priimke [[Dvorak]], [[Dvořák]], [[Dvoržak]], [[Dvoršek]], [[Dvorjak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Dvoršak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] t6k18pxeoo9qbkdobbpcsfzbdqgzduv Janez Slak 0 269468 5727375 5403508 2022-08-04T12:04:27Z Polonica 96398 namestnik na ARRS wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janez Slak''', [[Slovenci|slovenski]] [[fizik]] in [[politik]], 16. september 1946. Na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] je diplomiral, magistriral in leta 1980 doktoriral. Pred nastopom funkcije državnega sekretarja je bil zaposlen na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu "Jožef Stefan"]] v Odseku za fiziko trdne snovi. Med 25. februarjem 1999 in 15. junijem 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije]]. Od 1. 10 2004 do konca leta 2014 je bil zaposlen na [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|Javni agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]. Do 30. 10. 2014 je bil zaposlen kot namestnik direktorja [[Franci Demšar|Francija Demšarja]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Slak, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] dly3tceh79tfhkgi8k1hm80jm763kqf 5727606 5727375 2022-08-05T11:08:26Z Polonica 96398 dodan v.d. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janez Slak''', [[Slovenci|slovenski]] [[fizik]] in [[politik]], 16. september 1946. Na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] je diplomiral, magistriral in leta 1980 doktoriral. Pred nastopom funkcije državnega sekretarja je bil zaposlen na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu "Jožef Stefan"]] v Odseku za fiziko trdne snovi. Med 25. februarjem 1999 in 15. junijem 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije]]. Od 1. 3. 2004 do konca leta 2014 je bil zaposlen na [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|Javni agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]]. Od 1. 3. 2004 do 30. 9. 2004 je bil vršilec dolžnosti direktorja na agenciji<ref name="Mandati vodenja agencije">{{navedi splet |title=Mandati vodenja agencije|url= http://www.arrs.si/sl/agencija/mandati.asp |accessdate= 5. 8. 2022 }}</ref>, nato pa do 30. 10. 2014 je bil zaposlen kot namestnik direktorja [[Franci Demšar|Francija Demšarja]]. ==Viri== {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Slak, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] 6jvmga3o2zspsap5fols7mrpnnispq0 Kategorija:Japonske regije 14 277072 5727568 2830729 2022-08-05T08:53:14Z Ljuba brank 92351 naslov wikitext text/x-wiki Ta [[wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o [[Tradicionalne regije Japonske|Tradicionalnih regijah Japonske]]. [[Kategorija:Geografija Japonske]] cqew1ruv5jjoyu0c3r6lqr86v8vw4t5 Rimska kurija 0 290349 5727584 5687447 2022-08-05T10:33:37Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Rimska kurija''' je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je administrativni odsek [[Sveti sedež|Svetega Sedeža]]. Rimska kurija in papež skupaj tvorita [[apostolski sedež]]<ref name="#1"/>. Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]] z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]]''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref>. == Sestava == === Zakonodaja === Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma sestave je bila apostolska konstitucija ''[[Sapienti consilio]]'' ([[papež Pij X.]], 29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' ([[papež Pavel VI.]], 15. avgust 1967) in apostolska konstitucija ''[[Pastor bonus]]'' ([[papež Janez Pavel II.]], 28. junij 1988)<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. === Sestava: 1988 - danes === * '''[[Državno tajništvo]]'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref>; * '''[[kongregacija|kongregacije]]''': :* [[Kongregacija za nauk vere]], :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]], :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]], :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]], :* [[Kongregacija za škofe]], :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]], :* [[Kongregacija za kler]], :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]], :* [[Kongregacija za semenišča in študijske ustanove]]<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref>. * '''sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''[[papeški svet]]i''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''[[papeški urad]]i''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške ceremonije]]<ref name="#2"/>. == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} oqbdep5e71nspyfp9uwswpi402pbet9 5727585 5727584 2022-08-05T10:35:05Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Rimska kurija''' je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je administrativni odsek [[Sveti sedež|Svetega Sedeža]]. Rimska kurija in papež skupaj tvorita [[apostolski sedež]]<ref name="#1"/>. Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]]''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref>. == Sestava == === Zakonodaja === Po ustanovitveni konstituciji je bila bila kurija sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma sestave je bila apostolska konstitucija ''[[Sapienti consilio]]'' ([[papež Pij X.]], 29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' ([[papež Pavel VI.]], 15. avgust 1967) in apostolska konstitucija ''[[Pastor bonus]]'' ([[papež Janez Pavel II.]], 28. junij 1988)<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. === Sestava: 1988 - danes === * '''[[Državno tajništvo]]'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref>; * '''[[kongregacija|kongregacije]]''': :* [[Kongregacija za nauk vere]], :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]], :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]], :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]], :* [[Kongregacija za škofe]], :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]], :* [[Kongregacija za kler]], :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]], :* [[Kongregacija za semenišča in študijske ustanove]]<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref>. * '''sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''[[papeški svet]]i''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''[[papeški urad]]i''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške ceremonije]]<ref name="#2"/>. == Viri in opombe == {{opombe|2}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} cs770x7hsaz5j34gmyn5z9ukpg69er0 Seznam madžarskih filmskih režiserjev 0 298974 5727513 5671590 2022-08-04T20:50:22Z Amanesciri2021 205950 /* O */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[režiser]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Pál Aczél]] * [[Ferenc András]] * [[Imre Apáthy]] == B == *[[Péter Bacsó]] (1928-2009) *[[Josef von Báky|Josef (von) Báky]] (madž.-nem.) *Bela Balász (1884-1949) (kritik, teoretik, scenarist, pesnik) *[[Béla Balogh]] *[[Frigyes Bán]] (1902-1969) *[[Támas Banovich]] *[[László Benedek]] (madž.-amer.) *[[Géza Bereményi]] *[[Péter Bergendy]] (1964-) *[[Gábor Bódy]] *[[Csaba Bollók]] *[[Géza von Bolváry]] (madž.-avstrij.-nem.) *[[Géza Böszörményi]] == C == *Kael Csaba *Dénes Csengey (1953-1991) (scenarist) *[[Arzén Cserépy]] *[[József Csöke]] *[[Géza von Cziffra|Géza (von) Cziffra]] *[[Paul Czinner]] (avstr.-nem.-brit. madž.rodu) == D == * [[Oszkár Damó]] * István Dárday (producent) * Attila Dargay (animator) * [[Alfred Deésy]] * Péter Dobai (scenarist) * [[Zsombor Dyga]] == E == *[[Judit Elek]] (1937-) *[[Ildikó Enyedi]] (1955-) *[[Miklós Erdély]] *[[Pál Erdőss]] == F == * *[[Zoltán Fábri]] (1917-1994) *[[Nicolas (Miklós) Farkas]] (madžarsko-francoski) *[[György Fehér]] *[[Imre Fehér]] (1926-1975) *[[Tamás Fejér]] *[[Pál Fejős]] (''Paul Fejos'') (1897-1963) (madž.-amer.) *[[Ibolya Fekete]] *[[Aladár Fodor]] *[[Péter Forgács]] (večmedijski viuzalni umetnik) == G == *[[István Gaál]] *[[Pál Gábor]] *[[Márton Garas]] *[[Éva Gárdos]] *[[Péter Gárdos]] *[[Gyula Gazdag]] *[[József Gémes]] (animator) *[[Horváth Z. Gergely]] *[[Viktor Gertler]] *Krisztina Goda (scenaristka) *[[Sándor Góth]] ? *[[Péter Gothár]] (1947-) *[[Lívia Gyarmathy]] *[[Imre Gyöngyössy]] - [[Barna Kabay]] (tandem) *[[István György]] == H == * [[János Halász]] ([[John Halas]]) (madž.-britanski animator) *[[Péter Hegedüs]] (1976) * [[Tibor Hegedűs]] * [[János Herskó]] * György Hoffmann (TV) * [[István Homoki-Nagy]] *Ágnes Hranitzky (montažerka) *[[Zoltán Huszárik]] == I == * [[Jenő Illés]] == J == *[[Miklós Jancsó]] (1921-2014) *Marcell Jankovics (animator) *[[Imre Jenei]] == K == *[[Csaba Kael]] *[[László Kalmár]] *[[Zoltán Kamondi]] (1960-2016) *K. Karády *[[Ferenc Kardos]] *[[Zsolt Kézdi-Kovács]] *[[Márton Keleti]] *[[Dezsö Kertész]] *[[Mihály Kertész]] (''Michael Curtiz''; madž.-amer.) *[[Zsolt Kézdi-Kovács]] (1936-2014) *Norbert Köbli (scenarist) *Ágostón Kollány *[[Lajos Koltai]] (1946) (direktor fotografije in režiser) *[[Alexander Korda|Alexander (Sándor) Korda]] (pr.i. ''Sándor Laszlo Kellner'') (madžarsko-angleški) *[[Ferenc Kósa]] *Gábor Kovács (producent) *[[András Kovács]] (1925-2017) *[[István Kovács]] (animator) *László (Leslie) Kovács (madž.-amer. film. snemalec) == L == * [[Lajos Lázár]] * Gergely Litkai (scenarist) * [[László Lugossy]] * Pál Lukács (''Paul Lukas'') ? == M == *[[Gyula Maár]] (1934-2013) *[[Gyula Macskássy]] (animator) *[[Károly Makk]] (1925-2017) *[[Félix Máriássy]] (1919-1975) *[[Emil Mártonffy]] *Tibor Máthé (direktor fotografije) *[[Dóra Maurer]] *[[Márta Mészáros]] *[[Károly Ujj Mészáros]] (1968-) *[[Ernő Metzner]] (madž.-angl.-fr.-am. scenograf, režiser in slikar) *[[Sándor Mihályfy]] *[[Bence Miklauzic]] (1970-) *Márton Miklauzic (direktor fotografije) *Mihály Morell (1911-2013) (montažer) *[[Kornél Mundruczó]] (1975-) == N == * [[Károly Nádasdy]] *[[Orsi Nagypal]] * [[László Nemes]] (1977-) * [[József Nepp]] (animator) * [[Viktor Oszkar Nagy]] == O == * [[Dénes Orosz]] (1977) *[[István Orosz]] (animator) == P == *[[József Pacskovsky]] *[[George Pal]] ([[György Pál Marczincsak]]: madž.-ameriški animator, režiser in producent) *[[György Pálfi]] (1974) *[[Miklós M. Pásztory]] == R == *[[Akós Ráthony|Akós (von) Ráthony]] *[[Géza Radványi]]/Grosschmidt (1907-1986) *[[László Ranódy]] (1919-1983) *[[Tamás Rényi]] *[[György Révész]] (1927–2003) *Ferenc Rófusz (animator) *[[János Rózsa]] (1937-) *[[Miklos Rozsa|Miklos (Nicholas) Rozsa]] (madž.-ameriški) *Zsófia Ruttkay (scenaristka) == S == *[[Pál Sándor]] (1939-) *Sándor Sára (1933-2019) dir. fotografije *[[Mihály Schwechtje]] *[[Sándor Simó]] *[[Tamás Somló]] (snemalec in režiser) *[[Árpád Sopsits]] (1952-) *[[Pater Sparrow]] (1978-) *[[István Szabó]] (1938-) *[[Hajdu Szabolcs]] *[[János Szász]] (1958-) *[[Péter Szász]] (1927–1983) *[[Ferenc Szécsény]] (snemalec, režiser kratkometražnih filmov) *[[István Székely]] (Steve Sekely) (madž.-amer.) *[[Marianne Szemes]] *[[Miklós Szinetár]] *András Szitres *[[György Szomjas]] *[[Rezső Szöreny]] *[[István Szőts]] == T == *[[Kornél Tábori]] *Gábor Takács *[[Béla Tarr]] *[[Péter Tímár]] *[[Ferenc Török]] *[[Andre DeToth|Endre Antal Mihály Tóth]] *[[M. Tóth Géza|Géza]] [[M. Tóth Géza|M. Tóth]] *[[Bernardett Tuza-Ritter]] == U == * [[Ödön Uher]] == V == *[[Judit Vass]] *[[Ladislao Vajda]] (madž.-špan.) *[[Zoltán Várkony]] *János Veiczi (1924-87) (madž.-NDR) *Marcell Vértes (animator-pionir) *[[Roland Vranik]] == X == * [[János Xantus]] == Z == * [[Vilmos Zsigmond]] (madž.-ameriški film. snemalec) * Béla Zsitkovszki {{seznami narodov po poklicu|filmskih režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Madžarov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Madžarski film|Režiserji]] [[Kategorija:Madžarski filmski režiserji|*]] tgztetji87esgm5eyokbmn13u8tnp2y Strniša 0 327341 5727534 5593584 2022-08-04T22:16:12Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Strniša''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Janez Krstnik Strniša]] (1670—1723), duhovnik in nabožni pisatelj *[[Gorazd Strniša]], gradbenik * [[Gregor Strniša]] (1930—1987), pesnik in dramatik * [[Gregor Strniša (glasbenik)|Gregor Strniša]] (*1959), skladatelj, aranžer in producent * [[Gustav Strniša]] (1887—1970), pesnik in pisatelj * [[Tanja Strniša]] (*1962), kmetijska ekonomistka in političarka * [[Zdravko Strniša]] (*1953), veteran vojne za Slovenijo == Glej tudi == * priimke [[Serniša]], [[Sternad]], [[Strnad]], [[Strmičnik|Strmčnik]], [[Strmšek]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Strniša}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0zfw1srepsgqosruwuxo86nzjt4iuoi Prekmurska jezikovna vojna 0 359930 5727592 4067731 2022-08-05T10:47:46Z Polonica 96398 pravopisni popravek wikitext text/x-wiki '''Prekmurska jezikovna vojna''' je bila kulturna in jezikovna razprava, ki se je odvijala v 30. letih 20. stoletja. Potekala je med [[Jožef Klekl (politik)|Jožefom Kleklom]] in njegovimi somišljeniki ter mlajšimi prekmurskimi izobraženci pod vodstvom [[Miško Kranjec|Miška Kranjca]].<ref name=Kostric>{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/kostric-sandra.pdf |title=Od »slovenske Sibirije« do čarobne pokrajine neskončnih ravnin: Prekmurje v kontekstu slovenske nacionalne identitete |author=Sandra Kostrič |publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |place=Ljubljana |year=2011 |page=25}}</ref> Kranjčev krog je zagovarjal, naj se v javnem življenju dosledno uporablja slovenski knjižni jezik, Klekov pa uporabo prekmurščine.<ref name=Kostric/> Prekmurski dijaki so menili, da je napočil čas za intenzivnejšo jezikovno integracijo in duhovno konsolidacijo. Zato naj ne bi bilo potrebno uporabljati prekmurskega jezika niti v tisku, niti v domačem okolju. Proti tem je protestiral Klekl in drugi evangeličanski in katoliški duhovniki, saj je imela prekmurščina pomembno vlogo v vsakdanu in identiteti Prekmurcev. Med drugimi je tudi [[Miško Kranjec]] zastopal idejo, da je treba prekmurščino odstraniti iz tiska, s čimer pa se Avgust Pavel ni strinjal. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikivir|Kleklov zagovor rabe prekmurščine}} * [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/lendavskizbornik20sept.pdf Zbrornik slavističnega kongresa, str. 194] [[Kategorija:Prekmurje]] 05o8zj8c6uvtdhxzqxdaqot64sh005q Belca (razločitev) 0 361356 5727432 4095183 2022-08-04T15:10:36Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Belca''' je lahko: * [[Belca]], naselje v Občini Kranjska Gora * [[Belca (Sava Dolinka)]], potok, pritok Save Dolinke * [[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]], tudi Belca, potok, pritok Save Bohinjke * [[Belca (Idrijca)]], potok, pritok Idrijce * [[Bela (Kokra)]], tudi Belca, potok, pritok Kokre == Glej tudi == * [[Belica (razločitev)]] {{georaz}} dwiaskf8wq9wbtzg366riie9sgnbu8l 5727433 5727432 2022-08-04T15:11:19Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Belca''' je lahko: * [[Belca]], naselje v Občini Kranjska Gora * [[Belca (Sava Dolinka)]], potok, pritok Save Dolinke * [[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]], tudi Belca, potok, pritok Save Bohinjke * [[Belca (Idrijca)]], potok, pritok Idrijce * [[Bela (Kokra)]], tudi Belca, potok, pritok Kokre == Glej tudi == * [[Belica (razločitev)]] * [[Bela (razločitev)]] {{georaz}} hmzfayjf1fxmzbr80ugtycu0q377kjj Francesco Bonifacio 0 364768 5727465 5684452 2022-08-04T17:09:31Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik |name=Blaženi Francesco Bonifacio |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[11. september]] |venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]] |image= <!-- WD --> |imagesize=230px |caption= Francesco Bonifacio kot mlad duhovnik |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=duhovnik in mučenec |beatified_date=[[4. oktober]] [[2008]] |beatified_place=[[Trst]], [[Italija]] |beatified_by=[[kardinal]] [[Angelo Amato]] |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=mašnik s kolarjem in štolo, palma |patronage=delavci, študentje, duhovniki |major_shrine= |suppressed_date= |issues= }} ''' Francesco Giovanni Bonifacio''' (izg.:[frančésko džováni bonifáčio], [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[mučenec]] in [[beatifikacija|blaženi]], * [[7. september]] [[1912]] [[Piran]] ([[Avstro-Ogrska]], zdaj: [[Slovenija]]), † [[11. september]] [[1946]] [[Grožnjan]] ([[Svobodno tržaško ozemlje]], danes [[Hrvaška]]). == Življenje == Francesco Bonifacio se je rodil 7 septembra 1912 v takrat [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] mestecu [[Piran]]u kot sin revnih in vernih, preprostih in delavnih staršev [[Giovanni Bonifacio|Janeza Bonifacio]] in [[Luigia Busdon|Alojzije rojene Busdon]] kot drugorojeni med sedmerimi brati in sestrami. Že kot otrok je bil povezan s Cerkvijo. Cerkev sv. Frančiška, ki so jo upravljali frančiškani-konventualci, je postala središče njegovega verskega življenja. Po nasvetu svojega župnika je vstopil v malo semenišče v [[Koper|Kopru]] leta 1924. Zaradi miroljubnega značaja so ga imenovali »mirni svetniček«. Ker je bolehal za naduho, je moral večkrat prekiniti študij. Leta 1931 je začel študirati [[teologija |bogoslovje]] v [[Gorica|Gorici]]. 27. decembra 1936 je bil v [[Stolnica svetega Justa, Trst|tržaški stolnici sv. Justa]] [[sveto mašniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Službo je nastopil v domačem Piranu, nakar je goreče deloval kot vikar v [[Novigrad|Novigradu]], nato pa v [[Krasica|Krasici]], med [[Buje, Istra|Bujami]] in [[Grožnjan|Grožnjanom]]. Z vso vnemo se je opravljal dušno-pastirsko delo in uspešno vodil [[ ministrant]]e, študente in delavsko mladino; organiral je tudi srečanja [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]]. Deloval je v jezikovno mešani Istri, kjer so živeli tako [[Italijani]], [[Slovenci]] ter [[Hrvati]]. Po petindvajsetih letih italijanske zasedbe je [[Istra]] skupaj s [[Primorska|Slovenskim primorjem]] pripadla [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Nova oblast je začela omejevati svobodo verskega delovanja. Gorečega Frančiška so opozarjali, naj bo bolj previden; on se pa za dobronamerna opozorila in grožnje ni zmenil. {{navedek|Kdor si ne upa umreti za svojo vero, je ni vreden oznanjati.|40px|40px|4=Francesco Bonifacio<ref>''Chi non ha il coraggio di morire per la propria fede è indegno di professarla''. Stavek je iz pisma, ki ga je Frančišek napisal leta 1946; navaja Tržaški dnevnik [[Avvenire]], 5. avgusta 2008, pod naslovom: ''"Trst, blažen 4. oktobra duhovnik, mučenec kraške jame (Trieste, beato il 4 ottobre il prete martire della foiba)."''</ref>}} == Smrt in češčenje == === Smrt === 11. septembra 1946 sta ga ugrabila dva uslužbenca jugoslovanska državne tajne policije [[OZNA]], ga mučila in končno umorila ter ga vrgla v kraško jamo blizu [[Krasica|Krasice]] pri [[Grožnjan|Grožnjanu]]. Njegov brat [[Giovanni Bonifacio|Janez]], ki je za zadevo deloma zvedel in jo povedal zaupnim prijateljem, je bil zategadelj zaprt – storilci pa ne. <ref>{{navedi splet|url=http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/|title=Gianpierro Pettiti: Beato Francesco Bonifacio sacerdote e martire |accessdate=2013-11-10|publisher= Sito web ufficiale della Diocesi di Trieste}}</ref> === Beatifikacija === Proces za Bonifaciovo beatifikacijo je leta 1957 sprožil tržaški škof [[Antonio Santin]], Kongregacija za zadeve svetnikov pa je 27. novembra 1998 potrdila razlog za Frančiškovo nasilno smrt iz sovraštva do vere (odium fidei) in ga razglasila za mučenca. 4. oktobra 2008 je bil Francesco Bonifacio razglašen za blaženega v [[Trst]]u. Slovesnega somaševanja sta se poleg tržaškega škofa [[Eugenio Ravignani|Eugenia Ravignanija]], nairobijskega kardinala [[John Njuej|Johna Njueja]] ter številnih škofov iz drugih italijanskih dežel in s Hrvaškega udeležila tudi ljubljanski nadškof metropolit [[Alojz Uran]] in koprski škof [[Metod Pirih]]. Vodil ga je prefekt [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]] nadškof [[Angelo Amato]], ki je množici vernikov prebral apostolsko pismo, s katerim je [[papež Benedikt XVI. ]] razglasil za blaženega: <blockquote>»Častiti božji služabnik Francesco Giovanni Bonifacio – duhovnik in mučenec, se je blago in radodarno posvečal dušnopastirskemu poklicu; med pričevanjem vere je daroval svoje življenje za Kristusa. Odslej naj se imenuje za blaženega, a njegovo ime naj se praznuje 11. septembra, ob dnevu, ko se je rodil za nebesa.« </blockquote><ref>{{navedi splet|url=http://svetniki.wordpress.com/2012/09/11/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/|title=blaženi Francesco Bonifacio – duhovnik in mučenec|accessdate=2013-11-10|publisher=Svetniki, mučenci in blaženi nebeški zavetniki}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Lojze Grozde]] * [[Miroslav Bulešić]] * [[Szilárd Bogdánffy]] * [[József Mindszenty]] * [[István Sándor]] * [[Jerzy Popiełuszko]] * [[Črna knjiga komunizma]] * [[Totalitarizem]] * [[Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma]] == Viri == *Sergio Galimberti: ''Don Francesco Bonifacio presbitero e testimone di Cristo'', MGS Press, Trst 1998. *S. Galimberti – L. Parentini: ''Rapporto della commissione dei periti storici su don Francesco Bonifacio'', Trst 1997. *Stipan Trogrlić, Pula: ''Represija jugoslavenskog komunističkog režima prema katoličkoj Crkvi u Istri (1945.-1947.).'' trogrlic.pdf-Adobe Reader. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Francesco Bonifacio}} * [http://svetniki.org/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/ Svetniki.org] * [http://www.primorci.si/osebe/bonifacio-francesco-giovanni/1215/ Primorci.si] * [http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/ Diocesi.trieste.it] * [http://www.santiebeati.it/dettaglio/94187 Santiebeati.it] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bonifacio, Francesco}} [[Kategorija:rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Mučenci]] [[Kategorija:rimokatoličani]] [[Kategorija:Žrtve totalitarnih režimov]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:blaženi]] 9sox6g4vz2uo3smmyevws0em132ag2q 5727466 5727465 2022-08-04T17:14:53Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik |name=Blaženi Francesco Bonifacio |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[11. september]] |venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]] |image= <!-- WD --> |imagesize=230px |caption= Francesco Bonifacio kot mlad duhovnik |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=duhovnik in mučenec |beatified_date=[[4. oktober]] [[2008]] |beatified_place=[[Trst]], [[Italija]] |beatified_by=[[kardinal]] [[Angelo Amato]] |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=mašnik s kolarjem in štolo, palma |patronage=delavci, študentje, duhovniki |major_shrine= |suppressed_date= |issues= }} ''' Francesco Giovanni Bonifacio''' (izg.:[frančésko džováni bonifáčio], [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[mučenec]] in [[beatifikacija|blaženi]], * [[7. september]] [[1912]] [[Piran]] ([[Avstro-Ogrska]], zdaj: [[Slovenija]]), † [[11. september]] [[1946]] [[Krasica, Buje|Krasica]] ([[Svobodno tržaško ozemlje]], danes [[Hrvaška]]). == Življenje == Francesco Bonifacio se je rodil 7 septembra 1912 v takrat [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] mestecu [[Piran]]u kot sin revnih in vernih, preprostih in delavnih staršev [[Giovanni Bonifacio|Janeza Bonifacio]] in [[Luigia Busdon|Alojzije rojene Busdon]] kot drugorojeni med sedmerimi brati in sestrami. Že kot otrok je bil povezan s Cerkvijo. Cerkev sv. Frančiška, ki so jo upravljali frančiškani-konventualci, je postala središče njegovega verskega življenja. Po nasvetu svojega župnika je vstopil v malo semenišče v [[Koper|Kopru]] leta 1924. Zaradi miroljubnega značaja so ga imenovali »mirni svetniček«. Ker je bolehal za naduho, je moral večkrat prekiniti študij. Leta 1931 je začel študirati [[teologija |bogoslovje]] v [[Gorica|Gorici]]. 27. decembra 1936 je bil v [[Stolnica svetega Justa, Trst|tržaški stolnici sv. Justa]] [[sveto mašniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Službo je nastopil v domačem Piranu, nakar je goreče deloval kot vikar v [[Novigrad|Novigradu]], nato pa v [[Krasica|Krasici]], med [[Buje, Istra|Bujami]] in [[Grožnjan|Grožnjanom]]. Z vso vnemo se je opravljal dušno-pastirsko delo in uspešno vodil [[ ministrant]]e, študente in delavsko mladino; organiral je tudi srečanja [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]]. Deloval je v jezikovno mešani Istri, kjer so živeli tako [[Italijani]], [[Slovenci]] ter [[Hrvati]]. Po petindvajsetih letih italijanske zasedbe je [[Istra]] skupaj s [[Primorska|Slovenskim primorjem]] pripadla [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Nova oblast je začela omejevati svobodo verskega delovanja. Gorečega Frančiška so opozarjali, naj bo bolj previden; on se pa za dobronamerna opozorila in grožnje ni zmenil. {{navedek|Kdor si ne upa umreti za svojo vero, je ni vreden oznanjati.|40px|40px|4=Francesco Bonifacio<ref>''Chi non ha il coraggio di morire per la propria fede è indegno di professarla''. Stavek je iz pisma, ki ga je Frančišek napisal leta 1946; navaja Tržaški dnevnik [[Avvenire]], 5. avgusta 2008, pod naslovom: ''"Trst, blažen 4. oktobra duhovnik, mučenec kraške jame (Trieste, beato il 4 ottobre il prete martire della foiba)."''</ref>}} == Smrt in češčenje == === Smrt === 11. septembra 1946 sta ga ugrabila dva uslužbenca jugoslovanska državne tajne policije [[OZNA]], ga mučila in končno umorila ter ga vrgla v kraško jamo blizu [[Krasica|Krasice]] pri [[Grožnjan|Grožnjanu]]. Njegov brat [[Giovanni Bonifacio|Janez]], ki je za zadevo deloma zvedel in jo povedal zaupnim prijateljem, je bil zategadelj zaprt – storilci pa ne. <ref>{{navedi splet|url=http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/|title=Gianpierro Pettiti: Beato Francesco Bonifacio sacerdote e martire |accessdate=2013-11-10|publisher= Sito web ufficiale della Diocesi di Trieste}}</ref> === Beatifikacija === Proces za Bonifaciovo beatifikacijo je leta 1957 sprožil tržaški škof [[Antonio Santin]], Kongregacija za zadeve svetnikov pa je 27. novembra 1998 potrdila razlog za Frančiškovo nasilno smrt iz sovraštva do vere (odium fidei) in ga razglasila za mučenca. 4. oktobra 2008 je bil Francesco Bonifacio razglašen za blaženega v [[Trst]]u. Slovesnega somaševanja sta se poleg tržaškega škofa [[Eugenio Ravignani|Eugenia Ravignanija]], nairobijskega kardinala [[John Njuej|Johna Njueja]] ter številnih škofov iz drugih italijanskih dežel in s Hrvaškega udeležila tudi ljubljanski nadškof metropolit [[Alojz Uran]] in koprski škof [[Metod Pirih]]. Vodil ga je prefekt [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]] nadškof [[Angelo Amato]], ki je množici vernikov prebral apostolsko pismo, s katerim je [[papež Benedikt XVI. ]] razglasil za blaženega: <blockquote>»Častiti božji služabnik Francesco Giovanni Bonifacio – duhovnik in mučenec, se je blago in radodarno posvečal dušnopastirskemu poklicu; med pričevanjem vere je daroval svoje življenje za Kristusa. Odslej naj se imenuje za blaženega, a njegovo ime naj se praznuje 11. septembra, ob dnevu, ko se je rodil za nebesa.« </blockquote><ref>{{navedi splet|url=http://svetniki.wordpress.com/2012/09/11/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/|title=blaženi Francesco Bonifacio – duhovnik in mučenec|accessdate=2013-11-10|publisher=Svetniki, mučenci in blaženi nebeški zavetniki}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Lojze Grozde]] * [[Miroslav Bulešić]] * [[Szilárd Bogdánffy]] * [[József Mindszenty]] * [[István Sándor]] * [[Jerzy Popiełuszko]] * [[Črna knjiga komunizma]] * [[Totalitarizem]] * [[Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma]] == Viri == *Sergio Galimberti: ''Don Francesco Bonifacio presbitero e testimone di Cristo'', MGS Press, Trst 1998. *S. Galimberti – L. Parentini: ''Rapporto della commissione dei periti storici su don Francesco Bonifacio'', Trst 1997. *Stipan Trogrlić, Pula: ''Represija jugoslavenskog komunističkog režima prema katoličkoj Crkvi u Istri (1945.-1947.).'' trogrlic.pdf-Adobe Reader. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Francesco Bonifacio}} * [http://svetniki.org/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/ Svetniki.org] * [http://www.primorci.si/osebe/bonifacio-francesco-giovanni/1215/ Primorci.si] * [http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/ Diocesi.trieste.it] * [http://www.santiebeati.it/dettaglio/94187 Santiebeati.it] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bonifacio, Francesco}} [[Kategorija:rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Mučenci]] [[Kategorija:rimokatoličani]] [[Kategorija:Žrtve totalitarnih režimov]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:blaženi]] 7pcgfg2cbr2992hsku7nze25hbk5kog 5727467 5727466 2022-08-04T17:16:54Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik |name=Blaženi Francesco Bonifacio |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[11. september]] |venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]] |image= <!-- WD --> |imagesize=230px |caption= Francesco Bonifacio kot mlad duhovnik |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=duhovnik in mučenec |beatified_date=[[4. oktober]] [[2008]] |beatified_place=[[Trst]], [[Italija]] |beatified_by=[[kardinal]] [[Angelo Amato]] |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=mašnik s kolarjem in štolo, palma |patronage=delavci, študentje, duhovniki |major_shrine= |suppressed_date= |issues= }} ''' Francesco Giovanni Bonifacio''' (izg.:[frančésko džováni bonifáčio], [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[mučenec]] in [[beatifikacija|blaženi]], * [[7. september]] [[1912]] [[Piran]] ([[Avstro-Ogrska]], zdaj: [[Slovenija]]), † [[11. september]] [[1946]] [[Krasica, Buje|Krasica]] ([[Svobodno tržaško ozemlje]], danes [[Hrvaška]]). == Življenje == Francesco Bonifacio se je rodil 7 septembra 1912 v takrat [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] mestecu [[Piran]]u kot sin revnih in vernih, preprostih in delavnih staršev [[Giovanni Bonifacio|Janeza Bonifacio]] in [[Luigia Busdon|Alojzije rojene Busdon]] kot drugorojeni med sedmerimi brati in sestrami. Že kot otrok je bil povezan s Cerkvijo. Cerkev sv. Frančiška, ki so jo upravljali [[minoriti]], je postala središče njegovega verskega življenja. Po nasvetu svojega župnika je vstopil v malo semenišče v [[Koper|Kopru]] leta 1924. Zaradi miroljubnega značaja so ga imenovali »mirni svetniček«. Ker je bolehal za naduho, je moral večkrat prekiniti študij. Leta 1931 je začel študirati [[teologija |bogoslovje]] v [[Gorica|Gorici]]. 27. decembra 1936 je bil v [[Stolnica svetega Justa, Trst|tržaški stolnici sv. Justa]] [[sveto mašniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Službo je nastopil v domačem Piranu, nakar je goreče deloval kot vikar v [[Novigrad|Novigradu]], nato pa v [[Krasica|Krasici]], med [[Buje, Istra|Bujami]] in [[Grožnjan|Grožnjanom]]. Z vso vnemo se je opravljal dušno-pastirsko delo in uspešno vodil [[ ministrant]]e, študente in delavsko mladino; organiral je tudi srečanja [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]]. Deloval je v jezikovno mešani Istri, kjer so živeli tako [[Italijani]], [[Slovenci]] ter [[Hrvati]]. Po petindvajsetih letih italijanske zasedbe je [[Istra]] skupaj s [[Primorska|Slovenskim primorjem]] pripadla [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Nova oblast je začela omejevati svobodo verskega delovanja. Gorečega Frančiška so opozarjali, naj bo bolj previden; on se pa za dobronamerna opozorila in grožnje ni zmenil. {{navedek|Kdor si ne upa umreti za svojo vero, je ni vreden oznanjati.|40px|40px|4=Francesco Bonifacio<ref>''Chi non ha il coraggio di morire per la propria fede è indegno di professarla''. Stavek je iz pisma, ki ga je Frančišek napisal leta 1946; navaja Tržaški dnevnik [[Avvenire]], 5. avgusta 2008, pod naslovom: ''"Trst, blažen 4. oktobra duhovnik, mučenec kraške jame (Trieste, beato il 4 ottobre il prete martire della foiba)."''</ref>}} == Smrt in češčenje == === Smrt === 11. septembra 1946 sta ga ugrabila dva uslužbenca jugoslovanska državne tajne policije [[OZNA]], ga mučila in končno umorila ter ga vrgla v kraško jamo blizu [[Krasica|Krasice]] pri [[Grožnjan|Grožnjanu]]. Njegov brat [[Giovanni Bonifacio|Janez]], ki je za zadevo deloma zvedel in jo povedal zaupnim prijateljem, je bil zategadelj zaprt – storilci pa ne. <ref>{{navedi splet|url=http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/|title=Gianpierro Pettiti: Beato Francesco Bonifacio sacerdote e martire |accessdate=2013-11-10|publisher= Sito web ufficiale della Diocesi di Trieste}}</ref> === Beatifikacija === Proces za Bonifaciovo beatifikacijo je leta 1957 sprožil tržaški škof [[Antonio Santin]], Kongregacija za zadeve svetnikov pa je 27. novembra 1998 potrdila razlog za Frančiškovo nasilno smrt iz sovraštva do vere (odium fidei) in ga razglasila za mučenca. 4. oktobra 2008 je bil Francesco Bonifacio razglašen za blaženega v [[Trst]]u. Slovesnega somaševanja sta se poleg tržaškega škofa [[Eugenio Ravignani|Eugenia Ravignanija]], nairobijskega kardinala [[John Njuej|Johna Njueja]] ter številnih škofov iz drugih italijanskih dežel in s Hrvaškega udeležila tudi ljubljanski nadškof metropolit [[Alojz Uran]] in koprski škof [[Metod Pirih]]. Vodil ga je prefekt [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]] nadškof [[Angelo Amato]], ki je množici vernikov prebral apostolsko pismo, s katerim je [[papež Benedikt XVI. ]] razglasil za blaženega: <blockquote>»Častiti božji služabnik Francesco Giovanni Bonifacio – duhovnik in mučenec, se je blago in radodarno posvečal dušnopastirskemu poklicu; med pričevanjem vere je daroval svoje življenje za Kristusa. Odslej naj se imenuje za blaženega, a njegovo ime naj se praznuje 11. septembra, ob dnevu, ko se je rodil za nebesa.« </blockquote><ref>{{navedi splet|url=http://svetniki.wordpress.com/2012/09/11/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/|title=blaženi Francesco Bonifacio – duhovnik in mučenec|accessdate=2013-11-10|publisher=Svetniki, mučenci in blaženi nebeški zavetniki}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Lojze Grozde]] * [[Miroslav Bulešić]] * [[Szilárd Bogdánffy]] * [[József Mindszenty]] * [[István Sándor]] * [[Jerzy Popiełuszko]] * [[Črna knjiga komunizma]] * [[Totalitarizem]] * [[Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma]] == Viri == *Sergio Galimberti: ''Don Francesco Bonifacio presbitero e testimone di Cristo'', MGS Press, Trst 1998. *S. Galimberti – L. Parentini: ''Rapporto della commissione dei periti storici su don Francesco Bonifacio'', Trst 1997. *Stipan Trogrlić, Pula: ''Represija jugoslavenskog komunističkog režima prema katoličkoj Crkvi u Istri (1945.-1947.).'' trogrlic.pdf-Adobe Reader. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Francesco Bonifacio}} * [http://svetniki.org/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/ Svetniki.org] * [http://www.primorci.si/osebe/bonifacio-francesco-giovanni/1215/ Primorci.si] * [http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/ Diocesi.trieste.it] * [http://www.santiebeati.it/dettaglio/94187 Santiebeati.it] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bonifacio, Francesco}} [[Kategorija:rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Mučenci]] [[Kategorija:rimokatoličani]] [[Kategorija:Žrtve totalitarnih režimov]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:blaženi]] et9y0y83ljrd3k37c6bt813cgvzsjyl 5727468 5727467 2022-08-04T17:18:26Z Shabicht 3554 /* Življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik |name=Blaženi Francesco Bonifacio |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[11. september]] |venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]] |image= <!-- WD --> |imagesize=230px |caption= Francesco Bonifacio kot mlad duhovnik |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=duhovnik in mučenec |beatified_date=[[4. oktober]] [[2008]] |beatified_place=[[Trst]], [[Italija]] |beatified_by=[[kardinal]] [[Angelo Amato]] |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=mašnik s kolarjem in štolo, palma |patronage=delavci, študentje, duhovniki |major_shrine= |suppressed_date= |issues= }} ''' Francesco Giovanni Bonifacio''' (izg.:[frančésko džováni bonifáčio], [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[mučenec]] in [[beatifikacija|blaženi]], * [[7. september]] [[1912]] [[Piran]] ([[Avstro-Ogrska]], zdaj: [[Slovenija]]), † [[11. september]] [[1946]] [[Krasica, Buje|Krasica]] ([[Svobodno tržaško ozemlje]], danes [[Hrvaška]]). == Življenje == Francesco Bonifacio se je rodil 7 septembra 1912 v takrat [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] mestecu [[Piran]]u kot sin revnih in vernih, preprostih in delavnih staršev [[Giovanni Bonifacio|Janeza Bonifacio]] in [[Luigia Busdon|Alojzije rojene Busdon]] kot drugorojeni med sedmerimi brati in sestrami. Že kot otrok je bil povezan s Cerkvijo. Cerkev sv. Frančiška, ki so jo upravljali [[minoriti]], je postala središče njegovega verskega življenja. Po nasvetu svojega župnika je vstopil v malo semenišče v [[Koper|Kopru]] leta 1924. Zaradi miroljubnega značaja so ga imenovali »mirni svetniček«. Ker je bolehal za naduho, je moral večkrat prekiniti študij. Leta 1931 je začel študirati [[teologija |bogoslovje]] v [[Gorica|Gorici]]. 27. decembra 1936 je bil v [[Stolnica svetega Justa, Trst|tržaški stolnici sv. Justa]] [[sveto mašniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Službo kaplana je nastopil v domačem Piranu, nakar je goreče deloval kot vikar v [[Novigrad|Novigradu]], nato pa v [[Krasica|Krasici]], med [[Buje, Istra|Bujami]] in [[Grožnjan|Grožnjanom]]. Z vso vnemo se je opravljal dušno-pastirsko delo in uspešno vodil [[ ministrant]]e, študente in delavsko mladino; organiral je tudi srečanja [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]]. Deloval je v jezikovno mešani Istri, kjer so živeli tako [[Italijani]], [[Slovenci]] ter [[Hrvati]]. Po petindvajsetih letih italijanske zasedbe je [[Istra]] skupaj s [[Primorska|Slovenskim primorjem]] pripadla [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Nova oblast je začela omejevati svobodo verskega delovanja. Gorečega Frančiška so opozarjali, naj bo bolj previden, on se pa za dobronamerna opozorila in grožnje ni zmenil. {{navedek|Kdor si ne upa umreti za svojo vero, je ni vreden oznanjati.|40px|40px|4=Francesco Bonifacio<ref>''Chi non ha il coraggio di morire per la propria fede è indegno di professarla''. Stavek je iz pisma, ki ga je Frančišek napisal leta 1946; navaja Tržaški dnevnik [[Avvenire]], 5. avgusta 2008, pod naslovom: ''"Trst, blažen 4. oktobra duhovnik, mučenec kraške jame (Trieste, beato il 4 ottobre il prete martire della foiba)."''</ref>}} == Smrt in češčenje == === Smrt === 11. septembra 1946 sta ga ugrabila dva uslužbenca jugoslovanska državne tajne policije [[OZNA]], ga mučila in končno umorila ter ga vrgla v kraško jamo blizu [[Krasica|Krasice]] pri [[Grožnjan|Grožnjanu]]. Njegov brat [[Giovanni Bonifacio|Janez]], ki je za zadevo deloma zvedel in jo povedal zaupnim prijateljem, je bil zategadelj zaprt – storilci pa ne. <ref>{{navedi splet|url=http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/|title=Gianpierro Pettiti: Beato Francesco Bonifacio sacerdote e martire |accessdate=2013-11-10|publisher= Sito web ufficiale della Diocesi di Trieste}}</ref> === Beatifikacija === Proces za Bonifaciovo beatifikacijo je leta 1957 sprožil tržaški škof [[Antonio Santin]], Kongregacija za zadeve svetnikov pa je 27. novembra 1998 potrdila razlog za Frančiškovo nasilno smrt iz sovraštva do vere (odium fidei) in ga razglasila za mučenca. 4. oktobra 2008 je bil Francesco Bonifacio razglašen za blaženega v [[Trst]]u. Slovesnega somaševanja sta se poleg tržaškega škofa [[Eugenio Ravignani|Eugenia Ravignanija]], nairobijskega kardinala [[John Njuej|Johna Njueja]] ter številnih škofov iz drugih italijanskih dežel in s Hrvaškega udeležila tudi ljubljanski nadškof metropolit [[Alojz Uran]] in koprski škof [[Metod Pirih]]. Vodil ga je prefekt [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]] nadškof [[Angelo Amato]], ki je množici vernikov prebral apostolsko pismo, s katerim je [[papež Benedikt XVI. ]] razglasil za blaženega: <blockquote>»Častiti božji služabnik Francesco Giovanni Bonifacio – duhovnik in mučenec, se je blago in radodarno posvečal dušnopastirskemu poklicu; med pričevanjem vere je daroval svoje življenje za Kristusa. Odslej naj se imenuje za blaženega, a njegovo ime naj se praznuje 11. septembra, ob dnevu, ko se je rodil za nebesa.« </blockquote><ref>{{navedi splet|url=http://svetniki.wordpress.com/2012/09/11/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/|title=blaženi Francesco Bonifacio – duhovnik in mučenec|accessdate=2013-11-10|publisher=Svetniki, mučenci in blaženi nebeški zavetniki}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Lojze Grozde]] * [[Miroslav Bulešić]] * [[Szilárd Bogdánffy]] * [[József Mindszenty]] * [[István Sándor]] * [[Jerzy Popiełuszko]] * [[Črna knjiga komunizma]] * [[Totalitarizem]] * [[Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma]] == Viri == *Sergio Galimberti: ''Don Francesco Bonifacio presbitero e testimone di Cristo'', MGS Press, Trst 1998. *S. Galimberti – L. Parentini: ''Rapporto della commissione dei periti storici su don Francesco Bonifacio'', Trst 1997. *Stipan Trogrlić, Pula: ''Represija jugoslavenskog komunističkog režima prema katoličkoj Crkvi u Istri (1945.-1947.).'' trogrlic.pdf-Adobe Reader. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Francesco Bonifacio}} * [http://svetniki.org/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/ Svetniki.org] * [http://www.primorci.si/osebe/bonifacio-francesco-giovanni/1215/ Primorci.si] * [http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/ Diocesi.trieste.it] * [http://www.santiebeati.it/dettaglio/94187 Santiebeati.it] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bonifacio, Francesco}} [[Kategorija:rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Mučenci]] [[Kategorija:rimokatoličani]] [[Kategorija:Žrtve totalitarnih režimov]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:blaženi]] ntnwuuuky3c1vr7i20z0xumx4na4gdw 5727469 5727468 2022-08-04T17:19:45Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik |name=blaženi Francesco Bonifacio |birth_date=<!-- WD --> |death_date=<!-- WD --> |feast_day=[[11. september]] |venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]] |image= <!-- WD --> |imagesize=230px |caption= Francesco Bonifacio kot mlad duhovnik |birth_place=<!-- WD --> |death_place=<!-- WD --> |titles=duhovnik in mučenec |beatified_date=[[4. oktober]] [[2008]] |beatified_place=[[Trst]], [[Italija]] |beatified_by=[[kardinal]] [[Angelo Amato]] |canonized_date= |canonized_place= |canonized_by= |attributes=mašnik s kolarjem in štolo, palma |patronage=delavci, študentje, duhovniki |major_shrine= |suppressed_date= |issues= }} ''' Francesco Giovanni Bonifacio''' (izg.:[frančésko džováni bonifáčio], [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[mučenec]] in [[beatifikacija|blaženi]], * [[7. september]] [[1912]] [[Piran]] ([[Avstro-Ogrska]], zdaj: [[Slovenija]]), † [[11. september]] [[1946]] [[Krasica, Buje|Krasica]] ([[Svobodno tržaško ozemlje]], danes [[Hrvaška]]). == Življenje == Francesco Bonifacio se je rodil 7 septembra 1912 v takrat [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] mestecu [[Piran]]u kot sin revnih in vernih, preprostih in delavnih staršev [[Giovanni Bonifacio|Janeza Bonifacio]] in [[Luigia Busdon|Alojzije rojene Busdon]] kot drugorojeni med sedmerimi brati in sestrami. Že kot otrok je bil povezan s Cerkvijo. Cerkev sv. Frančiška, ki so jo upravljali [[minoriti]], je postala središče njegovega verskega življenja. Po nasvetu svojega župnika je vstopil v malo semenišče v [[Koper|Kopru]] leta 1924. Zaradi miroljubnega značaja so ga imenovali »mirni svetniček«. Ker je bolehal za naduho, je moral večkrat prekiniti študij. Leta 1931 je začel študirati [[teologija |bogoslovje]] v [[Gorica|Gorici]]. 27. decembra 1936 je bil v [[Stolnica svetega Justa, Trst|tržaški stolnici sv. Justa]] [[sveto mašniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Službo kaplana je nastopil v domačem Piranu, nakar je goreče deloval kot vikar v [[Novigrad|Novigradu]], nato pa v [[Krasica|Krasici]], med [[Buje, Istra|Bujami]] in [[Grožnjan|Grožnjanom]]. Z vso vnemo se je opravljal dušno-pastirsko delo in uspešno vodil [[ ministrant]]e, študente in delavsko mladino; organiral je tudi srečanja [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]]. Deloval je v jezikovno mešani Istri, kjer so živeli tako [[Italijani]], [[Slovenci]] ter [[Hrvati]]. Po petindvajsetih letih italijanske zasedbe je [[Istra]] skupaj s [[Primorska|Slovenskim primorjem]] pripadla [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Nova oblast je začela omejevati svobodo verskega delovanja. Gorečega Frančiška so opozarjali, naj bo bolj previden, on se pa za dobronamerna opozorila in grožnje ni zmenil. {{navedek|Kdor si ne upa umreti za svojo vero, je ni vreden oznanjati.|40px|40px|4=Francesco Bonifacio<ref>''Chi non ha il coraggio di morire per la propria fede è indegno di professarla''. Stavek je iz pisma, ki ga je Frančišek napisal leta 1946; navaja Tržaški dnevnik [[Avvenire]], 5. avgusta 2008, pod naslovom: ''"Trst, blažen 4. oktobra duhovnik, mučenec kraške jame (Trieste, beato il 4 ottobre il prete martire della foiba)."''</ref>}} == Smrt in češčenje == === Smrt === 11. septembra 1946 sta ga ugrabila dva uslužbenca jugoslovanska državne tajne policije [[OZNA]], ga mučila in končno umorila ter ga vrgla v kraško jamo blizu [[Krasica|Krasice]] pri [[Grožnjan|Grožnjanu]]. Njegov brat [[Giovanni Bonifacio|Janez]], ki je za zadevo deloma zvedel in jo povedal zaupnim prijateljem, je bil zategadelj zaprt – storilci pa ne. <ref>{{navedi splet|url=http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/|title=Gianpierro Pettiti: Beato Francesco Bonifacio sacerdote e martire |accessdate=2013-11-10|publisher= Sito web ufficiale della Diocesi di Trieste}}</ref> === Beatifikacija === Proces za Bonifaciovo beatifikacijo je leta 1957 sprožil tržaški škof [[Antonio Santin]], Kongregacija za zadeve svetnikov pa je 27. novembra 1998 potrdila razlog za Frančiškovo nasilno smrt iz sovraštva do vere (odium fidei) in ga razglasila za mučenca. 4. oktobra 2008 je bil Francesco Bonifacio razglašen za blaženega v [[Trst]]u. Slovesnega somaševanja sta se poleg tržaškega škofa [[Eugenio Ravignani|Eugenia Ravignanija]], nairobijskega kardinala [[John Njuej|Johna Njueja]] ter številnih škofov iz drugih italijanskih dežel in s Hrvaškega udeležila tudi ljubljanski nadškof metropolit [[Alojz Uran]] in koprski škof [[Metod Pirih]]. Vodil ga je prefekt [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Kongregacije za zadeve svetnikov]] nadškof [[Angelo Amato]], ki je množici vernikov prebral apostolsko pismo, s katerim je [[papež Benedikt XVI. ]] razglasil za blaženega: <blockquote>»Častiti božji služabnik Francesco Giovanni Bonifacio – duhovnik in mučenec, se je blago in radodarno posvečal dušnopastirskemu poklicu; med pričevanjem vere je daroval svoje življenje za Kristusa. Odslej naj se imenuje za blaženega, a njegovo ime naj se praznuje 11. septembra, ob dnevu, ko se je rodil za nebesa.« </blockquote><ref>{{navedi splet|url=http://svetniki.wordpress.com/2012/09/11/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/|title=blaženi Francesco Bonifacio – duhovnik in mučenec|accessdate=2013-11-10|publisher=Svetniki, mučenci in blaženi nebeški zavetniki}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Lojze Grozde]] * [[Miroslav Bulešić]] * [[Szilárd Bogdánffy]] * [[József Mindszenty]] * [[István Sándor]] * [[Jerzy Popiełuszko]] * [[Črna knjiga komunizma]] * [[Totalitarizem]] * [[Evropski dan spomina na žrtve nacizma in stalinizma]] == Viri == *Sergio Galimberti: ''Don Francesco Bonifacio presbitero e testimone di Cristo'', MGS Press, Trst 1998. *S. Galimberti – L. Parentini: ''Rapporto della commissione dei periti storici su don Francesco Bonifacio'', Trst 1997. *Stipan Trogrlić, Pula: ''Represija jugoslavenskog komunističkog režima prema katoličkoj Crkvi u Istri (1945.-1947.).'' trogrlic.pdf-Adobe Reader. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Francesco Bonifacio}} * [http://svetniki.org/blazeni-francesco-bonifacio-duhovnik-in-mucenec/ Svetniki.org] * [http://www.primorci.si/osebe/bonifacio-francesco-giovanni/1215/ Primorci.si] * [http://www.diocesi.trieste.it/beato-francesco-bonifacio-sacerdote-e-martire/ Diocesi.trieste.it] * [http://www.santiebeati.it/dettaglio/94187 Santiebeati.it] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bonifacio, Francesco}} [[Kategorija:rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Mučenci]] [[Kategorija:rimokatoličani]] [[Kategorija:Žrtve totalitarnih režimov]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:blaženi]] kp3us2ddsz336qqzbiswuix7zat8vbg Seznam poštnih številk na Hrvaškem 0 371155 5727600 5425367 2022-08-05T11:04:15Z Upwinxp 126544 kategorija [[:Kategorija:Seznami poštnih številk|Seznami poštnih številk]] wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} = Zagrebška županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |10010 !Veliko Polje !Zagreb-Sloboština |--- |10292 !Vukovo Selo !Šenkovec |--- |10293 !Vučilčevo !Dubravica |--- |10296 !Vadina !Luka |--- |10314 !Velika Hrastilnica !Križ |--- |10315 !Vezišće !Novoselec |--- |10340 !Vrbovečki Pavlovec !Vrbovec |--- |10340 !Vrbovec !Vrbovec |--- |10345 !Veliki Brezovec !Gradec |--- |10346 !Vinkovec /dio/ !Preseka |--- |10347 !Valetić !Rakovec |--- |10347 !Vrhovec !Rakovec |--- |10360 !Vuger Selo !Sesvete |--- |10360 !Vugrovec Donji !Sesvete |--- |10360 !Vugrovec Gornji !Sesvete |--- |10362 !Vurnovec !Kašina |--- |10370 !Velika Ostrna !Dugo Selo |--- |10380 !Velika Gora !Sveti Ivan Zelina |--- |10382 !Vukovje Zelinsko !Donja Zelina |--- |10383 !Vinkovec /dio/ !Komin |--- |10408 !Velika Mlaka !Velika Mlaka |--- |10410 !Velika Kosnica !Velika Gorica |--- |10410 !Velika Gorica !Velika Gorica |--- |10411 !Veleševec !Orle |--- |10411 !Vrbovo Posavsko !Orle |--- |10413 !Velika Buna !Kravarsko |--- |10418 !Vukomerić !Dubranec |--- |10419 !Vukovina !Vukovina |--- |10430 !Vrhovčak !Samobor |--- |10430 !Velika Rakovica !Samobor |--- |10430 !Vrbovec Samoborski !Samobor |--- |10430 !Vratnik Samoborski !Samobor |--- |10430 !Veliki Lipovec !Samobor |--- |10432 !Velika Jazbina !Bregana |--- |10432 !Višnjevac Podvrški !Bregana |--- |10450 !Vlaškovec !Jastrebarsko |--- |10450 !Volavje !Jastrebarsko |--- |10450 !Vranov Dol !Jastrebarsko |--- |10451 !Velika Jamnička !Pisarovina |--- |10454 !Vukšin Šipak !Krašić |--- |10454 !Vranjak Žumberački !Krašić |--- |10455 !Vukovo Brdo !Kostanjevac |--- |10455 !Vlašić Brdo !Kostanjevac |--- |10455 !Veliki Vrh !Kostanjevac |--- |10456 !Višći Vrh !Kalje |--- |10457 !Visoće !Sošice |} =Dubrovačko-Neretvanska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |20216 !Vodovađa !Dubravka |--- |20218 !Vitaljina !Pločice |--- |20226 !Velika Loza !Goveđari |--- |20231 !Visočani !Doli |--- |20267 !Viganj !Kućište |--- |20270 !Vela Luka !Vela Luka |--- |20350 !Vidonje !Metković |--- |20352 !Vid !Vid |--- |20355 !Vlaka/lij.ob.Male Neretve/ !Opuzen |} =Splitsko-dalmatinska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |21202 !Vučevica !Lećevica |--- |21206 !Velika Milešina !Donje Ogorje |--- |21210 !Vranjic !Solin |--- |21222 !Vrsine !Marina |--- |21226 !Vinišće !Vinišće |--- |21228 !Vinovac !Blizna Donja |--- |21231 !Veliki Bročanac !Klis |--- |21233 !Vučipolje !Hrvace |--- |21236 !Vinalić !Vrlika |--- |21236 !Vrlika !Vrlika |--- |21240 !Vojnić Sinjski !Trilj |--- |21240 !Velić !Trilj |--- |21240 !Vedrine !Trilj |--- |21242 !Vrabač !Grab |--- |21243 !Vinine !Ugljane |--- |21245 !Vrpolje !Tijarica |--- |21245 !Voštane !Tijarica |--- |21275 !Vlaka !Dragljane |--- |21276 !Višnjica !Vrgorac |--- |21276 !Vina !Vrgorac |--- |21276 !Vrgorac !Vrgorac |--- |21277 !Veliki Prolog !Veliki Prolog |--- |21325 !Veliko Brdo !Tučepi |--- |21450 !Velo Grablje !Hvar |--- |21462 !Vrbanj !Vrbanj |--- |21463 !Vrboska !Vrboska |--- |21465 !Vrisnik !Jelsa |--- |21480 !Vis !Vis |} =Šibensko-Kninska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |22204 !Vezac !Široke |--- |22204 !Vadalj !Široke |--- |22205 !Vrpolje !Perković |--- |22206 !Vrsno !Boraja |--- |22211 !Vodice !Vodice |--- |22222 !Velika Glava !Skradin |--- |22222 !Vačani !Skradin |--- |22300 !Vrbnik !Knin |--- |22300 !Vrpolje !Knin |--- |22319 !Varivode !Đevrske |--- |22320 !Velušić !Drniš |--- |22323 !Visoka !Unešić |} =Zadarska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |23210 !Vrana !Biograd na moru |--- |23210 !Vrgada !Biograd na moru |--- |23234 !Vir !Vir |--- |23235 !Vrsi !Vrsi |--- |23241 !Visočane !Poličnik |--- |23247 !Vinjerac !Vinjerac |--- |23249 !Vrčići !Povljana |--- |23249 !Vlašići !Povljana |--- |23284 !Veli Iž !Veli Iž |--- |23287 !Veli Rat !Veli Rat |--- |23422 !Velim !Stankovci |--- |23422 !Vukšić !Stankovci |--- |23440 !Vučipolje !Gračac |--- |23442 !Velika Popina !Otrić |} =Osječko-Baranjska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |31220 !Višnjevac !Višnjevac |--- |31327 !Vardarac !Bilje |--- |31401 !Viškovci !Viškovci |--- |31401 !Vučevci !Viškovci |--- |31403 !Vuka !Vuka |--- |31404 !Vladislavci !Vladislavci |--- |31500 !Velimirovac !Našice |--- |31500 !Vukojevci !Našice |--- |31512 !Vučjak Feričanački !Feričanci |--- |31512 !Valenovac !Feričanci |--- |31531 !Viljevo !Viljevo |--- |31550 !Valpovo !Valpovo |--- |31554 !Veliškovci !Gat |--- |31554 !Vinogradci !Gat |} =Vukovarsko-Sremska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |32000 !Vukovar !Vukovar |--- |32100 !Vinkovci !Vinkovci |--- |32224 !Vera !Trpinja |--- |32247 !Vinkovački Banovci !Banovci |--- |32254 !Vrbanja !Vrbanja |--- |32283 !Vođinci !Vođinci |--- |32284 !Vrbica !Stari Mikanovci |} =Virovitičko-Podravska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |33000 !Virovitica !Virovitica |--- |33404 !Vukosavljevica !Špišić Bukovica |--- |33405 !Velika Črešnjevica !Pitomača |--- |33407 !Veliko Polje !Gornje Bazje |--- |33411 !Vladimirovac !Gradina |--- |33507 !Veliki Rastovac !Crnac |--- |33514 !Vojlovica !Čačinci |--- |33520 !Višnjica !Slatina |--- |33522 !Voćin !Voćin |--- |33523 !Vraneševci !Čađavica |--- |33525 !Vaška !Sopje |--- |33533 !Velika Babina Gora !Pivnica Slavonska |--- |33533 !Velika Klisa !Pivnica Slavonska |--- |33533 !Velika Trapinska !Pivnica Slavonska |} =Požeško-Slavonska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |34000 !Vidovci !Požega |--- |34000 !Vasine Laze !Požega |--- |34310 !Viškovci !Pleternica |--- |34310 !Vrčin Dol !Pleternica |--- |34310 !Vesela !Pleternica |--- |34320 !Vranić !Orljavac |--- |34322 !Vilić Selo !Brestovac |--- |34330 !Velika !Velika |--- |34335 !Vetovo !Vetovo |--- |34340 !Venje !Kutjevo |--- |34350 !Vukojevica !Čaglin |--- |34350 !Vlatkovac !Čaglin |--- |34350 !Veliki Bilač !Čaglin |--- |34552 !Veliki Banovac !Badljevina |--- |34553 !Veliki Budići !Bučje |} =Brodsko-Posavska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |35209 !Vranovci !Bukovlje |--- |35210 !Vrpolje !Vrpolje |--- |35211 !Vrhovina !Trnjani |--- |35221 !Velika Kopanica !Velika Kopanica |--- |35414 !Vrbova !Vrbova |--- |35420 !Vladisovo !Staro Petrovo Selo |--- |35423 !Vrbje !Vrbje |--- |35423 !Visoka Greda !Vrbje |--- |35430 !Vrbovljani !Okučani |} =Medžimurska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |40306 !Vugrišinec !Macinec |--- |40306 !Vukanovec !Macinec |--- |40311 !Vučetinec !Lopatinec |--- |40313 !Vrhovljan !Sveti Martin na Muri |--- |40316 !Vratišinec !Vratišinec |--- |40322 !Vularija !Orehovica |} =Varaždinska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |42000 !Varaždin !Varaždin |--- |42204 !Varaždin Breg !Turčin |--- |42205 !Vidovec !Vidovec |--- |42207 !Vinica Breg !Vinica |--- |42207 !Vratno Donje !Vinica |--- |42207 !Vinica !Vinica |--- |42208 !Veliki Lovrečan !Cestica |--- |42208 !Vratno Otok !Cestica |--- |42208 !Virje Križovljansko !Cestica |--- |42223 !Varaždinske Toplice !Varaždinske Toplice |--- |42223 !Vrtlinovec !Varaždinske Toplice |--- |42224 !Vrh Visočki !Visoko |--- |42224 !Visoko !Visoko |--- |42224 !Vinično !Visoko |--- |42230 !Vinogradi Ludbreški !Ludbreg |--- |42231 !Veliki Bukovec !Mali Bukovec |--- |42232 !Vrbanovec !Donji Martijanec |--- |42240 !Vuglovec !Ivanec |--- |42240 !Vitešinec !Ivanec |--- |42244 !Vukovoj !Klenovnik |--- |42250 !Vulišinec !Lepoglava |--- |42250 !Viletinec !Lepoglava |--- |42253 !Vrhovec Bednjanski !Bednja |--- |42253 !Vranojelje !Bednja |--- |42253 !Veliki Gorenec !Bednja |--- |42253 !Vrbno !Bednja |} =Bjelovarsko-Bilogorska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |43000 !Veliko Korenovo !Bjelovar |--- |43211 !Visovi !Predavac |--- |43226 !Vrbica !Veliko Trojstvo |--- |43226 !Veliko Trojstvo !Veliko Trojstvo |--- |43226 !Višnjevac !Veliko Trojstvo |--- |43233 !Veliki Prokop !Trnovitički Popovac |--- |43240 !Vrtlinska !Čazma |--- |43240 !Vučani !Čazma |--- |43245 !Vagovina !Gornji Draganec |--- |43270 !Veliki Grđevac !Veliki Grđevac |--- |43271 !Velika Pisanica !Velika Pisanica |--- |43280 !Veliki Pašijan !Garešnica |--- |43282 !Velika Bršljanica !Veliko Vukovje |--- |43282 !Veliko Vukovje !Veliko Vukovje |--- |43284 !Velika Trnava !Hercegovac |--- |43285 !Velika Trnovitica !Velika Trnovitica |--- |43285 !Velika Mlinska !Velika Trnovitica |--- |43290 !Velika Dapčevica !Grubišno Polje |--- |43290 !Velika Jasenovača !Grubišno Polje |--- |43290 !Velika Barna !Grubišno Polje |--- |43290 !Velika Peratovica !Grubišno Polje |--- |43293 !Veliki Zdenci !Veliki Zdenci |--- |43500 !Vrbovac !Daruvar |--- |43500 !Vukovije !Daruvar |--- |43531 !Veliki Miletinac !Veliki Bastaji |--- |43531 !Veliki Bastaji !Veliki Bastaji |} =Sisačko-Moslavačka županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |44203 !Veliko Svinjičko !Gušće |--- |44205 !Veliki Šušnjar !Donja Bačuga |--- |44210 !Vedro Polje !Sunja |--- |44212 !Velika Gradusa !Mala Gradusa |--- |44212 !Vukoševac !Mala Gradusa |--- |44271 !Vrh Letovanički !Letovanić |--- |44273 !Vratečko !Sela |--- |44273 !Vurot !Sela |--- |44316 !Vidrenjak !Velika Ludina |--- |44316 !Velika Ludina !Velika Ludina |--- |44318 !Voloder !Voloder |--- |44324 !Višnjica Uštička !Jasenovac |--- |44330 !Voćarica !Novska |--- |44400 !Velika Solina !Glina |--- |44402 !Veliki Obljaj !Mali Obljaj |--- |44405 !Veliki Gradac !Mali Gradac |--- |44406 !Vlahović !Vlahović |--- |44415 !Velika Vranovina !Topusko |--- |44415 !Vorkapić !Topusko |--- |44434 !Veliko Krčevo !Graboštani |--- |44435 !Volinja !Divuša |--- |44440 !Vanići !Dvor |--- |44440 !Vrpolje Bansko !Dvor |} =Karlovška županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |47000 !Vodostaj !Karlovec |--- |47000 !Velika Jelsa !Karlovec |--- |47201 !Vrbanci !Draganići |--- |47201 !Vrh !Draganići |--- |47205 !Vukmanić !Vukmanić |--- |47220 !Vojnić !Vojnić |--- |47220 !Vojišnica !Vojnić |--- |47240 !Videkić Selo !Slunj |--- |47242 !Vojnović Brdo !Krnjak |--- |47242 !Velika Crkvina !Krnjak |--- |47243 !Veljunski Ponorac !Veljun |--- |47243 !Veljunska Glina !Veljun |--- |47243 !Veljun !Veljun |--- |47251 !Vrhova Gorica !Bosiljevo |--- |47251 !Vodena Draga !Bosiljevo |--- |47251 !Varoš Bosiljevski !Bosiljevo |--- |47252 !Veliki Kozinac !Barilović |--- |47252 !Vijenac Barilovićki !Barilović |--- |47261 !Venac Mrežnički !Zvečaj |--- |47263 !Višnjić Brdo !Gornje Dubrave |--- |47263 !Vucelići !Gornje Dubrave |--- |47271 !Veliki Modrušpotok !Netretić |--- |47271 !Vinski Vrh !Netretić |--- |47272 !Veselići !Ribnik |--- |47273 !Vukova Gorica !Srednje Prilišće |--- |47276 !Velika Paka !Žakanje |--- |47280 !Vrhovački Sopot !Ozalj |--- |47280 !Vrhovac !Ozalj |--- |47280 !Vinivrh !Ozalj |--- |47281 !Vuksani !Mali Erjavec |--- |47281 !Vrbanska Draga !Mali Erjavec |--- |47281 !Veliki Erjavec !Mali Erjavec |--- |47282 !Veliki Vrh Kamanjski !Kamanje |--- |47283 !Vuketić !Vivodina |--- |47283 !Varaštovac !Vivodina |--- |47283 !Vivodina !Vivodina |--- |47283 !Vrškovac !Vivodina |--- |47286 !Vukoder !Mahično |--- |47300 !Vitunj !Ogulin |--- |47303 !Vojnovac !Josipdol |--- |47303 !Vajin Vrh !Josipdol |--- |47313 !Vukelići !Drežnica |--- |47313 !Vručac !Drežnica |} =Koprivničko-Križevačka županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |48260 !Veliki Potočec !Križevci |--- |48264 !Vojakovac !Kloštar Vojakovački |--- |48264 !Večeslavec !Kloštar Vojakovački |--- |48264 !Velike Sesvete !Kloštar Vojakovački |--- |48264 !Vujići Vojakovački !Kloštar Vojakovački |--- |48265 !Veliki Raven !Raven |--- |48267 !Viranec !Orehovec |--- |48267 !Voljevec Riječki !Orehovec |--- |48267 !Vukovec !Orehovec |--- |48268 !Vukšinec Riječki !Gornja Rijeka |--- |48269 !Vojnovec Kalnički !Kalnik |--- |48306 !Velika Branjska !Sokolovac |--- |48306 !Vrhovac Sokolovački !Sokolovac |--- |48306 !Velika Mučna !Sokolovac |--- |48306 !Veliki Botinovac !Sokolovac |--- |48312 !Vojvodinec !Rasinja |--- |48312 !Veliki Poganac !Rasinja |--- |48312 !Veliki Grabičani !Rasinja |--- |48312 !Velika Rasinjica !Rasinja |--- |48317 !Veliki Otok !Legrad |--- |48325 !Vlaislav !Novigrad Podravski |--- |48326 !Virje !Virje |} =Krapinsko-Zagorska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |49000 !Vidovec Krapinski !Krapina |--- |49214 !Vižovlje !Veliko Trgovišće |--- |49214 !Veliko Trgovišće !Veliko Trgovišće |--- |49215 !Vilanci !Tuhelj |--- |49215 !Velika Erpenja !Tuhelj |--- |49216 !Velika Horvatska !Desinić |--- |49217 !Vrtnjakovec !Krapinske Toplice |--- |49217 !Viča Sela !Krapinske Toplice |--- |49218 !Velika Gora !Pregrada |--- |49218 !Vojsak !Pregrada |--- |49218 !Valentinovo !Pregrada |--- |49218 !Višnjevec !Pregrada |--- |49218 !Vinagora !Pregrada |--- |49218 !Vrhi Vinagorski !Pregrada |--- |49218 !Vrhi Pregradski !Pregrada |--- |49221 !Vučak !Bedekovčina |--- |49223 !Vrankovec !Sveti Križ Začretje |--- |49224 !Velika Ves !Lepajci |--- |49224 !Vidovec Petrovski !Lepajci |--- |49228 !Vojnić Breg !Brestovec Orehovički |--- |49231 !Vrbišnica !Hum na Sutli |--- |49245 !Vinterovec !Gornja Stubica |--- |49245 !Volavec !Gornja Stubica |--- |49247 !Veleškovec !Zlatar Bistrica |--- |49251 !Veliki Bukovec !Mače |--- |49251 !Vukanci !Mače |--- |49251 !Veliki Komor !Mače |--- |49252 !Veternica/dio/ !Mihovljan |--- |49252 !Velika Veternička !Mihovljan |--- |49253 !Velika Petrovagorska !Lobor |--- |49253 !Vinipotok !Lobor |--- |49253 !Vojnovec Loborski !Lobor |--- |49254 !Vižanovec !Belec |--- |49255 !Veternica/dio/ !Novi Golubovec |--- |49283 !Vrbovo !Hraščina-Trgovišće |--- |49295 !Velinci !Kumrovec |} =Primorsko-Goranska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |51212 !Vele Mune !Vele Mune |--- |51213 !Veli Brgud !Jurdani |--- |51216 !Viškovo !Viškovo |--- |51219 !Valići !Čavle |--- |51221 !Vrh Martinšćice !Kostrena |--- |51241 !Veli Dol !Križišće |--- |51301 !Vrh Brodski !Brod na Kupi |--- |51301 !Velika Lešnica !Brod na Kupi |--- |51304 !Vode !Gerovo |--- |51305 !Vrhovci !Tršće |--- |51311 !Veliko Selce !Skrad |--- |51312 !Vele Drage !Brod Moravice |--- |51317 !Vela Voda !Crni Lug |--- |51321 !Vrata !Vrata |--- |51325 !Vukelići !Moravice |--- |51325 !Vučinci !Moravice |--- |51326 !Vujnovići !Vrbovsko |--- |51326 !Vrbovsko !Vrbovsko |--- |51328 !Vučnik !Lukovdol |--- |51329 !Veliki Jadrč !Severin na Kupi |--- |51414 !Vela Učka !Ičići |--- |51414 !Veprinac !Ičići |--- |51500 !Vrh !Krk |--- |51511 !Vantačići !Malinska |--- |51516 !Vrbnik !Vrbnik |--- |51550 !Vele Srakane !Mali Lošinj |--- |51551 !Veli Lošinj !Veli Lošinj |--- |51556 !Vidovići !Martinšćica |--- |51557 !Vodice !Cres |--- |51557 !Valun !Cres |--- |51557 !Vrana !Cres |--- |51559 !Važminec !Beli |} =Istrska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |52000 !Vela Traba !Pazin |--- |52100 !Valtura !Pula |--- |52207 !Vadreš !Barban |--- |52208 !Veliki Vareški !Krnica |--- |52215 !Vodnjan !Vodnjan (Dignano) |--- |52220 !Vinež !Labin |--- |52220 !Veli Golji !Labin |--- |52220 !Veli Turini !Labin |--- |52222 !Viškovići !Koromačno |--- |52231 !Vrećari !Nedešćina |--- |52232 !Veljaki !Kršan |--- |52234 !Vozilići !Plomin |--- |52341 !Varož !Žminj |--- |52341 !Vidulini !Žminj |--- |52341 !Vadediji !Žminj |--- |52420 !Veli Mlun !Buzet |--- |52420 !Vrh !Buzet |--- |52420 !Vodice !Buzet |--- |52428 !Vižintini !Oprtalj (Portole) |--- |52429 !Vižintini Vrhi !Grožnjan (Grisignana) |--- |52434 !Vranja !Boljun |--- |52440 !Vrvari !Poreč |--- |52440 !Valkarin !Poreč |--- |52440 !Veli Maj !Poreč |--- |52440 !Veleniki !Poreč |--- |52440 !Vranići kod Poreča !Poreč |--- |52446 !Vežnaveri !Nova Vas |--- |52447 !Vrbani !Vižinada |--- |52447 !Vižinada !Vižinada |--- |52447 !Vranje Selo !Vižinada |--- |52447 !Vranići kod Vižinade !Vižinada |--- |52447 !Velići !Vižinada |--- |52447 !Vrh Lašići !Vižinada |--- |52448 !Vošteni !Sveti Lovreč |--- |52450 !Vrsar !Vrsar |--- |52460 !Veli Mlin !Buje (Buie) |--- |52462 !Vrnjak !Momjan (Momiano) |--- |52463 !Vranići kod Višnjana !Višnjan |--- |52463 !Vejaki !Višnjan |--- |52463 !Višnjan !Višnjan |--- |52463 !Vrhjani !Višnjan |--- |52464 !Valentići !Kaštelir |--- |52465 !Vabriga !Tar |--- |52470 !Valica !Umag (Umago) |--- |52470 !Vardica !Umag (Umago) |--- |52470 !Vilanija !Umag (Umago) |} =Ličko-Senjska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |53203 !Vukelići !Kosinj |--- |53205 !Vrebac !Medak |--- |53212 !Veliki Žitnik !Klanac |--- |53212 !Vranovine !Klanac |--- |53212 !Vaganac !Klanac |--- |53213 !Velika Plana !Donje Pazarište |--- |53223 !Vrhovine !Vrhovine |--- |53230 !Vranovača !Korenica |--- |53230 !Vrelo Koreničko !Korenica |--- |53230 !Vrpile !Korenica |--- |53230 !Vedašići !Korenica |--- |53234 !Visuć !Udbina |--- |53244 !Vranik !Lovinac |--- |53260 !Vodoteč !Brinje |--- |53271 !Veljun Primorski !Krivi Put |--- |53271 !Vrataruša !Krivi Put |--- |53273 !Vratnik !Vratnik |--- |53273 !Vrzići !Vratnik |--- |53284 !Velike Brisnice !Sveti Juraj |--- |53284 !Volarice !Sveti Juraj |--- |53288 !Vidovac Cesarički !Karlobag |--- |53296 !Vidalići !Zubovići |} = Viri = * [http://documents.inter-biz.hr/posta.php poštanski brojevi, pošte mjesta i županije u Republici Hrvatskoj] [[Kategorija:Seznami poštnih številk]] [[Kategorija:Hrvaška]] k1gtol30rfgfyqt3ea60jbcrto1j3pa 5727605 5727600 2022-08-05T11:08:07Z Upwinxp 126544 ključ wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} = Zagrebška županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |10010 !Veliko Polje !Zagreb-Sloboština |--- |10292 !Vukovo Selo !Šenkovec |--- |10293 !Vučilčevo !Dubravica |--- |10296 !Vadina !Luka |--- |10314 !Velika Hrastilnica !Križ |--- |10315 !Vezišće !Novoselec |--- |10340 !Vrbovečki Pavlovec !Vrbovec |--- |10340 !Vrbovec !Vrbovec |--- |10345 !Veliki Brezovec !Gradec |--- |10346 !Vinkovec /dio/ !Preseka |--- |10347 !Valetić !Rakovec |--- |10347 !Vrhovec !Rakovec |--- |10360 !Vuger Selo !Sesvete |--- |10360 !Vugrovec Donji !Sesvete |--- |10360 !Vugrovec Gornji !Sesvete |--- |10362 !Vurnovec !Kašina |--- |10370 !Velika Ostrna !Dugo Selo |--- |10380 !Velika Gora !Sveti Ivan Zelina |--- |10382 !Vukovje Zelinsko !Donja Zelina |--- |10383 !Vinkovec /dio/ !Komin |--- |10408 !Velika Mlaka !Velika Mlaka |--- |10410 !Velika Kosnica !Velika Gorica |--- |10410 !Velika Gorica !Velika Gorica |--- |10411 !Veleševec !Orle |--- |10411 !Vrbovo Posavsko !Orle |--- |10413 !Velika Buna !Kravarsko |--- |10418 !Vukomerić !Dubranec |--- |10419 !Vukovina !Vukovina |--- |10430 !Vrhovčak !Samobor |--- |10430 !Velika Rakovica !Samobor |--- |10430 !Vrbovec Samoborski !Samobor |--- |10430 !Vratnik Samoborski !Samobor |--- |10430 !Veliki Lipovec !Samobor |--- |10432 !Velika Jazbina !Bregana |--- |10432 !Višnjevac Podvrški !Bregana |--- |10450 !Vlaškovec !Jastrebarsko |--- |10450 !Volavje !Jastrebarsko |--- |10450 !Vranov Dol !Jastrebarsko |--- |10451 !Velika Jamnička !Pisarovina |--- |10454 !Vukšin Šipak !Krašić |--- |10454 !Vranjak Žumberački !Krašić |--- |10455 !Vukovo Brdo !Kostanjevac |--- |10455 !Vlašić Brdo !Kostanjevac |--- |10455 !Veliki Vrh !Kostanjevac |--- |10456 !Višći Vrh !Kalje |--- |10457 !Visoće !Sošice |} =Dubrovačko-Neretvanska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |20216 !Vodovađa !Dubravka |--- |20218 !Vitaljina !Pločice |--- |20226 !Velika Loza !Goveđari |--- |20231 !Visočani !Doli |--- |20267 !Viganj !Kućište |--- |20270 !Vela Luka !Vela Luka |--- |20350 !Vidonje !Metković |--- |20352 !Vid !Vid |--- |20355 !Vlaka/lij.ob.Male Neretve/ !Opuzen |} =Splitsko-dalmatinska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |21202 !Vučevica !Lećevica |--- |21206 !Velika Milešina !Donje Ogorje |--- |21210 !Vranjic !Solin |--- |21222 !Vrsine !Marina |--- |21226 !Vinišće !Vinišće |--- |21228 !Vinovac !Blizna Donja |--- |21231 !Veliki Bročanac !Klis |--- |21233 !Vučipolje !Hrvace |--- |21236 !Vinalić !Vrlika |--- |21236 !Vrlika !Vrlika |--- |21240 !Vojnić Sinjski !Trilj |--- |21240 !Velić !Trilj |--- |21240 !Vedrine !Trilj |--- |21242 !Vrabač !Grab |--- |21243 !Vinine !Ugljane |--- |21245 !Vrpolje !Tijarica |--- |21245 !Voštane !Tijarica |--- |21275 !Vlaka !Dragljane |--- |21276 !Višnjica !Vrgorac |--- |21276 !Vina !Vrgorac |--- |21276 !Vrgorac !Vrgorac |--- |21277 !Veliki Prolog !Veliki Prolog |--- |21325 !Veliko Brdo !Tučepi |--- |21450 !Velo Grablje !Hvar |--- |21462 !Vrbanj !Vrbanj |--- |21463 !Vrboska !Vrboska |--- |21465 !Vrisnik !Jelsa |--- |21480 !Vis !Vis |} =Šibensko-Kninska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |22204 !Vezac !Široke |--- |22204 !Vadalj !Široke |--- |22205 !Vrpolje !Perković |--- |22206 !Vrsno !Boraja |--- |22211 !Vodice !Vodice |--- |22222 !Velika Glava !Skradin |--- |22222 !Vačani !Skradin |--- |22300 !Vrbnik !Knin |--- |22300 !Vrpolje !Knin |--- |22319 !Varivode !Đevrske |--- |22320 !Velušić !Drniš |--- |22323 !Visoka !Unešić |} =Zadarska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |23210 !Vrana !Biograd na moru |--- |23210 !Vrgada !Biograd na moru |--- |23234 !Vir !Vir |--- |23235 !Vrsi !Vrsi |--- |23241 !Visočane !Poličnik |--- |23247 !Vinjerac !Vinjerac |--- |23249 !Vrčići !Povljana |--- |23249 !Vlašići !Povljana |--- |23284 !Veli Iž !Veli Iž |--- |23287 !Veli Rat !Veli Rat |--- |23422 !Velim !Stankovci |--- |23422 !Vukšić !Stankovci |--- |23440 !Vučipolje !Gračac |--- |23442 !Velika Popina !Otrić |} =Osječko-Baranjska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |31220 !Višnjevac !Višnjevac |--- |31327 !Vardarac !Bilje |--- |31401 !Viškovci !Viškovci |--- |31401 !Vučevci !Viškovci |--- |31403 !Vuka !Vuka |--- |31404 !Vladislavci !Vladislavci |--- |31500 !Velimirovac !Našice |--- |31500 !Vukojevci !Našice |--- |31512 !Vučjak Feričanački !Feričanci |--- |31512 !Valenovac !Feričanci |--- |31531 !Viljevo !Viljevo |--- |31550 !Valpovo !Valpovo |--- |31554 !Veliškovci !Gat |--- |31554 !Vinogradci !Gat |} =Vukovarsko-Sremska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |32000 !Vukovar !Vukovar |--- |32100 !Vinkovci !Vinkovci |--- |32224 !Vera !Trpinja |--- |32247 !Vinkovački Banovci !Banovci |--- |32254 !Vrbanja !Vrbanja |--- |32283 !Vođinci !Vođinci |--- |32284 !Vrbica !Stari Mikanovci |} =Virovitičko-Podravska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |33000 !Virovitica !Virovitica |--- |33404 !Vukosavljevica !Špišić Bukovica |--- |33405 !Velika Črešnjevica !Pitomača |--- |33407 !Veliko Polje !Gornje Bazje |--- |33411 !Vladimirovac !Gradina |--- |33507 !Veliki Rastovac !Crnac |--- |33514 !Vojlovica !Čačinci |--- |33520 !Višnjica !Slatina |--- |33522 !Voćin !Voćin |--- |33523 !Vraneševci !Čađavica |--- |33525 !Vaška !Sopje |--- |33533 !Velika Babina Gora !Pivnica Slavonska |--- |33533 !Velika Klisa !Pivnica Slavonska |--- |33533 !Velika Trapinska !Pivnica Slavonska |} =Požeško-Slavonska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |34000 !Vidovci !Požega |--- |34000 !Vasine Laze !Požega |--- |34310 !Viškovci !Pleternica |--- |34310 !Vrčin Dol !Pleternica |--- |34310 !Vesela !Pleternica |--- |34320 !Vranić !Orljavac |--- |34322 !Vilić Selo !Brestovac |--- |34330 !Velika !Velika |--- |34335 !Vetovo !Vetovo |--- |34340 !Venje !Kutjevo |--- |34350 !Vukojevica !Čaglin |--- |34350 !Vlatkovac !Čaglin |--- |34350 !Veliki Bilač !Čaglin |--- |34552 !Veliki Banovac !Badljevina |--- |34553 !Veliki Budići !Bučje |} =Brodsko-Posavska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |35209 !Vranovci !Bukovlje |--- |35210 !Vrpolje !Vrpolje |--- |35211 !Vrhovina !Trnjani |--- |35221 !Velika Kopanica !Velika Kopanica |--- |35414 !Vrbova !Vrbova |--- |35420 !Vladisovo !Staro Petrovo Selo |--- |35423 !Vrbje !Vrbje |--- |35423 !Visoka Greda !Vrbje |--- |35430 !Vrbovljani !Okučani |} =Medžimurska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |40306 !Vugrišinec !Macinec |--- |40306 !Vukanovec !Macinec |--- |40311 !Vučetinec !Lopatinec |--- |40313 !Vrhovljan !Sveti Martin na Muri |--- |40316 !Vratišinec !Vratišinec |--- |40322 !Vularija !Orehovica |} =Varaždinska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |42000 !Varaždin !Varaždin |--- |42204 !Varaždin Breg !Turčin |--- |42205 !Vidovec !Vidovec |--- |42207 !Vinica Breg !Vinica |--- |42207 !Vratno Donje !Vinica |--- |42207 !Vinica !Vinica |--- |42208 !Veliki Lovrečan !Cestica |--- |42208 !Vratno Otok !Cestica |--- |42208 !Virje Križovljansko !Cestica |--- |42223 !Varaždinske Toplice !Varaždinske Toplice |--- |42223 !Vrtlinovec !Varaždinske Toplice |--- |42224 !Vrh Visočki !Visoko |--- |42224 !Visoko !Visoko |--- |42224 !Vinično !Visoko |--- |42230 !Vinogradi Ludbreški !Ludbreg |--- |42231 !Veliki Bukovec !Mali Bukovec |--- |42232 !Vrbanovec !Donji Martijanec |--- |42240 !Vuglovec !Ivanec |--- |42240 !Vitešinec !Ivanec |--- |42244 !Vukovoj !Klenovnik |--- |42250 !Vulišinec !Lepoglava |--- |42250 !Viletinec !Lepoglava |--- |42253 !Vrhovec Bednjanski !Bednja |--- |42253 !Vranojelje !Bednja |--- |42253 !Veliki Gorenec !Bednja |--- |42253 !Vrbno !Bednja |} =Bjelovarsko-Bilogorska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |43000 !Veliko Korenovo !Bjelovar |--- |43211 !Visovi !Predavac |--- |43226 !Vrbica !Veliko Trojstvo |--- |43226 !Veliko Trojstvo !Veliko Trojstvo |--- |43226 !Višnjevac !Veliko Trojstvo |--- |43233 !Veliki Prokop !Trnovitički Popovac |--- |43240 !Vrtlinska !Čazma |--- |43240 !Vučani !Čazma |--- |43245 !Vagovina !Gornji Draganec |--- |43270 !Veliki Grđevac !Veliki Grđevac |--- |43271 !Velika Pisanica !Velika Pisanica |--- |43280 !Veliki Pašijan !Garešnica |--- |43282 !Velika Bršljanica !Veliko Vukovje |--- |43282 !Veliko Vukovje !Veliko Vukovje |--- |43284 !Velika Trnava !Hercegovac |--- |43285 !Velika Trnovitica !Velika Trnovitica |--- |43285 !Velika Mlinska !Velika Trnovitica |--- |43290 !Velika Dapčevica !Grubišno Polje |--- |43290 !Velika Jasenovača !Grubišno Polje |--- |43290 !Velika Barna !Grubišno Polje |--- |43290 !Velika Peratovica !Grubišno Polje |--- |43293 !Veliki Zdenci !Veliki Zdenci |--- |43500 !Vrbovac !Daruvar |--- |43500 !Vukovije !Daruvar |--- |43531 !Veliki Miletinac !Veliki Bastaji |--- |43531 !Veliki Bastaji !Veliki Bastaji |} =Sisačko-Moslavačka županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |44203 !Veliko Svinjičko !Gušće |--- |44205 !Veliki Šušnjar !Donja Bačuga |--- |44210 !Vedro Polje !Sunja |--- |44212 !Velika Gradusa !Mala Gradusa |--- |44212 !Vukoševac !Mala Gradusa |--- |44271 !Vrh Letovanički !Letovanić |--- |44273 !Vratečko !Sela |--- |44273 !Vurot !Sela |--- |44316 !Vidrenjak !Velika Ludina |--- |44316 !Velika Ludina !Velika Ludina |--- |44318 !Voloder !Voloder |--- |44324 !Višnjica Uštička !Jasenovac |--- |44330 !Voćarica !Novska |--- |44400 !Velika Solina !Glina |--- |44402 !Veliki Obljaj !Mali Obljaj |--- |44405 !Veliki Gradac !Mali Gradac |--- |44406 !Vlahović !Vlahović |--- |44415 !Velika Vranovina !Topusko |--- |44415 !Vorkapić !Topusko |--- |44434 !Veliko Krčevo !Graboštani |--- |44435 !Volinja !Divuša |--- |44440 !Vanići !Dvor |--- |44440 !Vrpolje Bansko !Dvor |} =Karlovška županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |47000 !Vodostaj !Karlovec |--- |47000 !Velika Jelsa !Karlovec |--- |47201 !Vrbanci !Draganići |--- |47201 !Vrh !Draganići |--- |47205 !Vukmanić !Vukmanić |--- |47220 !Vojnić !Vojnić |--- |47220 !Vojišnica !Vojnić |--- |47240 !Videkić Selo !Slunj |--- |47242 !Vojnović Brdo !Krnjak |--- |47242 !Velika Crkvina !Krnjak |--- |47243 !Veljunski Ponorac !Veljun |--- |47243 !Veljunska Glina !Veljun |--- |47243 !Veljun !Veljun |--- |47251 !Vrhova Gorica !Bosiljevo |--- |47251 !Vodena Draga !Bosiljevo |--- |47251 !Varoš Bosiljevski !Bosiljevo |--- |47252 !Veliki Kozinac !Barilović |--- |47252 !Vijenac Barilovićki !Barilović |--- |47261 !Venac Mrežnički !Zvečaj |--- |47263 !Višnjić Brdo !Gornje Dubrave |--- |47263 !Vucelići !Gornje Dubrave |--- |47271 !Veliki Modrušpotok !Netretić |--- |47271 !Vinski Vrh !Netretić |--- |47272 !Veselići !Ribnik |--- |47273 !Vukova Gorica !Srednje Prilišće |--- |47276 !Velika Paka !Žakanje |--- |47280 !Vrhovački Sopot !Ozalj |--- |47280 !Vrhovac !Ozalj |--- |47280 !Vinivrh !Ozalj |--- |47281 !Vuksani !Mali Erjavec |--- |47281 !Vrbanska Draga !Mali Erjavec |--- |47281 !Veliki Erjavec !Mali Erjavec |--- |47282 !Veliki Vrh Kamanjski !Kamanje |--- |47283 !Vuketić !Vivodina |--- |47283 !Varaštovac !Vivodina |--- |47283 !Vivodina !Vivodina |--- |47283 !Vrškovac !Vivodina |--- |47286 !Vukoder !Mahično |--- |47300 !Vitunj !Ogulin |--- |47303 !Vojnovac !Josipdol |--- |47303 !Vajin Vrh !Josipdol |--- |47313 !Vukelići !Drežnica |--- |47313 !Vručac !Drežnica |} =Koprivničko-Križevačka županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |48260 !Veliki Potočec !Križevci |--- |48264 !Vojakovac !Kloštar Vojakovački |--- |48264 !Večeslavec !Kloštar Vojakovački |--- |48264 !Velike Sesvete !Kloštar Vojakovački |--- |48264 !Vujići Vojakovački !Kloštar Vojakovački |--- |48265 !Veliki Raven !Raven |--- |48267 !Viranec !Orehovec |--- |48267 !Voljevec Riječki !Orehovec |--- |48267 !Vukovec !Orehovec |--- |48268 !Vukšinec Riječki !Gornja Rijeka |--- |48269 !Vojnovec Kalnički !Kalnik |--- |48306 !Velika Branjska !Sokolovac |--- |48306 !Vrhovac Sokolovački !Sokolovac |--- |48306 !Velika Mučna !Sokolovac |--- |48306 !Veliki Botinovac !Sokolovac |--- |48312 !Vojvodinec !Rasinja |--- |48312 !Veliki Poganac !Rasinja |--- |48312 !Veliki Grabičani !Rasinja |--- |48312 !Velika Rasinjica !Rasinja |--- |48317 !Veliki Otok !Legrad |--- |48325 !Vlaislav !Novigrad Podravski |--- |48326 !Virje !Virje |} =Krapinsko-Zagorska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |49000 !Vidovec Krapinski !Krapina |--- |49214 !Vižovlje !Veliko Trgovišće |--- |49214 !Veliko Trgovišće !Veliko Trgovišće |--- |49215 !Vilanci !Tuhelj |--- |49215 !Velika Erpenja !Tuhelj |--- |49216 !Velika Horvatska !Desinić |--- |49217 !Vrtnjakovec !Krapinske Toplice |--- |49217 !Viča Sela !Krapinske Toplice |--- |49218 !Velika Gora !Pregrada |--- |49218 !Vojsak !Pregrada |--- |49218 !Valentinovo !Pregrada |--- |49218 !Višnjevec !Pregrada |--- |49218 !Vinagora !Pregrada |--- |49218 !Vrhi Vinagorski !Pregrada |--- |49218 !Vrhi Pregradski !Pregrada |--- |49221 !Vučak !Bedekovčina |--- |49223 !Vrankovec !Sveti Križ Začretje |--- |49224 !Velika Ves !Lepajci |--- |49224 !Vidovec Petrovski !Lepajci |--- |49228 !Vojnić Breg !Brestovec Orehovički |--- |49231 !Vrbišnica !Hum na Sutli |--- |49245 !Vinterovec !Gornja Stubica |--- |49245 !Volavec !Gornja Stubica |--- |49247 !Veleškovec !Zlatar Bistrica |--- |49251 !Veliki Bukovec !Mače |--- |49251 !Vukanci !Mače |--- |49251 !Veliki Komor !Mače |--- |49252 !Veternica/dio/ !Mihovljan |--- |49252 !Velika Veternička !Mihovljan |--- |49253 !Velika Petrovagorska !Lobor |--- |49253 !Vinipotok !Lobor |--- |49253 !Vojnovec Loborski !Lobor |--- |49254 !Vižanovec !Belec |--- |49255 !Veternica/dio/ !Novi Golubovec |--- |49283 !Vrbovo !Hraščina-Trgovišće |--- |49295 !Velinci !Kumrovec |} =Primorsko-Goranska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |51212 !Vele Mune !Vele Mune |--- |51213 !Veli Brgud !Jurdani |--- |51216 !Viškovo !Viškovo |--- |51219 !Valići !Čavle |--- |51221 !Vrh Martinšćice !Kostrena |--- |51241 !Veli Dol !Križišće |--- |51301 !Vrh Brodski !Brod na Kupi |--- |51301 !Velika Lešnica !Brod na Kupi |--- |51304 !Vode !Gerovo |--- |51305 !Vrhovci !Tršće |--- |51311 !Veliko Selce !Skrad |--- |51312 !Vele Drage !Brod Moravice |--- |51317 !Vela Voda !Crni Lug |--- |51321 !Vrata !Vrata |--- |51325 !Vukelići !Moravice |--- |51325 !Vučinci !Moravice |--- |51326 !Vujnovići !Vrbovsko |--- |51326 !Vrbovsko !Vrbovsko |--- |51328 !Vučnik !Lukovdol |--- |51329 !Veliki Jadrč !Severin na Kupi |--- |51414 !Vela Učka !Ičići |--- |51414 !Veprinac !Ičići |--- |51500 !Vrh !Krk |--- |51511 !Vantačići !Malinska |--- |51516 !Vrbnik !Vrbnik |--- |51550 !Vele Srakane !Mali Lošinj |--- |51551 !Veli Lošinj !Veli Lošinj |--- |51556 !Vidovići !Martinšćica |--- |51557 !Vodice !Cres |--- |51557 !Valun !Cres |--- |51557 !Vrana !Cres |--- |51559 !Važminec !Beli |} =Istrska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |52000 !Vela Traba !Pazin |--- |52100 !Valtura !Pula |--- |52207 !Vadreš !Barban |--- |52208 !Veliki Vareški !Krnica |--- |52215 !Vodnjan !Vodnjan (Dignano) |--- |52220 !Vinež !Labin |--- |52220 !Veli Golji !Labin |--- |52220 !Veli Turini !Labin |--- |52222 !Viškovići !Koromačno |--- |52231 !Vrećari !Nedešćina |--- |52232 !Veljaki !Kršan |--- |52234 !Vozilići !Plomin |--- |52341 !Varož !Žminj |--- |52341 !Vidulini !Žminj |--- |52341 !Vadediji !Žminj |--- |52420 !Veli Mlun !Buzet |--- |52420 !Vrh !Buzet |--- |52420 !Vodice !Buzet |--- |52428 !Vižintini !Oprtalj (Portole) |--- |52429 !Vižintini Vrhi !Grožnjan (Grisignana) |--- |52434 !Vranja !Boljun |--- |52440 !Vrvari !Poreč |--- |52440 !Valkarin !Poreč |--- |52440 !Veli Maj !Poreč |--- |52440 !Veleniki !Poreč |--- |52440 !Vranići kod Poreča !Poreč |--- |52446 !Vežnaveri !Nova Vas |--- |52447 !Vrbani !Vižinada |--- |52447 !Vižinada !Vižinada |--- |52447 !Vranje Selo !Vižinada |--- |52447 !Vranići kod Vižinade !Vižinada |--- |52447 !Velići !Vižinada |--- |52447 !Vrh Lašići !Vižinada |--- |52448 !Vošteni !Sveti Lovreč |--- |52450 !Vrsar !Vrsar |--- |52460 !Veli Mlin !Buje (Buie) |--- |52462 !Vrnjak !Momjan (Momiano) |--- |52463 !Vranići kod Višnjana !Višnjan |--- |52463 !Vejaki !Višnjan |--- |52463 !Višnjan !Višnjan |--- |52463 !Vrhjani !Višnjan |--- |52464 !Valentići !Kaštelir |--- |52465 !Vabriga !Tar |--- |52470 !Valica !Umag (Umago) |--- |52470 !Vardica !Umag (Umago) |--- |52470 !Vilanija !Umag (Umago) |} =Ličko-Senjska županija= {| border="1" cellspacing="0px" cellpadding="5px" !width="10%"|številka !width="50%"|kraj !width="40%"|županija |--- |53203 !Vukelići !Kosinj |--- |53205 !Vrebac !Medak |--- |53212 !Veliki Žitnik !Klanac |--- |53212 !Vranovine !Klanac |--- |53212 !Vaganac !Klanac |--- |53213 !Velika Plana !Donje Pazarište |--- |53223 !Vrhovine !Vrhovine |--- |53230 !Vranovača !Korenica |--- |53230 !Vrelo Koreničko !Korenica |--- |53230 !Vrpile !Korenica |--- |53230 !Vedašići !Korenica |--- |53234 !Visuć !Udbina |--- |53244 !Vranik !Lovinac |--- |53260 !Vodoteč !Brinje |--- |53271 !Veljun Primorski !Krivi Put |--- |53271 !Vrataruša !Krivi Put |--- |53273 !Vratnik !Vratnik |--- |53273 !Vrzići !Vratnik |--- |53284 !Velike Brisnice !Sveti Juraj |--- |53284 !Volarice !Sveti Juraj |--- |53288 !Vidovac Cesarički !Karlobag |--- |53296 !Vidalići !Zubovići |} = Viri = * [http://documents.inter-biz.hr/posta.php poštanski brojevi, pošte mjesta i županije u Republici Hrvatskoj] [[Kategorija:Seznami poštnih številk|Hrvaška]] [[Kategorija:Hrvaška]] ibyxonnenvxlog4ffhksdtc4t4u714a Severa Gjurin 0 378241 5727552 5496786 2022-08-05T06:13:37Z 89.96.137.90 /* Zasebno življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Severa Gjurin | Background = solo_singer | Birth_name = Severa Gjurin | Alias = | Origin = [[Slovenci|Slovenka]] | Instrument = [[Vokal]] | Genre = | Years_active = 1999-danes | Label = [[Založba Had]] | Associated_acts = [[Olivija (glasbena skupina)|Olivija]], [[Gal Gjurin]], [[Vlado Kreslin]] | URL = <!-- WD --> | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Severa Gjurin''', [[slovenci|slovenska]] [[glasbenik|glasbenica]], * [[4. avgust]] [[1982]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== Maturo je Severa opravila na [[srednja šola za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani|Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani]], kasneje pa se je vpisala na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoško fakulteto v Ljubljani]], smer likovna pedagogika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/do-nazga-s-severo-gjurin.html|title=Do nazga s Severo Gjurin|date=13. november 2008|accessdate=3. januarja 2019|website=|publisher=Delo|last=|first=}}</ref> Leta 2010 je bila nominirana za [[Slovenka leta|Slovenko leta]]. == Zasebno življenje == Njen oče je jezikoslovec [[Velemir Gjurin]], brat pa glasbenik [[Gal Gjurin]].<ref>https://old.delo.si/kultura/severa-in-gal-gjurin-glasbena-ustvarjalca.html, vpogled: 19. 2. 2021.</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042225318, vpogled: 19. 2. 2021.</ref> S partnerjem, režiserjem [[Boris Bezić|Borisom Bezićem]], sta konec leta 2020 postala starša.<ref>https://www.24ur.com/popin/glasba/severa-leto-zakljucila-uspesno-postala-je-mama-in-izdala-skladbo-sonce.html, vpogled: 19. 2. 2021.</ref> ==Glasbena kariera== Kot vokalistka glasbene zasedbe [[Olivija (glasbena skupina)|Olivija]] je leta 2004 izdala album z naslovom ''Med moškim in žensko'', že leto kasneje pa še album ''Brez sramu in strahu''. Kasneje je sodelovala z [[Vlado Kreslin|Vladom Kreslinom]] na njegovem albumu ''Cesta''. V filmu [[Metod Pevec|Metoda Pevca]] ''[[Hit poletja (film)|Hit poletja]]'' je prispevala naslovno pesem, ki jo je v filmu izvajala glavna igralka, [[Ula Furlan]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/hit-poletja-ali-kaj-prinese-instant-slava/154874|title=Hit poletja - ali kaj prinese "instant" slava|publisher=rtvslo.si|date=17. april 2008|accessdate=10. septembra 2014}}</ref> Kasneje je veliko sodelovala tudi z bratom [[Gal Gjurin|Galom Gjurinom]], pa tudi z [[Dejan Lapanja|Dejanom Lapanjo]], [[Borut Činč|Borutom Činčem]] ter mnogimi drugimi glasbeniki. 1. septembra 2020 je izšel njen (samostojni) albumski prvenec ''Ali je še kaj prostora?''.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kultura/glasba/severa-gjurin-koncno-samostojni-prvenec-349435.html|title=Severa Gjurin - Končno samostojni prvenec |accessdate=21. 9. 2020 |date=15. 9. 2020 |format= |work=Delo }}</ref> ==Diskografija== '''Albumi''' * ''Časovne skice'' (2012) – z Borutom Činčem * ''Ali je še kaj prostora?'' (2020) '''Solo pesmi''' * Mlade oči (2008) * Kakor da se nič ni zgodilo (2012) * Ali je še kaj prostora tam na jugu (2014) * Sonce (2020) '''Sodelovanja/dueti''' * Abel in Kajn (z Vladom Kreslinom) (2007) * Ti si moje srce (s Pedrom Lousadom in Davidom Rossijem) (2008) * Ples (z Dejanom Lapanjo) (2009) * Beli prah (z [[Niet]]) (2010) * Spet doma (z Galom Gjurinom, [[Miha Debevec (harmonikar)|Miho Debevcem]] in [[Tomaž Rožanec|Tomažem Rožancem]]) (2010) * Srce (z Jano Sen) (2012) * Preko vseh mej (z Jano Sen) (2012) * Pod staro jablano (z Niet) (2012) * Zibaj me (z Vladom Kreslinom) (2013) * Pusti, naj gre (s Ksenijo Jus) (2016) * Daleč (z [[Avtomobili]]) (2016) * Lahko noč, skrbi (z Galom Gjurinom) (2018) * Karavana gre naprej (z Zlatkom) (2018) '''Glasbeni projekti''' * Projekt Bob Dylan: Not Dark Yet (2011) * [[Projekt R.E.M. – Čista energija glasbe|Projekt R.E.M.]]: Oh My Heart (2012) * Telstar – od tod do vesolja: Telstar (z Galom Gjurinom) (2012) * Hommage Pengov: Bila sva vse (z Galom Gjurinom) (2014) ==Reference== {{refsez}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Gjurin, Severa}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] s77e3d2alm6bii3rffxbwhii63ob2vg Graben (razločitev) 0 384712 5727435 5727371 2022-08-04T15:12:39Z Amanesciri2021 205950 /* Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki '''Graben''' je toponim oz. ime več [[naselje|naselij]] in vodotokov: == Naselja z imenom Graben v [[Slovenija|Sloveniji]] == * [[Graben]], naselje v [[Občina Ribnica|Občini Ribnica]] *[[Graben, Novo mesto]] (vas, zdaj je del naselja [[Novo mesto]]) *Graben, predel Ljubljane (»[[Na grabnu, Ljubljana|Na grabnu]]«) ob Zoisovi cesti (med Križankami in Krakovim) kjer je bil nekoč obrambni jarek (»graben«) pred mestnim obzidjem Novega trga zahodno od Ljubljanice oz. Šenjakobskega mostu. Tam je bila nekoč osnovna šola [[Na Grabnu]], zdaj pa je [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]]. *[[Graben, Lancovo]], del vasi [[Lancovo]] na desnem bregu Save proti Radovljici == v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] == * Graben, pri Kazazah, nem. Graben, občina [[Dobrla vas]], poštna št. 9125 Sinča vas == Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji == {{div col|colwidth=24em}} *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Berečanov graben]] *[[Bedenov graben]] *[[Bistri graben]], potok, ki se v [[Kozje]]<nowiki/>m izliva v [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrico]] *[[Bitenjski graben]] *[[Brunški graben|Brunški grab]]<nowiki/>[[Brunški graben|en]] *[[Bučanov graben]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]] (ra<nowiki/>zločitev) *[[Dešenski graben]] *[[Grabnarjev graben (razločitev)|Grabnarjev graben]] (razločitev) *[[Graški graben]] *[[Hudičev graben]] *[[Jančkov graben]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenski graben]] *[[Joštov graben]] *[[Jožetov graben]] *[[Jurežev graben]] *[[Klemucov graben]] *[[Koritnikov graben]] *[[Krmeljev graben]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Lahov graben]] *[[Ledinski graben]] *[[Lešnikov graben]] *[[Macesnov graben|Macesnov grabe]]<nowiki/>[[Macesnov graben|n]] *[[Mali graben]] *[[Konjski graben]] *[[Poharjev graben]] *[[Potoški graben]] *[[Repinčev graben]] *[[Slabetov graben]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Tesen graben]] *[[Tratnikov graben]] *[[Veliki graben]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[Grad Graben]] pri Novem mestu *[[Greben]] *[[Potok]] *[[Kanal]] *[[prekop]] {{georaz}} 6y6kh9v4qktdoe3qfz4s33muh1m360e 5727438 5727435 2022-08-04T15:15:58Z Amanesciri2021 205950 /* Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji */ wikitext text/x-wiki '''Graben''' je toponim oz. ime več [[naselje|naselij]] in vodotokov: == Naselja z imenom Graben v [[Slovenija|Sloveniji]] == * [[Graben]], naselje v [[Občina Ribnica|Občini Ribnica]] *[[Graben, Novo mesto]] (vas, zdaj je del naselja [[Novo mesto]]) *Graben, predel Ljubljane (»[[Na grabnu, Ljubljana|Na grabnu]]«) ob Zoisovi cesti (med Križankami in Krakovim) kjer je bil nekoč obrambni jarek (»graben«) pred mestnim obzidjem Novega trga zahodno od Ljubljanice oz. Šenjakobskega mostu. Tam je bila nekoč osnovna šola [[Na Grabnu]], zdaj pa je [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]]. *[[Graben, Lancovo]], del vasi [[Lancovo]] na desnem bregu Save proti Radovljici == v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] == * Graben, pri Kazazah, nem. Graben, občina [[Dobrla vas]], poštna št. 9125 Sinča vas == Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji == {{div col|colwidth=24em}} *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Berečanov graben]] *[[Bedenov graben]] *[[Bistri graben]], potok, ki se v [[Kozje]]<nowiki/>m izliva v [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrico]] *[[Bitenjski graben]] *[[Brunški graben|Brunški grab]]<nowiki/>[[Brunški graben|en]] *[[Bučanov graben]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]] (ra<nowiki/>zločitev) *[[Dešenski graben]] *[[Grabnarjev graben (razločitev)|Grabnarjev graben]] (razločitev) *[[Graški graben]] *[[Hudičev graben]] *[[Jančkov graben]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenski graben]] *[[Joštov graben]] *[[Jožetov graben]] *[[Jurežev graben]] *[[Klemucov graben]] *[[Koritnikov graben]] *[[Krmeljev graben]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Lahov graben]] *[[Ledinski graben]] *[[Lešnikov graben]] *[[Macesnov graben|Macesnov grabe]]<nowiki/>[[Macesnov graben|n]] *[[Mali graben]] *[[Konjski graben]] *[[Poharjev graben]] *[[Potoški graben]] *[[Repinčev graben]] *[[Slabetov graben]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Tesen graben]] *[[Tominčev graben]] ([[Tominčev potok]]) *[[Tratnikov graben]] *[[Veliki graben]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[Grad Graben]] pri Novem mestu *[[Greben]] *[[Potok]] *[[Kanal]] *[[prekop]] {{georaz}} i0hodbabk00ngpp8ym3atd6oxlxh953 5727492 5727438 2022-08-04T19:10:03Z Ljuba brank 92351 /* Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji */ ni linkov na razločitve, ni dvojnih np za isti objekt wikitext text/x-wiki '''Graben''' je toponim oz. ime več [[naselje|naselij]] in vodotokov: == Naselja z imenom Graben v [[Slovenija|Sloveniji]] == * [[Graben]], naselje v [[Občina Ribnica|Občini Ribnica]] *[[Graben, Novo mesto]] (vas, zdaj je del naselja [[Novo mesto]]) *Graben, predel Ljubljane (»[[Na grabnu, Ljubljana|Na grabnu]]«) ob Zoisovi cesti (med Križankami in Krakovim) kjer je bil nekoč obrambni jarek (»graben«) pred mestnim obzidjem Novega trga zahodno od Ljubljanice oz. Šenjakobskega mostu. Tam je bila nekoč osnovna šola [[Na Grabnu]], zdaj pa je [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]]. *[[Graben, Lancovo]], del vasi [[Lancovo]] na desnem bregu Save proti Radovljici == v [[Avstrija|Avstriji]] oz. na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] oz. na [[Južna Koroška (Avstrija)|južnem Koroškem]] == * Graben, pri Kazazah, nem. Graben, občina [[Dobrla vas]], poštna št. 9125 Sinča vas == Seznam vodotokov - grabnov v Sloveniji == {{div col|colwidth=24em}} *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Berečanov graben]] *[[Bedenov graben]] *[[Bistri graben]], potok, ki se v [[Kozje]]m izliva v [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrico]] *[[Bitenjski graben]] *[[Brunški graben]] *[[Bučanov graben]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Dešenski graben]] *[[Graški graben]] *[[Hudičev graben]] *[[Jančkov graben]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenski graben]] *[[Joštov graben]] *[[Jožetov graben]] *[[Jurežev graben]] *[[Klemucov graben]] *[[Koritnikov graben]] *[[Krmeljev graben]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Lahov graben]] *[[Ledinski graben]] *[[Lešnikov graben]] *[[Macesnov graben]] *[[Mali graben]] *[[Konjski graben]] *[[Poharjev graben]] *[[Potoški graben]] *[[Repinčev graben]] *[[Slabetov graben]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Tesen graben]] *[[Tominčev graben]] (Tominčev potok) *[[Tratnikov graben]] *[[Veliki graben]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[Grad Graben]] pri Novem mestu *[[Greben]] *[[Potok]] *[[Kanal]] *[[prekop]] {{georaz}} fdoz87zxmqji6vqmswy8x544kv1prqd Uporabnik:Shabicht/peskovnik 2 386841 5727502 5727173 2022-08-04T20:02:26Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' su posebne institucije [[Rimska kurija|Rimske kurije]] koje su nastale tijekom pontifikata [[Franjo|pape Franje]]. Službeno su priznate kao kurijalne jedinice [[Apostolska konstitucija|apostolskom konstitucijom]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljenom 19. ožujka 2022. godine. Dikasteriji su, pojednostavljeno, "ministarstva" Svete Stolice. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]]. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. == Seznam dikasterijev Rimske kurije == *[[Dikasterij za evangelizaciju]] * [[Kongregacija za nauk vjere|Dikasterij za nauk vjere]] * Dikasterij za službu ljubavi * [[Kongregacija za Istočne Crkve|Dikasterij za orijentalne Crkve]] * [[Kongregacija za bogoštovlje i sakramente|Dikasterij za bogoštovlje i disciplinu sakramenata]] * [[Kongregacija za kauze svetaca|Dikasterij za kauze svetih]] * [[Kongregacija za biskupe|Dikasterij za biskupe]] * [[Kongregacija za kler|Dikasterij za kler]] * [[Kongregacija za ustanove posvećenog života i družbe apostolskog života|Dikasterij za ustanove posvećenog života i družbe apostolskog života]] * [[Dikasterij za laike, obitelj i život]] * [[Papinsko vijeće za jedinstvo kršćana|Dikasterij za promicanje jedinstva kršćana]] * [[Dikasterij za međureligijski dijalog]] * [[Kongregacija za katolički odgoj|Dikasterij za kulturu i edukaciju]] * [[Papinsko vijeće za promicanje integralnog ljudskog razvoja|Dikasterij za službu cjelovitog ljudskog razvoja]] * [[Papinsko vijeće za zakonodavne tekstove|Dikasterij za zakonodavne tekstove]] * [[Dikasterij za komunikaciju]] == Etimologija i podrijetlo naziva "dikasterij" == Dikasterij ([[Grčki|grč.]] ''δικαστήριον'', ''sudište'', odnosno prostor određen za suđenje u drevnoj [[Grčka|Grčkoj]]), bio je naziv za narodni sud u kojemu su suci određivani kockom. U [[Srednji vijek|srednjem vijeku]] bio je to neodređeni naziv za visoke sudove i nadleštva, visoku državna vlast ili vladu. [[Hrvatska dvorska kancelarija]] se u početku, 1861-62., nazivala ''Kraljevski dvorski dikasterij za Kraljevine Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju''. Danas u [[Katolička Crkva|Katoličkoj Crkvi]] označava pojam za "ministarstva" u [[Rimska kurija|Rimskoj kuriji]]. Ranije je izraz "dikasterij" zapravo označavao sve organizme unutar Rimske kurije, a ne određeni tip institucije<ref>[https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/it/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms.html Costituzione apostolica ''Pastor bonus''], norme generali, articoli 1-2.</ref>. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. U načelu, prema reformi Rimske kurije koju je 2022. donio [[Franjo|papa Franjo]], svaki kurijalni autoritet mogu voditi i neklerici, uključujući žene. == Bilješke == <references /> [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Sveta Stolica]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] iuri2w3j8qpm92kf8ftxmomp9k65u4g 5727506 5727502 2022-08-04T20:29:53Z Shabicht 3554 /* Seznam dikasterijev Rimske kurije */ wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' su posebne institucije [[Rimska kurija|Rimske kurije]] koje su nastale tijekom pontifikata [[Franjo|pape Franje]]. Službeno su priznate kao kurijalne jedinice [[Apostolska konstitucija|apostolskom konstitucijom]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljenom 19. ožujka 2022. godine. Dikasteriji su, pojednostavljeno, "ministarstva" Svete Stolice. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]]. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. == Seznam dikasterijev Rimske kurije == * [[Kongregacija za evangelizacijo|Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Kongregacija za nauk vere|Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za službo dejavne ljubezni]] * [[Kongregacija za Istočne Crkve|Dikasterij za orijentalne Crkve]] * [[Kongregacija za bogoštovlje i sakramente|Dikasterij za bogoštovlje i disciplinu sakramenata]] * [[Kongregacija za kauze svetaca|Dikasterij za kauze svetih]] * [[Kongregacija za biskupe|Dikasterij za biskupe]] * [[Kongregacija za kler|Dikasterij za kler]] * [[Kongregacija za ustanove posvećenog života i družbe apostolskog života|Dikasterij za ustanove posvećenog života i družbe apostolskog života]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Papinsko vijeće za jedinstvo kršćana|Dikasterij za promicanje jedinstva kršćana]] * [[Dikasterij za međureligijski dijalog]] * [[Kongregacija za katolički odgoj|Dikasterij za kulturo in izobraževanje]] * [[Papeški svet za spodbujanje celovitega človeškega razvoja|Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Papeški svet zakonodajna besedila|Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] Evangelizacija Nauk vere Papeška komisija za varstvo mladoletnikov Mednarodna teološka komisija Papeška svetopisemska komisija Dobrodelna služba vzhodne cerkve Bogoslužje in disciplina zakramentov Vzroki svetnikov Škofje Papeška komisija za Latinsko Ameriko Duhovništvo Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja Laiki, družina in življenje Spodbujanje krščanske edinosti Komisija za verske odnose z Judi Medverski dialog Komisija za verske odnose z muslimani Kultura in izobraževanje Spodbujanje celovitega človeškega razvoja Zakonodajna besedila Komunikacija == Etimologija i podrijetlo naziva "dikasterij" == Dikasterij ([[Grčki|grč.]] ''δικαστήριον'', ''sudište'', odnosno prostor određen za suđenje u drevnoj [[Grčka|Grčkoj]]), bio je naziv za narodni sud u kojemu su suci određivani kockom. U [[Srednji vijek|srednjem vijeku]] bio je to neodređeni naziv za visoke sudove i nadleštva, visoku državna vlast ili vladu. [[Hrvatska dvorska kancelarija]] se u početku, 1861-62., nazivala ''Kraljevski dvorski dikasterij za Kraljevine Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju''. Danas u [[Katolička Crkva|Katoličkoj Crkvi]] označava pojam za "ministarstva" u [[Rimska kurija|Rimskoj kuriji]]. Ranije je izraz "dikasterij" zapravo označavao sve organizme unutar Rimske kurije, a ne određeni tip institucije<ref>[https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/it/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms.html Costituzione apostolica ''Pastor bonus''], norme generali, articoli 1-2.</ref>. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. U načelu, prema reformi Rimske kurije koju je 2022. donio [[Franjo|papa Franjo]], svaki kurijalni autoritet mogu voditi i neklerici, uključujući žene. == Bilješke == <references /> [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Sveta Stolica]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] ifn5l5acb5fyuc9ovrjw1kmg0bjg0oa 5727511 5727506 2022-08-04T20:45:13Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' su posebne institucije [[Rimska kurija|Rimske kurije]] koje su nastale tijekom pontifikata [[Franjo|pape Franje]]. Službeno su priznate kao kurijalne jedinice [[Apostolska konstitucija|apostolskom konstitucijom]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljenom 19. ožujka 2022. godine. Dikasteriji su, pojednostavljeno, "ministarstva" Svete Stolice. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]]. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. == Seznam dikasterijev Rimske kurije == * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov|Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Kongregacija za nauk vere|Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za službo dejavne ljubezni]] * [[Kongregacija za vzhodne Cerkve|Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov|Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Kongregacija za zadeve svetnikov,|Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Kongregacija za škofe|Dikasterij za škofe]] * [[Kongregacija za duhovništvo|Dikasterij za duhovništvo]] * [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja |Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Papinsko vijeće za jedinstvo kršćana|Dikasterij za promicanje jedinstva kršćana]] * [[Kongregacija za medverski dialog|Dikasterij za medverski dialog]] * [[Kongregacija za semenišča in študijske ustanove |Dikasterij za kulturo in izobraževanje]] * [[Papeški svet za spodbujanje celovitega človeškega razvoja|Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Papeški svet za zakonodajna besedila|Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] Papeška komisija za varstvo mladoletnikov Mednarodna teološka komisija Papeška svetopisemska komisija Dobrodelna služba vzhodne cerkve Papeška komisija za Latinsko Ameriko == Etimologija i podrijetlo naziva "dikasterij" == Dikasterij ([[Grčki|grč.]] ''δικαστήριον'', ''sudište'', odnosno prostor određen za suđenje u drevnoj [[Grčka|Grčkoj]]), bio je naziv za narodni sud u kojemu su suci određivani kockom. U [[Srednji vijek|srednjem vijeku]] bio je to neodređeni naziv za visoke sudove i nadleštva, visoku državna vlast ili vladu. [[Hrvatska dvorska kancelarija]] se u početku, 1861-62., nazivala ''Kraljevski dvorski dikasterij za Kraljevine Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju''. Danas u [[Katolička Crkva|Katoličkoj Crkvi]] označava pojam za "ministarstva" u [[Rimska kurija|Rimskoj kuriji]]. Ranije je izraz "dikasterij" zapravo označavao sve organizme unutar Rimske kurije, a ne određeni tip institucije<ref>[https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/it/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms.html Costituzione apostolica ''Pastor bonus''], norme generali, articoli 1-2.</ref>. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. U načelu, prema reformi Rimske kurije koju je 2022. donio [[Franjo|papa Franjo]], svaki kurijalni autoritet mogu voditi i neklerici, uključujući žene. == Bilješke == <references /> [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Sveta Stolica]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 935g1d2ta68mr1blmahoxwfirl0wrea 5727512 5727511 2022-08-04T20:49:43Z Shabicht 3554 /* Seznam dikasterijev Rimske kurije */ wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' su posebne institucije [[Rimska kurija|Rimske kurije]] koje su nastale tijekom pontifikata [[Franjo|pape Franje]]. Službeno su priznate kao kurijalne jedinice [[Apostolska konstitucija|apostolskom konstitucijom]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljenom 19. ožujka 2022. godine. Dikasteriji su, pojednostavljeno, "ministarstva" Svete Stolice. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]]. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. == Seznam dikasterijev Rimske kurije == * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov|Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Kongregacija za nauk vere|Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za službo dejavne ljubezni]] * [[Kongregacija za vzhodne Cerkve|Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov|Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Kongregacija za škofe|Dikasterij za škofe]] * [[Kongregacija za kler|Dikasterij za duhovništvo]] * [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja |Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Papinsko vijeće za jedinstvo kršćana|Dikasterij za promicanje jedinstva kršćana]] * [[Kongregacija za medverski dialog|Dikasterij za medverski dialog]] * [[Kongregacija za semenišča in študijske ustanove |Dikasterij za kulturo in izobraževanje]] * [[Papeški svet za spodbujanje celovitega človeškega razvoja|Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Papeški svet za zakonodajna besedila|Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] Papeška komisija za varstvo mladoletnikov Mednarodna teološka komisija Papeška svetopisemska komisija Dobrodelna služba vzhodne cerkve Papeška komisija za Latinsko Ameriko == Etimologija i podrijetlo naziva "dikasterij" == Dikasterij ([[Grčki|grč.]] ''δικαστήριον'', ''sudište'', odnosno prostor određen za suđenje u drevnoj [[Grčka|Grčkoj]]), bio je naziv za narodni sud u kojemu su suci određivani kockom. U [[Srednji vijek|srednjem vijeku]] bio je to neodređeni naziv za visoke sudove i nadleštva, visoku državna vlast ili vladu. [[Hrvatska dvorska kancelarija]] se u početku, 1861-62., nazivala ''Kraljevski dvorski dikasterij za Kraljevine Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju''. Danas u [[Katolička Crkva|Katoličkoj Crkvi]] označava pojam za "ministarstva" u [[Rimska kurija|Rimskoj kuriji]]. Ranije je izraz "dikasterij" zapravo označavao sve organizme unutar Rimske kurije, a ne određeni tip institucije<ref>[https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/it/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms.html Costituzione apostolica ''Pastor bonus''], norme generali, articoli 1-2.</ref>. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. U načelu, prema reformi Rimske kurije koju je 2022. donio [[Franjo|papa Franjo]], svaki kurijalni autoritet mogu voditi i neklerici, uključujući žene. == Bilješke == <references /> [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Sveta Stolica]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] sa6301vbqnmlynhiekpukklkrilbt3q 5727519 5727512 2022-08-04T20:58:44Z Shabicht 3554 /* Seznam dikasterijev Rimske kurije */ wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' su posebne institucije [[Rimska kurija|Rimske kurije]] koje su nastale tijekom pontifikata [[Franjo|pape Franje]]. Službeno su priznate kao kurijalne jedinice [[Apostolska konstitucija|apostolskom konstitucijom]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljenom 19. ožujka 2022. godine. Dikasteriji su, pojednostavljeno, "ministarstva" Svete Stolice. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]]. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. == Seznam dikasterijev Rimske kurije == * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov|Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Kongregacija za nauk vere|Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za službo dejavne ljubezni]] * [[Kongregacija za vzhodne Cerkve|Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov|Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Kongregacija za škofe|Dikasterij za škofe]] * [[Kongregacija za kler|Dikasterij za duhovništvo]] * [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja |Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Papeški svet za laike|Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Papeški svet za edinost kristjanov|Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Papeški svet za medverski dialog|Dikasterij za medverski dialog]] * [[Kongregacija za semenišča in študijske ustanove |Dikasterij za kulturo in izobraževanje]] * [[Papeški svet za spodbujanje celovitega človeškega razvoja|Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov|Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Papeški svet za sredstva javnega obveščanja|Dikasterij za komunikacijo]] == Etimologija i podrijetlo naziva "dikasterij" == Dikasterij ([[Grčki|grč.]] ''δικαστήριον'', ''sudište'', odnosno prostor određen za suđenje u drevnoj [[Grčka|Grčkoj]]), bio je naziv za narodni sud u kojemu su suci određivani kockom. U [[Srednji vijek|srednjem vijeku]] bio je to neodređeni naziv za visoke sudove i nadleštva, visoku državna vlast ili vladu. [[Hrvatska dvorska kancelarija]] se u početku, 1861-62., nazivala ''Kraljevski dvorski dikasterij za Kraljevine Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju''. Danas u [[Katolička Crkva|Katoličkoj Crkvi]] označava pojam za "ministarstva" u [[Rimska kurija|Rimskoj kuriji]]. Ranije je izraz "dikasterij" zapravo označavao sve organizme unutar Rimske kurije, a ne određeni tip institucije<ref>[https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/it/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms.html Costituzione apostolica ''Pastor bonus''], norme generali, articoli 1-2.</ref>. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. U načelu, prema reformi Rimske kurije koju je 2022. donio [[Franjo|papa Franjo]], svaki kurijalni autoritet mogu voditi i neklerici, uključujući žene. == Bilješke == <references /> [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Sveta Stolica]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] thzagk62cmcepi01a708152o55n1gw1 5727520 5727519 2022-08-04T21:00:33Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]]. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. == Seznam dikasterijev Rimske kurije == * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov|Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Kongregacija za nauk vere|Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za službo dejavne ljubezni]] * [[Kongregacija za vzhodne Cerkve|Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov|Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Kongregacija za škofe|Dikasterij za škofe]] * [[Kongregacija za kler|Dikasterij za duhovništvo]] * [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja |Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Papeški svet za laike|Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Papeški svet za edinost kristjanov|Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Papeški svet za medverski dialog|Dikasterij za medverski dialog]] * [[Kongregacija za semenišča in študijske ustanove |Dikasterij za kulturo in izobraževanje]] * [[Papeški svet za spodbujanje celovitega človeškega razvoja|Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov|Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Papeški svet za sredstva javnega obveščanja|Dikasterij za komunikacijo]] == Etimologija i podrijetlo naziva "dikasterij" == Dikasterij ([[Grčki|grč.]] ''δικαστήριον'', ''sudište'', odnosno prostor određen za suđenje u drevnoj [[Grčka|Grčkoj]]), bio je naziv za narodni sud u kojemu su suci određivani kockom. U [[Srednji vijek|srednjem vijeku]] bio je to neodređeni naziv za visoke sudove i nadleštva, visoku državna vlast ili vladu. [[Hrvatska dvorska kancelarija]] se u početku, 1861-62., nazivala ''Kraljevski dvorski dikasterij za Kraljevine Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju''. Danas u [[Katolička Crkva|Katoličkoj Crkvi]] označava pojam za "ministarstva" u [[Rimska kurija|Rimskoj kuriji]]. Ranije je izraz "dikasterij" zapravo označavao sve organizme unutar Rimske kurije, a ne određeni tip institucije<ref>[https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/it/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms.html Costituzione apostolica ''Pastor bonus''], norme generali, articoli 1-2.</ref>. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. U načelu, prema reformi Rimske kurije koju je 2022. donio [[Franjo|papa Franjo]], svaki kurijalni autoritet mogu voditi i neklerici, uključujući žene. == Bilješke == <references /> [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Sveta Stolica]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] tp9dmntzvw11ga64fdz8a7fe6t6huv1 5727521 5727520 2022-08-04T21:04:09Z Shabicht 3554 /* Seznam dikasterijev Rimske kurije */ wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]]. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. == Seznam dikasterijev Rimske kurije == * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov|Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Kongregacija za nauk vere|Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za službo dejavne ljubezni]] * [[Kongregacija za vzhodne Cerkve|Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov|Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Kongregacija za škofe|Dikasterij za škofe]] * [[Kongregacija za kler|Dikasterij za duhovništvo]] * [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja|Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Papeški svet za laike|Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Papeški svet za edinost kristjanov|Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Papeški svet za medverski dialog|Dikasterij za medverski dialog]] * [[Kongregacija za semenišča in študijske ustanove |Dikasterij za kulturo in izobraževanje]] * [[Papeški svet za spodbujanje celovitega človeškega razvoja|Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov|Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Papeški svet za sredstva javnega obveščanja|Dikasterij za komunikacijo]] == Etimologija i podrijetlo naziva "dikasterij" == Dikasterij ([[Grčki|grč.]] ''δικαστήριον'', ''sudište'', odnosno prostor određen za suđenje u drevnoj [[Grčka|Grčkoj]]), bio je naziv za narodni sud u kojemu su suci određivani kockom. U [[Srednji vijek|srednjem vijeku]] bio je to neodređeni naziv za visoke sudove i nadleštva, visoku državna vlast ili vladu. [[Hrvatska dvorska kancelarija]] se u početku, 1861-62., nazivala ''Kraljevski dvorski dikasterij za Kraljevine Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju''. Danas u [[Katolička Crkva|Katoličkoj Crkvi]] označava pojam za "ministarstva" u [[Rimska kurija|Rimskoj kuriji]]. Ranije je izraz "dikasterij" zapravo označavao sve organizme unutar Rimske kurije, a ne određeni tip institucije<ref>[https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/it/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms.html Costituzione apostolica ''Pastor bonus''], norme generali, articoli 1-2.</ref>. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. U načelu, prema reformi Rimske kurije koju je 2022. donio [[Franjo|papa Franjo]], svaki kurijalni autoritet mogu voditi i neklerici, uključujući žene. == Bilješke == <references /> [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Sveta Stolica]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] c45pq9c3u5k4392q12semm3hqew0rx6 5727522 5727521 2022-08-04T21:04:49Z Shabicht 3554 /* Seznam dikasterijev Rimske kurije */ wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]]. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. == Seznam dikasterijev Rimske kurije == * [[Kongregacija za evangelizacijo|Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Kongregacija za nauk vere|Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za službo dejavne ljubezni]] * [[Kongregacija za vzhodne Cerkve|Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov|Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Kongregacija za škofe|Dikasterij za škofe]] * [[Kongregacija za kler|Dikasterij za duhovništvo]] * [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja|Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Papeški svet za laike|Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Papeški svet za edinost kristjanov|Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Papeški svet za medverski dialog|Dikasterij za medverski dialog]] * [[Kongregacija za semenišča in študijske ustanove |Dikasterij za kulturo in izobraževanje]] * [[Papeški svet za spodbujanje celovitega človeškega razvoja|Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov|Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Papeški svet za sredstva javnega obveščanja|Dikasterij za komunikacijo]] == Etimologija i podrijetlo naziva "dikasterij" == Dikasterij ([[Grčki|grč.]] ''δικαστήριον'', ''sudište'', odnosno prostor određen za suđenje u drevnoj [[Grčka|Grčkoj]]), bio je naziv za narodni sud u kojemu su suci određivani kockom. U [[Srednji vijek|srednjem vijeku]] bio je to neodređeni naziv za visoke sudove i nadleštva, visoku državna vlast ili vladu. [[Hrvatska dvorska kancelarija]] se u početku, 1861-62., nazivala ''Kraljevski dvorski dikasterij za Kraljevine Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju''. Danas u [[Katolička Crkva|Katoličkoj Crkvi]] označava pojam za "ministarstva" u [[Rimska kurija|Rimskoj kuriji]]. Ranije je izraz "dikasterij" zapravo označavao sve organizme unutar Rimske kurije, a ne određeni tip institucije<ref>[https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/it/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms.html Costituzione apostolica ''Pastor bonus''], norme generali, articoli 1-2.</ref>. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. U načelu, prema reformi Rimske kurije koju je 2022. donio [[Franjo|papa Franjo]], svaki kurijalni autoritet mogu voditi i neklerici, uključujući žene. == Bilješke == <references /> [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Sveta Stolica]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 34oh4j0lts1exlkmz9ksu6eu5tjkwek 5727523 5727522 2022-08-04T21:05:10Z Shabicht 3554 /* Seznam dikasterijev Rimske kurije */ wikitext text/x-wiki '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]]. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. == Seznam dikasterijev Rimske kurije == * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov|Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Kongregacija za nauk vere|Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za službo dejavne ljubezni]] * [[Kongregacija za vzhodne Cerkve|Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov|Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Kongregacija za zadeve svetnikov|Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Kongregacija za škofe|Dikasterij za škofe]] * [[Kongregacija za kler|Dikasterij za duhovništvo]] * [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja|Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Papeški svet za laike|Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Papeški svet za edinost kristjanov|Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Papeški svet za medverski dialog|Dikasterij za medverski dialog]] * [[Kongregacija za semenišča in študijske ustanove |Dikasterij za kulturo in izobraževanje]] * [[Papeški svet za spodbujanje celovitega človeškega razvoja|Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov|Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Papeški svet za sredstva javnega obveščanja|Dikasterij za komunikacijo]] == Etimologija i podrijetlo naziva "dikasterij" == Dikasterij ([[Grčki|grč.]] ''δικαστήριον'', ''sudište'', odnosno prostor određen za suđenje u drevnoj [[Grčka|Grčkoj]]), bio je naziv za narodni sud u kojemu su suci određivani kockom. U [[Srednji vijek|srednjem vijeku]] bio je to neodređeni naziv za visoke sudove i nadleštva, visoku državna vlast ili vladu. [[Hrvatska dvorska kancelarija]] se u početku, 1861-62., nazivala ''Kraljevski dvorski dikasterij za Kraljevine Dalmaciju, Hrvatsku i Slavoniju''. Danas u [[Katolička Crkva|Katoličkoj Crkvi]] označava pojam za "ministarstva" u [[Rimska kurija|Rimskoj kuriji]]. Ranije je izraz "dikasterij" zapravo označavao sve organizme unutar Rimske kurije, a ne određeni tip institucije<ref>[https://www.vatican.va/content/john-paul-ii/it/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms.html Costituzione apostolica ''Pastor bonus''], norme generali, articoli 1-2.</ref>. Osoba koja u Papino ime upravlja nekim od dikasterija u Rimskoj kuriji naziva se '''prefekt''' ili '''prefekta'''. U načelu, prema reformi Rimske kurije koju je 2022. donio [[Franjo|papa Franjo]], svaki kurijalni autoritet mogu voditi i neklerici, uključujući žene. == Bilješke == <references /> [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Sveta Stolica]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] c45pq9c3u5k4392q12semm3hqew0rx6 BFGoodrich 0 400948 5727412 5238834 2022-08-04T14:49:54Z Baranov107 210378 wikitext text/x-wiki [[Slika:Logo bfgoodrich.jpg|sličica|Logotip]] [[File:BF Goodrich Off Road Tires Crandon 2012.jpg|thumb|right|BFGoodrich off-road pnevmatike]] '''BFGoodrich''', ustanovljen leta 1896, je bil prvi ameriški proizvajalec [[pnevmatika|pnevmatik]]. Podjetje se je ločilo od [[Goodrich Corporation]] in je od leta 1988 v lasti [[Michelin|Michelina]]. BF Goodrich je ena najboljših blagovnih znamk pnevmatik, ki se osredotoča na proizvodnjo zmogljivih pnevmatik za avtomobile, tovornjake in SUV. Blagovna znamka si je pridobila ime enega najboljših podjetij za izdelavo pnevmatik za terensko vožnjo.<ref>{{cite web |url=https://www.clearvin.com/blog/top-10-tire-brands/ |title=TOP 10 TIRE BRANDS |author= |website=ClearVin |publisher= |accessdate=November 11, 2020}}</ref> == Reference == <references /> ==Zunanje povezave== {{commons category}} *{{Official|http://www.bfgoodrich.com/}} {{Proizvajalci pnevmatik}} [[Kategorija:Proizvajalci pnevmatik]] [[Kategorija:Podjetja ZDA]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1896]] cszlf35lmm6dc1uam7ukhukujv7urld Uporabniški pogovor:Upwinxp 3 405904 5727570 5706944 2022-08-05T08:57:45Z wikitext text/x-wiki 5727572 5727570 2022-08-05T09:05:17Z GeographieMan 179499 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/DamienBolek|DamienBolek]] ([[User talk:DamienBolek|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] wikitext text/x-wiki == Imena železniških prog == Pri imenih je tisti "d.m." lahko za marsikoga precejšnja zagonetka. Se ti zdi dobro, da bi se imena poenostavila v "Železniška proga Ljubljana–Metlika"? Seveda bi v uvodni vrstici zapisali tudi polno ime "Železniška proga Ljubljana–Metlika d.m." ali še rajši Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:58, 24. marec 2018 (CET) :Hm, za železniške proge se zanimam zgolj ljubiteljsko, tako da uradnih nazivov in podobnega ne poznam. Bi se mi pa zdelo najbolj smiselno, da v naslovu pustimo d.m. (saj proga poteka do meje in se ne konča v Metliki), potem pa v uvodni vrstici napišemo poln naziv "Ljubljana–Metlika–državna meja". :Bi popravil pomišljaj še v imenih ostalih člankov o progah (Ljubljana–Dobova, Ormož–Hodoš ...)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:24, 25. marec 2018 (CEST) :Dokument [http://www.slo-zeleznice.si/images/infrastruktura/Program_omrezja_2018/2018_SLO_nova/PO_2018_1_Priloga_3A_Tehnicni_podatki_o_progah.pdf Tehnični podatki o progah] na spletni strani SŽ uporablja naslove v stilu "LJUBLJANA ─ SEŽANA ─ D.M.". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 11:44, 25. marec 2018 (CEST) Na [http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge tej strani] imajo zapis s stičnimi vezaji, tako da se mi zdi še najbolje, da naredimo slovnično pravilno: Maribor–Prevalje–d.m. Edino ne vem, ali je bolje "državna meja" v naslovu pisati s kratico ali s celo besedo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:15, 25. marec 2018 (CEST) :'''D. m.''' lahko PMM pustimo okrajšano (saj je v uvodni vrstici pojasnjeno, za kaj gre), a zapis mora biti (skladno s pravopisom) nujno s presledkom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:32, 25. marec 2018 (CEST) Tudi meni se zdi, da s kratico ni nič narobe, če jo potem v uvodni vrstici napišemo s celo besedo. Torej, '''Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.'''? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:42, 25. marec 2018 (CEST) : Ok, vredu. Matjaž, [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf Pravopis] (odstavek 394) omenja za take primere stični pomišljaj. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:27, 25. marec 2018 (CEST) ::Govoril sem o zapisu okrajšave, ne o stičnem pomišljaju. Namesto obstojčega napačnega d.m. imejmo d. m. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:35, 25. marec 2018 (CEST) : Aha. Boljše, ja, s presledkom. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:50, 25. marec 2018 (CEST) Super, če je to to, jih gremo prestavit? Bi to opravil kdo od vas administratorjev? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 19:54, 27. marec 2018 (CEST) : Kar privošči si :) Če kakšna prestavitev slučajno "ne prime", kar tu napiši – bomo pogledali. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 20:41, 27. marec 2018 (CEST) : [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.]] bi najbrž morala "teči" v nasprotno smer Dobova–Ljubljana, kakor je v zgornjih tehničnih podatkih – da sledimo uradna poimenovanja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:50, 29. marec 2018 (CEST) Torej tudi "d. m.–Metlika–Ljubljana" in "d. m.–Imeno–Stranje"? Meni zveni čudno ... Osebno bi se mi zdelo dovolj, da v članek dodamo opombo, kakršna že obstaja za dolenjsko progo: ''"V evidencah Slovenskih železnic se vodi potek te proge še vedno tako, kot so postavljeni kilometrski kamni, to pa pomeni, da je začetek te proge v Karlovcu (Hrvaška)."'' —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] 13:39, 31. marec 2018 (CEST) : Res zveni čudno. Kaj pa vem ... lahko tudi pustimo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:05, 31. marec 2018 (CEST) == Vikanje in tikanje == Zdravo! Opazil sem, da na translatewiki-ju spreminjaš vikanje v tikanje (npr. https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Translate-magic-notsaved/sl&diff=next&oldid=1390954). A sem jaz prespal kakšno debato pod lipo in zamudil, da smo računalnikom dovolili da nas tika (eno je komunikacija med uporabniki, drugo pa je uporabniški vmesnik) ali je to nekaj novega v duhu facebookov in podobnih aplikacij, ki nas tudi tikajo? Vem pa da so Nemci rešili zagato tako, da vmesnik ponuja dve možnosti izbire jezika (vikanje ali tikanje). Lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:32, 27. avgust 2018 (CEST) : Zdravo. Mimogrede sem opazil, da so bili nekateri moji prejšnji prevodi popravljeni iz vikanja v tikanje (npr. [https://translatewiki.net/w/i.php?title=MediaWiki:Mwe-upwiz-calendar-date/sl&diff=next&oldid=8166958]), zato sem bolj za poskus to storil še s tistimi par stringi. Slovenska Wikipedija uporablja nekje vikanje in nekje tikanje (npr. tikajo nas tudi tooltipi na vrhu strani - "Seznam tvojih prispevkov" - in nastavitve), ampak verjetno je eno vmesnik uporabniškega računa in drugo "javni" vmesnik. Kar zavrni moje spremembe in se bom v prihodnje pozanimal, preden bom kaj sprobaval. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:52, 27. avgust 2018 (CEST) Kar sem sam do sedaj prevajal vmesnike, se trudim uporabljati tikanje, tudi zaradi praktičnosti, da se takoj ve, na koga se sporočilo nanaša. Že pri prevajanju Echa (Obveščanja) sem uporabil tikanje, saj se mi zdi, da to naredi bolj domače okolje: ''Uporabnik:Primer te je omenil'' ali pa ''Uporabnik:Primer vas je omenil''. Gumbi kot so ''Pošlji'', ''Prekliči'', ''Shrani'' s tem dobijo tudi krajše sporočilo, to pa spet pomeni lažjo uporabo. Tudi za v bodoče predlagam, da raje uporabljamo tikanje. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 18:11, 27. avgust 2018 (CEST) ==Kandidatura za administratorja?== Živjo, vidim, da že nekaj časa opravljaš posege, povezane s spiskom zadnjih sprememb, odpravljanjem vandalizmov, ažuriranjem podatkov ipd. Tudi sicer si pomemben in prepoznaven del naše male wikiskupnosti, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš na glasovanju izvoljen, ti bodo dodatne funkcije v pomoč pri nadaljnjem delu. Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:55, 5. marec 2019 (CET) : {{u|MZaplotnik}}, pozdravljen in najprej hvala za izkazano zaupanje! Strinjam se s predlogom; ne obljubljam sicer svoje stalne prisotnosti, bom pa z veseljem pomagal Wikipediji še kot administrator. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:07, 6. marec 2019 (CET) ::Hvala za privolitev, sem uredil glasovanje. Stalne prisotnosti pa seveda nihče od nikogar ne pričakuje. :) [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:09, 6. marec 2019 (CET) Čestitke za izvolitev, gumbi za vzdrževanje v pravih rokah vedno prav pridejo :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:53, 16. marec 2019 (CET) == Micotakis ali Mitsotakis == Pozdravljen. Hvala za opozorilo. Sprejmem, da v ostane slovenski zapis brez "y", pri priimku pa gre za direktno prevajanje iz grškega alfabeta v latinščino; Μητσοτάκης - Mitsotakis. Predlagam, da priimek ostane s "ts" namesto "c"- {{nepodpisani|Pv21|21:49, 8. oktober 2019‎‎}} == Hrvaška Wikipedija == Pozdravljen. Pišem ti, ker se spomnim, da si nekaj časa nazaj omenjal, kako slabe izkušnje imaš z administratorji hrvaške Wikipedije. Danes sem tam urejal članek o Francetu Prešernu, v katerem je pisalo, da se je pesnik rodil v Republiki Sloveniji. Podatek sem popravil in kot kraj rojstva navedel Avstrijsko cesarstvo. Administator je moje urejanje izničil, ko pa sem članek ponovno popravil, me je še obtožil neproduktivnega urejanja. Za tem me je tudi blokiral. Na vprašanja: "Kako se lahko človek rodi v državi, ki ne obstaja?" se sploh ni odzival. Kasneje je moje popravke opazil tudi uporabnik TadejM in jih ponovno vnesel v članek. Tudi njegova urejanja so bila izničena, članek pa zaklenjen za neadministatorje. Gre za eno številnih avtokratskih potez hrvaških administatorjev v zadnjem času. Z uporabnikom Tadejem sva sklenila, da bi bilo najbolje, da napišemo stališče in ga posredujemo na Wikimedia Foundation, zanima me, ali bi se morda pridružil z opisom svojih slabih izkušenj? lp [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 18:51, 12. december 2019 (CET) :Pozdravljen Henrik, pridružujem se vama pri pripravi stališča. Tudi jaz sem že bil na hrvaški Wikipediji deležen podobnega šerifovskega odnosa in nezmožnosti komunikacije. Pred časom sem na pogovorni strani enega od hrvaških člankov opozoril na zastarel podatek, kar mi je [[:hr:Suradnik:Lasta|eden od administratorjev]] izbrisal z generičnim komentarjem ''ne spada u Wikipediju''; ko sem na taisti pogovorni strani prosil za pojasnilo, nisem nikoli dobil odgovora (podatek pa je ostal zastarel še skoraj eno leto). Prav se mi zdi, da opozorimo na obnašanje teh administratorjev, ki vsebino postavljajo na drugo mesto, iz hrvaške Wikipedije pa delajo toksično okolje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:29, 12. december 2019 (CET) ::Odlično. Razprava glede priprave stališča se je začela na pogovorni strani uporabnika TadejM. Morda nadaljujemo tam, oziroma se preselimo v rubriko Pod lipo, kjer je bila pred kratkim (novembra) odprta tema glede hrvaških administratorjev? Dobro bi bilo, da se razpravi priključi čim več slovenskih wikipedistov (sploh administratorjev). [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 23:26, 12. december 2019 (CET) ==Prekategorijazija H2== Ali to pomeni, da boš 1. januarja poskrbel za nov primeren tekst, iz katerega bo razviden nov potek R2-430 v skladu z uredbo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:05, 18. december 2019 (CET) :Sem si naredil opomnik, da takrat posodobim članka na novo stanje in povsod počistim reference na hitro cesto. Bo pa tudi vsak tvoj prispevek o obeh cestah, o katerih imaš očitno bogato zalogo podatkov, več kot dobrodošel. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:20, 18. december 2019 (CET) To mi je bila služba 40 let. Preberem in po potrebi dopolnim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 19. december 2019 (CET) == Zahvala == Se opravičujem, ker sem malo po svoje uredil strani z iztočnico Vojak. Žal nisem pomislil, da bi lahko preusmeritev na razločitveno stran vnesel na najbolj osnovno stran. Hvala ker si popravil za mano. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 19:16, 30. januar 2020 (CET) :Malenkost. Hvala tebi za zgledne prispevke, še na mnogo takih! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 21:38, 30. januar 2020 (CET) == Premikanje Predloga:Uradno spletno mesto == Lepo, da si se lotil tudi predlog. Pri premikanju moraš paziti, če se predloga izvaja kot Lua modul. Običajno je v takem primeru v modulu navedeno nekje ime predloge, ki ne sme biti preusmeritev (To povzroči napako v izvajanju modula). Glej moje popravke v [[Modul:Official website]]: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modul%3AOfficial_website&type=revision&diff=5312879&oldid=4902110 moj popravek], --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:19, 26. april 2020 (CEST) :Hvala, mislil sem že vprašati - šele po premiku sem videl, da je ta predloga nekaj posebnega, kar presega moje znanje. Se lahko tudi napis predloge "Uradna spletna stran" popravi v "Uradno spletno mesto" v tem modulu? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:51, 26. april 2020 (CEST) :: Sem že popravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 27. april 2020 (CEST) :::Mislil sem še na napis, ki se prikaže bralcem ob ogledu strani. Ta je še vedno "Uradna spletna stran". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 16:55, 27. april 2020 (CEST) {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:24, 27. april 2020 (CEST) == Wikimedia commons == Pozdravljen, imam vprašanje v zvezi z nalaganjem slik. Danes sem na WC naložil naslovnico albuma hrvaške glasbene skupine. Najprej sem se zmotil in objavil sliko, prenešeno z interneta, zatem pa sem napako popravil in objavil sliko naslovnice cd-ja, ki sem jo naredil sam. Obe sliki sta bili odstranjeni. Zanima me, ali ne drži, da lahko slike, narejene z lastnimi napravami, objavljamo brez licence. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 22:38, 29. april 2020 (CEST) :Hoj, naslovnice albumov so avtorsko zaščitena dela in se jih ne sme nalagati v Commons, ne glede na to, ali jih slikaš/skeniraš sam. Avtorsko zaščiteno vsebino za t. i. pošteno uporabo namesto v Commons nalagamo lokalno na slovensko Wikipedijo: [[Posebno:Nalaganje]]. Sem lahko naložiš tudi scan naslovnice z interneta, samo primerno mu zmanjšaj resolucijo (npr. na 400px), kot licenco pa izberi "Naslovnica glasbenega albuma ali singla". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 23:15, 29. april 2020 (CEST) Najlepša hvala za pojasnila. [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:38, 30. april 2020 (CEST) == Impresarij == Hi sorry to type in English. I have noticed that you have deleted vandalism page [[Impresarij]]. Kindly put page creation protection to the page so that they are not created again. Hope this helps. Regards. --[[Uporabnik:Tiven2240|Tiven2240]] ([[Uporabniški pogovor:Tiven2240|pogovor]]) 11:37, 17. maj 2020 (CEST) :Looks like the kid lost his interest. In case the vandalism persists, I'll block the IP address. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:54, 17. maj 2020 (CEST) == PP == Živjo, hvala, da si mi razložil za normativno kontrolo, ali mogoče veš kaj pomeni "pp" (uporabniki to zapišejo ob koncu kaj so uredili). Lp.[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 07:35, 18. junij 2020 (CEST) :Hoj, "pp" pomeni "popravek". Pomen vseh okrajšav za povzetke urejanja si lahko pogledaš [[Wikipedija:Povzetek urejanja#Pogoste okrajšave v povzetku urejanja|tukaj]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:56, 18. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. {{nepodpisan|Max9844419087|01:22, 20. avgust 2020}} :Hi, you should use the [[Wikipedija:Pod_lipo|village pump]] for such requests. Could you post it there? I hope somebody will be able to help you. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:41, 20. avgust 2020 (CEST) == Bruno Urh == Spoštovani vandalizatorji moje strani in dobrega imena “M. Zaplotnik”, “”Zimsko sonce”, “Melaleuca alternifolia”, “Upwinxp”, “A09090091” in ostali sodelujoči redaktorji Wikipedije! Čeprav sem do 18. leta res živel v Kočevju in imam kraj in ljudi rad, pa menim, da si ne morete lastiti pravice zamenjati moje celovite biografije in bibliografije ter z referencami podprte podatke o mojem dokumentiranem, mednarodnem in nasploh širokem arhitekturnem, dramskem, literarnem in ostalem delu ter alpinizmu — le s 25 let starimi balastnimi natolcevanji navedenimi kar v prvem naslovu pod “Kritika” in le s 25 let starimi lokalnimi projekti kot referencami. Jaz sem še živ in dejaven. Nisem noben jugoslovanski arhitekt, saj sem diplomiral po razpadu Jugoslavije, sem pa pooblaščeni slovenski in avstrijski arhitekt. Izbrisali ste vse o mednarodni arhitekturni smeri “Holotecture” katere utemeljitelj sem (ki sem jo bil pred leti celo patentiral, z vsemi publikacijami vred, tudi mednarodnimi znanstvenimi itd.). Izbrisali ste vse moje izdane strokovne knjige, članke, dela itd. Če bi imeli iskrene namene dopolniti in urediti stran, je ne bi v celoti izbrisali. Upam, da takšna redakcija ni v skladu s standardi Wikipedije. Prosim, da do ponedeljka, dne 28.12.2020 namestite nazaj podatke kakršni so bili pred vašim izbrisom in vašo namestitvijo škodljivih in namernih ter pristranskih klevet (na kar nedvoumno nakazuje “Kritika” kot prvo poglavje sicer brez repa in glave in z napačnimi ter pomanjkljivimi navedbami), ki sem jih skušal izbrisati, a jih skriti za šiframi vztrajno nameščate nazaj v roku parih minut. Jaz identitete ne skrivam. Seveda verjetno smete dodati tudi balast — vse 25 let stare podatke, tudi napade name (in predvsem na takratnega župana) oziroma kot jih vi imenujete “Kritika”, saj bodo le potrdili kako dejaven in predan sem bil tisto leto ali dve tudi v Kočevju. Menim pa, da je takšna postavitev nekih travm neke novinarke na prvo mesto in v prevladujočem obsegu in celo na račun izbrisa vseh ostalih referenc zlobna, neprofesionalna in namerno škodljiva. (Pred 25 leti sem jo tožil, a je imela na razpolago odvetnika Dela, jaz pa sem bil brez denarja. Na prvi stopnji sem bil tožbo kljub temu dobil, kasneje pa v boju s časopisno hišo finančno omagal in se umaknil.) Danes se ne bom, saj mi poleg moralne (spet) nastaja tudi velika finančna škoda. (Sem že dobil pripombo stranke, ki kupuje eno mojo hišo za 400.000,00 € iz naslova teh vaših klevet.) V kolikor torej ne odstranite klevet in ne vzpostavite prvotno stanje podatkov na strani Bruno Urh, bom predal zadevo vsaj dvem, velikim, najboljšim, z nami poslujočim pooblaščenim odvetniškim družbam — specializiranim za avtorsko pravo in za odškodninsko pravo v Sloveniji in v svetu. Preverili bosta zakonitost vašega početja in ocenili ali obstaja podlaga za kazenski in odškodninski postopek proti vam kot posameznikom in instituciji po sodni poti. Ali si bi po razkritju identitete v morebitnem postopku in po morebitnem zaključku postopka tudi tako solidarno znali razdeliti te velike stroške v stotisočih kot si sedaj delite čas in voljo v minutah za napad name, pa boste sami ocenili, saj se verjetno dobro poznate med seboj. Jaz upam na vašo razumnost in na profesionalnost ter poslanstvo vaše institucije, predvsem pa si želim miru, da lahko opravljam svoj poklic. Lep pozdrav, nešifrirani Bruno Urh V vednost: Odvetniški pisarni in gospodarskemu atašeju, pooblaščenemu ministru v Washington-u, USA [[Uporabnik:LucasLevjesrcni|LucasLevjesrcni]] ([[Uporabniški pogovor:LucasLevjesrcni|pogovor]]) 16:44, 23. december 2020 (CET) == Zakaj si razveljavil? == Včeraj sem dodal nekaj vsebine k rastlini [[Baldrijan]], saj je ta zelo slabo opisna in si mi razveljavil. Kar sem dodal so točni podatki. Mi prosim razložiš kaj je razlog za raveljavitev? Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi? Razumem eno raveljavitev prej, kjer se nisem dovolj potrudil ampak pri [[Baldrijan]] pa ne razumem. :Naj samo dodam, da je spodnji link, ki si ga dodal spodaj v ''Zunanje povezave'' je mrtev in vrže napako 404. Sicer pa z vidika zadnjih urejanj glej [[Wikipedija:Pod lipo#Vandalizem v vsaki vasi]], saj so šolarji{{navedi vir}} vandalizirali tele članke in vnjih povečini dodajali mlade "vplivneže". Upam, da se spor razreši. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:42, 28. januar 2021 (CET) :Katera od povezav vrne 404? Meni oba delujeta? Je to razlgo za razveljavitev. Ne razumem pa točno glede vandalizma. Ali moj zapis res izgleda kot vandalizem? ::<s>Meni obe vržeta 404</s>. Sicer pa tvoj zapis ni bil vandalizem. Mogoče nisem dovolj jasno napisal, ampak je bil moj odziv na tvoj stavek: ''Lahko v Sloveniji kdo sploh ureja wiki zapise, če se vse takoj razveljavi?''. Upam, da se bo tole hitro razčistilo. Jaz bi mogoče vrnil, bi pa tvoje trditve poiskal z boljšimi viri (botaničnim priročnikom ipd.). Pomota z linkom (kopiral sem celotnega in ne samo dela. Za tole se opravičujem) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:07, 28. januar 2021 (CET) ::: Uf a res? Bom preveril kaj je s temi povezavami. Aha havala za pojasnilo. Sedaj razumem. Seveda, lahko dodam še vire. {{nepodpisani|Primozgo|10:15, 28. januar 2021‎}} ::::Sem vrnil vsebino, brez povezav, ki niso bile ravno na nivoju. Kot napotek, viri za take trditve pa res morajo biti strokovni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:28, 28. januar 2021 (CET) == IP blokada == Pozdravljen! V povzetek si me podučil, da IP-jev ne blokiramo trajno. Če grem po BlokListi, vidim na zadnjih dveh straneh (od konca) 4 IPje, ki so bili blokirani za vedno. Načeloma bi lahko vsak IP blokirali za 1 teden/3/6 mesece, ampak bo oktobra spet isto s*****. PMM je to ena in ista oseba, a bi mogoče vložili checkuser prošnjo in potem lock na meto? LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:34, 9. april 2021 (CEST) :PS: Po moje bi morali tudi razširiti filter proti psovkam z ta novimi italijanskimi iz peskovnika in mojega pogovora... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:42, 9. april 2021 (CEST) ::Hoj, seveda se na naše peskovnike spravlja en in isti osebek, vendar nikoli ne deluje dalj časa z istega IP-naslova, zato z dolgotrajno blokado ne bomo dosegli ničesar. Če ima dinamičen naslov IP ali več dostopov do interneta, se lahko brez vsakršnega truda preklopi na drug IP in v 6 mesecih se skoraj gotovo ne bo vrnil ravno na blokiranega. Statične IP-je (kot je [[Posebno:Prispevki/194.249.186.71|ta]]) v primeru neprenehnega vandalizma lahko blokiramo za pol leta, eno leto, za stalno pa spet ne – po dvanajstih letih res ni več nevarnosti vandalizma s tega naslova, je pa čisto možno, da se taisti IP nekega dne dodeli naključnemu uporabniku interneta, ki bo tako po nedolžnem blokiran. ::V filter zlorab lahko dodamo italijanske psovke, žal pa dvomim, da filter deluje tudi na povzetke urejanja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:03, 9. april 2021 (CEST) == Odblokiranje == Hvala. Danes sem ga preveril še na WHOISu. IPv6 je sicer datiran v Slovenijo, a se bojim, da GRP uporablja IP spoofing. To praktično pomeni, da bi lahko vandaliziral tudi s tvojega IP, če bi ga vedel. Pogosto lutkarji tudi razveljavljajo samega sebe. Glede na podatke je Ipv6 z Arnesa, ki je načeloma varno omrežje, zato ga ne bom blokiral ponovno (tako ali tako je bil samo 1 teden). Pozornost je še vedno priporočena. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:44, 13. november 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Evrokovanci == Oprosti, vračanje je bila pomota. Hotel sem vrnit [[tenis]], pa si se zaradi posodobitev v živo znajdel pod klikom :( '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:45, 11. februar 2022 (CET) :Tudi meni je že kdaj uspelo. Nobene zamere:) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 11. februar 2022 (CET) == zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga? == zakaj ste izbrisali stran Darenn Mbadinga?? [[Posebno:Prispevki/2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49|2C0F:F038:581:A00:24DC:EF76:6129:3D49]] 13:23, 5. april 2022 (CEST) :Stran je bila napisana z avtomatskim prevajalnikom in preveč nerazumljiva za objavo. Poleg tega se zdi, da oseba ne izpolnjuje merila [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnosti]]. Imeti YouTube kanal in objaviti nekaj singlov, ki jih ne pozna noben resen medij, še ni dovolj za obstoj članka. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:03, 5. april 2022 (CEST) ::Poleg tega dva stavka vsebine je premalo za enciklopedijski vnos. Da o 10 referencah ne govorimo ([[WP:SPAM]]). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:06, 5. april 2022 (CEST) == Filter opus/opis == Pozdravljen. Kot ustvarjalca tega filtra naj te prijazno opomnim, da ima [[Posebno:AbuseFilter/7]] med zadnjimi zadetki dva lažna. Bomo ukrepali? Zdi se mi čudno, ker je uporabnik samo dodal 3 povezave, pa ga je vseeno zaznalo. Hvala! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:34, 9. junij 2022 (CEST) :Sem že ugotavljal, da ne deluje, kot bi moral, ja. Lahko se izklopi, dokler bolje ne naštudiram regexa. Se pa "popravki" ustvarjalnega opusa v ustvarjalni opis pojavljajo kar konstantno in sem prav radoveden, zakaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:34, 9. junij 2022 (CEST) ::Razlog je slab besedni zaklad šolarjev. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:45, 9. junij 2022 (CEST) :::To sem domneval, ampak takšna iniciativnost pri popravljanju ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:54, 9. junij 2022 (CEST) ::Mogoče bi lahko dodal preverbo kategorije (če je v kategoriji pesniki/pisatleji/dramatiki ...). Glede na to, da so ure precej šolske (moraš všteti tudi dijake v računalnicah dijaških domov), lahko pmm to počaka do 24. junija ter nato presodimo nadaljnje ukrepanje. Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:14, 9. junij 2022 (CEST) :::Mislim, da bi bilo dovolj samo preprogramirati filter, da bo deloval.:) Trenutno se sproži vedno, če se obe besedi nahajata v kateri od spremenjenih vrstic, moral bi biti specifičnejši. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:13, 9. junij 2022 (CEST) 1yw45n732fkv9a8bjr1xibtbf09653v Popevka tedna na Valu 202 0 413700 5727575 5725243 2022-08-05T09:09:28Z Anzet 118843 /* 2022 */ wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>http://www.ratoncrack.si/?cat=1</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/anavrin/|title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/bhc/|title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url= http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305|title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/|title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html|title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}</ref><ref>https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html|title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/|title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url= http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0|title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url= http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/|title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/|title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All - Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away - R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè - Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti - Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex - Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims - Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle - Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry - Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY - you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin - Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey - I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk Idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro - Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino - Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves - Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>Hoffman – Um moje drugo je srce || Jack White – A Tip from You to Me<br>Billie Eilish – TV<br>Marcus Mumford – Grace |} ===Izvajalci z vsaj 7 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|20 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan |- | style="text-align:center"|11 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco |- | rowspan=5 style="text-align:center"|10 || [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu |- | [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj |- | Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen |- | [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra |- | style="text-align:center"|9 || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji |- | rowspan=4 style="text-align:center"|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade <small>(ft. Small Tokk)</small> |- | [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits |- | [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši <small>(ft. Vlatko Stefanovski)</small>, Tiho <small>(Hamo & Tribute 2 Love ft.)</small>, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan <small>(s Kombinatkami)</small> |- | [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification |- | rowspan="4" style="text-align:center"|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran <small>(z Leonart)</small> |- | [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti <small>(& Istrabend)</small>, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila <small>(s Hamo & Tribute2Love)</small>, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase |- | [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina |- | [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] rnme7vpsr6c7378fpk9fjtaqz6v9wew Vladimir Braco Mušič 0 418393 5727583 5509464 2022-08-05T09:34:36Z 2A00:EE2:6302:4200:B328:D0D1:FA98:FA2A /* Delo */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vladimir Braco Mušič''', [[arhitekt]] in [[urbanist]], * [[19. december]] [[1930]], [[Sevnica]], † [[7. januar]] [[2014]], [[Ljubljana]]. ==Izobrazba== Diplomiral je leta 1958 na FAGG v Ljubljani, magistriral pa leta 1964 na univerzi Harvard v ZDA. == Delo == * Urbanistični inštitut RS (1959-1980 in nato od 1989 dalje) * direktor Urbanističnega inštituta RS (1974-1980) * predsednik mestnega komiteja za urbanizem in varstvo okolja v Ljubljani (1980-1986) * podpredsednik mestne skupščine (1987-1988) * izredni profesor za urbanizem na FAGG v Ljubljani (od 1986 dalje) *izredni profesor na Oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani * sodeloval pri natečajnih načrtih za južni del središča Ljubljane, za turistično območje Sv. Stefan-Miločer-Pržno (1964), za južni del Bratislave (Petržalka), za sosesko BS-7 v Ljubljani, za vzhodni del Splita, izdelal urbanistično zasnovo za Maribor Jug. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Krečič, P. (1993). MUŠIČ, Vladimir Braco. V Enciklopedija Slovenije. Zvezek 7 (str. 250). Ljubljana: Mladinska knjiga. == Zunanje povezave == * [http://www.delo.si/arhiv/vladimir-braco-music-1930-2014.html Članek v Delu: Vladimir Braco Mušič (1930–2014)] * [http://www.mao.si/Novice/Vladimir-Braco-Music-(1930-2014).aspx Nekrolog (Muzej za arhitekturo in oblikovanje)] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Vladimir Braco}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski urbanisti]] [[Kategorija:Sevničani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi Harvard]] gdq746i000sm58c0wsbfswz4zkj96ni Mamaia 0 425680 5727442 4758026 2022-08-04T15:40:39Z Upwinxp 126544 slog wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> <!-- Basic info ----------------> | name = Mamaia | other_name = | native_name = | nickname = | settlement_type = | motto = <!-- images and maps -----------> | image_skyline = | imagesize = | image_caption = | image_flag = | flag_size = | image_seal = | seal_size = | image_shield = | shield_size = | image_map = | mapsize = | map_caption = | pushpin_map = Romunija<!-- the name of a location map as per http://sh.wikipedia.org/wiki/Modul:Location_map --> | pushpin_label_position = bottom | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija v Romuniji <!-- Location ------------------> | coordinates_region = RO | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{zastava|Romunija}} | subdivision_type1 = [[Okrožje]] | subdivision_name1 = [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = <!-- Politics -----------------> | government_footnotes = | government_type = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> | leader_name1 = | established_title = <!-- Settled --> | established_date = <!-- Area ---------------------> | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = <!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion--> | area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion--> <!-- Population -----------------------> | population_as_of = 2010 | population_footnotes = <ref>http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf</ref> | population_note = | population_total = 50 | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_density_metro_sq_mi = | population_blank1_title = | population_blank1 = | population_density_blank1_km2 = | population_density_blank1_sq_mi = <!-- General information ---------------> | timezone = [[vzhodnoevropski čas|vzhodnoevropski]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = vzhodnoevropski | utc_offset_DST = +3 | latd = 44 | latm = 14 | lats = 44 | latNS = N | longd = 28 | longm = 37 | longs = 20 | longEW = E | elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> | elevation_m = 2 | elevation_ft = <!-- Area/postal codes & others --------> | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | website = | footnotes = }} '''Mamaia''' je letovišče ob [[Črno morje|Črnem morju]] v [[Romunija|Romuniji]], v okrožju [[Konstanca, Romunija|Konstanca]].<ref>http://www.geonames.org/</ref><ref>http://www.statoids.com/yro.html</ref> == Zemljepisni položaj == Mamaia je najbolj priljubljeno letovišče v Romuniji.<ref>Robert Reid, Leif Pettersen, ''Romania & Moldova'', Lonely Planet, 2007, p. 294</ref> Naselje se nahaja severovzhodno od centra mesta [[Konstanca, Romunija|Konstanca]]. Naselje je skoraj popolnoma nenaseljeno s stalnimi prebivalci, saj se ocenjuje, da je imelo leta 2010 stalno bivališče v naselju okoli 50 prebivalcev. Naselje je množično poseljeno poleti, ko tukaj prebiva več tisoč obiskovalcev in gostov, predvsem v obdobju od srede junija do srede septembra. Mamaia se nahaja na ozkem traku zemljišča, dolgem približno 8 km in širokim samo 300 m, med Črnim morjem in jezerom Siutghiol. [[Nadmorska višina]] naselja je 7 m. == Turizem == Osnovna dejavnost v naselju je [[turizem]], saj številne [[Plaža|plaže]] omogočajo kopanje od srede junija do srede septembra, ko se dnevne temperature zraka gibljejo med 25 in 30 [[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinj Celzija]]. Morska voda ostane topla do sredi jeseni. V naselju so [[hotel]]i srednje do zgornje kakovosti, najboljši so ocenjeni s štirimi ali petimi zvezdicami. Prisotno je tudi veliko število zasebnih klubov in vodni park. Na severu naselja so tudi urejena področja za [[kamp]]iranje. == Srečanje predsednikov == Mamaia je gostila 11. srečanje predsednikov držav in vlad Srednjeevropske pobude v času med 27. in 28. majem 2004. == Galerija == <gallery> Slika:Welcome to mamaia.jpg|Napis dobrodošlice v Mamaii Slika:Strand Mamaia.jpg|Plaža Slika:Aqua Magic - Telegondola - Mamaia.jpg|Vodni park Slika:Konstanca - 1916.09.11 (1).tif|Plažna hiša leta 1916 </gallery> == Zunanje povezave == * http://www.mamaia.com/ * https://www.mamaiaonline.com/ == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Črno morje]] q4a7hyju1ug0fkphrpgfjj2tuwf203c Curtea de Argeș 0 426674 5727397 5623133 2022-08-04T13:23:29Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Curtea de Argeș | native_name = | nickname = | settlement_type = Mesto | motto = |image_skyline = Man Curtea de Arges.SV.jpg | image_caption = Samostan Curtea de Argeș | image_flag = |image_shield=ROU AG Curtea de Arges CoA.png| | mapsize = |pushpin_map = Romania |map_caption = Lega Curtee de Argeș v [[Romunija|Romuniji]] |coordinates_region = RO | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Romunija}} | subdivision_type1 = [[Občine Romunije|Občina]] | subdivision_name1 = [[Slika:Actual Argeș county CoA.png|22px|]] Curtea de Argeș | leader_title = župan | leader_name = {{Wikidata|p6}} | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_footnotes = |area_magnitude = |area_total_km2 = |area_metro_km2 = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_urban_km2 = |population_as_of = |population_footnotes = |population_note = |population_total = 27.359 (2011)<ref>Recensământul Populației și al Locuințelor 2002 - populația unităților administrative pe etnii. Kulturális Innovációs Alapítvány (KIA.hu - Fundația Culturală pentru Inovație). Pridobljeno 6. avguste 2013.</ref><ref>Rezultatele finale ale Recensământului din 2011: Tab8. Populația stabilă după etnie – județe, municipii, orașe, comune”. Institutul Național de Statistică din România. iulie 2013. Pridobljeni 5. avgusta 2013.</ref> |population_rank = |population_urban = |population_metro = |population_density_km2 = | timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | latd = 45 | latm = 08 | lats = 21 | latNS = N | longd = 24 | longm = 40 | longs = 45 | longEW = E |elevation_m = 417 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 115 300<ref>[https://www.posta-romana.ro/cauta-cod-postal.html ''Poșta Română: Caută Cod poștal''].</ref> | area_code = | registration_plate = | website = http://www.primariacurteadearges.ro/ | footnotes = }} '''Curtea de Argeș''' (izg. ˌkurte̯a de ˈard͡ʒeʃ) je mesto v [[Romunija|Romuniji]] na desnem bregu reke Argeș, ki izvira v južnih [[Karpati]]h (pogorje Făgăraş), in ob železniški progi, ki povezuje Pitești in prelaz Turnu Roșu. ==Zgodovina== ==Ime== Ime Curtea de Argeș, ki pomeni Dvor nad reko Argeș, je nastalo v času, ko je bilo mesto prestolnica kneževine [[Vlaška|Vlaške]]. Nekateri zgodovinarji reko Argeș enačijo z antično reko Ordessos, čeprav je to malo verjetno.<ref name=ref2>Rădvan, str. 243.</ref> V najstarejših slovanskih dokumentih se imenuje Arghiș, kar namiguje na [[Kumani|kumansko]] ali [[Pečenegi|pečeneško]] etimologijo, v kateri koren arghiš pomeni planoto ali vzpetino.<ref name=ref2/> Izvirno ime mesta je bilo Argeș, ki se je kasneje preneslo tudi za reko.<ref name=ref2/> ===Prestolnica Vlaške=== Curtea de Argeș, eno od najstarejšim mest v Vlaški, je bil sprva prestolnica majhne lokalne države, iz katere se je začelo združevanje vlaških pokrajin južno od Karpatov.<ref name=ref2/> Najstarejši arheološki dokazi, da je bil Argeș sedež kakšnega vladarja, so iz 13. stoletja.<ref name=ref2/> Mesto [[Câmpulung]] je bilo sedež vlaškega vojvode [[Basarab I. Vlaški|Basaraba I.]], ki je prvič omenjen v dokumentu iz leta 1324, napisanem na [[Ogrsko kraljestvo|ogrskem]] dvoru. Naslednje leto je med državama nastal konflikt, ki se je končal leta 1330 s pohodom [[Karel I. Ogrski|Karla I. Ogrskega]] proti »nezvestemu« Basarabu I. in opustošenjem argeške trdnjave.<ref name=ref3>Rădvan, str. 244.</ref> Vlaško izročilo in kronike se razlikujejo od ogrskih dokumentov: Basaraba ne omenjajo in namesto tega trdijo, da je Argeș leta 1290 ustanovil [[Radu Negru]], ki je prišel čez Karpate in ustanovil Curtea de Argeș in Câmpulung.<ref name=ref3/> Kot prvo prestolnico Vlaške se včasih omenja tudi Câmpulung, medtem ko vlaške kronike kot prestolnico omenjajo izključno Curtea de Argeș. Trditev podpirajo ogrski dokumenti, ki omenjajo, da je Karel I. napadel trdnjavo v Argeșu in ne v Câmpulungu.<ref name=ref3/> V prvih desetletjih 14. stoletja se je pod pokroviteljstvom transilvanskega katoliškega škofa v Argeșu naselila skupina katoliških [[Sasi|Sasov]]. Leta 1381 je takrat edina katoliška škofija v Vlaški prišla pod oblast ogrske nadškofije v [[Kalocsa|Kalocsi]]. V 17. stoletju se je zaradi zmanjšanja števila lokalnih katoliških vernikov škofija preselila v Bacău.<ref name=ref5>Rădvan, str. 247.</ref> Po letu 1340 je bil v Argeșu zgrajen nov dvor s knežjo palačo in cerkvijo, velik 0,76 ha.<ref name=ref3/> V mestu je bila leta 1359 ustanovljena Vlaška pravoslavne cerkev.<ref name=ref3/> Mesto je trgovalo s [[Transilvanija|Transilvanijo]], zlasti z mestom Sibiu, do katerega je vodila cesta preko doline Olta in Țare Loviștei, dolga 200 km. Trgovska cona mesta je bila okrog dvora in cerkve sv. Nikolaja, kjer je bil tudi bazar.<ref name=ref5/> ===Propadanje=== Argeșki dvor je bil rezidenca vlaških knezov do vključno [[Mircea I. Vlaški|Mircee I.]](vladal 1386-1395 in 1397-1418). Naslednji vladarji so uporabljali Argeș in [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]]. Trditev potrjuje popotnik Johann Schiltberger, ki omenja, da je bila leta 1396 prestolnica v obeh mestih. V 16. stoletju se je prestolnica dokončno preselila v Târgoviște. Knezi so dvor v Argeșu obiskovali bolj redko.<ref name=ref3/> V 14. in 15. stoletju je bil Argeș eno od najpomembnejših vlaških mest, v 16. stoletju pa je začel njegov pomen upadati. Sedež pravoslavne metropolije se je leta 1517 preselil v Târgoviște, katoliška škofija pa je bila leta 1519 ukinjena. K zmanjšanju števila prebivalcev je pripomogel tudi propad trgovanja s Sibiujem in Brașovom.<ref name=ref6>Rădvan, str. 247-248.</ref> Ko je [[Neagoe Basarab]] (vladal 1512-1521) v mestu zgradil samostan, je postal Argeș med vlaškimi vladarji bolj priljubljen. Knez je samostanu doniral del mesta in mu podelil pravico do upravljanja mesta. Samostan je začel predsedovati sodnim procesom na mestni tržnici in dobil dovoljenje za gradnjo javnih zgradb in mlinov. Samostanska oblast je razjedla mestno avtonomijo in privedla do poglabljanja gospodarske krize.<ref name=ref6/> ==Mestne znamenitosti== V mestu je nekaj cerkva, med njimi stolnica sv. Nikolaja, zgrajena na začetku 16. stoletja, ki je bila ki je bila od konca 18. stoletja sedež pravoslavne škofije. Najpomembnejša cerkev je [[Biserica Domnească]] (knežja cerkev), ki jo je zgradil Basarab I.. Leta 2003-2004 je bila popolnoma obnovljena. Cerkev je podobna trdnjavi in je skozi [[Katakombe|katakombe]] povezana s stražnim stolpom na bližnjem hribu. Ruševine knežjega palačnega kompleksa so še vidne. Slavna romunska legenda pravi, da je pri gradnji samostana sodeloval Meşterul (Mojster) Manole.<ref>Curtea de Argeș, Mănăstirea Argeș, Biserica Episcopală. Pridobljeno 22. marca 2009.</ref> ==Zanimivost== 7. julija 1947 je v mestu v 20 minutah padlo 205,7 mm dežja, kar je svojevrsten svetovni rekord.<ref> [http://weatherrecords.ohioweatherlibrary.org/RainfallRecords1.html ''Ohio Weather Library Rainfall page 1''].</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Vir == * {{navedi knjigo |author=Laurențiu Rădvan |year=2010 |title=At Europe's Borders: Medieval Towns in the Romanian Principalities. |publisher=Brill |isbn=9789004180109 |cobiss= |pages=}} ==Galerija== <center><gallery caption="" mode=packed-hover> Slika: Statuia lui Basarab I.JPG|Kip Basaraba I. Slika: Curtea de Arges.SV.jpg|Knežja cerkev sv. Nikolaja Slika:Fostul Hotel Royal - Curtea de Arges (4).JPG|Nekdanji Hotel Royal Slika: Protoieria Curtea de Arges (3).JPG|Škofovska palača Slika: CurteaDeArçes.JPG|Železniška postaja </gallery> </center> [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] {{normativna kontrola}} 30oaomhixei9hmaiytdy8sf1y3jnyw3 Câmpulung 0 427288 5727394 4967915 2022-08-04T13:09:06Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |image_skyline = Bustul lui Negru Vodă - Câmpulung – LMI AG-III-m-B-13868.jpg |image_caption = Kip [[Radu Negru|Raduja Negruja]] |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = RO |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{ROU}} |timezone=[[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset=+2 |timezone_DST=[[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST=+3 |map_caption = Položaj Câmpulunga na karti Romunije |official_name=Câmpulung |pushpin_map= Romunija |image_shield=ROU AG Campulung CoA.png |subdivision_type1=Okrožje |subdivision_name1=Argeș |subdivision_type2= Pokrajina |subdivision_name2= [[Muntenija]] |settlement_type= Občina |leader_title=[[Župan]] |leader_name={{Wikidata|p6}} |leader_party= |area_total_km2= |population_as_of=2011 |population_total=31767 |latd=45|latm=16|lats=04|latNS=N|longd=25|longm=2|longs=47|longEW=E |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = AG |blank_name=[[Podnebje]] |blank_info= [[Köppnova podnebna klasifikacija|Dfb]] |website=http://www.primariacampulung.ro/ }} '''Câmpulung''', '''Cîmpulung''' (izg. [kɨmpuˈluŋɡ]) ali '''Câmpulung Muscel''' je mesto v okrožju Argeș, [[Muntenija]], [[Romunija]]. Nahaja se med obrobnimi griči južnih [[Karpati|Karpatov]] na čelu gozdnate doline reke Râul Târgului, pritoka reke Argeș.<ref name=ref1>Chisholm, Hugh, urednik. (1911). ''Câmpulung''. Encyclopædia Britannica, 11, izdaja. Cambridge University Press.</ref> Mesto je zaradi čistega zraka in slikovite okolice priljubljeno poletno turistično središče. V mestu sta samostan in stolnica, katera naj bi v 13. stoletju ustanovil legendarni prvi [[Vlaška|vlaški]] knez [[Radu Negru]], in več kot dvanajst cerkva. ==Ime== Câmpulung v romunščini pomeni Dolgo polje. ==Zgodovina== V okolici Câmpulunga so ostanki rimskega tabora, ki se zdaj imenuje Jidava ali Jidova. Ob njem so ostanki rimske kolonije, ki se istoveti z Romulo, Stepenijem in Ulpio Traiano in se zdaj imenuje Jidovi ali Grădiștea, kar v romunščini pomeni gradišče ali utrdba.<ref name=ref1/> Câmpulung je bil eno od najstarejših urbanih naselij v [[Vlaška|Vlaški]]. K njegovemu razvoju so veliko pripomogli transilvanski [[Sasi|saški]] kolonisti, ki so s seboj prinesli nemško urbano kulturo. Najstarejši pisni dokaz o obstoju mesta je iz leta 1300. Odkrili so ga v mestni cerkvi. Napis je epitaf Lavrencija de Longo Campo<ref>Rădvan, str. 264.</ref> in se glasi: ''Hic sepultus est comes Laurencius de Longo-Campo, pie memorie, Anno Domini MCCC'' (''Tukaj je pokopan Lavrencij de Longo-Campo, v pobožen spomin, anno Domini 1300''). Lavrencij je bil zelo verjetno oseba, ki je koordinirala proces kolonizacije.<ref name=ref3>Rădvan, str. 265.</ref> Podolgovato obliko mesta pogojuje ozka rečna dolina. Mesto ime dve vzporedni glavni ulici<ref name=ref3/> in glavni trg pri knežji cerkvi sv. Nikolaja. Pri cerkvi sv. Elija zahodno od mesta je letni sejem.<ref name=ref3/> Nenemški del mesta se je zgradil na robovih srednjeveškega mesta. V njem sta dve pravoslavni cerkvi iz 14.-15. stoletja.<ref name=ref3/> [[Slika:Carol Popp de Szathmáry - Târg la Câmpulung Muscel.jpg|thumb|left|Carol Popp de Szathmáry: Tržnica v Câmpulungu, akvarel]] Meščani [[Romuni|romunske]] nacionalnosti sprva niso imeli enakih pravic kot nemški kolonisti. Do 15. stoletja sta se obe skupnosti že zlili v eno, kar kažejo pravoslavne cerkve, zgrajene v katoliških četrtih, in nekaj romunskih voljenih sodnikov (''[[județe]]'').<ref>Rădvan, str. 266.</ref> Tretja skupnost v mestu so bilo [[Bogumili|bogomilski]] [[Bolgari]], ki so se naselili v bližnji Șchei. Șchei je staroromunska beseda, ki pomeni slovanska ljudstva.<ref name=ref5>Rădvan, str. 267.</ref> Jugozahodno od mesta je hrib Câmpul mișeilor (Polje pohabljencev). Na njem je bilo naselje [[Gobavost|gobavcev]], ki je imelo svojo cerkev in mlin. <ref name=ref5/> Câmpulung je bil prva prestolnica fevdalne države Vlaške. Prestolnica se je v 14. stoletju preselila v [[Curtea de Argeș]]. Mesto je preko prelaza Bran 25 km severno povezano s [[Transilvanija|Transilvanijo]], na jug pa s cesto in železnico s [[Ploiești]]jem. ==Sklici== {{sklici|1}} == Vir == * {{navedi knjigo |author=Laurențiu Rădvan |year=2010 |title=At Europe's Borders: Medieval Towns in the Romanian Principalities. |publisher=Brill |isbn=9789004180109 |cobiss= |pages=}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] c4y0engbwz8l2huiczgd688iw2rs2c1 Drobeta-Turnu Severin 0 427483 5727437 5363303 2022-08-04T15:15:54Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name=Drobeta-Turnu Severin |settlement_type=Središče okraja |image_skyline=Castelul de apă, Turnu Severin, jud. MH.JPG |image_caption=Vodni stolp, simbol mesta |image_shield=coa_drtrsev_ro.gif |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = RO |pushpin_map=Romunija |map_caption = Položaj Drobete-Turnu Severina v Romuniji |latd=44 |latm=34 |lats= |latNS=N |longd=22 |longm=40 |longs= |longEW=E |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{ROU}} |subdivision_type1= Okraj |subdivision_name1=Mehedinți |subdivision_type2= |subdivision_name2= |leader_title=[[Župan]] |leader_name={{Wikidata|p6}} |area_total_km2=55 |population_as_of=popis 2011 |population_total=92617 |population_footnotes=<ref name="INSSER">{{cite web | url = http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_Tab_8.xls | title = 2011 Census | accessdate = 3. maja 2016 | publisher = National Institute of Statistics (Romunija) | language = }}</ref> |population_density_km2=1572 |population_demonym = ''severinean'', ''severineancă''&nbsp;([[romunščina|ro]]) |timezone=[[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset=+2 |timezone_DST=[[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST=+3 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 220004–220256 |area_code = +40 (0)252 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = MH |blank_name=Podnebje |blank_info= [[Köppnova podnebna klasifikacija|Cfb]] |website=http://www.primariadrobeta.ro/ }} '''Drobeta-Turnu Severin''' ([[Latinščina|latinsko]] Drobeta, staroslovansko Siverin) je mesto na levem bregu [[Donava|Donave]] ob izhodu iz [[Železna vrata|Železnih vrat]] v okraju (''județul'') Mehedinți, [[Oltenija]], [[Romunija]]. Leta 2011 je imela 92.617 prebivalcev. ==Ime== V rimskem obdobju se je mesto imenovalo Drobeta. Drugi del imena so zgodovinarji prvotno povezovali z rimskim cesarjem [[Aleksander Sever|Aleksandrom Severjem]]. Kasneje se je izkazalo, da izhaja iz [[Stara cerkvena slovanščina|staroserkvenoslovanske]] besede ''sěverъ'', ki pomeni ''sever'', se pravi ''mesto na severu''.<ref> A. Candrea. ''Elemente de toponimie cu privire specială la toponimia Olteniei, 1932-1933''. Facultatea de litere și Filosofie din București, str. 24.</ref> Beseda ''Turnu'' pomeni ''stolp'' in se nanaša na stolp ne severnem bregu Donave, ki so ga zgradili [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. ==Geografija in podnebje== Mesto Drobeta-Turnu Severin stoji na skrajnem zahodnem robu romunske regije Oltenije, ki je bila del nekdanje kneževine [[Vlaška|Vlaške]]. Od Timişoare na severozahodu je oddaljeno 220 km, od Craiove in Bukarešte na vzhodu pa 113 oziroma 353 km. Severno od mesta se začenjajo južni obronki [[Karpati|Karpatov]], južno od njega pa Vlaška nižina. Na nasprotnem bregu Donave je srbsko mesto Kladovo. Mesto ima submediteransko podnebje s toplimi poletji in milimi zimami. V njem in njegovi okolici zato uspevajo magnolije, kavkaški orehi, ginko, mandljevci, figovci, španski bezeg, lipe in lešniki. ==Zanimivosti== [[Slika:Turnu Severin Drobeta.jpg|thumb|250px|left|Ostanki Trajanovega mostu]] [[Slika:Turnu Severin Theater.jpg|thumb|250px|left|Mestno gledališče]] Največja mestna zanimivost so ostanki [[Trajanov most|Trajanovega mostu]] čez Donavo, ki ga je za cesarja [[Trajan]]a leta 105 zgradil arhitekt [[Apolodor iz Damaska]]. Dolg je bil 1.135 m, širok 15 m in visok 19 m. stal je na 20 masivnih kamnitih stebrih, gornji del pa je bil lesen. Med druge zanimivosti spadata vodni stolp in ostanki srednjeveške trdnjave na obali Donave. ==Sklici== {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] qcf34v94l79kwzp23kb4ugv0vjs8l94 Iași 0 427913 5727441 5597275 2022-08-04T15:28:39Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Iași | settlement_type = Mesto | image_skyline = Collage Iași (Jassy).jpg | image_caption = Od zgoraj levo: Pačača kulture, kip Vasila Alexandrija pred Narodnim gledališčem, Univerza Alexandru Ioan Cuza, stolp samostana Golia, metropolitska stolnica in botanični vrt | image_shield = ROU IS Iasi CoA.png | nickname = Kulturna prestolnica Romunije, Mesto velikih ljubezni, Mesto slavnih usod, Mesto velikih idej, Mesto treg zvez, Mesto na sedem gričih<ref>{{cite web|url=http://romaniancoins.org/1000leiu1918.html|title=''1000 lei 1998 - 80th anniversary of the Great Union of 1918''|publisher=Romanian Coins.org|access-date=24. septembra 2016|language=angleščina}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.iasi.djc.ro/|title=''Iași, the cultural city''|accessdate=24. septembra 2016|language=romunščina}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.laiasi.ro/despreiasi.htm|title=''About Iaşi''|publisher=La Iaşi|accessdate=24. septembra 2016|date=2002|language=romunščina}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.tarom.ro/tarom-tours/turism-intern/cazare-oras/|title=''Romanian Cities''|publisher=Tarom|language=romunščina}}</ref> | mapsize = 200px | map_caption = Položaj Iașija na karti Romunije | pushpin_map = Romunija | latd = 47 | latm = 09 | lats = 25 | latNS = N | longd = 27 | longm = 35 | longs = 25 | longEW = E | coordinates_type = region:RO_type:city | coordinates_display = display=inline,title | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{ROU}} | subdivision_type1 = Okraj | subdivision_type2 = Status | subdivision_name1 = Iași | subdivision_name2 = [[Mestna občina]] | established_title = Naselitev | established_date = pred 14. stoletjem | established_title2 = Prva uradna omemba | established_date2 = 1408 | leader_title = Župan | leader_name = {{Wikidata|p6}} | area_magnitude = | area_total_km2 = 93.9 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_metro_km2 = 808 | elevation_m = 60 | population_total = 290.422 | population_as_of = 2011 census<ref name="INSSER">{{cite web|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2014/01/rpl_2011_populatia-pe-categorii-de-localitati.xls|title=''Population at 20 October 2011''|date=5. julij 2013|accessdate = 4. maja 2015|publisher = Nacionalni institut za statistiko Romunije|language=romunščina}}</ref> | population_footnotes = | population_density_km2 = 3092 | population_metro = 382.484 | population_note = | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 700xxx | area_code = +40 x32 | website = http://www.primaria-iasi.ro/ | footnotes = | timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | blank_name = [[Registrske tablice Romunije|Registracijska oznaka]] | blank_info = IS | blank1_name = [[Köppenova klimatska klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko podnebje (Dfb) }} '''Iași''' [jaʃʲ] (''Jaš''), je največje mesto v vzhodni [[Romunija|Romuniji]] in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini [[Moldavija|Moldaviji]]. Po številu prebivalcev je drugo največje romunsko mesto, ki je bilo sicer vedno eno od vodilnih središč romunskega družabnega, kulturnega, akademskega in umetniškega dogajanja. Od leta 1564 do 1859 je bilo prestolnica kneževine Moldavije, nato od leta 1859 do 1862 prestolnica združenih kneževin [[Vlaška|Vlaške]] in Moldavije in od leta 1916 do 1918 prestolnica Romunije. Iași je bil od nekdaj kulturna prestolnica Romunije in kot tak simbol romunske zgodovine. Še vedno se omenja kot glavno mesto Moldavije in je glavno gospodarsko in poslovno središče romunske Moldavske regije.<ref>[http://www.primaria-iasi.ro/ ''Primǎria municipiului Iași''].</ref> Po popisu prebivalstva leta 2011 je imel 290.422 prebivalcev in je bil četrto najštevilčnejše mesto v Romuniji. Leta 2014 je širše območje mesta imelo 465.477 prebivalcev in postalo (za Bukarešto) drugo največje v državi.<ref name=ref10>[http://ec.europa.eu/eurostat/web/cities/data/database ''Eurostat''].</ref> V primestnih delih živi še več kot 500.000 prebivalcev.<ref name=ref5> ''Population at 20 October 2011''. INSSE. 5. julij 2013. Pridobljeno 4. maja 2015,</ref><ref> Claudia Popescu. [http://rtsa.ro/tras/index.php/tras/article/view/294 ''The Economy of a Regional Metropolis. Case-Study: Iasi, Romania'']. Pridobljeno 8. februarja 2012.</ref> V Iașiju je najstarejša romunska univerza in prva tehnična visoka šola. Na petih javnih univerzah trenutno študira več kot 60.000 slušateljev.<ref> [http://www.study-in-romania.ro/historyofeducation.htm ''History of Education in Romania''].</ref><ref> [http://www.zmi.ro/downloads/PIDPC%20IASI%201.pdf ''Metropolitan Area Iași''].</ref> Družabno in kulturno življenje se vrti okrog Narodnega gledališča Vasile Alecsandri, ki je najstarejše v Romuniji, Moldavske državne fiharmonije, Opere, slavnega botaničnega vrta Tătărași Athenaeum, najstarejšega in največjega v Romuniji, Centralne univerzitetne knjižnice, najstarejše v Romuniji, zelo cenjenih kulturnih središč in festivalov, področnih muzejev, spominskih hiš ter verskih in zgodovinskih spomenikov. ==Etimologija in imena== [[Slika:Romania 2L 1871 telegraph stamp used Jassy.JPG|thumb|left|Romunska poštna znamka iz leta 1871, na kateri je žig z zgodovinskim imenom Jassy]] Znanstveniki imajo različna mnenja o poreklu imena Iași.<ref>[http://www.ziaruldeiasi.ro/local/inceputurile-iasului-o-incursiune-in-istoria-timpurie-a-orasului~ni4i2v ''Inceputurile Iasului: o incursiune in istoria timpurie a orasului (Začetki Iasija: vpogled v zgodnjo zgodovino mesta)'']. Pridobljeno 4. januarja 2017.</ref> Nekateri trdijo, da izvira iz imena [[Sarmati|sarmatskega]] plemena [[Jazigi]], ki so bili [[iran]]skega porekla. [[Ovidij]] jih omenja kot ''»Ipse vides onerata ferox ut ducata Iasyx/ Per media Histri plaustra bubulcus aquas«'' in ''»Iazyges et Colchi Metereaque turba Getaque/ Danubii mediis vix prohibentur aquis«''.<ref>Ovid (1893) [c. 8 a.d.]. Sidney George Owen, urednik. Ovid: Tristia Book III (2. dopolnjena izdaja). Oxford: Clarendon Press. str. 60. </ref> Na izgubljenem rimskem miljniku,<ref>Muzejsko dokumentacijsko središče Hrvaške. ''Razprava o rimskem miljniku, odkritem pri Osijeku''.<sup>[brez povezave]</sup></ref> ki ga je pri [[Osijek]]u, [[Hrvaška]], v 18. stoletju odkril Matija Petar Katančić, je omenjen ''Municipium Jassiorum'',<ref>Grässe, J. G. Th. (1909) [1861]. ''Jassium. Orbis latinus; oder, Verzeichnis der wichtigsten lateinischen Orts- und Ländernamen'' (2. izdaja). Berlin: Schmidt. OCLC 1301238 – via Columbia University.</ref> v drugih virih pa ''Municipium Dacorum-Iassiorum''.<ref> Nicolae Andriescu Bogdan. [https://books.google.si/books?id=0W35ew1Xr-EC&pg=PA11&lpg=PA11&dq=Iassiorum&source=bl&ots=57FDxIt-0n&sig=NB2BxDSf1SI6J5owy0_T-8uHu0w&hl=en&ei=eVPDSqm_AsqHsAasspWuBA&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=Iassiorum&f=false ''Oraşul Iaşi: monografie istorică şi socială, ilustrată (Ilustrirana socialna in zgodovinska monografija Iaşija)'']. Pridobljeno 4. januarja 2017.</ref> Druge razlage trdijo, da ime izvira iz imena iranskega [[Alani|alanskega]] plemena Jasi, ki so istega porekla kot Jazigi. Reka Prut se je takrat imenovala ''Alanus fluvius'' (''Alanska reka''), mesto pa ''Forum Philistinorum''.<ref> Alexandru I. Gonța. ''Românii și hoarda de aur (Romuni in Zlata horda)''. Editura Demiurg, Iași, 2010, str.. 102.</ref><ref>C.C. Giurescu. ''Târguri sau orașe și cetăti moldovene (Mesta in kraji v Moldavski kneževini)''-. Bukarešta, 1967, str. 242-245.</ref><ref> Gh. Ghibănescu. ''Originile Iașilor (Izvor Iașija)''. Arhiva, Iași, 1904, str. 42-46.</ref> Zgodovinarji so trdili tudi to, da so Jasi živeli med [[Kumani]] in so po prvi [[Mongoli|mongolskih]] pohodih odšli s [[Kavkaz]]a na zahod in se začasno naselili ob Prutu. Ime ''Jasz'', ki so ga Jasom dali [[Madžari]], je slovanska sposojenka<ref>A.P. Horvath. ''Pechenegs, Cumans, Iașians''. Hereditas, Budimpešta, 1989, str. 64.</ref> in se je napačno uporabljalo za Jazige. Madžarsko ime mesta Jászvásár pomeni »jaški trg«. Enak pomen imata zastarelo romunsko ime Târgul Ieșilor in nemško ime Jassenmarkt. ==Geografija== Iași se nahaja v osrednjem delu pokrajine Moldavije blizu meje z [[Moldova|Moldovo]], na robu Moldavskega predgorja, značilnega za celo pokrajino. Okolica mesta je nekoliko nižja in bolj ravna. Za mesto je pomembna reka [[Prut]], ki teče kakšnih deset kilometrov?? in je mejna reka z Moldovo. ==Zgodovina== Mesto in njegov pomen sta začela rasti po preselitvi središča Kneževine Moldavije iz Suceave v Iași. V naslednjem obdobju je bilo središče knezov, odvisnih od [[Osmansko cesarstvo|osmanske]] oblasti v [[Carigrad]]u. Preživelo je več vojnih pustošenj in požarov, vendar se je zaradi svojega položaja upravnega, kulturnega in izobraževalnega središča vedno hitro obnovilo. Leta 1792 se je Kneževina Moldavija osvobodila nadoblasti Osmanskega cesarstva in prišla pod oblast [[Ruski imperij|Rusije]]. Iași je leta 1861 izgubil položaj središča neodvisne kneževine in postal drugo najpomembnejše mesto v novoustanovljeni državi Romuniji. Mesto se je kljub temu še vedno razvijalo in dobilo veliko mogočnih zgradb in pomembnih ustanov. V prvi svetovni vojni je bil od leta 1916 do 1918 prestolnica Romunije. Med drugo svetovno vojno je bil zelo uničen, po vojni pa je doživel hiter gospodarski in demografski razvoj. ==Mestne znamenitosti== Iași je najbolj znan kot versko središče in najpomembnejše romunsko romarsko mesto. V njem je več kot 50 cerkva. Nekatere so pomembne tudi izven Romunije. Najpomembnejše so: * Stolnica Moldavske metropolije, v katero so bile v 18. stoletju iz Carigrada prinešene relikvije svete Petke. * Cerkev Treh hierarhov iz 18. stoletja, ki jo je dal zgraditi knez Vasile Lupu. Relikvije svete Petke so bila najprej shranjene v tej cerkvi. * Cerkev sv. Nikolaja iz 15. stoletja, ki je najstarejša cerkev v mestu. Njen [[ktitor]] je bil moldavski knez Štefan Veliki. ==Galerija== <center><gallery caption="" mode=packed-hover> Slika:RO IS Iaşi, panoramic view 3.jpg|Panorama Slika: Mănăstirea Cetăţuia23.jpg |Grb Kneževine Moldavija v samostanu Cetățuia Slika: Mănăstirea Cetăţuia25.jpg|Palača moldavskih knezov v samostanu Cetățuia Slika: RO IS Metropolitan orthodox cathedral.jpeg|Metropolitska stolnica Slika: Iglesia_Trei_Ierarhi_(acabada).jpg| Cerkev samostana Treh hierarhov (1639) Slika: Sinagoga Mare Iasi Dec 2015.jpg|Velika sinagoga (1671) Slika: Central University Library Jan 1st 2016.jpg |Centralna univerzitetna knjižnica Slika: Piața Palat, Iași, Roumanie.jpg | Palača kulture Slika: Teatrul National Iasi - vedere din fata.jpg |Narodno gledališče Vasile Alecsandri in Opera </gallery> </center> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 24kuxoglvioyp60wu0e8w6lhdep76e1 Cluj-Napoca 0 433750 5727396 5513579 2022-08-04T13:18:39Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{infopolje Naselje |name = Cluj-Napoca |nickname = ''Mesto zaklad'' <br> romunsko ''Orașul comoară''<ref>''Portretul unui oraș'' (v romunščini). Clujeanul. 21. september 2007. Pridobljeno 9. januarja 2008.</ref> <br> madžarsko ''Kincses város ''<ref name=ref2>''A kincses város'' (v madžarščini). UFI. December 2004. Pridobljeno 9. januarja 2008.</ref> |settlement_type = [[Mesto]] |motto = |image_skyline = Romania-2382 - View from Hotel (7794313314).jpg |imagesize = 290px |image_caption = Pogled na središče mesta |image_flag = |image_seal = |image_shield = Coa Romania Town Cluj History.svg |pushpin_map = Romunija |pushpin_label_position = left |pushpin_map_caption = Geografska lega Cluja v Romuniji <!-- Location --> |coordinates_display=inline,title |coordinates_region =SI |latd=46|latm=46|lats=|latNS=N |longd=23|longm=35|longs=|longEW=E |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ROM}} |subdivision_type1= Okraj |subdivision_name1=Cluj-Napoca |leader_title= Župan |leader_name= {{Wikidata|p6}} |leader_party= |established_title=Ustanovitev |established_date=1213 (prvič uradno omenjen kot ''Clus'') |area_total_km2=179,5 |area_metro_km2=1537,5 |elevation_m = 340 |population_as_of=popis 2011<ref name=ref3>''Rezultate definitive ale Recensământului Populației și Locuințelor – 2011 – analiza''. Cluj County Regional Statistics Directorate. 5. julij 2013. Pridobljeno 5. julija 2013.</ref><ref name=ref4>''Comunicat de presă privind rezultatele finale ale Recensământului Populației și Locuințelor – 2011''. Cluj County Regional Statistics Directorate. 5. julij 2013. Pridobljeno 5. julija 2013.</ref> |population_total=324.576 |population_metro=411.379<ref name=ref3/> |population_density_km2=1808 |postal_code_type=Poštna številka |postal_code=400xyz<sup>1</sup> |area_code= +40 x64<sup>2</sup> |registration_plate_type=[[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate=CJ |footnotes=<sup>1</sup>x, y in z so števke, ki označujejo ulico, del ulice ali celo hišno številko<br/><sup>2</sup>x je števka, ki označuje operaterja: 2 je nekdanji nacionalni operater (Romtelecom), 3 so drugi operaterji |website=https://primariaclujnapoca.ro/ }} '''Cluj-Napoca''' (izg. kluž napoka, [[Nemščina|nemško]] Kreis Klausenburg, [[Madžarščina|madžarsko]] Kolozsvár, [[Latinščina|srednjeveško latinsko]] Castrum Clus, Claudiopolis, [[jidiš |jidiš]] קלויזנבורג‎, Kloiznburg) običajno kar '''Cluj''', je po številu prebivalcev četrto največje mesto v [[Romunija|Romuniji]].<ref>[http://www.hotnews.ro/stiri-esential-11436960-harta-interactiva-cum-schimbat-ierarhia-marilor-orase-din-tara-mai-ramas-doar-doua-orase-provincie-populatia-peste-300-000-locuitori.htm ''Cum s-a schimbat ierarhia marilor orașe din țară'']. (v romunščini). Hotnews.ro. 6. februar 2012. Pridobljeno 14. februarja 2012.</ref> Cluj je središče okraja Cluj v severozahodnem delu države. Leži v dolini reke Someșul Mic. Od Bukarešte oddaljen 324 km, od [[Budimpešta|Budimpešte]] 351 km in od [[Beograd]]a 322 km. V preteklosti je bil uradna prestolnica [[Kneževina Transilvanija|Velike kneževine Transilvanije]]. Leta 2011 je imelo mesto 324.576 prebivalcev. kar je nekaj več kot leta 2002.<ref name=ref4/><ref name=ref6>''Municipiul Cluj-Napoca'' (v romunščini). Fundația Jakabffy Elemér. Pridobljeno 12. marca 2008.</ref> Metropolitansko območje je imelo 411.379 prebivalcev,<ref name=ref3/><ref name=ref7>[http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ ''Zona Metropolitana Urbana''] (v romunščini). CJ Cluj. Pridobljeno 25. maja 2009.</ref> s primestji (romunsko ''zona periurbană'') pa več kot 420.000 prebivalcev.<ref name=ref3/><ref name=ref8> [http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ ''Zona Metropolitană Urbană și Strategii de Dezvoltare a Zonei Metropolitane Cluj-Napoca''] (v romunščini). Cluj County Council. Pridobljeno 12. marca 2008.</ref> Razen stalnih prebivalcev je v mestu tudi veliko študentov in začasnih prebivalcev, v povprečju (2004-2007) več kot 20.000.<ref name=ref10>''Wanted: clujeanul verde'' (v romunščini). Foaia Transilvană. 6. marec 2008. Pridobljeno 12. maja 2008.</ref> Mesto ima površino 179,52 km². Srediče mesta je trg Unirii s cerkvijo sv. Mihaela iz 14. stoletja. Cerkev je posvečena mestnemu zavetniku nadangelu Mihaelu.<ref>[http://www.clujonline.com/ro/catedrala_sf_mihail.htm ''Catedrala Sf. Mihail''] (v romunščini). Clujonline.com. Pridobljeno 12. marca 2008.</ref> Cluj je v 1990. letih doživel desetletje upadanja. Mjegov mednarodni ugled je prizadela predvsem politika takratnega župana Gheorgheja Funarja.<ref>[https://www.ft.com/content/97363fb4-ea07-11dc-b3c9-0000779fd2ac ''Cluj: Buzz grips university town'']. Financial Times, 6. marec 2008. Pridobljeno 13. marca 2008.</ref> Mesto je zdaj eno od najpomembnejših akademskih, kulturnih, industrijskih in poslovnih središč Romunije. V mestu je univerza Babeș-Bolyai, ki je največja v državi, botanični vrt, mednarodno pomembne kulturne ustanove in največja romunska poslovna banka.<ref>[https://monocle.com/affairs/ ''Five alive – New regions – Five territories to watch'']. Monocle 9 (01), december 2007. Pridobljeno 12. marca 2008.</ref><ref>Alexandra Groza (8. januar 2008). ''Presa britanică: Clujul, campion mondial la dezvoltare'' (v romunščini). Clujeanul. Pridobljeno 12. marca 2008.</ref> Leta 2015 je bilo Evropska prestolnica mladih.<ref>''Youth@Cluj-Napoca 2015''.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] nsald4gzsydw22hwoqxh5tynqrvxv7s Hribarjeva vila 0 435124 5727544 5628809 2022-08-04T22:53:18Z Amanesciri2021 205950 /* Sklici in opombe */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Hribarjeva vila |image = |image_size = 240px |caption = |location = [[Rožna dolina, Ljubljana]] |address = [[Cesta 27. aprila, Ljubljana|Cesta 27. aprila 47]] | map_type = Ljubljana | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Ljubljane |start_date = |completion_date = 1912 |demolition_date = |opening = |renovation_date = 1934 |building_type = [[vila]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |ren_architect = [[Josip Costaperaria]] |client = |developer = |owner = [[Mestna občina Ljubljana]] |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Vila Zlatica | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 2018 | refšt= 14659 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Hribarjeva vila''' ali '''Zlatica''' je meščanska [[vila]], ki stoji ob južnem vznožju [[Rožnik]]a v [[Ljubljana|ljubljanskem]] predelu [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožna dolina]]. Stavba je bila zgrajena leta 1912 v takratnem naselju poštnih uradnikov. Osem let kasneje jo je odkupil ljubljanski župan [[Ivan Hribar]] in jo dal leta 1934 obnoviti ter dozidati.<ref>{{RKD sklic|14659}}</ref> Po svoji hčerki Zlati jo je poimenoval Zlatica.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/zgodbe/fotozgodbe/vila-zlatica-se-caka-svoj-cas.html |title= Vila Zlatica še čaka svoj čas |last=Rozman |first=Viktorija |date=2012-02-04 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2017-06-22}}</ref> Prvi poseg k vili je bila povečanje parcele z nakupom sosednjega zemljišča, kjer je bil velik sadovnjak. Leta 1933 je vilo povečal za dva prizidka na vzhodni strani. K sodelovanju je povabil znanega arhitekta [[Josip Costaperaria|Josipa Costaperarija]]. Zadnji poseg k vili je bila gradnja bunkerja leta 1940.<ref>{{Navedi knjigo|title="Homo sum": Ivan Hribar in njegova Ljubljana|last=Žmuc|first=Irena|publisher=Mestni muzej|year=1997|location=Ljubljana|cobiss=71369984}}</ref> [[Slika:Hinko Smrekar - Ivan Hribar kot Kralj Matjaž.jpg|thumb|left|right|250px|Razstavljena karikatura [[Hinko Smrekar|Hinka Smrekarja]] ''Ivan Hribar kot [[Kralj Matjaž]]'']] Zlata Hribar je objekt tudi podedovala in ga z oporoko ob svoji smrti leta 2000 zapustila državi, da bi bil v njej urejen Hribarjev muzej. [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] deset let ni našlo sredstev ne za obnovo, ne za vzdrževanje, zato je država vilo leta 2010 prenesla na [[Mestna občina Ljubljana|Mestno občino Ljubljana]]. Ta je poskrbela za osnovno vzdrževanje, ki je preprečilo nadaljnje propadanje.<ref>{{navedi novice| url=https://www.dnevnik.si/1042775833/lokalno/ljubljana/z-darilom-hribarjeve-hcerke-delali-kot-svinja-z-mehom |title=Z darilom Hribarjeve hčerke delali kot svinja z mehom |last=Valenčič |first=Darja |date=2017-06-21 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2017-06-22}}</ref> Glavni razlog za obnovitev same Vile Zlatice (2016–19), je ohranjanje kulturne dediščine, ki ima danes simbolno vrednost kulturnega spomenika lokalnega pomena.<ref>https://www.fsk.si/sl/vila-zlatica/</ref> Naročnik obnove Vile Zlatice je Mestna občina Ljubljana. V podpisnem pismu sta Muzeji in mestne galerije Ljubljana (MGML), ki upravlja muzeje v lasti Mestne občine ter [[Forum slovanskih kultur]] sklenila s tripartitino pogodbo o delitvi prostorov in stroškov Vile Zlatice. * MGML: stroške investicijskega vzdrževanje, stroške stalne razstave in stroške občasnih razstav, * Forum slovanskih kultur: stroške tekočega vzdrževanja, stroške zaposlenih, stroške izvedbe programa – stroške razstav, izvedbe vodstev, izvedbe pedagoškega programa. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Hribarjeva hiša, Ljubljana|Hribarjeva hiša]] {{struct-stub}} [[Kategorija:Vile v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1912]] [[Kategorija:Dela Josipa Costaperarie]] seap7gvi1qg9m6ioc1t9a2vide63y9m Liza Marijina 0 443785 5727440 5619734 2022-08-04T15:28:21Z Lukmarko 213945 Sprememba imena wikitext text/x-wiki '''Liza Marijina,''' [[Slovenci|slovenska]] [[igralka]], [[7. september]] [[1989]], [[Ljubljana]] Končala je osnovno šolo in srednjo šolo v Ljubljani. Leta 2009 se je vpisala [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Diplomirala je leta 2013 z vlogo Solange v igri Služkinji, Leta 2013 je postala članica SLG Celje, po krajši svobodni poti pa se je zaposlila v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drami SNG Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Liza Marijina - Igralski ansambel {{!}} Slovensko narodno gledališče Maribor|url=https://www.sng-mb.si/igralski-ansambel/liza-marija-grasic-/|website=www.sng-mb.si|accessdate=2019-05-14}}</ref> Pod nekatera dela je podpisana še kot Liza Marija Grašič, a ga je leta 2019 uradno spremenila v Liza Marijina. Liza Marijina je torej njeno pravo, uradno ime in ne le umetniško, kot zmotno mislijo nekateri. == Nagrade == * 2016: [[Borštnikova nagrada]] za mlado igralko za vlogi '''Rose Bernd''' (''Rose Bernd'', SLG Celje) in '''Henriete''' (''Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk'', SLG Celje in MGP) * 2016: ''Večerova'' nagrada za igralske dosežke v sezoni 2015/16 za vloge '''Rose Bernd''' (''Rose Bernd''), '''Henriete''' (''Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk'') in '''Dekleta''' (''Nostalgična komedija'') * 2019: vesna za najboljšo glavno žensko vlogo na [[Festival slovenskega filma 2019|22. Festivalu slovenskega filma]] za vlogo Neže v filmu ''Polsestra'' * 2021: vesna za najboljšo glavno žensko vlogo na [[Festival slovenskega filma 2021|24. Festivalu slovenskega filma]] za vlogo Eve v filmu ''Prasica, slabšalni izraz za žensko'' ==Filmografija== ===Filmi=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov |- | 2019 || ''Polsestra'' |- | 2022 || ''[[Prasica, slabšalni izraz za žensko]]'' |} ===Televizija=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opombe |- | 2017–18 || ''[[Reka ljubezni]]'' || Sara Kovač || prve tri sezone |} ==Gledališče== * 2017 ''IMPROVIZIJA'', [[Cankarjev dom]], Zunajinstitucionalni projekti * 2017 Julija; ''ROMEO IN JULIJA'', r. Matjaž Zupančič, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]] * 2016 ''CHAGALL'', r. Ivan Peternelj, Zunajinstitucionalni projekti, Mini teater Ljubljana, ŠKUC gledališče * 2016 Danica; Branislav Nušić ''ŽALUJOČA DRUŽINA'', r. Igor Vuk Torbica, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Prešernovo gledališče Kranj * 2016 Rose Bernd; Gerhart Hauptmann ''ROSE BERND'', r. Mateja Koležnik, Slovensko ljudsko gledališče Celje * 2015 Dekle; Vinko Möderndorfer ''NOSTALGIČNA KOMEDIJA'', r. Boris Kobal,Slovensko ljudsko gledališče Celje * 2015 Henrieta; Jean-Baptiste Poquelin Molière ''UČENE ŽENSKE PO MOTIVIH MOLIÈROVIH UČENIH ŽENSK'', r. Jernej Lorenci, Slovensko ljudsko gledališče Celje,Mestno gledališče Ptuj * 2015 Nevesta; Paul Dooley, Winnie Holzman, William Mastrosimone, David Auburn, Nina shengold, Lauren Wilson ''IZGUBLJENE LJUBEZNI'', r. Nikola Zavišić, Slovensko ljudsko gledališče Celje * 2015 Muza, Alma Souvan, Kettejeva duša; Luka Martin Škof, Blaž Rejec ''VEŠ, POET SVOJ DOLG?'', r. Luka Martin Škof, Slovensko ljudsko gledališče Celje * 2014 Anika; Felizia Zeller ''KASPAR HAUSER MORJE HIŠ'', r. Janez Pipan, Slovensko ljudsko gledališče Celje * 2014 Emily Webb; Thornton Wilder ''NAŠE MESTO'', r. Matjaž Zupančič, Slovensko ljudsko gledališče Celje * 2013 Pika Nogavička; Astrid Lindgren ''PIKA NOGAVIČKA'', r. Anđelka Nikolić, Slovensko ljudsko gledališče Celje * 2013 ''TULKUDREAM'', r. Ema Kugler, Plesni teater Ljubljana * 2013 Naso Ovidij Publij ''METAMORFOZE'', r. Daniel Day Škufca, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]] * 2012 Audrey; Ken Ludwig ''SLEPARJA V KRILU'', r. Boris Kobal, Slovensko ljudsko gledališče Celje * 2012 Porcija; William Shakespeare ''JULIJ CEZAR'', r. Mateja Kokol, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Cankarjev dom == Sklici == {{opombe}} {{Normativna kontrola}}{{Actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Grašič, Liza Marija}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] jbacbbmeullb5kmob8dyyfmr3vm9cbc Sinaia 0 445201 5727459 5141185 2022-08-04T16:29:55Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Sinaia |native_name = |official_name = |nickname = |settlement_type = mesto |image_skyline = Sinaia, Romania - panoramio (1).jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = ROU PH Sinaia CoA.png |blank_emblem_type = Grb |image_map = Sinaia in Romania 1.png |mapsize = 250px |map_caption = |coordinates_region = RO |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Prahova |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = |established_title1 = |established_date1 = |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 89,27 |total_type = |population_as_of = 2011 |population_total = 10410 |population_density_km2 = |population_metro = |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes = |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=45 |latm=21 |lats=0 |latNS=N |longd=25 |longm=33 |longs=5 |longEW=E |elevation_m = |elevation_footnotes = |postal_code_type = |postal_code = 106100 |area_code = |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = PH |website = https://www.primaria-sinaia.ro/ |footnotes = }} '''Sinaia''' (romunska izgovarjava [si'naja]) je [[mesto]] in gorsko letovišče v okrožju Prahova v [[Romunija|Romuniji]]. Leži v zgodovinski regiji Muntenia (Velika Vlaška). Mesto je dobilo ime po [[samostan v Sinaii|samostanu v Sinaii]] iz leta 1695, okoli katerega je bilo zgrajeno. Samostan ima ime po biblijski gori [[Sinaj (gora)|Sinaj]]. Romunski kralj Karel I. je konec 19. stoletja v bližini mesta zgradil poletni dvorec, [[grad Peleș]]. Mesto je priljubljen cilj za pohodniške in zimske športe, zlasti smučanje. Med turističnimi znamenitostmi so najpomembnejši grad Peleș, grad Pelișor, samostan, kazino, železniška postaja ter klifi Franca Jožefa in svete Ane. Sinaia je bila tudi poletna rezidenca romunskega skladatelja [[George Enescu|Georgeja Enescuja]], ki je bival v vili Luminiș. == Zgodovina == Liberalni romunski premier Ion G. Duca je 29. decembra 1933 umoril legionarja železne garde na ploščadi železniške postaje v Sinaii. [2] == Lega == Sinaia je približno 65 kilometrov severozahodno od [[Ploiești]]ja in 48 kilometrov južno od [[Brașov]]a v gorskem predelu doline reke Prahova, vzhodno od Bucegijevih gora. Nadmorska višina je od 767 do 860 metrov. == Podnebje == [[File:Sinaia Prahova old pic.jpg|thumb|250px|Razglednica iz 1890-ih]] Podnebje je značilno za nizke nadmorske višine. Povprečna temperatura v juniju je 15 °C, povprečna temperatura v januarju pa –4 °C. Poletje je v začetku sezone močno in zelo deževno. Zime so sorazmerno blage s precej snega. Povprečna letna količina padavin je 900 milimetrov, največ v juniju (173 mm), najmanj v septembru, 55 mm, in februarju 40 mm. Sneg običajno zapade v novembru in se topi od marca do aprila, včasih do začetka maja. Debelina snežne plasti se giblje med 20 centimetri in 3 metri v višjih višinah. V zadnjih letih je Sinaia občutila učinke svetovnih podnebnih sprememb, ki pomenijo krajše poletje, nekoliko krajši pomlad in jesen ter sorazmerno daljše zime (konec oktobra do začetka maja), hladnejše zime s celimi tedni zmrzali od –25 do –19 °C in številnimi snežnimi padavinami. == Naravni učinki zdravljenja == Sinaia ima osvežujoče in spodbudno podnebje, ki je koristno za človeško telo. V dolini Câinelui je tudi nekaj mineralnih vrelcev z žvepleno in železovo mineralno vodo in drugimi topnimi minerali. == Ohranjanje narave == V mestu Sinaia in njegovi okolici veljajo omejitve pri odstranjevanju ali nabiranju rastlin. Sekanje dreves ni dovoljeno. Prepovedano je nabirati alpske rastline. Kdor nabira potonike (''Rododendron Kotsky''), planike (''[[Leontopodium alpinum]]'') in [[rumeni svišč]] (''Gentiana lutea''), je ostro kaznovan. Turistično kampiranje je dovoljeno samo na določenih krajih po veljavnih in obveznih standardih zaščite. Gorsko območje, v katerem je Sinaia, je v [[Naravni park Bucegi|naravnem parku Bucegi]]. Park obsega skupno 326,63 km², od tega je 58,05 km² strogo zavarovanih z zaščitenimi naravnimi spomeniki. Območje naravnega rezervata Bucegi vključuje vsa strma območja gore Vârful cu Dor, Furnica in Piatra Arsă. Po območju stalno patruljirajo gorska reševalna patrulja in člani gorske policije. Na vhodu v okrožje Cumpătu je botanični rezervat Sinaisko jelševje, ki je pod zaščito romunske akademije in Bukareškega biološkega inštituta. V istem okrožju je tudi podružnica Unesca Jacquesa-Yvesa Cousteauja, ki spada k Bukareški univerzi, ki ji pripada tudi muzej živalskih vrst pogorja Bucegi. == Znamenitosti == * [[grad Peleş]] * [[samostan v Sinaii]] * Mednarodni konferenčni center kazino * Kulturni center Carmen Sylve * Spominska hiša Georgeja Enescuja * park Dimitrieja Gike in muzej rezervata Bucegi * pokopališče herojev * klifi Franca Jožefa in svete Ane * stara elektrarna * železniška postaja * razne stare vile * [[Naravni park Bucegi|gorovje Bucegi]] z žičnico, ki povezuje letovišče * gorovje Baiu<ref>http://www.primaria-sinaia.ro/obiective-turistice/</ref> * 16 smučišč<ref>http://www.sinaia-ski.ro/Partii.html</ref> == Jesenski festival == To je eden najpomembnejših festivalov v Sinaii. S sodobnimi izvajalci želijo ustvariti vzdušje iz 40. let 20. stoletja. Navadno je bil zadnji konec tedna septembra, vendar je bil zdaj premaknjen na prvi konec tedna v mescu. Med festivalom je središče mesta Sinaia zaprto za motorna vozila, saj je mesto polno ljudi, stojnic s hrano in otroških igral. Tridnevni festival se začne s parado, nadaljuje s koncerti znanih glasbenih umetnikov iz Romunije in zabavnimi vožnjami. <ref>{{Cite web|title = Sinaia Info: All you have to know about Sinaia, what to visit, The Peles and Pelisor Castles, Dracula Castle, Bran Fortress, and many more|url = http://www.montania.ro/en_Sinaia_info.htm|website = www.montania.ro|access-date = 2016-02-14}}</ref> ==Pobratena mesta== Sinaia je pobratena z mesti: *{{flagicon|ITA}} [[Aosta]], [[Italija]]<ref name="Aosta twinning">{{cite web | url =http://www.annuaire-mairie.fr/ville-aoste-02.html | title = Ville d'Aoste | accessdate = 2013-06-18 | author = Annuaire-Mairie.fr|language = fr}}</ref> *{{flagicon|MNE}} [[Cetinje]], [[Črna gora]] *{{flagicon|ISR}} Hod Hašaron, [[Izrael]] == Galerija == <gallery> File:Sinaia steam engine 230039.jpg|Parna lokomotiva v Sinaii File:Romania Sinaia city hall.jpg|Mestna hiša File:Flickr - fusion-of-horizons - Sinaia Monastery (15).jpg|Samostan Sinaia File:Pelisor Castle (4).jpg|Pelișor Castelul Peles, Sinaia - Vedere panoramica.jpg|Grad Peleș |Kazino </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sinaia}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] {{normativna kontrola}} 22s7wbh51x3kyjyu3tawsg03009gmdj 5727460 5727459 2022-08-04T16:33:44Z Upwinxp 126544 fašistični legionar je umoril premierja in nikakor ne obratno wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Sinaia |native_name = |official_name = |nickname = |settlement_type = mesto |image_skyline = Sinaia, Romania - panoramio (1).jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = ROU PH Sinaia CoA.png |blank_emblem_type = Grb |image_map = Sinaia in Romania 1.png |mapsize = 250px |map_caption = |coordinates_region = RO |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Prahova |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = |established_title1 = |established_date1 = |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 89,27 |total_type = |population_as_of = 2011 |population_total = 10410 |population_density_km2 = |population_metro = |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes = |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=45 |latm=21 |lats=0 |latNS=N |longd=25 |longm=33 |longs=5 |longEW=E |elevation_m = |elevation_footnotes = |postal_code_type = |postal_code = 106100 |area_code = |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = PH |website = https://www.primaria-sinaia.ro/ |footnotes = }} '''Sinaia''' (romunska izgovarjava [si'naja]) je [[mesto]] in gorsko letovišče v okrožju Prahova v [[Romunija|Romuniji]]. Leži v zgodovinski regiji Muntenia (Velika Vlaška). Mesto je dobilo ime po [[samostan v Sinaii|samostanu v Sinaii]] iz leta 1695, okoli katerega je bilo zgrajeno. Samostan ima ime po biblijski gori [[Sinaj (gora)|Sinaj]]. Romunski kralj Karel I. je konec 19. stoletja v bližini mesta zgradil poletni dvorec, [[grad Peleș]]. Mesto je priljubljen cilj za pohodniške in zimske športe, zlasti smučanje. Med turističnimi znamenitostmi so najpomembnejši grad Peleș, grad Pelișor, samostan, kazino, železniška postaja ter klifi Franca Jožefa in svete Ane. Sinaia je bila tudi poletna rezidenca romunskega skladatelja [[George Enescu|Georgeja Enescuja]], ki je bival v vili Luminiș. == Zgodovina == Na ploščadi železniške postaje v Sinaii je legionar fašistične organizacije Železna garda 29. decembra 1933 umoril liberalnega romunskega premierja [[Ion Gheorghe Duca|Iona G. Duco]]. == Lega == Sinaia je približno 65 kilometrov severozahodno od [[Ploiești]]ja in 48 kilometrov južno od [[Brașov]]a v gorskem predelu doline reke Prahova, vzhodno od Bucegijevih gora. Nadmorska višina je od 767 do 860 metrov. == Podnebje == [[File:Sinaia Prahova old pic.jpg|thumb|250px|Razglednica iz 1890-ih]] Podnebje je značilno za nizke nadmorske višine. Povprečna temperatura v juniju je 15 °C, povprečna temperatura v januarju pa –4 °C. Poletje je v začetku sezone močno in zelo deževno. Zime so sorazmerno blage s precej snega. Povprečna letna količina padavin je 900 milimetrov, največ v juniju (173 mm), najmanj v septembru, 55 mm, in februarju 40 mm. Sneg običajno zapade v novembru in se topi od marca do aprila, včasih do začetka maja. Debelina snežne plasti se giblje med 20 centimetri in 3 metri v višjih višinah. V zadnjih letih je Sinaia občutila učinke svetovnih podnebnih sprememb, ki pomenijo krajše poletje, nekoliko krajši pomlad in jesen ter sorazmerno daljše zime (konec oktobra do začetka maja), hladnejše zime s celimi tedni zmrzali od –25 do –19 °C in številnimi snežnimi padavinami. == Naravni učinki zdravljenja == Sinaia ima osvežujoče in spodbudno podnebje, ki je koristno za človeško telo. V dolini Câinelui je tudi nekaj mineralnih vrelcev z žvepleno in železovo mineralno vodo in drugimi topnimi minerali. == Ohranjanje narave == V mestu Sinaia in njegovi okolici veljajo omejitve pri odstranjevanju ali nabiranju rastlin. Sekanje dreves ni dovoljeno. Prepovedano je nabirati alpske rastline. Kdor nabira potonike (''Rododendron Kotsky''), planike (''[[Leontopodium alpinum]]'') in [[rumeni svišč]] (''Gentiana lutea''), je ostro kaznovan. Turistično kampiranje je dovoljeno samo na določenih krajih po veljavnih in obveznih standardih zaščite. Gorsko območje, v katerem je Sinaia, je v [[Naravni park Bucegi|naravnem parku Bucegi]]. Park obsega skupno 326,63 km², od tega je 58,05 km² strogo zavarovanih z zaščitenimi naravnimi spomeniki. Območje naravnega rezervata Bucegi vključuje vsa strma območja gore Vârful cu Dor, Furnica in Piatra Arsă. Po območju stalno patruljirajo gorska reševalna patrulja in člani gorske policije. Na vhodu v okrožje Cumpătu je botanični rezervat Sinaisko jelševje, ki je pod zaščito romunske akademije in Bukareškega biološkega inštituta. V istem okrožju je tudi podružnica Unesca Jacquesa-Yvesa Cousteauja, ki spada k Bukareški univerzi, ki ji pripada tudi muzej živalskih vrst pogorja Bucegi. == Znamenitosti == * [[grad Peleș]] * [[samostan v Sinaii]] * Mednarodni konferenčni center kazino * Kulturni center Carmen Sylve * Spominska hiša Georgeja Enescuja * park Dimitrieja Gike in muzej rezervata Bucegi * pokopališče herojev * klifi Franca Jožefa in svete Ane * stara elektrarna * železniška postaja * razne stare vile * [[Naravni park Bucegi|gorovje Bucegi]] z žičnico, ki povezuje letovišče * gorovje Baiu<ref>http://www.primaria-sinaia.ro/obiective-turistice/</ref> * 16 smučišč<ref>http://www.sinaia-ski.ro/Partii.html</ref> == Jesenski festival == To je eden najpomembnejših festivalov v Sinaii. S sodobnimi izvajalci želijo ustvariti vzdušje iz 40. let 20. stoletja. Navadno je bil zadnji konec tedna septembra, vendar je bil zdaj premaknjen na prvi konec tedna v mescu. Med festivalom je središče mesta Sinaia zaprto za motorna vozila, saj je mesto polno ljudi, stojnic s hrano in otroških igral. Tridnevni festival se začne s parado, nadaljuje s koncerti znanih glasbenih umetnikov iz Romunije in zabavnimi vožnjami. <ref>{{Cite web|title = Sinaia Info: All you have to know about Sinaia, what to visit, The Peles and Pelisor Castles, Dracula Castle, Bran Fortress, and many more|url = http://www.montania.ro/en_Sinaia_info.htm|website = www.montania.ro|access-date = 2016-02-14}}</ref> ==Pobratena mesta== Sinaia je pobratena z mesti: *{{flagicon|ITA}} [[Aosta]], [[Italija]]<ref name="Aosta twinning">{{cite web | url =http://www.annuaire-mairie.fr/ville-aoste-02.html | title = Ville d'Aoste | accessdate = 2013-06-18 | author = Annuaire-Mairie.fr|language = fr}}</ref> *{{flagicon|MNE}} [[Cetinje]], [[Črna gora]] *{{flagicon|ISR}} Hod Hašaron, [[Izrael]] == Galerija == <gallery> File:Sinaia steam engine 230039.jpg|Parna lokomotiva v Sinaii File:Romania Sinaia city hall.jpg|Mestna hiša File:Flickr - fusion-of-horizons - Sinaia Monastery (15).jpg|Samostan Sinaia File:Pelisor Castle (4).jpg|Pelișor Castelul Peles, Sinaia - Vedere panoramica.jpg|Grad Peleș |Kazino </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sinaia}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] {{normativna kontrola}} sxaps9d316no6mpg769jtx044far7xe 5727461 5727460 2022-08-04T16:34:55Z Upwinxp 126544 povezava wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Sinaia |native_name = |official_name = |nickname = |settlement_type = mesto |image_skyline = Sinaia, Romania - panoramio (1).jpg |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = ROU PH Sinaia CoA.png |blank_emblem_type = Grb |image_map = Sinaia in Romania 1.png |mapsize = 250px |map_caption = |coordinates_region = RO |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Prahova |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = |established_title1 = |established_date1 = |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 89,27 |total_type = |population_as_of = 2011 |population_total = 10410 |population_density_km2 = |population_metro = |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes = |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=45 |latm=21 |lats=0 |latNS=N |longd=25 |longm=33 |longs=5 |longEW=E |elevation_m = |elevation_footnotes = |postal_code_type = |postal_code = 106100 |area_code = |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = PH |website = https://www.primaria-sinaia.ro/ |footnotes = }} '''Sinaia''' (romunska izgovarjava [si'naja]) je [[mesto]] in gorsko letovišče v okrožju Prahova v [[Romunija|Romuniji]]. Leži v zgodovinski regiji Muntenia (Velika Vlaška). Mesto je dobilo ime po [[samostan v Sinaii|samostanu v Sinaii]] iz leta 1695, okoli katerega je bilo zgrajeno. Samostan ima ime po biblijski gori [[Sinaj (gora)|Sinaj]]. Romunski kralj Karel I. je konec 19. stoletja v bližini mesta zgradil poletni dvorec, [[grad Peleș]]. Mesto je priljubljen cilj za pohodniške in zimske športe, zlasti smučanje. Med turističnimi znamenitostmi so najpomembnejši grad Peleș, grad Pelișor, samostan, kazino, železniška postaja ter klifi Franca Jožefa in svete Ane. Sinaia je bila tudi poletna rezidenca romunskega skladatelja [[George Enescu|Georgeja Enescuja]], ki je bival v vili Luminiș. == Zgodovina == Na ploščadi železniške postaje v Sinaii je legionar [[Železna garda|Železne garde]] 29. decembra 1933 umoril liberalnega romunskega premierja [[Ion Gheorghe Duca|Iona G. Duco]]. == Lega == Sinaia je približno 65 kilometrov severozahodno od [[Ploiești]]ja in 48 kilometrov južno od [[Brașov]]a v gorskem predelu doline reke Prahova, vzhodno od Bucegijevih gora. Nadmorska višina je od 767 do 860 metrov. == Podnebje == [[File:Sinaia Prahova old pic.jpg|thumb|250px|Razglednica iz 1890-ih]] Podnebje je značilno za nizke nadmorske višine. Povprečna temperatura v juniju je 15 °C, povprečna temperatura v januarju pa –4 °C. Poletje je v začetku sezone močno in zelo deževno. Zime so sorazmerno blage s precej snega. Povprečna letna količina padavin je 900 milimetrov, največ v juniju (173 mm), najmanj v septembru, 55 mm, in februarju 40 mm. Sneg običajno zapade v novembru in se topi od marca do aprila, včasih do začetka maja. Debelina snežne plasti se giblje med 20 centimetri in 3 metri v višjih višinah. V zadnjih letih je Sinaia občutila učinke svetovnih podnebnih sprememb, ki pomenijo krajše poletje, nekoliko krajši pomlad in jesen ter sorazmerno daljše zime (konec oktobra do začetka maja), hladnejše zime s celimi tedni zmrzali od –25 do –19 °C in številnimi snežnimi padavinami. == Naravni učinki zdravljenja == Sinaia ima osvežujoče in spodbudno podnebje, ki je koristno za človeško telo. V dolini Câinelui je tudi nekaj mineralnih vrelcev z žvepleno in železovo mineralno vodo in drugimi topnimi minerali. == Ohranjanje narave == V mestu Sinaia in njegovi okolici veljajo omejitve pri odstranjevanju ali nabiranju rastlin. Sekanje dreves ni dovoljeno. Prepovedano je nabirati alpske rastline. Kdor nabira potonike (''Rododendron Kotsky''), planike (''[[Leontopodium alpinum]]'') in [[rumeni svišč]] (''Gentiana lutea''), je ostro kaznovan. Turistično kampiranje je dovoljeno samo na določenih krajih po veljavnih in obveznih standardih zaščite. Gorsko območje, v katerem je Sinaia, je v [[Naravni park Bucegi|naravnem parku Bucegi]]. Park obsega skupno 326,63 km², od tega je 58,05 km² strogo zavarovanih z zaščitenimi naravnimi spomeniki. Območje naravnega rezervata Bucegi vključuje vsa strma območja gore Vârful cu Dor, Furnica in Piatra Arsă. Po območju stalno patruljirajo gorska reševalna patrulja in člani gorske policije. Na vhodu v okrožje Cumpătu je botanični rezervat Sinaisko jelševje, ki je pod zaščito romunske akademije in Bukareškega biološkega inštituta. V istem okrožju je tudi podružnica Unesca Jacquesa-Yvesa Cousteauja, ki spada k Bukareški univerzi, ki ji pripada tudi muzej živalskih vrst pogorja Bucegi. == Znamenitosti == * [[grad Peleș]] * [[samostan v Sinaii]] * Mednarodni konferenčni center kazino * Kulturni center Carmen Sylve * Spominska hiša Georgeja Enescuja * park Dimitrieja Gike in muzej rezervata Bucegi * pokopališče herojev * klifi Franca Jožefa in svete Ane * stara elektrarna * železniška postaja * razne stare vile * [[Naravni park Bucegi|gorovje Bucegi]] z žičnico, ki povezuje letovišče * gorovje Baiu<ref>http://www.primaria-sinaia.ro/obiective-turistice/</ref> * 16 smučišč<ref>http://www.sinaia-ski.ro/Partii.html</ref> == Jesenski festival == To je eden najpomembnejših festivalov v Sinaii. S sodobnimi izvajalci želijo ustvariti vzdušje iz 40. let 20. stoletja. Navadno je bil zadnji konec tedna septembra, vendar je bil zdaj premaknjen na prvi konec tedna v mescu. Med festivalom je središče mesta Sinaia zaprto za motorna vozila, saj je mesto polno ljudi, stojnic s hrano in otroških igral. Tridnevni festival se začne s parado, nadaljuje s koncerti znanih glasbenih umetnikov iz Romunije in zabavnimi vožnjami. <ref>{{Cite web|title = Sinaia Info: All you have to know about Sinaia, what to visit, The Peles and Pelisor Castles, Dracula Castle, Bran Fortress, and many more|url = http://www.montania.ro/en_Sinaia_info.htm|website = www.montania.ro|access-date = 2016-02-14}}</ref> ==Pobratena mesta== Sinaia je pobratena z mesti: *{{flagicon|ITA}} [[Aosta]], [[Italija]]<ref name="Aosta twinning">{{cite web | url =http://www.annuaire-mairie.fr/ville-aoste-02.html | title = Ville d'Aoste | accessdate = 2013-06-18 | author = Annuaire-Mairie.fr|language = fr}}</ref> *{{flagicon|MNE}} [[Cetinje]], [[Črna gora]] *{{flagicon|ISR}} Hod Hašaron, [[Izrael]] == Galerija == <gallery> File:Sinaia steam engine 230039.jpg|Parna lokomotiva v Sinaii File:Romania Sinaia city hall.jpg|Mestna hiša File:Flickr - fusion-of-horizons - Sinaia Monastery (15).jpg|Samostan Sinaia File:Pelisor Castle (4).jpg|Pelișor Castelul Peles, Sinaia - Vedere panoramica.jpg|Grad Peleș |Kazino </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sinaia}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] {{normativna kontrola}} 2f63wi3sa0kmenuy2txnmtkuqvrp98u Brașov 0 445256 5727391 5651697 2022-08-04T13:01:40Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Brașov |native_name = |official_name = |nickname = |settlement_type = [[Seznam mest v Romuniji|Mesto]] |image_skyline = Brasov collage.png |imagesize = 300px |image_caption = Zgoraj, z leve na desno: vodnjak na trgu Piața Sfatului, hiša sveta, panorama starega mesta, Tâmpa, ulica Republike, cerkev Biserica Neagră, cerkev svetega Nikolaja |image_flag = Flag of Brasov, Romania.svg |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = StemaBrasov.svg |blank_emblem_type = Grb |pushpin_map = Romania |mapsize = 250px |map_caption = |coordinates_region = RO |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name2 = Brașov |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = 1234 |established_title1 = |established_date1 = |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 74 |area_metro_km2 = 1368,5 |total_type = |population_as_of = 2011<ref name="INSSER">{{cite web|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_TAB_3.xlsx |title=Population at 20 October 2011 |date=5 July 2013 |accessdate=5 July 2013 |publisher=[[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] |language=ro }}{{dead link|date=November 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |population_total = 253.200 |population_density_km2 = 853 |pop_est_as_of = 2016 |population_est = 290.743 |pop_est_footnotes = <ref name="INSSER2016">{{cite web |url=http://www.insse.ro/cms/ro/content/popula%C5%A3ia-rom%C3%A2niei-pe-localitati-la-1-ianuarie-2016 |title=Populația României pe localitati la 1 ianuarie 2016 |date=6 June 2016 |accessdate=3 November 2017 |publisher=[[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] |language=ro }}</ref> |population_metro = 369.896 |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes = |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=45 |latm=40 |lats=0 |latNS=N |longd=25 |longm=37 |longs=5 |longEW=E |elevation_m = 538 |elevation_footnotes = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = RO 500xxx |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = BV |website = https://www.brasovcity.ro/ |footnotes = }} '''Brașov''' ({{jezik-hu|Brassó}}, {{jezik-la|Corona}}, {{jezik-de|Kronstadt}}) je mesto v [[Romunija|Romuniji]] in upravno središče okrožja Brașov. Po najnovejšem romunskem popisu (2011) ima mesto 253.200 prebivalcev in je po velikosti na 7. mestu. V [[metropolitansko območje| metropolitanskem območju]] živi 369.896 prebivalcev. Brașov je v osrednjem delu države, približno 166 km severno od Bukarešte in 380 kilometrov od Črnega morja. Obkrožajo ga južni [[Karpati]] in je del regije [[Transilvanija|Transilvanije]]. Mesto je rojstni kraj romunske državne himne in znano po gostovanju mednarodnega glasbenega festivala Golden Stag. == Etimologija == Mesto je bilo leta 1235 omenjeno kot Corona, latinsko pomeni 'krona'. Ime so mu dali nemški kolonisti. Po besedah D. Moldovanuja ime Brașov izvira iz imena za lokalno reko ''Bărsa''. Ime so prevzeli [[Slovani]] in ga preoblikovali v Barsa, kasneje v Barsov in nazadnje v Brasov <ref>Dragoș Moldovanu, Toponimie de origine romană în Transilvania și în sud-vestul Moldovei, Anuarul de lingvistică și istorie literară, XLIX-L, 2009-2010, Bucuresti, p 59</ref>. Po besedah Binderja romunsko in madžarsko ime ''Brassó'' izhaja iz turške besede ''barasu'', kar pomeni 'bela voda', s slovansko pripono -ov <ref>Alexandru Madgearu, [http://arheologie.ulbsibiu.ro/publicatii/bibliotheca/relatii%20interetnice%20in%20transilvania/6%20madgearu/articol1.htm "Români și pecenegi în sudul Transilvaniei"], Editura Economică, 2005, ISBN 973-709-158-2</ref>. Drugi jezikoslovci so izhajali iz različne etimologije, med katerimi je bil tudi staroslovanski antroponim Brasa. <ref>Draganu Nicolae "Români in veacurile IX—XIV pe baza toponimiei si a onomasticei” (The Romanians in the 9th - 14th Centuries According to Toponymy and Onomastics), Imprimeria Nationala, 1933, Bucuresti, p.560</ref><ref>Austerlitz, Robert ""Brasov-Brasso'-Kronstadt-Berries and Bushes," in Xenia Slavica; Papers Presented to Gojko Ruzicic on the Occasion of his Seventy-Fifth Birthday, 2 February 1969, Rado Lencek and Boris O. Unbegaun, eds. (The Hague: Mouton, 1957), p.19</ref> Prva dokazana omemba Brașova je v listini ''Terra Saxonum de Barasu'' (Saška dežela Barasov) iz leta 1252. Nemško ime ''Kronstadt'' je vidno v mestnem grbu in srednjeveškem latinskem imenu ''Corona''. Obe imeni mesta, ''Kronstadt'' in ''Corona'', sta bili v srednjem veku uporabljeni sočasno skupaj s srednjeveško latinsko ''Brassovia''. Od leta 1950 do 1960 se je mesto v komunističnem obdobju imenovalo ''Orașul Stalin'' (Stalinovo mesto) po sovjetskem voditelju [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinu]]. <ref>{{cite web|url=http://www.traveltoromania.com/destinations/transylvania/brasov|title=Brasov - Travel To Romania|website=www.traveltoromania.com}}</ref> == Geografija == Mesto je v okrožju Țara Bârsei (nemško ''Burzenland'', madžarsko ''Barcaság'') na jugovzhodu Transilvanije v Romuniji. Na jugu in vzhodu je mesto obkroženo s Karpati. Najbližja večja sosednja mesta so (v smeri urnega kazalca, začenši na severu) [[Sfântu Gheorghe]], [[Ploiești]], [[Târgoviște]], [[Pitești]], [[Sibiu]] in [[Mediaș]]. Brașov ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Dfb). == Zgodovina == Najstarejše sledi človeške dejavnosti in naselij v Brașovu segajo v [[neolitik|neolitsko]] dobo (približno 9500 pr. n. št.). [[Arheolog]]i, ki so delali v zadnji polovici 19. stoletja, so odkrili neprekinjene sledove človeških naselij na območjih: Valea Cetății, Pietrele lui Solomon, Șprenghi, Tâmpa, Dealul Melcilor in Noua. Prve tri lokacije kažejo sledi dačanskih citadel; na hribu Șprenghi je bila konstrukcija v rimskem slogu. Zadnji dve mesti sta imeli imeni, ki sta se uporabljali v kulturi [[bronasta doba|bronaste dobe]] – ''Schneckenberg'' (Hrib polžev) (zgodnja bronasta doba {{sfn| Coles| Harding | 1979|p=140}})) in Noua (Nova) (pozna bronasta doba {{sfn| Coles| Harding | 1979|p=410}} ). Nemški kolonisti, imenovani transilvanski Sasi, so imeli odločilno vlogo pri razvoju Brașova. Madžarski kralji so jih povabili, da bi med letoma 1141 in 1300 pomagali razvijati mesto, graditi rudnike in obdelovati zemljo v Transilvaniji.. Naseljenci so prišli predvsem iz [[Porenje|Porenja]], [[Flandrija|Flandrije]] in regije Mozela, pa tudi iz [[Turingija|Turingije]], [[Bavarska|Bavarske]], [[Valonija|Valonije]] in celo [[Francija|Francije]]. Leta 1211 so po nalogu madžarskega kralja Andreja II. tevtonski vitezi utrjevali Burzenland (Țara Bârsei), da bi branili mejo kraljevine Madžarske. Kjer je bila vas Brașov, so tevtonski vitezi zgradili Kronstadt. <ref>Mediaeval studies, Volumes 17-18, Pontifical Institute of Mediaeval Studies, 1955, Toronto, Canada, An annual journal of scholarship, History, ISSN 0076-5872</ref> Čeprav so se križarji do leta 1225 izselili, so kolonisti, ki so jih pripeljali, skupaj z lokalnim prebivalstvom iz treh različnih naselij ustanovili mesto Brașov: * ''Corona'', okoli Črne cerkve (''Biserica Neagră''); * ''Martinsberg'', zahodno od hriba Cetățuia; * ''Bartholomä'', na vzhodni strani hriba Sprenghi. [[File:Brasov 1689.jpg|thumb|left|Slika obzidanega mesta pred požarom leta 1689]] Nemci v Brașovu so bili v glavnem trgovci in obrtniki. Lega mesta na presečišču trgovskih poti, ki so povezovale Osmansko cesarstvo in zahodno Evropo, skupaj z davčnimi oprostitvami je saškim trgovcem omogočila pridobivanje precejšnjega bogastva in močan politični vpliv. Veliko so prispevali k arhitekturnemu videzu mesta. Postavljene so bile utrdbe, ki so jih nenehno širili in so imele več stolpov, ki so jih vzdrževali različni obrtniški cehi po srednjeveških običajih. Del utrjene konstrukcije je bil nedavno obnovljen s pomočjo Unesca, drugi projekti pa se še uresničujejo. Še vedno sta dva vhoda v mesto, ''Poarta Ecaterinei'' (ali Katarinina vrata) in ''Poarta Șchei'' (ali ''Waisenhausgässertor''). Središče mesta zaznamujeta nekdanja poslovna stavba župana (''Casa Sfatului'') in okoliški trg (''piața''), ki vključuje eno najstarejših stavb v Brașovu, to je ''Hirscher Haus''. V bližini je Črna cerkev (''Biserica Neagră''), za katero nekateri trdijo, da je največja cerkev gotskega sloga v jugovzhodni Evropi. Romunska cerkev in šola v Șcheiu imata velik kulturni in verski pomen tudi zaradi velikodušnih donacij več kot 30 gospodarjev Moldavije in Vlaške, pa tudi [[Elizabeta Ruska|ruske carice Elizabete]]. V 17. in 19. stoletju so se Romuni v Scheiu borili za narodne, politične in kulturne pravice, pri čemer so jih podpirali Romuni iz vseh drugih pokrajin, pa tudi lokalna grška trgovska skupnost. Leta 1838 so ustanovili prvi časopis ''Gazeta Transilvaniei'' v romunskem jeziku in prve romunske visokošolske ustanove (''Școlile Centrale Greco-Ortodoxe''– grško-pravoslavne osrednje šole, danes imenovane po Andreiu Șaguni). Sveti rimski cesar in vladar Transilvanije [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški |Jožef II.]] je v zadnjih desetletjih 18. stoletja romunskim državljanom podelil državljanske pravice. Leta 1850 je bilo v mestu 21.782 prebivalcev: 8874 (40,7 %) Nemcev, 8727 (40 %) Romunov, 2939 (13,4 %) Madžarov. Leta 1910 je bilo v mestu 41.056 prebivalcev: 10.841 (26,4 %) Nemcev, 11.786 (28,7 %) Romunov, 17.831 (43,4 %) Madžarov. <ref name="varga.adatbank.transindex.ro">{{cite web|url=http://varga.adatbank.transindex.ro/?pg=3&action=etnik&id=5861|title=Erdély etnikai és felekezeti statisztikája|website=varga.adatbank.transindex.ro}}</ref> V prvi svetovni vojni je mesto med 16. avgustom in 4. oktobrom leta 1916 zasedla romunska vojska v bitki za Transilvanijo. [[File:Brasov 1906.JPG|thumb|left| Osrednje območje s Črno cerkvijo (Biserica Neagră) spodaj levo, zadaj trdnjava Cetățuia de pe Strajă na hribu Straja, 1906]] Leta 1918 so po razglasitvi združitve Albe Iulie (ki so jo sprejeli poslanci Romunov iz Transilvanije) poslanci Sasov iz Transilvanije z glasovanjem podprli, da postanejo del Romunije in razglasili svojo pripadnost novi romunski državi. Medvojno obdobje je bilo čas razcveta gospodarskega in kulturnega življenja nasploh, med drugim tudi Sasov v Brașovu. Vendar pa so ob koncu druge svetovne vojne številne etnične Nemce prisilno preselili v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], mnoge pa v Zahodno Nemčijo, ko je Romunija postala komunistična država. [[File:RoBrasovCentruCivic.jpg|thumb|258x258px|Upravno središče]] Prva judovska skupnost v Brașovu je bila ustanovljena leta 1828, leta 1868 pa se je pridružila združenju Neolog. Pravoslavni [[Judje]] so leta 1877 ustanovili organizacijo. Neološka [[sinagoga]] z 800 sedeži je bila zgrajena med letoma 1899 in 1905. V medvojnem obdobju so imele skupnosti ločene ustanove, vendar so leta 1940 odprle skupno šolo. Sionistične organizacije so se pojavile leta 1920. Do leta 1930 je bilo 2594 Judov ali 4 %. Jeseni leta 1940 je paravojaška Železna garda nacionalizirala vse judovske institucije in zasegla večino trgovin v lasti Judov. Leta 1941 so Jude iz celotne južne Transilvanije poslali na prisilno delo v Brașov, dodatnih 200 beguncev je prišlo iz Ploieștija. Avgusta 1942 je 850 delavcev, starih od 18 do 50 let, prisilno delalo v Brașovu, drugi pa so bili poslani v Predeal in Bran. Spomladi leta 1943 je bilo 250 mladih poslanih v tabor v Surai, da bi gradili utrdbe. S kraljem Michaelom Coupom avgusta 1944 so se delavski bataljoni zmanjšali na 250 do 300, potem ko se je večini Judov uspelo osvoboditi. Leta 1945 in 1946 se je število prebivalcev povečalo na 3500. <ref>Shmuel Spector, Geoffrey Wigoder (eds.), ''The Encyclopedia of Jewish Life Before and During the Holocaust: A-J'', p. 182. NYU Press, 2001, ISBN 978-081-4793-76-3</ref> Tako kot mnoga druga mesta v Transilvaniji je Brașov tudi domovina madžarske manjšine. V komunističnem obdobju se je industrijski razvoj močno pospešil. V času Nicoleaja Ceaușescuja je bila leta 1987 v mestu stavka, ki so jo organi oblasti zatrli in zaprli številne delavce. == Gospodarstvo == [[File:Brasov, Piata Sfatului.jpg|thumb|Center Brașova – trg Piața Sfatului]] Industrijski razvoj v Brașovu se je začel v medvojnem obdobju. Ena največjih tovarn za letala (IAR Brașov) je izdelala prva romunska letala, ki so bila v Sovjetski zvezi uporabljena v drugi svetovni vojni. Po uvedbi komunistične vladavine je bila tovarna spremenjena v tovarno kmetijske opreme in bila preimenovana v Uzina Tractorul Brașov (mednarodno Universal tractor Brașov). Industrializacija se je v obdobju komunizma pospešila s posebnim poudarkom na težki industriji, ki je pritegnila veliko delavcev iz drugih delov države. Težka industrija je še vedno bogata, vključno z ROMAN-om, ki proizvaja tovornjake MAN AG, pa tudi domače tovornjake in avtobuse. Čeprav se industrija v zadnjih letih zmanjšuje, so v Brașovu še vedno tovarne za izdelavo hidravličnih prenosov, avtomobilskih delov, krogličnih ležajev, helikopterjev (IAR v Ghimbavu), gradbenega materiala, orodja, pohištva, tekstila, čevljev. Imajo tudi veliko pivovarno. V bližini Brașova pri Bodu stoji velik dolgovalovni radiodifuzni oddajnik. == Demografija == Brașov ima skupno 253.200 prebivalcev (popis 2011). Njegova etnična sestava vključuje: * Romune: 208.019 (91,3 %) * Madžare: 16.172 (7,1 %) * Nemce: 1079 (0,5 %) * Rome: 916 (0,4 %) * druge narodnosti: 1037 (0,7 %) Leta 2005 je bilo ustanovljeno [[metropolitansko območje]] Brașov. S svojimi okoliškimi kraji je imelo leta 2011 369.896 prebivalcev. [1] == Turizem == S svojo osrednjo lego je Brașov primeren za raziskovanje Romunije, tudi zaradi ne prevelike oddaljenosti od več turističnih ciljev (vključno z obmorskimi kraji, samostani na severu Moldavije in [[Lesene cerkve Maramureșa |lesenih cerkva Maramureșa]]). Je tudi največje mesto na gorskih območjih. Staro mestno jedro je zelo dobro ohranjeno in se najbolje vidi z vrha gore Tâmpa. Temperature od maja do septembra so okoli 23 °C. Brașov ima razvit zimski turizem, zimske športe in druge dejavnosti. Poiana Brașov je najbolj priljubljeno romunsko smučišče in pomemben turistični center, ki ga obiskujejo številni turisti iz drugih evropskih držav. Mesto ima tudi več restavracij z domačo in mednarodno kuhinjo. Nekatere so v centru mesta. === Znamenitosti === [[File:Muresenilor Street.jpg|thumb|V ozadju trdnjava]] * [[Črna cerkev, Brașov|Črna cerkev]] (romunsko ''Biserica Neagră''), znamenita gotska stavba je iz leta 1477, ko je nadomestila starejšo cerkev (porušena okoli leta 1385). Ime je dobila po tem, ko je počrnela zaradi dima v požaru leta 1689. * ''Casa Sfatului'' (nekdanji županov urad). Uprava Brașova je bila tukaj več kot 500 let. * Cerkev svetega Nikolaja (romunsko ''Biserica Sf. Nicolae'') je iz 14. stoletja. * Prva romunska šola, muzej s prvim romunskim tiskarskim strojem. * Ulica Rope, najožja ulica v Romuniji. * ''Șcheii Brașovului'', zgodovinsko bolgarska, a potem romunska soseska zunaj starega obzidanega mesta. * Katarinina vrata (romunsko ''Poarta Ecaterinei'')so edina izvirna mestna vrata, ki so ohranjena iz srednjega veka. * Vrata Șchei (romunsko ''Poarta Șchei''), zgrajena leta 1827. * Pravoslavna cerkev ''Speče Bogorodice'', zgrajena leta 1896. * ''Muzeul Prima Carte Românească'', v njem je prva knjiga, natisnjena v romunskem jeziku. * ''Tâmpa'', majhna gora sredi mesta (900 m nadmorske višine), razgledna točka v bližini starega mestnega jedra. * Citadela Brașov – ''Cetățuia Brașovului''. * Bližnji [[grad Bran]], ki privablja številne ljubitelje [[Drakula|Drakule]] in pogosto (vendar nepravilno), pravijo, da je bil dom [[Vlad III. Drakula|Vlada Țepeșa]]. [19] * ''Poiana Brașov'', smučišče. * Trdnjava Râșnov nad bližnjim mestom Râșnov je obnovljena kmečka trdnjava. * [[Trdnjavska cerkev Prejmer]] je v bližnji občini Prejmer. <gallery> File:Poiana brasov vf postarvaru.jpg|Poiana Brașov, smučišče File:Castelul Bran2.jpg|Grad Bran v bližini Brașova File:Turnul alb din Brașov; pe fundal se vede Tâmpa.jpg|Beli stolp z goro Tâmpa v ozadju File:Biserica Neagră - Vedere din Piața Sfatului- Brasov, Romania 01.JPG|Trg Piața Sfatului in Črna cerkev </gallery> ==Pobratena mesta == Brașov je pobraten z mesti: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|FIN}} [[Tampere]], Finska<ref>[http://www.brasovcity.ro/documente/municipiu/infratiri-parteneriate.pdf Tampere - Finlanda]</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Tours]], Francija *{{flagicon|HUN}} [[Győr]], Madžarska *{{flagicon|ISR}} Rishon LeZion, Izrael *{{flagicon|DEN}} Holstebro, Danska *{{flagicon|JPN}} Musashino, Tokio, Japonska * {{flagicon|RSA}} [[Cape Town]], Republika Južna Avrika *{{flagicon|BEL}} [[Gent]], Belgija || *{{flagicon|UK}} [[Leeds]], Združeno kraljestvo *{{flagicon|BLR}} [[Minsk]], Belorusija *{{flagicon|GRE}} Trikala, Grčija *{{flagicon|ITA}} Venaria Reale, Italija *{{flagicon|USA}} [[Cleveland]], ZDA<ref name="Cleveland sisters">{{cite web|url=http://www.sister-cities.org/interactive-map/Cleveland,%20Ohio|title=Sister Cities International (SCI) |publisher=Sister-cities.org |date= |accessdate=2013-04-21}}</ref> *{{ikonazastave|Nemčija}} [[Nürnberg]], Nemčija *{{ikonazastave|Irak}} [[Erbil]], Irak *{{flagicon|AUT}} [[Linz]], Avstrija<ref>[http://www.brasovpress.ro/2012/02/16/brasovul-s-a-infritit-cu-orasul-linz-austria/ News Report concerning the Twinning with Linz] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150204022525/http://www.brasovpress.ro/2012/02/16/brasovul-s-a-infritit-cu-orasul-linz-austria/ |date=2015-02-04 }}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Coles, John; Harding, A.F. (1979). The Bronze Age in Europe pages 140’'. Routledge. ISBN 978-0-416-70650-5. *"O istorie a Brașovului" ("A history of Brașov") - Ion Dumitrașcu, Mariana Maximescu, Phoenix, Brașov, 2001 *"Fortificația dacică de la Brașov - Pietrele lui Solomon" ("The Dacian citadel from Brașov - Pietrele lui Solomon"), Fl. Costea, CumidavaXX, Brașov, 1996 *"Săpăturile de salvare de pe dealul Șprenghi" ("The diggings for saving [the archaeological evidences] from Șprenghi Hill" - the hill was a quarry) A. Alexandrescu, N. Constantinescu, București, 1959 *"Die spätneolitischen Ansiedlungen mit bemalter Keramik aus oberem Laufe des Altflusses", J. Teutsch, Mitteilungen der Prehistorischen Komision, I, Wien. == Literatura == *"Kronstadt", Austria-Hungary, Including Dalmatia and Bosnia, Leipzig: Karl Baedeker, 1905, OCLC 344268 == Zunanje povezave == {{commons category|Brașov}} {{wikivoyage|Brașov}} * [http://www.brasovcity.ro/ City Hall Official Website] * [http://turism.brasovcity.ro/ Tourism Official Website] * [http://www.meteo.ro/vremea/50/starea-vremii-in-Brasov.html Weather in Brașov] * [http://kulturzentrum-kronstadt.ro/ German Cultural Center], kulturzentrum-kronstadt.ro * [http://www.muzeulartabv.ro/home Art Museum Brașov], muzeulartabv.ro [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Brașov]] {{normativna kontrola}} 8q1eu3nvwwnjeaxzgiwkcplas22xu0x Sibiu 0 445340 5727451 5352631 2022-08-04T16:11:01Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Sibiu |native_name = |other_name = Sibiu/Hermannstadt/Nagyszeben |nickname = |settlement_type = mesto in okraj |image_skyline = Sibiu-pictures-001.jpg |imagesize = 300px |image_caption = |image_flag = Flag of Brasov, Romania.svg |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = Coa_Romania_Town_Nagyszeben.svg |blank_emblem_type = Grb |pushpin_map = Romania |mapsize = 250px |map_caption = Lega Sibiuja v Romuniji |coordinates_region = RO |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Sibiu |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = 1191 (prvi zapis) |established_title1 = |established_date1 = |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 121 |area_metro_km2 = |total_type = |population_as_of = popis 2011<ref name="INSSER">{{cite web|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_TAB_3.xlsx |title=Population at 20 October 2011 |date=5 July 2013 |accessdate=5 July 2013 |publisher=[[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] |language=ro}}</ref> |population_total = 147.245 |population_density_km2 = 1132 |pop_est_as_of = |population_est = |pop_est_footnotes = |population_metro = |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes = |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=45 |latm=47 |lats=34 |latNS=N |longd=24 |longm=09 |longs=07 |longEW=E |elevation_m = 415 |elevation_footnotes = |postal_code_type = |postal_code = RO 55xxxx | area_code = +40 269/369 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = SB |website = http://www.sibiu.ro/ |footnotes = }} [[File:RO SB - Panorama Piata Mare, Sibiu.jpg|thumb|Veliki trg]] '''Sibiu''' (romunska izgovarjava [sibiw], zastarelo ''Sibiiu''; transilvanskosaško ''Härmeschtat'', madžarsko ''Nagyszeben'' [nɒɟsɛbɛn]) je mesto v [[Transilvanija|Transilvaniji]] v [[Romunija|Romuniji]] s 147.245 prebivalci. Leži 275 km severozahodno od [[Bukarešta| Bukarešte]] <ref>[http://www.geobytes.com/citydistancetool.htm City Distance Tool] at geobytes.com</ref>. Skozi mesto teče reka Cibin, pritok reke [[Olt]]. Zdaj je glavno mesto okrožja Sibiu, med letoma 1692 in 1791 ter od 1849 do 1865 pa je bil glavno mesto kneževine Transilvanije. Sibiu je eno najpomembnejših kulturnih središč v Romuniji in je bilo leta 2007 [[evropska prestolnica kulture]] skupaj z mestom [[Luxembourg]] <ref>[http://www.sibiu2007.ro/index_en.php Sibiu Cultural Capital Website]</ref>. Nekdanje središče transilvanskih Sasov, staro mesto Sibiu so leta 2008 razglasili za »osmi najbolj idiličen kraj za življenje v Evropi«. <ref>{{cite news| url=https://www.forbes.com/2008/11/18/europe-homes-dollar-forbeslife-cx_po_1118realestate_slide_4.html | work=Forbes | first1=Edward | last1=Beckett | first2=Parmy | last2=Olson | title=In Pictures: Europe's Most Idyllic Places To Live}}</ref> Mesto upravlja smučišče Păltiniş. == Zgodovina == Prvi uradni zapis, ki se nanaša na območje Sibiuja, je iz leta 1191, ko je [[papež Celestin III.]] potrdil obstoj svobodne [[proš]]tije nemških naseljencev v Transilvaniji s sedežem v Sibiuju, takrat ''Cibiniumu''. <ref>[http://www.turism.sibiu.ro/en/istorie.htm The History of Sibiu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090422163814/http://www.turism.sibiu.ro/en/istorie.htm |date=2009-04-22 }}</ref> V 14. stoletju je bil že pomemben trgovski center. Leta 1376 so bili obrtniki razdeljeni na 19 [[ceh]]ov. Sibiu je postal najpomembnejše nemško mesto med sedmimi mesti, ki so dala Transilvaniji nemško ime ''Siebenbürgen'' (Sedmograška – dobesedno sedem gradov)<ref>[http://thedockyards.com/the-history-of-the-transylvanian-saxons/ The History of the Transylvanian Saxons], thedockyards.com</ref><ref>[http://europeupclose.com/article/sibiu-hermannstadt-romanian-city-german-traditions/ Sibiu, or Hermannstadt? A Romanian City with German TraditionsPublished/Revised June 11, 2014], europeupclose.com</ref>. Tu je bila ''Universitas Saxonum'' (skupnost Sasov) z mrežo pedagogov, ministrov, intelektualcev, mestnih uradnikov in svetnikov nemške skupnosti, ki so leta 1440 ustvarili zakonodajni in politični sistem v Transilvaniji<ref>[http://expelledgermans.org/transylvaniasaxons.htm The vanished Romanian German community through Hitler's population transfer, soviet deportation, & mass emigration], expelledgermans.org</ref><ref>[http://www.alanier.at/Sachsen.html The Saxons’ Land, or the Royal Domain (Fundus Regius)], alanier.at</ref>. Med 18. in 19. stoletjem je bilo mesto drugo in kasneje prvo najpomembnejše središče romunske skupnosti. V Sibiuju sta bili prva romunska banka (''Albina'') in ASTRA (Transilvansko združenje za romunsko literaturo in romunsko ljudsko kulturo). Romunski pravoslavni cerkvi je leta 1860 habsburška monarhija dodelila status metropolitskega sedeža in mesto je še vedno tretje najpomembnejše središče romunske pravoslavne cerkve. Med madžarsko revolucijo leta 1848 in 1867 (avstro-ogrski sporazum) se je v Sibiuju sestal transilvanski zbor, ki je po cesarskem dogovoru o razširitvi glasovalnih pravic v tej regiji postal predstavniški organ. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko je [[Avstro-Ogrska]] razpadla, je Sibiu postal del Romunije. Še vedno je bila največja nemška narodna skupnost (do leta 1941) poleg manjše madžarske skupnosti. V petdesetih letih in po letu 1990 se je večina Nemcev izselila v Nemčijo in Avstrijo. Ostalo je približno 2000 Nemcev, med njimi Klaus Johannis, sedanji predsednik Romunije. <gallery> File:Sibiu vedere de pe Deaulul Gusteritei.jpg|Sibiu v 18. stoletju File:Johann Böbel - Poarta Burger-Ocnei, la 1857.jpg|Grad 1857 File:Johann Bobel - Turnul Portii Cisnadiei.jpg|Johann Böbel (1824–1887) – akvarel, Mestna vrata na ulici Turnului File:Johann Böbel - Strada Turnului şi biserica Evanghelică.jpg|Evangeličanska cerkev na ulici Turnului </gallery> == Geografija == [[File:Sibiu 200811 800px.jpg|alt=|thumb|Panorama zgodovinskega središča]] Sibiu leži v bližini geografskega središča Romunije na {{Coord|45.792784|N|24.152069|E|region:RO_type:city}}. Mesto, ki leži v Cibinski kotlini na nadmorski višini 415 m, je oddaljeno približno 20 km od [[gorovje Făgăraș|gorovja Făgăraş]], 12 km od gorovja Cibin in približno 15 km od planine Lotru, ki meji na kotlino na jugozahodnem delu. Severne in vzhodne meje Sibiuja oblikuje planota Târnavelor, ki se spušča v dolino reke Cibin čez hrib Guštterei. Skozi Sibiu tečejo reka Cibin in nekateri manjši potoki. Zaradi geografskega položaja je Sibiu eno najpomembnejših prometnih vozlišč pomembnih cest in železniških prog v Romuniji. Podnebje je vlažno celinsko, povprečna temperatura je od 8 do 9 °C. Povprečna količina padavin je 627 l/m², približno 120 dni v letu je zelo mrzlih. === Mestna okrožja === Sibiu sestavlja več četrti. Nekatere vasi so bile sicer priključene mestu, vendar so bile zgrajene nove soseske, saj se je mesto razvilo in povečalo svojo površino: zgodovinski center je razdeljen na zgornje in spodnje mesto ter center, k mestu spadajo še okrožja Lupeni, Trei Stejari (Trije hrasti), Vasile Aaron, Hipodrom I, II, III, IV, Valea Aurie (Zlata dolina), Tilișca, Ștrand, Turnișor (Mali stolp; nemško ''Neppendorf''), Piața Cluj, Țiglari, Terezian, Reșița, Lazaret, Gușterița (nemško ''Hammersdorf''), Broscărie, Viile Sibiului, Tineretului, Veteranilor de Război. Na južnem delu sta muzejski kompleks ASTRA in živalski vrt, ki še spadata k mestu. == Demografija == Po podatkih popisa prebivalstva leta 2011 ima Sibiu 147.245 prebivalcev, kar je manj kot ob popisu leta 2002, zaradi česar je to 14. največje mesto v Romuniji. Etnična sestava: <ref>[http://www.sibiu.insse.ro/phpfiles/tab2_1_tot_etnie_SIBIU.pdf 2011 census data]</ref> * [[Romuni]] 95,9 % * [[Madžari]] 1,6 % * [[Nemci]] (transilvanski Sasi) 1,1 % * [[Romi]] 0,4 % == Gospodarstvo == Sibiu je pomembno gospodarsko središče Romunije z veliko tujih naložb. Je pomembno središče za izdelavo avtomobilskih delov in podjetij, ki pripadajo družbam, kot so: ThyssenKrupp Bilstein-Compa, Takata Corporation, Continental Automotive Systems in NTN-SNR. Imajo tudi podjetja za strojne komponente, tekstil, agrarno industrijo in električne komponente (Siemens). V mestu je tudi druga največja borza v Romuniji, ki naj bi se leta 2018 združila z Bukareško borzo. <ref>[http://www.sibex.ro/?l=en Sbiu Stock Exchange Website]</ref> Glavne industrijske dejavnosti so v dveh industrijskih conah na obrobju mesta: *vzhodna industrijska cona, vzdolž železnice v Braşov in mesto Râmnicu Vâlcea, in *zahodna industrijska cona blizu izvoza Sebeş, blizu letališča. Trgovsko območje v občini Şelimbăr je zelo pomembno za gospodarstvo Sibiuja. V njem so nakupovalno središče in drugi veliki trgovci na drobno. Za mesto je zelo pomemben tudi [[turizem]], ki od leta 2007 stalno narašča. [[File:Brukenthal-sibiu.jpg|thumb|Brukenthalov narodni muzej, Sibiu]] == Kultura == Sibiu je eno najbolj kulturnih mest v Romuniji. Ima tri gledališča in [[filharmonija|filharmonijo]], poleg drugih manjših zasebnih gledaliških prizorišč in studiev scenskih umetnosti tudi gledališki del univerze Luciana Blage, v katerem imajo študenti mesečne predstave. ''Narodno gledališče Rada Stance'' je eno izmed vodilnih romunskih gledališč. Ustanovljeno je bilo že leta 1787 in v njem delujejo nekateri najbolj znani romunski režiserji, kot sta Gábor Tompa in Silviu Purcărete. Ima oddelek za romunski in nemški jezik in v povprečju pet predstav v tednu. ''Gledališče Gong'' je lutkovno gledališče, mimične igre in nekonvencionalne predstave za otroke in najstnike. Predstave so v romunščini in nemščini. V ''Državni filharmoniji Sibiu'' so tedenski koncerti klasične glasbe in izobraževalni koncerti za otroke in najstnike. ''Dvorana Talija'', koncertna in gledališka dvorana iz leta 1787 stoji ob starih mestnih utrdbah. Tedenski orgelski koncerti so v evangeličanski stolnici poleti, tematski koncerti zbora Teološke fakultete pa so v pravoslavni stolnici. Mednarodni gledališki festival Sibiu (''Festivalul Internațional de Teatru de la Sibiu'') je letni festival scenskih umetnosti. Od leta 2016 je to največji umetniški festival na svetu. <ref>[https://www.romania-insider.com/sibiu-international-theater-festival-becomes-worlds-biggest/]</ref> === Parki === [[File:Parcul Tineretului din Sibiu.jpg|thumb|Park Tineretului]] ''Naravni park Dumbrava'' se razprostira na 960 hektarjih, od središča mesta je oddaljen 4 km v smeri jugozahod ob cesti proti Răşinariju. V njem sta živalski vrt in etnografski muzej. V bližini železniške postaje je ''Muzej parnih lokomotiv'', v njem je okoli 40 lokomotiv, od katerih sta dve še uporabni. Prvi park v mestu, ''Promenada'', je bil urejen leta 1791 in je danes del parka ob citadeli (''Parcul Cetatii''). Sedanja ureditev parka, vključno s prostorom med obzidji, je iz leta 1928. ''Sub Arini park'' iz leta 1856 je eden največjih in najbolje urejenih parkov v Romuniji. V središču mesta je več zelenih površin, najbolj znan je ''Astra Park'' iz leta 1879. Drugi parki so še: Tineretului, Reconstrucţiei, Corneliu Coposu, Petofi Sandor, Piata Cluj, Ștrand, Cristianului, Ţiţeica, Vasile Aaron, Lira. == Turizem == Leta 2007 je bil Sibiu evropska prestolnica kulture (skupaj z Luxembourgom). To je bil najpomembnejši kulturni dogodek, ki se je kdaj zgodil v mestu. Obiskalo ga je veliko domačih in tujih turistov. Mesto Sibiu in njegova okolica sta eno najbolj obiskanih območij v Romuniji. Je med najbolj ohranjenimi zgodovinskimi znamenitostmi v državi, številne srednjeveške utrdbe so v odličnem stanju. Staro mestno jedro je začelo postopek za uvrstitev na seznam Unescove svetovne dediščine leta 2004. Sibiu z okolico ima številne pomembne muzeje, 12 ustanov z umetniškimi zbirkami, slikami in dekorativno umetnostjo, arheološkimi, antropološkimi, zgodovinskimi razstavami, razstavami industrijske arheologije in zgodovine tehnoloških in naravoslovnih ved. Mesto leži blizu gorovja Făgăras, zelo priljubljenega za treking, v bližini smučišč Păltiniş in Arena Platós, priljubljenih zimskih počitniških točk, je v središču nekdanje saške skupnosti, znane po trdnjavskih cerkvah. [[File:Sibiu Biserica evanghelica Gusterita (5).JPG|thumb|Trdnjavska luteranska cerkev v soseski Gușterița, 13. st.]] Od leta 2007 imajo tradicionalno božično tržnico, ki se zgleduje po dunajski. Podprl jo je ataše avstrijskega veleposlaništva v Romuniji. Navadno je bila na Malem trgu (''Piata Mica'') z 38 stojnicami, malim odrom in delom, namenjenim otrokom. Leta 2008 se je razširila na Veliki trg z več kot 70 stojnicami, na njem so koncerti božičnih pesmi. Leta 2013 je bil med »15 najlepšimi božičnimi trgi v Evropi«. <ref>http://www.tourismontheedge.com/best-of/christmas-traveling-15-of-the-most-beautiful-christmas-markets-in-europe.html</ref> === Glavne znamenitosti === [[File:Biserica_Evanghelica_din_Sibiu-fatada_principala.JPG|thumb|left|200px|Protestantska župnijska cerkev svete Marije]] [[File:Franz Neuhauser the Younger, Târg anual la Sibiu, 1789.jpg|thumb|Tržnica na Velikem trgu, 1790, slika Franza Neuhauserja mlajšega|215x215px]] [[File:Piața Mare Sibiu - vedere către biserica romano-catolică.jpg|thumb|222x222px|Božična tržnica na Velikem trgu]] [[File:Sibiu - Turnul Dulgherilor.jpg|thumb|200px|left|Sodarski stolp]] [[File:Lower_Town_Sibiu.jpg|thumb|200px|left|Prehod do stopnic (''Pasajul Scărilor'') v Spodnjem mestu]] Staro mestno jedro je na desnem bregu reke Cibin, približno 200 metrov od reke. Sestavljata ga Zgornje in Spodnje mesto. Tradicionalno je bilo zgornje mesto bogatejše, saj je bilo trgovsko središče, v spodnjem je bil obrtniški predel. '''Spodnje mesto''' (nemško ''Unterstadt'', romunsko ''Orașul de jos'') je območje med reko in hribom. Razvilo se je okoli prvih utrdb. Ulice so dolge in precej široke za stare mestne standarde z majhnimi mestnimi trgovinami na trgih. Arhitektura je precej rustikalna: značilne dvonadstropne hiše z visokimi strehami in vrati s prehodi na notranje dvorišče. Večina zunanjega obzidja je bila izgubljena zaradi industrijskega razvoja in sodobnega urbanističnega načrtovanja sredi konca 19. stoletja. Štirje stolpi še vedno stojijo. Stavba, povezana z novim urbanizmom tega obdobja, je srednja šola ''Independenţa''. To območje ima najstarejšo cerkev v mestu, saj je iz leta 1292. '''Zgornje mesto''' (nemško ''Oberstadt'', romunsko ''Oraşul de sus'') je okoli treh mestnih trgov in vrsto ulic vzdolž hriba. Kot glavno območje meščanov ima večino zanimivosti v mestu. ''' Veliki trg ''' (nemško ''Großer Ring'', romunsko ''Piata Mare'') je, kot že ime pove, največji trg mesta in središče mesta od 15. stoletja. Z dolžino 142 metrov in širino 93 metrov je eden največjih v Transilvaniji. [[Brukenthalov narodni muzej|Brukenthalova palača]] (romunsko ''Palatul Brukenthal''), eden najpomembnejših [[baročna arhitektura|baročnih]] spomenikov v Romuniji, stoji na severozahodnem kotu trga. Postavljena je bila med 1777 in 1787 kot glavno prebivališče guvernerja Transilvanije Samuela von Brukenthala. Muzej, odprt leta 1817, je eden najstarejših muzejev na svetu. Poleg palače je ''Casa Moringer'' ('Modra hiša'), baročna hiša iz 18. stoletja s starim grbom Sibiuja na fasadi. [[File:Catedrala_mitropolitana_din_Sibiu_interior.jpg|213x213px|thumb|Notranjost [[Stolnica svete Trojice, Sibiu|pravoslavne stolnice]]]] Na severni strani je jezuitska cerkev skupaj s prizidki, nekdanja rezidenca [[Družba Jezusova|jezuitov]]. Tudi na severni strani je bila na začetu 20. stoletja zgrajena stavba v slogu [[art nouveau]]ja, zdaj je v njej župan. [[File:Podul mincinosilor.jpg|thumb|212x212px|Most laži na Malem trgu, zgrajen 1859]] Poleg jezuitske cerkve je na severni strani ''Stolp sveta'', eden od mestnih simbolov. Ta nekdanji obrambni stolp iz 13. stoletja je bil večkrat zaporedoma obnovljen. Stavbo v bližini uporablja mestni svet za svoje sestanke. Spodaj je dostop do poti med Velikim in Malim trgom. Na južni in vzhodni strani so dvo- ali trinadstropne hiše, ki imajo visoka podstrešja z majhnimi okni, znanimi kot ''oči mesta''. Večina teh hiš je iz 15. do 19. stoletja, večina pa je renesančna ali baročna. '''Mali trg''' (nemško ''Kleiner Ring'', romunsko ''Piața Mică'') je na severnem delu Zgornjega mesta. Po obnovi leta 2007 se je povečalo število majhnih podjetij, pa tudi gostiln in restavracij. Trg je povezan z drugimi trgi z ozkimi prehodi. Glavni dostop iz Spodnjega mesta je skozi ulico Ocnei, ki trg deli na dva dela. Ulica poteka pod Mostom laži, prvim iz litega železa v Romuniji (1859). <ref>[http://welcometoromania.ro/Sibiu/Sibiu_Podul_Mincinosilor_e.htm The Bridge of Lies]</ref> Desno od mostu je še en simbol mesta, ''Hiša umetnosti'', zgradba iz 14. stoletja, ki je bila prej v lasti mlinarskega ceha. Na levi strani mostu je ''Luksemburška hiša'', baročna štirinadstropna stavba. '''Trg Huet''' je tretji od treh glavnih trgov. Njegova najpomembnejša značilnost je mestna [[Protestantska župnijska cerkev svete Marije, Sibiu|protestantska cerkev svete Marije]]. Tu so najstarejše utrdbe zgradili konec 12. stoletja ali zgodnjega 13. stoletja. Stavbe okoli tega trga so večinoma [[gotska arhitektura|gotske]]. Na zahodni strani je Brukenthalova gimnazija namesto nekdanje šole iz 14. stoletja. [[File:Sibiu Turnul Gros (4).jpg|thumb|215x215px|right|Debeli stolp]] '''Utrdbe''' Sibiu je eno najpomembnejših utrjenih mest v srednji Evropi. Okoli mesta je bilo zgrajenih več [[obzidje|obzidij]], večina iz opeke. Jugovzhodno obzidje je najbolje ohranjeno, vse tri vzporedne linije pa so še vedno vidne. Prva je zunanji zemeljski nasip, druga je 10 metrov visok rdeč opečnat zid. Vse strukture so povezane z labirintom predorov in prehodov, namenjenih zagotavljanju prometa med mestom in obrambnimi linijami. V 16. stoletju so bili utrdbam dodani [[bastijon]]i. Dva sta vidna še danes, ''Hallerjev bastijon'' in ''Soldisch bastijon''. '''Prehod po stopnicah''' vodi navzdol do spodnjega dela Sibiuja. Spusti se ob nekaterih utrdbah pod podpornimi loki. To je najslikovitejši prehod, ki povezuje obe strani starega mesta. == Pobratena mesta == Sibiu je pobraten z mesti: {{Div col|colwidth=25em|small=yes}} * {{flagicon|BRA}} Bauru, Brazilija, od 1995. * {{flagicon|PHL}} Butuan, Filipini * {{flagicon|USA}} Columbia, Missouri, ZDA, od 1994. * {{flagicon|NED}} Deventer, Nizozemska, od 2007.<ref>{{ro icon}} Sibiu Town Hall Official Site, [http://www.sibiu.ro/cms/news_more.php?id=424_0_1_0_C Acordul de infratire intre Sibiu si orasul Deventer din Olanda] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927185014/http://www.sibiu.ro/cms/news_more.php?id=424_0_1_0_C |date=2007-09-27 }}, 23 May 2007</ref> * {{flagicon|AUT}} [[Celovec]], Avstrija, od 1990. * {{flagicon|GER}} [[Landshut]], Nemčija, od 2002. * {{flagicon|GER}} [[Marburg]], Nemčija, od 2005. * {{flagicon|BEL}} [[Mechelen]], Belgija, od 1996. * {{flagicon|FRA}} [[Rennes]], Francija, od 1999. * {{flagicon|VEN}} Valencia, Venezuela, od 1993. * {{flagicon|GBR}} Wirral, Združeno kraljestvo, od 1994. * {{flagicon|JPN}} Takayama, Gifu, Japonska, od 2009. {{Div col end}} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Sibiu}} {{wikivoyage|Sibiu}} * [http://www.sibiu.ro Sibiu.ro: Official Sibiu Online website] — ''tourism and history information and images''. {{ro icon}}, {{en icon}}, {{de icon}} * [http://www.turism.sibiu.ro/index_en.php Turism.sibiu.ro: Official Sibiu Tourism website] {{ro icon}}, {{en icon}}, {{de icon}} * [http://patrimoniu.sibiu.ro/en patrimoniu.sibiu.ro: Sibiu Heritage website] {{ro icon}}, {{en icon}} * [http://www.romaniatourism.com/sibiu.html RomaniaTourism.com: Sibiu] — ''reference for surface area, population, etc. (2005)''. * [http://www.sibiu2007.ro Official Sibiu European Cultural Capital 2007 website] {{ro icon}}, {{en icon}}, {{de icon}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Sibiu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1190]] {{normativna kontrola}} 1wpp1hb3huykqivq17szhhbvky8dtef Sighișoara 0 445417 5727455 5139827 2022-08-04T16:21:35Z Upwinxp 126544 pp infopolja, şţ->șț wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Sighișoara |native_name = |official_name = |nickname = |settlement_type = mesto |image_skyline = Sighișoara,_Romania.jpg |imagesize = 300px |image_caption = |image_flag = |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = ROU MS Sighisoara CoA1.jpg |blank_emblem_type = Grb |pushpin_map = Romunija |mapsize = 250px |map_caption = Lega Sighișoare v Romuniji |coordinates_region = RO |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Mureș |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = 1280 |established_title1 = |established_date1 = |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |area_total_km2 = |area_metro_km2 = |total_type = |population_as_of = popis 2011<ref name="INSSER">{{cite web|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2013/07/sR_TAB_3.xlsx |title=Population at 20 October 2011 |date=5 July 2013 |accessdate=5 July 2013 |publisher=[[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] |language=ro}}</ref> |population_total = 28102 |population_density_km2 = |pop_est_as_of = |population_est = |pop_est_footnotes = |population_metro = |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes = |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=46 |latm=13 |lats=1 |latNS=N |longd=24 |longm=47 |longs=28 |longEW=E |elevation_m = 380 |elevation_footnotes = |postal_code_type = |postal_code = 545400 | area_code = (+40) 02 65 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = MS | blank_name = | blank_info = |website = https://primariasighisoara.ro/ |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Zgodovinski center Sighișoare | Type = kulturno | Criteria = iii, v | ID = 902 | Year = 1999 | Session = 23. | Link = [http://whc.unesco.org/en/list/902 902] }} }} [[File:Strada Turnului, Cetatea Sighisoara.JPG|thumb|Ulica v Sighișoari]] ''' Sighișoara''' (nemško ''Schäßburg'', madžarsko ''Segesvár'', latinsko ''Castrum Sex'') je [[mesto]] ob reki Târnava Mare v okrožju Mureș v [[Romunija|Romuniji]], v zgodovinski regiji [[Transilvanija]]. Po popisu prebivalstva iz leta 2011 ima 28.102 prebivalcev. Je popularna turistična destinacija zaradi dobro ohranjenega srednjeveškega mestnega jedra, ki je vpisana tudi na UNESCO-v seznam kulturne dediščine. K mestu spada še sedem vasi: Angofa, Aurel Vlaicu, Hetiur, Rora, Șoromiclea, Venchi in Viilor. == Zgodovina == V 12. stoletju je madžarski kralj v Transilvanijo povabil nemške obrtnike in trgovce, znane kot transilvanski Sasi, da bi se naselili in branili mejo kraljestva. Kronist Krauss piše o saškem naselju, kjer je danes Sighișoara, že leta 1191. V listini iz leta 1280 je omenjeno mesto, zgrajeno, kjer je bila rimska utrdba ''Castrum Sex'' ali 'šestkraki tabor', kar se nanaša na utrdbo v obliki nepravilnega šesterokotnika. <ref name="room">Adrian Room, ''Placenames of the World'', p.347. McFarland, 2006, {{ISBN|0-7864-2248-3}}.</ref> Druga imena so ''Schaäsburg'' (1282), ''Schespurg'' (1298) in ''Segusvar'' (1300). <ref name="talanga">Cristian Tălângă (ed.), ''Transilvania, Maramureș, Bucovina'', p.27. Editura Semne, Bucharest, 2007.</ref> Leta 1337 je Sighișoara postala središče za kralje, ki so leta 1367 dodelili naselju naslov mesta kot ''Civitas de Segusvar''. Mesto je imelo nekaj stoletij pomembno strateško in trgovinsko vlogo na robovih srednje Evrope. Sighișoara je postala eno najpomembnejših mest Transilvanije, ki so jo obiskovali obrtniki iz celotnega svetega rimskega cesarstva. Nemški umetniki in obrtniki so prevladovali in gradili utrdbe, ki so ščitile mesto. Ocenjuje se, da je imela v 16. in 17. stoletju Sighisoara kar 15 cehov in 20 obrtnih vej. V mestu je živel [[barok|baročni]] [[kipar]] Elias Nicolai. Vlaški vojvoda [[Vlad II. Drakul]] (oče [[Vlad III. Drakula|Vlada III. Drakule]]), ki je v mestu živel v izgnanstvu, je v mestu koval kovance (sicer je bilo kovanje kovancev monopol madžarskih kraljev v Ogrski) in izdal prvi dokument, v katerem je omenjeno romunsko mesto ''Sighișoara''. Romunsko ime je bilo prvič potrjeno leta 1435 in izhaja iz madžarskega Segesvárja, ''var'' pomeni 'utrdba'. V mestu je bil leta 1631 Jurij I. Rákóczi izvoljen kot transilvanski princ in ogrski kralj. Sighișoaro so v 17. in 18. stoletju zasedli vojaki, ogrozil jo je požar, pa tudi kuga. Pomembni viri za zgodovino Transilvanije v 17. stoletju, za obdobje 1606–1666, so zapisi Georga Krausa, mestnega notarja [3]. Na bližnji planoti Albești je bila 31. julija 1849 bitka pri Segesvárju, kjer je [[Revolucije leta 1848 |revolucionarno]] ogrsko vojsko, ki jo je vodil Jožef Bem, premagala ruska vojska pod vodstvom Ludersa. Leta 1852 so zgradili spomenik ruskemu generalu Skariatinu, ki je umrl v bitki. Madžarski pesnik [[Sándor Petőfi]] je tudi padel v bitki. Leta 1897 so mu postavili spomenik v Albeștiju. Po prvi svetovni vojni je Sighișoara s Transilvanijo pripadla Kraljevini Romuniji. Središče je zgledno ohranilo značilnosti majhnega srednjeveškega utrjenega mesta in je vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine. Vsako leto julija je v stari [[citadela|citadeli]] srednjeveški festival. <ref>Unesco *[http://whc.unesco.org/en/list/902 World Heritage Site]</ref> [[File:sighisoara2.JPG|thumb|right|Pogled iz vile Franka]] Sighișoara ima najlepšo in dobro ohranjeno naseljeno citadelo v Evropi z izvirno srednjeveško arhitekturo in je eno redkih utrjenih mest, ki so še vedno naseljena. Mesto je sestavljeno iz dveh delov. Srednjeveška utrdba je bila zgrajena na vrhu hriba in je znana kot ''Citadela'' (''Cetate''). Spodnje mesto leži v dolini reke Târnava Mare. Hiše v Citadeli kažejo glavne značilnosti obrtnega mesta, vendar pa je nekaj hiš, ki so pripadale nekdanjim patricijem, kot sta Beneška hiša ali Zelena hiša in Jelenova hiša. V letih 2001 do 2003 so v bližini Sighișoare v naravnem rezervatu Breite začeli graditi tematski park Drakule, vendar je bila gradnja ustavljena zaradi močnega nasprotovanja lokalnih skupin civilne družbe ter državnih in mednarodnih medijev ter politično vplivnih oseb. Park bi zmanjšal pomembnost srednjeveškega sloga mesta in uničil naravni rezervat. == Demografija == Etnične skupine v mestu so:<ref>[http://www.mures.insse.ro/phpfiles/COMUNICAT_DATE_PROVIZORII_RPL_2011_judetul_MURES.pdf 2011 census data]</ref> * Romuni (75 %), * Madžari (17,6 %), * Romi (5,3 %), * Nemci (1,5 %). == Znamenitosti == [[File:Sighisoara de pe lunca postii by blackasmodeus.jpg|thumb|right|Pogled na Sighișoaro|1000x1000px]] Sighișoara je priljubljen turistični cilj z dobro ohranjenim obzidanim starim mestnim jedrom, ki ga tudi Unesco uvršča na seznam svetovne dediščine. Glavne znamenitosti so gotovo stolpi. === Zgodovinski center Sighișoare === [[Zgodovinski center Sighișoare]] (''Sighișoara Citadel'') je staro zgodovinsko središče mesta, ki so ga v 12. stoletju zgradili saški kolonisti pod latinskim imenom ''Castrum Sex''. Je naseljena srednjeveška utrdba, 850 let star dokaz o zgodovini in kulturi transilvanskih Sasov. V rojstnem kraju Vlada III. Drakule (romunsko Vlad Țepeș) je vsako leto srednjeveški festival, na katerem se umetnost in obrt združujeta z rok glasbo in odrskimi igrami. Mesto je zgornja meja Saške. Kot [[Sibiu]] (''Hermannstadt'') in [[Brașov]] (''Kronstadt'') je v Sighișoari prelepa arhitektura, značilna za srednjeveško Nemčijo. Tudi v komunizmu je bilo to nemško območje ohranjeno in še vedno je vidna prvotna arhitektura. === Stolpi === Po antičnih vojaških arhitekturnih spisih so [[Obrambni stolp |obrambni stolpi]] morali biti trdnjavski sistem za skupno obrambo, hkrati pa naj bi bil vsak stolp neodvisna [[trdnjava]]: razmik ob dnu stolpov ni bil zaradi vstopa v mesto, zavzetje stolpa ni bil pogoj za osvojitev mesta. Večina stolpov je bila votla in opremljena z dvigali in podzemnimi galerijami. [[File:Old picture of Piata Hermann Oberth .jpg|thumb|252x252px|Trg Hermanna Obertha v 20. st.]] * [[Stolpna ura, Sighișoara|Stolpna ura]] (''Turnul cu Ceas''), znamenitost mesta je stolp, visok 64 m, zgrajen v 13. stoletju. Danes je v njem muzej zgodovine. * Kovinarski stolp (''Turnul Cositorarilor'') * Mesarski stolp (''Turnul Măcelarilor'') * Čevljarski stolp (''Turnul Cizmarilor'') * Krojaški stolp (''Turnul Croitorilor'') * Krznarski stolp (''Turnul Cojocarilor'') * Kovaški stolp (''Turnul Fierarilor'') * Vrvarski stolp (''Turnul Frânghierilor'') * Strojarski stolp (''Turnul Tăbăcarilor'') === Cerkve === * Cerkev na griču (''Biserica din Deal'') je nedvomno eden najvrednejših arhitekturnih spomenikov v mestu in je bila ena najlepših stavb gotskih romunskih mest; * samostanska dominikanska cerkev (''Biserica Mânăstirii Dominicane'') je gotski arhitekturni spomenik v bližini Stolpne ure in je bila zgrajena v začetku 13. stoletja. To je edina cerkev brez zvona: Sasi so bili skopuški in so menili, da je bil za mesto dovolj zvon cerkve na griču; * cerkev svetega Jožefa; * cerkev gobavcev (''Biserica Leproșilor'') je bila zgrajena v 15.stoletju. Leta 1502 je bilo v njeni bližini zatočišče za obolele za gobavostjo. Ker bolniki niso smeli v cerkev, so na zahodni strani blizu vhoda zgradili prižnico, s katere je duhovnik pridigal zanje, od tod ime cerkve; * [[Cerkev svete Trojice, Sighișoara| cerkev svete Trojice]] (''Biserica Sfânta Treime din Sighișoara''). === Posvetna arhitektura === Večina 164 hiš v starem mestu je stara vsaj 300 let in veljajo za zgodovinske spomenike: na Mestnem trgu s pravokotnim tlorisom so živele plemiške družine, čeprav je bil večkrat spremenjen. Najlepše so hiše, ki so ohranile svojo prvotno obliko: * Hiša na skali (''Casa de pe stâncă''), * Hiša s skodlami (''Evert'') je posvečena obrtnikom za vzgojno-izobraževalni medetnični center za mladino, * Beneška hiša ali Zelena hiša (''Casa Venețiană''), * [[Hiša Vlada Drakule]], * Mestna hiša, * hotelski kompleks v Sighișoari, zgrajen med letoma 1886 in 1889, je bil sedež mestne hiše, * notranje leseno stopnišče ali Učenjakove stopnice, * Šola na hribu (''Școala din deal''), * Jelenova hiša (''Casa cu Cerb''), * Trg Citadela (''Piața Cetăți''), * Hiša združenja zlatarjev (La Perla), * Hiša Josepha B. Teuscha (hotel). ==Pobratena mesta== Sighișoara je pobratena z mesti: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|GER}} Dinkelsbühl, [[Nemčija]] *{{flagicon|HUN}} Kiskunfélegyháza, [[Madžarska]] *{{flagicon|SUI}} Baden, [[Švica]] *{{flagicon|FRA}} Blois, [[Francija]] || *{{flagicon|ITA}} Città di Castello, [[Italija]] *{{flagicon|POL}} Zamość, [[Poljska]]<ref name="Zamość twinnings">{{cite web|url=http://www.zamosc.pl/page/4/miasta-partnerskie.html|title=Miasta partnerskie - Zamość|accessdate=2013-07-26|work=Urząd Miasta Zamość|language=pl}}</ref> *{{flagicon|POL}} Lublin, Poljska |} ==Galerija== <gallery class="center" widths="px" heights="px" classes="center"> File:Turnul cu Ceas din Sighisoara 03.jpg| File:Sighisoara festivala medivala.jpg| File:Sighisoara vedere spre cetate de pe podul peste Tarnava.jpg| File:Sighisoara - panoramio.jpg| File:Sighisoara old German cemetery.JPG| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sighișoara}} {{wikivoyage|Sighișoara}} * [http://www.sighisoara360.ro/ Sighișoara 360 Virtual Tour & Medieval Festival photo gallery] * [http://www.descopera.net/foto_sighisoara.html Sighișoara Pictures] * [http://www.huffingtonpost.com/2010/10/31/sighosoar-romania-the-pur_n_776039.html Sighișoara, Romania: The Purported Home Of Dracula] - slideshow by ''The Huffington Post'' * [http://www.brinzan.com/2012/12/a-september-day-in-sighisoara-romania-hdr/ (2012) HDR Photos of Sighișoara by Moldavian Photographer Dumitru Brinzan] * [http://sighisoaraonline.com/english/ Tourist informations, photo gallery and webcam from Sighisoara] [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Sighișoara]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1280]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Romuniji]] 6kjj6jyes06uqa298962k1zpuretiho Zgodovinski center Sighișoare 0 445464 5727456 5278017 2022-08-04T16:23:31Z Upwinxp 126544 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Zgodovinski center Sighișoare | other_name = Sighișoara Citadel | native_name = Cetatea Sighișoara | image = <!-- WD --> | image_size = 250 px | caption = | locmapin = | map_width = | map_caption = | coordinates = | location = [[Sighișoara]], [[Romunija]] | area = | built = 12. stoletje | architect = | architecture = [[gotska arhitektura]] | governing_body = | designation2 = | designation2_offname = | embedded = }} {{Infobox World Heritage Site | WHS = Historic Centre of Sighișoara | Image = | caption = | Type = kulturno | Criteria = iii, v | ID = 902 | Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]] | Year = 1999 | Session = 23. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/269 | locmapin = Romania | coordinates = | map_caption = }} '''Zgodovinski center Sighișoare''' (''Cetatea Sighișoara'') je staro zgodovinsko središče mesta [[Sighișoara]] (nemško ''Schäßburg'', madžarsko ''Segesvár'') v [[Romunija|Romuniji]], ki so ga v 12. stoletju zgradili saški kolonisti pod latinskim imenom ''Castrum Sex''. To je naseljena [[srednji vek|srednjeveška]] [[citadela]], ki je bila leta 1999 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine Unesca, saj je 850 let star dokaz o zgodovini in kulturi transilvanskih Sasov. Rojstni kraj [[Vlad III. Drakula|Vlada III.]] (romunsko Vlad Ṭepeș) vsako leto gosti srednjeveški festival, na katerem se umetnost in obrt združujeta z rok glasbo in odrskimi predstavami. Mesto predstavlja zgornjo mejo dežele Saške. V komunizmu je bilo to nemško območje ohranjeno in prvotna arhitektura še vedno stoji. == Zgodovina == Citadela stoji ob južnem bregu reke Târnava Mare na dolžini 850 m na dveh terasah: spodnja terasa je na nadmorski višini 350 m (približno 30 m nad mestom) in zgornja terasa, ''šola na hribu'', na nadmorski višini 429 m (49 m nad spodnjo teraso). <ref>[http://www.siebenbuerger.de/ortschaften/schaessburg/informationen/ Schäßburg - Informationen - Informationen zu Siebenbürgen und Rumänien von Siebenbuerger.de<!-- Titlu generat de robot -->]</ref> Prebivalstvo se je naselilo okoli cerkve dominikanskega samostana, katerega gradnja se je začela konec 12. stoletja. Poleg samostanske cerkve je bila tu tudi prva šola v Sighișoari (omenjena v dokumentu leta 1522). Velika šola (''schola maioris'' – 'glavna šola') je začela delovati leta 1607 poleg cerkve na hribu (''Bergkirche'' ali ''Biserica din Deal''), zgodovinskega in arhitekturnega spomenika 14. stoletja. Leta 1619 je delovala šola na hribu (''Școlii din Deal''). Pokrito stopnišče s 300 stopnicami je bilo zgrajeno leta 1642. == Opis == Citadela je obkrožena z [[obzidje]]m, dolgim 930 m, katerega začetna višina je bila okoli 4 m. Kasneje je bila višina povečana, ponekod do 14 m. Obzidje je bilo zgrajeno med 14. in 17. stoletjem <ref>[http://www.schaessburg.org/schae_tuerme.html Die Wehrtürme der Burg - Siebenbürgen<!-- Titlu generat de un robot -->]</ref> kot zaščita pred turškimi napadi. Obzidje je imelo 14 stolpov, od katerih je 9 ohranjenih. Stolpi so bili sedeži različnih obrtnih združenj. * [[Stolpna ura, Sighișoara|Stolpna ura]] (''Turnul cu Ceas'') – znamenitost mesta je 64 m visok stolp, zgrajen v 13. stoletju. Danes je v njem muzej zgodovine; * Kovinarski stolp (''Turnul Cositorarilor'') (višina 25 m, štiri nadstropja); * Mesarski stolp (''Turnul Măcelarilor'') – šestkoten; * Čevljarski stolp (''Turnul Cizmarilor'') (označuje severni konec mestnega obzidja, je iz leta 1521, okrepljen leta 1603, delno uničen leta 1606, obnovljen leta 1650, zgorel leta 1676, obnovljen leta 1681; * Krojaški stolp (''Turnul Croitorilor'') (na nasprotni strani stolpne ure, mestna vrata, ima dve nadstropji; ogenj ga je uničil leta 1676, rekonstruiran); * Krznarski stolp (''Turnul Cojocarilor'') (uničen v ognju leta 1676, vendar je bil obnovljen, ima 4 nadstropja); * Kovaški stolp (''Turnul Fierarilor'') (zgrajen leta 1631 na temeljih starega Brivskega stolpa, uničen v ognju leta 1676, vendar je bil obnovljen); * Vrvarski stolp (''Turnul Frânghierilor'') (stoji na planoti šole na hribu, obnovljen v 19. stoletju, danes je dom skrbnika evangeličanskega pokopališča na hribu); * Strojarski stolp (''Turnul Tăbăcarilor'') (eden najstarejših); * Tkalski stolp (porušen je bil leta 1858, kamni so se uporabljali za tlakovanje citadele); * Zlatarski stolp (zaradi strele pogorel leta 1809, bil porušen leta 1863, ko so zgradili šolsko telovadnico; med letoma 1935 in 1936 je bila spremenjena v pokopališko kapelo); * ključarji in drvarji so bili nameščeni med stolpom čevljarjev in kovačev; * Ribiški stolp (''Turnul pescarilor'') je bil nekoč na obali Târnavei, daleč nad trdnjavo, kjer je bil mlin. V muzeju je njegov model. == Galerija == <gallery> Image:Sighişoara (Schäßburg, Segesvár) - The Shoemakers Tower.JPG|Čevljarski stolp Image:Sighişoara (Schäßburg, Segesvár) - The Tower of Tailors.JPG|Krojaški stolp Image:Sighisoara IMG 5638.jpg|Kovinarski stolp File:Sighisoara IMG 5644.jpg|Kovaški stolp File:Sighişoara (Schäßburg, Segesvár) - The Furriers Tower.JPG|Strojarski stolp File:BergkircheSighisoara1.JPG|Cerkev na hribu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura== *[http://www.siebenbuerger.de/ortschaften/schaessburg/informationen/ Situl Siebenbuerger.de] *Emil Giurgiu, Sighișoara, Ed. Sport-Turism, 1982 == Zunanje povezave == * [http://www.sighisoara.ro/ Site-ul oficial al Sighișoarei] * [http://whc.unesco.org/en/list/902 Cetatea Sighișoara pe site-ul UNESCO] * [http://www.evz.ro/detalii/stiri/cetatea-care-traieste-si-azi-454960.html Cetatea care traieste si azi], 8 august 2007, ''Evenimentul zilei'' * [http://www.romania-turistica.ro/sighisoara/sighisoara-singura-cetate-medievala-in-care-viata-isi-urmeaza-cursul-firesc_a70.htm Sighișoara, cetatea medievală unde viața iși urmează cursul firesc], 9 martie 2014, Cătălin Țânțăreanu ''Romania Turistica'' [[Kategorija:Sighișoara]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Romuniji]] 77nnyjud7joxvps9gnj6unf9f8ybmbv Gura Humorului 0 445496 5727439 5359277 2022-08-04T15:18:07Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Gura Humorului |native_name = |official_name = |nickname = |settlement_type = mesto |image_skyline = Primaria din Gura Humorului3.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Mestna hiša |image_flag = |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = ROU SV Gura Humorului CoA.jpg |blank_emblem_type = Grb |pushpin_map = Romunija |mapsize = 250px |map_caption = Lega mesta Gura Humorului v Romuniji |coordinates_region = RO |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = Okrožje |subdivision_name2 = Suceava |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = župan |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = 1490 (prva omemba) |established_title1 = |established_date1 = 1904 (mesto) |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 60,90 |area_metro_km2 = |total_type = |population_as_of = popis 2011<ref name="INSSER">{{cite web | url = http://www.suceava.insse.ro/phpfiles/Comunicat%20-%20pt%20site-DATE%20PROVIZORII%20RPL%202011%202_Suceava.pdf | title = Suceava County at the 2011 census | date = February 2, 2012 | accessdate = March 12, 2012 | publisher = [[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] | language = ro | url-status=dead | archiveurl = https://web.archive.org/web/20130604040638/http://www.suceava.insse.ro/phpfiles/Comunicat%20-%20pt%20site-DATE%20PROVIZORII%20RPL%202011%202_Suceava.pdf | archivedate = June 4, 2013 | df = }}</ref> |population_total = 12729 |population_density_km2 = 209 |pop_est_as_of = |population_est = |pop_est_footnotes = |population_metro = |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes = |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=47 |latm=33 |lats=14 |latNS=N |longd=25 |longm=53 |longs=21 |longEW=E |elevation_m = 470 |elevation_footnotes = |postal_code_type = |postal_code = | area_code = | blank_name = | blank_info = |website = http://www.primariagh.ro/ |footnotes = }} '''Gura Humorului''' (hebrejsko in jidiš גורה חומורולוי – ''Gur 'Humuruluei'' ali גורא הומאָרא – ''Gur' Humura'', nemško in poljsko ''Gura Humora'') je mesto v okrožju Suceava v severovzhodni [[Romunija|Romuniji]] v zgodovinski regiji Bukovina. Je sedmo največje mestno naselje v okrožju z 12 729 prebivalci po popisu leta 2011. Leta 1904 je bil kraj razglašen za mesto, leta 2005 pa je postalo središče. Mesto upravlja nekdanjo vasico Voroneț (v soseščini) s [[samostan v Voronețu|samostanom]]. Z odločbo vlade št. 114/2005 je bilo mesto Gura Humorului v okrožju Suceava razglašeno za »območje državnega interesa«. <ref>[http://www.newsbucovina.ro/actualitate/11745/Gura-Humorului-statiune-de-interes-national Newsbucovina - ''„Gura Humorului, stațiune turistică de interes național”'', 7 februarie 2005]</ref> Zato se je podoba mesta s pomočjo evropskega programa PHARE, vrednega 8,9 milijona evrov, korenito spremenila. == Geografija == Mesto je v severovzhodnem delu Romunije, na jugu [[Bukovina|Bukovine]] na vzhodni meji pogorja Obicinele Bucovinei v kotlini Humorului ob sotočju rek Moldova in Humor. Povprečna nadmorska višina mesta je 470 metrov. Skozi naselje tečeta evropska cesta E58 in železniška proga Suceava–Vatra Dornei. Suceava, prestolnica okrožja, je oddaljena 34 km. Podnebje je borealno ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] - Dfb) in vlažno celinsko z blagimi do hladnimi poletji s povprečno temperaturo nad 10 °C v najtoplejših mesecih ter v najhladnejših mesecih v povprečju pod –3 °C (ali 0 °C). == Demografija == Po popisu avstrijske Bukovine iz leta 1775 je imela zgodovinska pokrajina na 10.422 kvadratnih kilometrih okoli 60.000 prebivalcev. Da bi spodbudili razvoj te redko naseljene pokrajine, je oblast subvencionirala priseljevanje kolonistov. Ob koncu prvega vala naselitve so kolonisti prihajali za lastne stroške. Zaradi tega je bilo po popisu leta 1910 očitno, da se je število prebivalcev povečalo na več kot 800.000. Priseljevali so se ljudje številnih različnih etničnih skupin, med njimi [[Nemci]], [[Rusini]], [[Madžari]], [[Ukrajinci]], [[Poljaki]], [[Romuni]] in [[Judje]]. Mesto je imelo največ prebivalcev leta 1992, ko je v mestu živelo skoraj 17.000 ljudi. Po popisu leta 2011 je bilo 13.667 prebivalcev, kar je manj kot pri prejšnjem popisu leta 2002, ko je bilo 15.656 prebivalcev. [1] Večina prebivalcev je Romunov (90,17 %), manjšina Romov (1,6 %) in Nemcev (0,53 %), 0,27 % Poljakov, 0,12 % Ukrajincev, 0,10 % Madžarov in 0,07 % Rusov in Lipovcev. Za 6,72 % prebivalstva je narodnost neznana [2]. Večina je pravoslavcev (86,81 %), nekaj prebivalcev je rimskokatoliške vere (2,5 3 %) in binkoštne cerkve (2,02 %). 7,42 % prebivalstva je neopredeljena. Gura Humorului je sedmo naseljeno mestno območje v okrožju Suceava in drugo najbolj naseljeno območje s statusom mesta (za mestom Vicovu de Susu). == Zgodovina == [[File:Gurahumora 1878 Gura Humorului.jpg|thumb|right|180px|Razglednica iz obdobja habsburške monarhije, poslana iz ''Gurahumore'' leta 1878]] Med letoma 1774 in 1918 je Gura Humorului pripadala [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]]. Med prvo svetovno vojno je Bukovina postala bojišče za Avstrijo, ki se je borila z rusko in romunsko vojsko. Čeprav so Ruse končno izgnali leta 1917, je poražena Avstrija po [[Senžermenska mirovna pogodba (1919) |senžermenski pogodbi]] (1919) provinco Bukovino prepustila Romuniji. == Zgodovina Judov v mestu Gura Humorului == Do leta 1835 v mestu ni bilo Judov, nastanitev so jim omogočili drugje ali so se pridružili drugim, že zastopanim etničnim skupinam (kot so Nemci iz Češke, predvsem iz Böhmerwalda: trideset družin se je naselilo na goratih in gosto gozdnatih zemljiščih v bližini mesta, ustanovili so četrt Bori). Judovska skupnost je postala uspešna leta 1869, ko je štela približno tretjino mestnega prebivalstva (880 ljudi); istega leta je bila ustanovljena ''beit midraš'' – judovska šola. Preobrat v zgodovini mesta je bil katastrofalni [[požar]] 11. maja 1899, ki je uničil večino mesta, več kot 400 hiš, tudi mnoga judovska podjetja in domove. Mesto je bilo obnovljeno z donacijami judovskih skupnosti iz ZDA. Judovska skupnost v mestu je še naprej rasla, leta 1927 jih je bilo 1951. V mestu so govorili jidiš, nemško in romunsko. V glavnem so bili ortodoksni Judje, mladina je poleg [[Tora|tore]] študirala tudi geografijo, zgodovino in matematiko. Skupnost je ustanovila veliko judovskih socialnih in političnih organizacij, ki so prispevale k razvoju vseh področij javnega življenja. Preganjanje se je začelo širiti z grožnjami romunskih fašističnih gibanj, kot je bila [[železna garda]] in med drugo svetovno vojno Judov tu ni bilo več. Med diktaturo [[Ion Antonescu|Iona Antonesca]] so Jude zbrali in preselili v Pridnestrje, kjer je večina umrla, množično so bili umorjeni s streljanjem in kaznovanjem (holokavst v Romuniji). Skoraj vsa judovska skupnost je bila deportirana: 10.941 ljudi je bilo iz mesta prepeljanih 10. oktobra 1941. Velika večina preživelih se je med letoma 1947 in 1951 preselila v Izrael. Po statističnih podatkih jih je ostalo manj kot 500. ==Galerija== <gallery> File:Gura Humorului.jpg|Bukovinska avenija File:Primaria din Gura Humorului (1901)6.jpg|Mestna hiša File:Judecatoria Gura Humorului.jpg|Sodišče File:Scoala nr. 1 din Gura Humorului.jpg|Šola št. 1 File:Scoala nr. 2 din Gura Humorului.jpg|Šola št. 2 File:Hotel în Gura Humorului.jpg|Hotel Bukovina File:Olga Kobyleanska2.jpg|Kip ukrajinske pisateljice in feministke Olhe Kobylianske File:Biserica romano-catolica din Gura Humorului6.jpg|Rimskokatoliška cerkev File:Biserica Sf. Constantin si Elena din Gura Humorului11.jpg|Cerkev svetega Konstantina in Helene File:La catedral ortodoxa.jpg|Pravoslavna cerkev File:Sinagoga Mare din Gura Humorului.jpg|Sinagoga File:02 Manastirea Voronet.jpg|Samostan Voroneț </gallery> == Pobratena mesta == * {{flagicon|France}} Marly-le-Roi, [[Francija]]{{Citation needed|date=March 2017}} * {{flagicon|Poland}} Puck, [[Poljska]]<ref>[http://www.ziare.com/suceava/primar/orasul-gura-humorului-infratit-cu-localitatea-poloneza-puck-2252070 orasul-gura-humorului-infratit-cu-localitatea-poloneza-puck_www.ziare.com]</ref> * {{flagicon|Romania}} Sulina, [[Romunija]]<ref>[https://www.primaria-sulina.ro/generaleoras/hot184infratireGuraHumorului.pdf Decision No 183 on 5 December 2006 by Sulina]</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Gura Humorului}} {{wikivoyage|Gura Humorului}} * [http://www.primariagh.ro/ Gura Humorului Town Hall official site] * [http://www.tourismguide.ro/html/orase/Suceava/Gura%20Humorului/scurt_istoric.php Tourism Guide - Gura Humorului web page] *[https://web.archive.org/web/20121112184450/http://picasaweb.google.com/EdwardTurJ/OldBukowinaPhotosGurahumora Photo Gallery - Old photos of Gura Humorului] * [http://humora.tripod.com/ Gura Humorului Jewish Community] * [http://www.jewishgen.org/Yizkor/gura1/gur203.html Comprehensive lists of Gura Humorului Jews killed in 1941] [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1490]] {{normativna kontrola}} ehb83oq19cne3pc3zo0ws0up77v7391 Bacău 0 445553 5727390 5017571 2022-08-04T12:57:19Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Bacău |native_name = |official_name = |nickname = |settlement_type = mesto |image_skyline = Prefectura Bacau.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Sedež prefekture |image_flag = Bacau-Flag.png |flag_size = 125px |flag_link = |image_blank_emblem = ROU_BC_Bacau_CoA.png |blank_emblem_type = Grb |pushpin_map = Romania |mapsize = 250px |map_caption = Lega Bacăua v Romuniji |coordinates_region = RO |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]] |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name2 = Bacău |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |seat_type = |seat = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = 1408 (prva omemba) |established_title1 = |established_date1 = 1904 (mesto) |established_title2 = |established_date2 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 43,19 |area_metro_km2 = |total_type = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref>{{Navedi splet|title=Populația stabilă după etnie – județe, municipii, orașe, comune|publisher=Recensamantul Populatiei si Locuintelor|accessdate=12. februarja 2022|language=ro|url=https://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2022/02/sR_Tab_8.xls}}</ref> |population_total = 144307 |population_density_km2 = |pop_est_as_of = |population_est = |pop_est_footnotes = |population_metro =250.000 |population_urban = |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_footnotes = |timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |latd=46 |latm=35 |lats= |latNS=N |longd=26 |longm=55 |longs= |longEW=E |elevation_m = 165 |elevation_footnotes = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 600xxx | area_code = (+40) 234 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = BC |website = http://www.primariabacau.ro/ |footnotes = }} '''Bacău''' (romunska izgovarjava [bakəw], nemško ''Barchau'', madžarsko ''Bákó'') je glavno mesto okrožja Bacău v [[Romunija|Romuniji]]. Po oceni leta 2016 je imelo 196.883 prebivalcev in je 12. največje mesto v Romuniji. Mesto je v zgodovinski regiji Moldaviji ob vznožju [[Karpati|Karpatov]] in ob reki Bistrița (v sotočju z reko Siret okoli 8 km južno od Bacăua). [[Prelaz]] Ghimeş povezuje Bacău s [[Transilvanija|Transilvanijo]]. == Etimologija == Ime mesta, ki je v starocerkvenoslovanskih listinah zapisano kot ''Bako'', ''Bakova'' ali ''Bakovia'', najverjetneje izvira iz osebnega imena<ref>Rădvan 2010, str. 371.</ref>. Moški z imenom Bakó ali Bako so dokumentirani v srednjeveški Transilvaniji<ref name='Rădvan 456'>Rădvan 2010, p. 456.</ref> in v Bolgariji 15. stoletja, toda po mnenju Victorja Spineia je ime turško, verjetno v kumanskem ali [[Pečenegi|pečeneškem]] jeziku <ref>Spinei 2009, str. 342.</ref>. Nicolae Iorga meni, da je ime mesta madžarskega izvora (kot sta Adjud in Sascut) <ref>Nicolae Iorga: Privilegiile șangăilor dela Târgu-Ocna, Extras din Analele Academiei Române, seria II, zvezek XXXVII (1915), str. 246</ref>. Po drugi teoriji je ime mesta slovanskega izvora, ki kaže na praslovansko besedo, ki pomeni 'vol' ali 'bik', to je namreč območje, zelo primerno za vzrejo goveda; v romunščini je bik ''bâc'', kar je dalo verjetno ime Bâcău<ref name=a>Gh. Ghibănescu - Ispisoace și Zapise. vol.VI, partea a II-a, Tipografia „Dacia” Iliescu, Grossu & Comp., Iași, 1926, pag.177</ref>. V nemščini je ''Barchau'', v madžarščini ''Bákó'' in v turščini ''Baka''. == Zgodovina == Podobno kot v večini mestnih središč v Moldaviji se je Bacău pojavil ob [[Brod (prehod)|brodu]], ki je omogočal prehod vode. V središču mesta Bacău (blizu Curtea Domneascǎ) so arheološki dokazi ljudske poselitve iz 6. in 7. stoletja; to naselje je bilo postavljeno na starejše naselje iz 4. in 5. stoletja. Številne posode, ki so jih tu našli, so ornamentirane s križi, ki namigujejo, da so bili prebivalci kristjani<ref>Dan Gh. Teodor, ''Creștinismul la est de Carpati'', Editura Mitropoliei Moldovei și Bucovinei, Iași, 1984, p. 25, 32, 160.</ref>. Pečenegi in Kumani so nadzorovali dolino Bistriţe v 10., 11. in 12. stoletju<ref>Eugen Șendrea, ''Istoria municipiului Bacău'', Bacău, Editura Vicovia, 2007, p.45-90.</ref>. Kolonisti so imeli pomembno vlogo pri razvoju mesta. Arheološke najdbe, nekatere površinske ali polzakopane iz druge polovice 15. stoletja kažejo, da so se po začetku leta 1345-1347 v regiji nastanili Madžari, ko je bilo ozemlje pod nadzorom kraljevine Ogrske. V glavnem so zasedli ravne obale Bistriţe. Razkritja vrste sive keramike iz 14. stoletja, ki so jo našli tudi v severni Evropi, nakazujejo prisotnost nemških kolonistov s severa. Prvotno mesto se je osredotočilo na rimskokatoliško skupnost, ki se je naselila v bližini lokalnega trga, ki ga je prebivalstvo regije uredilo ob spodnjem toku reke. Mesto je bilo prvič omenjeno leta 1408 v listini, s katero je moldavski knez Aleksander Dobri (1400–1432) v kneževini namenil posebne pravice poljskim trgovcem. Carinska hiša v mestu je omenjena v starocerkvenoslovanščini kot ''krainee mito'' ('carinska hiša ob robu') v listini, ki lahko dokazuje, da je bila to zadnja carinska postaja pred moldavsko mejo z [[Vlaška|Vlaško]]. Nedatirana listina razkriva, da je imel ''šoltuz'' v Bacăuu, vodja mesta, ki so ga izvolili prebivalci, pravico izrekati smrtne kazni vsaj zaradi ropov, kar nakazuje razširjena pravica, podobna tistim, ki so jih uživala kraljevska mesta v Ogrski. Pečat Bacăua je bil ovalen, kar je izjemno v Moldaviji, saj so pečati drugih mest okrogli. <ref>Rădvan 2010, pp. 406., 455.</ref> Aleksander Dobri je podaril vosek, ki je bil pobran z davkom, ki ga je mesto moralo plačati bližnjemu pravoslavnemu samostanu v Bistriţi. Najverjetneje je njegova prva žena Margaret v Bacăuu ustanovila frančiškansko cerkev svete Device. Glavna katoliška cerkev v mestu je bila posvečena svetemu Nikolaju. Jan iz Rye, katoliški škof Baie, v pismu naslavlja Bacău kot ''civitas'', kar pomeni obstoj katoliške škofije v mestu v tistem času. Iz pisma je tudi razvidno, da so bili [[husiti]] priseljenci, ki so bili preganjani na Češkem, Moravskem ali Madžarskem, v mestu in da jim je Aleksander Dobri dodelil posebne pravice. Samostanu v Bistriți je bil leta 1439 odobren tudi dohodek carinske hiše Bacău. Leta 1435 je moldavski knez Štefan II. (1433–1435, 1436–1447) zahteval od mestnih sodnikov, da ne motijo trgovcev v [[Brașov]]u, pomembnem središču transilvanskih Sasov pri njihovem gibanju. <ref>Treptow, Popa 1996, pp. ''lii.'', 48.</ref> Od 15. stoletja so ''ungurji'', to so Romuni iz Transilvanije, začeli naseljevati območje severno od trga, kjer so po letu 1500 postavili pravoslavno cerkev. V mestu je bila v prvi polovici 15. stoletja v mestu zgrajena majhna rezidenca moldavskih knezov. Ko je vladal Štefan III. (1457–1504), je bila obnovljena in razširjena. Toda vladarji so kmalu začeli podpirati sosednje vasi ter samostane ali plemiče. Lokalna knežja rezidenca je bila zato po letu 1500 zapuščena. Mesto je bilo v 15. in 16. stoletju večkrat napadeno in uničeno. Leta 1467 je kralj [[Matija Korvin]] med pohodom proti Štefanu Velikemu na svoji poti požgal vsa mesta, med njimi tudi Bacău. Carinska evidenca iz Brașova kaže, da je nekaj trgovcev iz Bacăua po letu 1500 odšlo čez Karpate v Transilvanijo. Katoliški škof [[Curtea de Argeș |Argeșa]], ki je videl Vlaško, ki so jo uničili Tatari, se je leta 1597 preselil v Bacău. Od zgodnjega 17. stoletja so bili škofje Bacăua poljski duhovniki, ki niso prebivali v mestu, temveč v kraljevini Poljski. <ref name='Benda 36'>Benda 2002, p. 36.</ref>Prišli so samo zbirat desetino. Po poročilu arhiepiskopa Marka Bandinija o kanonskem obisku leta 1646 je bil ''šoltuz'' v Bacăuu eno leto izvoljen med Madžari, drugo pa med Romuni. Imena večine 12 prebivalcev mesta, zapisane leta 1655, kažejo, da so Madžari še vedno imeli svojo večinsko skupnost. Leta 1670 je nadškof Petrus Parčević, apostolski vikar Moldavije, sklenil sporazum z vodjo frančiškanske province Transilvanije o vrnitvi samostana Bacău, da bi zagotovil duhovno pomoč lokalni madžarski skupnosti. Toda poljski škof je protestiral proti sporazumu in Sveti sedež ga tudi ni hotel ratificirati. <ref name='Benda 35'>Benda 2002, p. 17.</ref><ref>Pozsony 2002, pp. 94-95.</ref> Zaradi pogostih vdorov tujih vojsk in plenjenja Tatarov v 17. stoletju so mnogi katoliški prebivalci zapustili Bacău in se zatekli v Transilvanijo. Vendar so leta 1851 v katoliški cerkvi v mestu še vedno govorili, peli in molili v madžarščini. Prvi papirni mlin v Moldaviji je bil ustanovljen leta 1851. Mesto je bilo leta 1968 razglašeno za občino. <ref name='Treptow 32'>Treptow, Popa 1996, p. 32.</ref> ==Demografija == Po podatkih iz popisa prebivalstva leta 2011 je imel Bacău 144.307 prebivalcev, kar je manj kot leta 2002. Etnična sestava je bila taka: * Romuni: 97,93 % * Romi: 0,92 % * Madžari: 0,09 % * Judje: 0,03 % * drugo: 0,34 % Metropolitansko območje Bacăua, projekt za ustanovitev upravne enote za združitev Bacăua z bližnjimi občinami, bi imelo približno 250.000 prebivalcev == Kultura == Bacău ima javno univerzo in več šol. Tu sta se rodila dva pomembna romunska pesnika, George Bacovia in Vasile Alecsandri. Imajo filharmonični orkester, dramsko in lutkovno gledališče. Ob božiču je vsako leto festival moldavskih zimskih običajev, ki združuje ljudske umetnike iz vseh okoliških regij. Razstava Saloanele Moldovei in mednarodni slikarski kamp v Tescaniju v bližini Bacăua združi pomembne kiparske umetnike iz Romunije in tujine. Lokalni zgodovinski muzej, del muzejskega kompleksa Iuliana Antonesca, ima pomembno zbirko starinskih predmetov iz starodavne Dakije. Mesto ima tudi Astronomski observatorij Victorja Anestina. ==Pobratena mesta== Bacău je pobraten z mesti: *{{flagicon|ISR}} Petah Tikva, [[Izrael]]. *{{flagicon|ITA}} [[Torino]], Italija<ref name="Turin twinnings">{{cite web|url=http://www.comune.torino.it/relint/inglese/gemellaggieaccordi/index.shtml|title=International Affairs - Twinnings and Agreements|accessdate=2013-08-06|last=Pessotto|first=Lorenzo|work=International Affairs Service in cooperation with Servizio Telematico Pubblico|publisher=City of Torino|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130618182559/http://www.comune.torino.it/relint/inglese/gemellaggieaccordi/index.shtml |archivedate=2013-06-18}}</ref> *{{flagicon|PHL}} Mandaue, [[Filipini]] == Gallery == <gallery> File:Bâcau, Romania. Monumentul Mircea Cancicov, March 2001.jpg|Spomenik Mircee Cancicova File:Bacau Sf Neculai noaptea.jpg|Cerkev svetega Nikolaja File:Prefectura Bacau.jpg|Prefektura File:9th_of_May_street,_Bacău.jpg|Ulica 9. maja </gallery> == sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Bacău}} {{wikivoyage|Bacău}} * [http://bacaul.net/ Bacău bei bacaul.net] [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] {{normativna kontrola}} bchrculneelliycxydn8z3kmokyerwo Tokijski zaliv 0 449374 5727458 5718856 2022-08-04T16:28:32Z Ljuba brank 92351 /* Reference */ dp wikitext text/x-wiki [[Slika:Tokyobay landsat.jpg|sličica|Slika Tokijskega zaliva iz vesolja, Landsat]] '''Tokijski zaliv''' (東京湾 ''Tokio-van'') je [[zaliv]] na južnem delu [[Regija Kanto|regije Kanto]] na [[Japonska|Japonskem]]. Sega do obal [[Tokio|Tokia]] ter [[Prefektura Čiba|prefektur Čiba]] in [[Prefektura Kanagava|Kanagava]]. Preko [[Kanal Uraga|kanala Uraga]] je povezan s [[Tihi ocean|Tihim oceanom]]. Starejše ime za zaliv je '''Zaliv Edo '''(江戸湾 ''Edo-van''). Območje okoli zaliva je najbolj naseljeno in industrializirano na Japonskem<ref name="enc">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Encyclopedia of Japan|title=Tokyo Bay|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-30|year=2012|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|oclc=56431036|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|df=}}</ref><ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen|title=東京湾|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-30|year=2012|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|language=ja|trans-title=Tokyo Bay|oclc=56431036|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|df=}}</ref><ref name="kokugo">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Kokugo Daijiten|title=東京湾|trans-title=Tokyo Bay|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-30|year=2012|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|language=ja|oclc=56431036|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|df=}}</ref><ref name="chimei-chiba">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Rekishi Chimei Taikei|title=千葉県：総論 ＞ 東京湾|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-30|year=2012|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|language=ja|trans-title=Overview of Chiba Prefecture: Tokyo Bay|id=dlc 2009238904|oclc=173191044|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|df=}}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika)|title=東京湾|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-30|year=2012|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|language=ja|trans-title=Tokyo Bay|oclc=153301537|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|df=}}</ref> === Poimenovanje === V starih časih je bil znan kot ''uči-umi'' (内海 "[[notranje morje]]"). V [[Obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči-Momojama]] (1568–1600) je postal znan kot zaliv Edo zaradi mesta Edo na njegovih obalah. Današnje ime je dobil po preselitvi cesarskega sedeža in prestolnice v Edo, ki so ga preimenovali v Tokio.<ref name="chimei-kanagawa">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Rekishi Chimei Taikei|title=神奈川県：総論 ＞ 東京湾|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-30|year=2012|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|language=ja|trans-title=Overview of Kanagawa Prefecture: Tokyo Bay|id=dlc 2009238904|oclc=173191044|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|df=}} </ref> == Geografija == Tokijski zaliv moli v [[Ravnina Kanto|ravnino Kanto]]. Obdaja ga [[polotok Boso]] v prefekturi Čiba na vzhodu in [[polotok Miura]] v prefekturi Kanagava na zahodu. Obala sestoji iz deluvijske ravnice, ki jo hitro erodira morje. Usedline dajejo gladko in kontinuirano obalo. Severni del zaliva dosega globino 40 m, južni pa 20 m. Ob izteku vTihi ocean globina hitro narašča. Obsega površino 1.500 kvadratnih kilometrov. === Otoki === Edini naravni otok v Tokijskem zalivu je Sarušima. Na njem se je v [[Obdobje Bakumacu|obdobju Bakumacu]] nahajala priobalno topništvo, ki so ga v [[Obdobje Mejdži|obdobju Mejdži]] vkorporirali v utrdbo Tokijskega zaliva. Japonska mornarica je na otoku do konca druge svetovne vojne vzdrževala postajo za [[Demagnetizacija|demagnetizacijo]]. Danes je otok nenaseljen, spremenjen v morski park.<ref>{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Kokugo Daijiten|title=猿島|trans-title=Sarushima|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-31|year=2012|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|language=ja|oclc=56431036|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|df=}}</ref> V obdobjih Mejdži in [[Obdobje Tajšo|Tajšo]] so izgradili veliko umetnih otokov za morske utrdbe. Po drugi svetovni vojni so mnoge preobrazili v stanovanjske in rekreacijske centre. Primer je otok Odajba iz leta 1853, ki je branil [[Šogunat Tokugava|''šogunat ''Tokugava]] v Edu.<ref>{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen|title=台場|url=http://rekishi.jkn21.com/|accessdate=2012-07-31|year=2012|publisher=Shogakukan|location=Tokyo|language=ja|trans-title=Daiba|oclc=56431036|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/|archivedate=2007-08-25|df=}}</ref> === Reke === V Tokijski zaliv se praznijo številne reke, ki nudijo vodo za stanovalce in industrijo. Reki Tama in Sumida se izlivata v zaliv v Tokiu. Reka Edo se izliva v zaliv med Tokiom in prefekturo Čiba, reki Obicu in Joro pa v prefekturi Čiba. === Pridobivanje nove zemlje === Ob obali zaliva poteka od obdobja Mejdži pridobivanje nove zemlje, saj je globina morja ob obali manj kot 5 metrov. Za take projekte uporabljajo pesek z dna zaliva. Do leta 2012 so na takšen način pridelali že za 249 kvadratnih kilometrov novih površin. Večina smeti iz okolice Tokia je skrbno recikliranh, spremenjenih v pepel in recikliranih v material za pridobivanje zemljišč. Most-tunel povezuje Kavasaki in Kisarazu na obeh straneh zaliva.{{Široka slika|Rainbow Bridge,Tokyo Bay from Odaiba.jpg|1100px|Panoramski pogled na severni del Tokijskega zaliva proti Tokiu z otoka Odajba}} == Razvoj == === Ribolov === Tokijski zaliv je zgodovinsko središče lova na ribe, školjke in druge vodne kulture. Po industrializaciji in drugi svetovni vojni so šle te industrije v pozabo.<ref name="enc" /> === Pristanišča === Številna najpomembnejša japonska pristanišča so v tem zalivu<ref name="enc" />, npr. [[Jokohama]], [[Čiba]], Tokio, [[Kavasaki]], [[Jokosuka]] in [[Kisarazu]], ki so med najživahnejšimi ne samo na Japonskem, temveč tudi širše v azijsko-pacifiški regiji. === Industrijske cone === Industrijske cone izhajajo iz obdobja Mejdži (1868–1912). Primera večjih sta Kejhin na novopridobljeni zemlji v prefekturi Kanagava in Kejjo v prefekturi Čiba, zgrajeni pred drugo svetovno vojno. Nastalo je največjei ndustrializirano območje na Japonskem.<ref name="n" /> So razlog za večjo onesnaženost zraka in vode.<ref name="enc" /> === Vojaški objekti === Pristanišče Jokosuka vsebuje pomorsko bazo japonskih samoobrambnih sil in ameriških sil na Japonskem. == Zgodovina == [[Slika:Missouri-flyover.jpg|sličica|200x200_pik|Ameriška letala nad ladjo [[USS Missouri (BB-63)|USS ''Missouri'']] v Tokijskem zalivu, 2. september 1945]] === Perryjeva odprava === Tokijski zaliv je bil prizorišče [[Perryjeva odprava|Perryjeve odprave]] (dveh obiskov v letih 1853 in 1854) iz [[Združene države Amerike|ZDA]] na Japonsko pod poveljstvom kontraadmirala [[Matthew Perry|Matthewa Perryja]] (1794–1858). Perry je priplul v Tokijski zaliv 8. julija 1853 s štirimi "[[Črne ladje|črnimi ladjami]]" in začel pogajanja s ''šogunatom'' Tokugava za mirovni in trgovski sporazum (glej [[konvencija v Kanagavi]]) med Japonsko in ZDA.<ref>{{Navedi revijo|url=http://dx.doi.org/10.3186/jjphytopath.81.315|title=Centennial Address in the 100th Anniversary Ceremony|last=TSUCHIYA|first=K.|date=2015|journal=Japanese Journal of Phytopathology|doi=10.3186/jjphytopath.81.315|issue=4|volume=81|pages=315|issn=0031-9473}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=http://dx.doi.org/10.1088/2058-7058/25/08/24|title=Birth of a boson|date=avgust 2012|journal=Physics World|doi=10.1088/2058-7058/25/08/24|issue=08|volume=25|pages=15–15|issn=0953-8585}}</ref> === Druga svetovna vojna === 2. septembra 1945 je Japonska na krovu ladje USS ''Missouri'' (BB-63) podpisala [[Kapitulacija|kapitulacijo]]. Na ceremoniji so izobesili eno od zastav z ladij kontraadmirala Perryja. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[Kategorija:Geografija Japonske]] [[Kategorija:Zalivi]] {{normativna kontrola}} 84wiivwg3agtrtc6ybbv84hkdoallfs Uporabniški pogovor:GasperTonin 3 460277 5727374 5727349 2022-08-04T12:04:24Z GasperTonin 172606 /* Konflikt interesov */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, seveda, tudi sam sem kolebal, ali bi vključil opis urednikovanja, vseeno sem se zanj odločil predvsem, ker se deloma malce razlikuje od uredniškega postopka drugih revij. Če bi ga bilo smiselno izbrisati oz. bi bila njegova umestitev lahko videna kot preveč neobičajna ali subjektivno pogojena, lahko naslov in pripadajoče poglavje izbrišem. Se bom lotil in zdajle dodal še nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni v Medicinskih razgledih. Hvala za odgovor. [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 10:45, 4. avgust 2022 (CEST) :Res škoda, da si ignoriral [[Wikipedija:Konflikt interesov|dogovore o izogibanju konfliktu interesov]], ker urednik pač ne more biti objektiven o publikaciji, ki jo on ureja. Zmoti tudi dejstvo, da so skoraj vse, kar je navedeno pod viri, napisali sedanji ali nekdanji člani uredništva - torej večina virov ni neodvisnih (le članek Zvonke Zupanič Slavec je v tem kontekstu ok). Besedilo mogoče ne vsebuje konkretnih subjektivizmov, po mojem mnenju pa kot celota vseeno izpade blago promocijsko z razlaganjem na dolgo in široko, kako skrbna sta recenzija prispevkov in postopek izbire urednikov - še posebej, ker trditev ne podpirajo neodvisni viri (več o tem: [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]). Skratka, dogovori Wikipedije so večplastni in se prepletajo, ni jih možno interpretirati v izolaciji. Tak članek je nenazadnje problem, ker ga bo lahko že naslednji (samo)promotor vzel kot potuho, češ, a urednik MR je pa lahko objavil svoje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:47, 4. avgust 2022 (CEST) ::Pozdravljena, [[Yerpo]] in [[A09090091]], ::hvala za vse nasvete. Ravno, da bi se izognil konfliktu interesov, sem glede na [[navodila o izogibanju konfliktu interesov|Wikipedija:Konflikt interesov]] prispevek ustvaril iz svojega profila in prosil za pomoč pri zagotavljanju objektivnosti. Zdaj sem dodal še nekaj sekundarnih virov in izločil poglavje o uredniškem postopku. Bom odstranil tudi vse, kar je navedel {{u|Yerpo}} -- niti približno nimam ne želje ne namena, da bi besedilo kazalo kakršnekoli znake subjektivnosti. Povsem razumem tudi navedene argumente. Če menite, da bi bilo bolje, da prispevek samo izbrišem, bom to tudi storil, a namen nikoli ni bil samopromocija. Revija je letos praznovala 60. obletnico in glede na njen pomen za slovenski prostor se mi je zdelo smiselno, da se ji postavi tudi stran (kar sem pač naredil sam, ker sem ravno na dopustu in imam čas :), imam končno po lepem času nekaj zagona za wikiurejanje, predvsem pa, ker sem se precej ukvarjal z zgodovino Medicinskih razgledov). Vnesel sem nekatere popravke, če se vam še vedno zdi, da bi prispevek povzročil wikianarhijo, zaupam presoji izkušenih wikiredaktorjev. Prispevek oz. svoj doprinos k njemu bom, če se zdi to smiselno, izbrisal. Ga bo postavil nekoč postavil kdo drug. ::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:18, 4. avgust 2022 (CEST) :::Se opravičujem za nekatere zatipke, [[user:Yerpo]] in [[user:A09090091]]. Sem še malce razmišljal o tej tematiki, ker razumem možen konflikt interesov, nisem pa vedel, da je tudi objektivno napisana stran tako problematična. Pri MR so si tudi moji predhodniki res prizadevali za to, da bi delovali čim bolj etično nesporno, zato se počutim grozno, ko je zdaj ta prispevek ob 60. letih viden kot oblika (samo)promocije. Če se vama zdi smiselno, sem pripravljen prispevek 1) popraviti, kakor se vama zdi smiselno, da bo zagotovil vsem standardom objektivnosti, ali 2) izbrisati in morda prositi koga, ki je popolnoma nepovezan z Razgledi, da ga napiše na podlagi obstoječih virov -- verjetno bo to še trajalo, a če se s tem izognemo misli na to, da je šlo za (samo)promocijo, se mi zdi več kot vredno. :::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:42, 4. avgust 2022 (CEST) ::::Kvalitetnih virov ne manjka, tako da vsaj s tega vidika zadeva ni problematična in članek sem pripravljen sestaviti na novo jaz. Nisem sicer medicinec, naravoslovec pa, poleg tega sem že pisal o sorodnih temah (recimo ''[[The Lancet]]'') in se seveda strinjam, da se spodobi imeti tudi soliden članek o tako ugledni reviji kot je MR v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:24, 4. avgust 2022 (CEST) :::::Najlepša hvala, [[user:Yerpo]]! Vem, poznam in občasno spremljam tvoj profil, ker si vseeno avtor kar nekaj medicinskih tem, zato bi bil prispevka o reviji zelo vesel. Naj vsebino kar izbrišem oz. bo stran samodejno izbrisana? :::::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 14:04, 4. avgust 2022 (CEST) mxo8bosumfbbemf5d6bai83w7y2d429 5727382 5727374 2022-08-04T12:21:31Z Yerpo 8417 /* Konflikt interesov */ odg wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, seveda, tudi sam sem kolebal, ali bi vključil opis urednikovanja, vseeno sem se zanj odločil predvsem, ker se deloma malce razlikuje od uredniškega postopka drugih revij. Če bi ga bilo smiselno izbrisati oz. bi bila njegova umestitev lahko videna kot preveč neobičajna ali subjektivno pogojena, lahko naslov in pripadajoče poglavje izbrišem. Se bom lotil in zdajle dodal še nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni v Medicinskih razgledih. Hvala za odgovor. [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 10:45, 4. avgust 2022 (CEST) :Res škoda, da si ignoriral [[Wikipedija:Konflikt interesov|dogovore o izogibanju konfliktu interesov]], ker urednik pač ne more biti objektiven o publikaciji, ki jo on ureja. Zmoti tudi dejstvo, da so skoraj vse, kar je navedeno pod viri, napisali sedanji ali nekdanji člani uredništva - torej večina virov ni neodvisnih (le članek Zvonke Zupanič Slavec je v tem kontekstu ok). Besedilo mogoče ne vsebuje konkretnih subjektivizmov, po mojem mnenju pa kot celota vseeno izpade blago promocijsko z razlaganjem na dolgo in široko, kako skrbna sta recenzija prispevkov in postopek izbire urednikov - še posebej, ker trditev ne podpirajo neodvisni viri (več o tem: [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]). Skratka, dogovori Wikipedije so večplastni in se prepletajo, ni jih možno interpretirati v izolaciji. Tak članek je nenazadnje problem, ker ga bo lahko že naslednji (samo)promotor vzel kot potuho, češ, a urednik MR je pa lahko objavil svoje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:47, 4. avgust 2022 (CEST) ::Pozdravljena, [[Yerpo]] in [[A09090091]], ::hvala za vse nasvete. Ravno, da bi se izognil konfliktu interesov, sem glede na [[navodila o izogibanju konfliktu interesov|Wikipedija:Konflikt interesov]] prispevek ustvaril iz svojega profila in prosil za pomoč pri zagotavljanju objektivnosti. Zdaj sem dodal še nekaj sekundarnih virov in izločil poglavje o uredniškem postopku. Bom odstranil tudi vse, kar je navedel {{u|Yerpo}} -- niti približno nimam ne želje ne namena, da bi besedilo kazalo kakršnekoli znake subjektivnosti. Povsem razumem tudi navedene argumente. Če menite, da bi bilo bolje, da prispevek samo izbrišem, bom to tudi storil, a namen nikoli ni bil samopromocija. Revija je letos praznovala 60. obletnico in glede na njen pomen za slovenski prostor se mi je zdelo smiselno, da se ji postavi tudi stran (kar sem pač naredil sam, ker sem ravno na dopustu in imam čas :), imam končno po lepem času nekaj zagona za wikiurejanje, predvsem pa, ker sem se precej ukvarjal z zgodovino Medicinskih razgledov). Vnesel sem nekatere popravke, če se vam še vedno zdi, da bi prispevek povzročil wikianarhijo, zaupam presoji izkušenih wikiredaktorjev. Prispevek oz. svoj doprinos k njemu bom, če se zdi to smiselno, izbrisal. Ga bo postavil nekoč postavil kdo drug. ::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:18, 4. avgust 2022 (CEST) :::Se opravičujem za nekatere zatipke, [[user:Yerpo]] in [[user:A09090091]]. Sem še malce razmišljal o tej tematiki, ker razumem možen konflikt interesov, nisem pa vedel, da je tudi objektivno napisana stran tako problematična. Pri MR so si tudi moji predhodniki res prizadevali za to, da bi delovali čim bolj etično nesporno, zato se počutim grozno, ko je zdaj ta prispevek ob 60. letih viden kot oblika (samo)promocije. Če se vama zdi smiselno, sem pripravljen prispevek 1) popraviti, kakor se vama zdi smiselno, da bo zagotovil vsem standardom objektivnosti, ali 2) izbrisati in morda prositi koga, ki je popolnoma nepovezan z Razgledi, da ga napiše na podlagi obstoječih virov -- verjetno bo to še trajalo, a če se s tem izognemo misli na to, da je šlo za (samo)promocijo, se mi zdi več kot vredno. :::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:42, 4. avgust 2022 (CEST) ::::Kvalitetnih virov ne manjka, tako da vsaj s tega vidika zadeva ni problematična in članek sem pripravljen sestaviti na novo jaz. Nisem sicer medicinec, naravoslovec pa, poleg tega sem že pisal o sorodnih temah (recimo ''[[The Lancet]]'') in se seveda strinjam, da se spodobi imeti tudi soliden članek o tako ugledni reviji kot je MR v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:24, 4. avgust 2022 (CEST) :::::Najlepša hvala, [[user:Yerpo]]! Vem, poznam in občasno spremljam tvoj profil, ker si vseeno avtor kar nekaj medicinskih tem, zato bi bil prispevka o reviji zelo vesel. Naj vsebino kar izbrišem oz. bo stran samodejno izbrisana? :::::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 14:04, 4. avgust 2022 (CEST) ::::::Bom kar spremenil obstoječo vsebino, nič ni treba. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:21, 4. avgust 2022 (CEST) 6sv0ofe8udtpm1nsbj97isk1zuqj413 5727498 5727382 2022-08-04T19:41:36Z Yerpo 8417 /* Konflikt interesov */ + wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, seveda, tudi sam sem kolebal, ali bi vključil opis urednikovanja, vseeno sem se zanj odločil predvsem, ker se deloma malce razlikuje od uredniškega postopka drugih revij. Če bi ga bilo smiselno izbrisati oz. bi bila njegova umestitev lahko videna kot preveč neobičajna ali subjektivno pogojena, lahko naslov in pripadajoče poglavje izbrišem. Se bom lotil in zdajle dodal še nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni v Medicinskih razgledih. Hvala za odgovor. [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 10:45, 4. avgust 2022 (CEST) :Res škoda, da si ignoriral [[Wikipedija:Konflikt interesov|dogovore o izogibanju konfliktu interesov]], ker urednik pač ne more biti objektiven o publikaciji, ki jo on ureja. Zmoti tudi dejstvo, da so skoraj vse, kar je navedeno pod viri, napisali sedanji ali nekdanji člani uredništva - torej večina virov ni neodvisnih (le članek Zvonke Zupanič Slavec je v tem kontekstu ok). Besedilo mogoče ne vsebuje konkretnih subjektivizmov, po mojem mnenju pa kot celota vseeno izpade blago promocijsko z razlaganjem na dolgo in široko, kako skrbna sta recenzija prispevkov in postopek izbire urednikov - še posebej, ker trditev ne podpirajo neodvisni viri (več o tem: [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]). Skratka, dogovori Wikipedije so večplastni in se prepletajo, ni jih možno interpretirati v izolaciji. Tak članek je nenazadnje problem, ker ga bo lahko že naslednji (samo)promotor vzel kot potuho, češ, a urednik MR je pa lahko objavil svoje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:47, 4. avgust 2022 (CEST) ::Pozdravljena, [[Yerpo]] in [[A09090091]], ::hvala za vse nasvete. Ravno, da bi se izognil konfliktu interesov, sem glede na [[navodila o izogibanju konfliktu interesov|Wikipedija:Konflikt interesov]] prispevek ustvaril iz svojega profila in prosil za pomoč pri zagotavljanju objektivnosti. Zdaj sem dodal še nekaj sekundarnih virov in izločil poglavje o uredniškem postopku. Bom odstranil tudi vse, kar je navedel {{u|Yerpo}} -- niti približno nimam ne želje ne namena, da bi besedilo kazalo kakršnekoli znake subjektivnosti. Povsem razumem tudi navedene argumente. Če menite, da bi bilo bolje, da prispevek samo izbrišem, bom to tudi storil, a namen nikoli ni bil samopromocija. Revija je letos praznovala 60. obletnico in glede na njen pomen za slovenski prostor se mi je zdelo smiselno, da se ji postavi tudi stran (kar sem pač naredil sam, ker sem ravno na dopustu in imam čas :), imam končno po lepem času nekaj zagona za wikiurejanje, predvsem pa, ker sem se precej ukvarjal z zgodovino Medicinskih razgledov). Vnesel sem nekatere popravke, če se vam še vedno zdi, da bi prispevek povzročil wikianarhijo, zaupam presoji izkušenih wikiredaktorjev. Prispevek oz. svoj doprinos k njemu bom, če se zdi to smiselno, izbrisal. Ga bo postavil nekoč postavil kdo drug. ::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:18, 4. avgust 2022 (CEST) :::Se opravičujem za nekatere zatipke, [[user:Yerpo]] in [[user:A09090091]]. Sem še malce razmišljal o tej tematiki, ker razumem možen konflikt interesov, nisem pa vedel, da je tudi objektivno napisana stran tako problematična. Pri MR so si tudi moji predhodniki res prizadevali za to, da bi delovali čim bolj etično nesporno, zato se počutim grozno, ko je zdaj ta prispevek ob 60. letih viden kot oblika (samo)promocije. Če se vama zdi smiselno, sem pripravljen prispevek 1) popraviti, kakor se vama zdi smiselno, da bo zagotovil vsem standardom objektivnosti, ali 2) izbrisati in morda prositi koga, ki je popolnoma nepovezan z Razgledi, da ga napiše na podlagi obstoječih virov -- verjetno bo to še trajalo, a če se s tem izognemo misli na to, da je šlo za (samo)promocijo, se mi zdi več kot vredno. :::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:42, 4. avgust 2022 (CEST) ::::Kvalitetnih virov ne manjka, tako da vsaj s tega vidika zadeva ni problematična in članek sem pripravljen sestaviti na novo jaz. Nisem sicer medicinec, naravoslovec pa, poleg tega sem že pisal o sorodnih temah (recimo ''[[The Lancet]]'') in se seveda strinjam, da se spodobi imeti tudi soliden članek o tako ugledni reviji kot je MR v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:24, 4. avgust 2022 (CEST) :::::Najlepša hvala, [[user:Yerpo]]! Vem, poznam in občasno spremljam tvoj profil, ker si vseeno avtor kar nekaj medicinskih tem, zato bi bil prispevka o reviji zelo vesel. Naj vsebino kar izbrišem oz. bo stran samodejno izbrisana? :::::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 14:04, 4. avgust 2022 (CEST) ::::::Bom kar spremenil obstoječo vsebino, nič ni treba. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:21, 4. avgust 2022 (CEST) ::::::{{opravljeno}}; uporabil sem prispevek Zvonke Zupanič Slavec in še en primeren vir, ki sem ga našel na hitro, ostali prej navedeni članki so bili res direktno od sodelavcev revije in zato manj primerni. Pripombe in dodatni potencialni viri dobrodošli na [[Pogovor:Medicinski razgledi]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:41, 4. avgust 2022 (CEST) qohx0czatpr6wdfhj81b4piac6r7bvt 5727499 5727498 2022-08-04T19:53:55Z A09090091 188929 /* Konflikt interesov */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:34, 7. april 2019 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} == Frost == Gašper, najbrž sem pozabil spomniti, da manjka poglavje Frost in Slovenci, kjer naj piše, kdaj je bil pri nas prvič omenjen, prvič čreveden, diplome o njem, bibliografija knjižnih prevodov (s prevajalci). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 23:14, 9. maj 2019 (CEST) Sem uredil, diplom je sicer bolj malo, vse, razen ene magistrske naloge, pa so narejene v angleščini na anglistiki. --[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] == Konflikt interesov == [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, GasperTonin. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/GasperTonin|o katerih si pisal]] v članku [[Medicinski razgledi]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. -->[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-coi --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:59, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, [[user:Yerpo]]! Pred ustvarjanjem prispevka sem natančno prebral poglavja o konfliktih interesov. Vseeno sem se odločil, da ustvarim stran, ker imam nekaj izkušenj že od različnih vaj pri prof. Hladniku, kar mi je močno olajšalo izdelavo, in ker revija letos praznuje že 60 leto delovanja, pa še nima svojega vnosa, čeprav se je v sekundarnih virih obsežno pojavljala že ob 20-letnici. Ustvaril sem jo tudi s tem profilom, da je pregled strani navsezadnje transparenten (saj sem trenutno glavni urednik revije) in v želji, da bo nekdo z nekoliko več wikiredaktorskih izkušenj potrdil objektivnost napisanega. Bil sem izredno pozoren, da sem sledil enciklopedičnemu slogu. Ob izdelavi vnosa sem se zgledoval po [[Slavistična revija|Slavistični reviji]], [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]], [[Farmacevtski vestnik|Farmacevtskem vestniku]] in nekaterih drugih. V prispevek sem vnesel podoben nabor in obseg podatkov, pri čemer še mislim ustvariti poglavje o preteklih glavnih urednikih, kot ga imajo nekatere od zgoraj naštetih. Popolnoma sem se izogibal subjektivnim označbam v besedilu, za vsak vključen podatek pa obstaja sekundarni vir, ki sem ga povzemal (sekundarnih virov o Medicinskih razgledih je veliko, ker vem, da nima smisla vključevati vsega, jih nisem vključil -- mdr. je [[Nataša Logar]] v svojem raziskovalnem prispevku uporabila Razglede kot vzorčno revijo s področja medicine za analizo kratic, o jeziku Medicinskih razgledov je pisal tudi [[Jože Toporišič]], omenjajo jih tudi različni drugi zborniki in pregledi delovanja publicistične, pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na MF UL). V nadaljevanju mislim ustvariti tudi strani ostalih medicinskih revij (čeprav moram reči, da imam ob obeh študijih bolj malo časa). Na žalost je v naši stroki področje slovenskih medicinskih revij na Wikipediji zaenkrat še slabo opisano (v nasprotju z npr. slovenistično stroko). Hvala za opozorilo, zanima pa me, ali lahko še kako drugače potrdim objektivnost napisanega? [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 09:31, 4. avgust 2022 (CEST) :Slog se mi ni zdel pretirano slaboten, kot je to primer pri ostalih KOI primerih, me je morda edinole presenetil opis urednikovanja. Čeprav je objektiven, ne vem, če je po [[WP:NI]] ravno primeren za vključitev, po drugi strani pa ga pokrivajo [[WP:RS]]. Vsekakor bi bil še kakšen drug vir, poleg člankov o reviji v Medicinskih razgledih, dobrodošel. Stran sedaj temelji (sodeč po razdelku Viri) le na tovrstnih člankih, v stroki pa je zagotovo še kakšna omemba te revije. Vire pa bi se dalo tudi navesti s pomočjo {{tl|Navedi revijo}}. :PS: V kratkem ti bom pustil sporočilo na Zbirki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:39, 4. avgust 2022 (CEST) Pozdravljen, seveda, tudi sam sem kolebal, ali bi vključil opis urednikovanja, vseeno sem se zanj odločil predvsem, ker se deloma malce razlikuje od uredniškega postopka drugih revij. Če bi ga bilo smiselno izbrisati oz. bi bila njegova umestitev lahko videna kot preveč neobičajna ali subjektivno pogojena, lahko naslov in pripadajoče poglavje izbrišem. Se bom lotil in zdajle dodal še nekaj prispevkov, ki niso bili objavljeni v Medicinskih razgledih. Hvala za odgovor. [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 10:45, 4. avgust 2022 (CEST) :Res škoda, da si ignoriral [[Wikipedija:Konflikt interesov|dogovore o izogibanju konfliktu interesov]], ker urednik pač ne more biti objektiven o publikaciji, ki jo on ureja. Zmoti tudi dejstvo, da so skoraj vse, kar je navedeno pod viri, napisali sedanji ali nekdanji člani uredništva - torej večina virov ni neodvisnih (le članek Zvonke Zupanič Slavec je v tem kontekstu ok). Besedilo mogoče ne vsebuje konkretnih subjektivizmov, po mojem mnenju pa kot celota vseeno izpade blago promocijsko z razlaganjem na dolgo in široko, kako skrbna sta recenzija prispevkov in postopek izbire urednikov - še posebej, ker trditev ne podpirajo neodvisni viri (več o tem: [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]). Skratka, dogovori Wikipedije so večplastni in se prepletajo, ni jih možno interpretirati v izolaciji. Tak članek je nenazadnje problem, ker ga bo lahko že naslednji (samo)promotor vzel kot potuho, češ, a urednik MR je pa lahko objavil svoje? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:47, 4. avgust 2022 (CEST) ::Pozdravljena, [[Yerpo]] in [[A09090091]], ::hvala za vse nasvete. Ravno, da bi se izognil konfliktu interesov, sem glede na [[navodila o izogibanju konfliktu interesov|Wikipedija:Konflikt interesov]] prispevek ustvaril iz svojega profila in prosil za pomoč pri zagotavljanju objektivnosti. Zdaj sem dodal še nekaj sekundarnih virov in izločil poglavje o uredniškem postopku. Bom odstranil tudi vse, kar je navedel {{u|Yerpo}} -- niti približno nimam ne želje ne namena, da bi besedilo kazalo kakršnekoli znake subjektivnosti. Povsem razumem tudi navedene argumente. Če menite, da bi bilo bolje, da prispevek samo izbrišem, bom to tudi storil, a namen nikoli ni bil samopromocija. Revija je letos praznovala 60. obletnico in glede na njen pomen za slovenski prostor se mi je zdelo smiselno, da se ji postavi tudi stran (kar sem pač naredil sam, ker sem ravno na dopustu in imam čas :), imam končno po lepem času nekaj zagona za wikiurejanje, predvsem pa, ker sem se precej ukvarjal z zgodovino Medicinskih razgledov). Vnesel sem nekatere popravke, če se vam še vedno zdi, da bi prispevek povzročil wikianarhijo, zaupam presoji izkušenih wikiredaktorjev. Prispevek oz. svoj doprinos k njemu bom, če se zdi to smiselno, izbrisal. Ga bo postavil nekoč postavil kdo drug. ::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:18, 4. avgust 2022 (CEST) :::Se opravičujem za nekatere zatipke, [[user:Yerpo]] in [[user:A09090091]]. Sem še malce razmišljal o tej tematiki, ker razumem možen konflikt interesov, nisem pa vedel, da je tudi objektivno napisana stran tako problematična. Pri MR so si tudi moji predhodniki res prizadevali za to, da bi delovali čim bolj etično nesporno, zato se počutim grozno, ko je zdaj ta prispevek ob 60. letih viden kot oblika (samo)promocije. Če se vama zdi smiselno, sem pripravljen prispevek 1) popraviti, kakor se vama zdi smiselno, da bo zagotovil vsem standardom objektivnosti, ali 2) izbrisati in morda prositi koga, ki je popolnoma nepovezan z Razgledi, da ga napiše na podlagi obstoječih virov -- verjetno bo to še trajalo, a če se s tem izognemo misli na to, da je šlo za (samo)promocijo, se mi zdi več kot vredno. :::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 12:42, 4. avgust 2022 (CEST) ::::Kvalitetnih virov ne manjka, tako da vsaj s tega vidika zadeva ni problematična in članek sem pripravljen sestaviti na novo jaz. Nisem sicer medicinec, naravoslovec pa, poleg tega sem že pisal o sorodnih temah (recimo ''[[The Lancet]]'') in se seveda strinjam, da se spodobi imeti tudi soliden članek o tako ugledni reviji kot je MR v slovenski Wikipediji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:24, 4. avgust 2022 (CEST) :::::Najlepša hvala, [[user:Yerpo]]! Vem, poznam in občasno spremljam tvoj profil, ker si vseeno avtor kar nekaj medicinskih tem, zato bi bil prispevka o reviji zelo vesel. Naj vsebino kar izbrišem oz. bo stran samodejno izbrisana? :::::[[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] ([[Uporabniški pogovor:GasperTonin|pogovor]]) 14:04, 4. avgust 2022 (CEST) ::::::Bom kar spremenil obstoječo vsebino, nič ni treba. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:21, 4. avgust 2022 (CEST) ::::::{{opravljeno}}; uporabil sem prispevek Zvonke Zupanič Slavec in še en primeren vir, ki sem ga našel na hitro, ostali prej navedeni članki so bili res direktno od sodelavcev revije in zato manj primerni. Pripombe in dodatni potencialni viri dobrodošli na [[Pogovor:Medicinski razgledi]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:41, 4. avgust 2022 (CEST) ::::::Oprostita mi za neodzivanje, članek se mi v sedanjem stanju zdi boljši (pa v prejšnjem je bil tudi zadovoljiv). Vsekakor sem vesel za konstruktiven razplet. ::::::PS: brišemo lahko samo administratorji, nič se ne briše samo in brez zapisa v dnevnik ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:53, 4. avgust 2022 (CEST) tpsmcz6mz6jqcl0zvyckrs01p2d4wl9 Boškarin 0 460302 5727400 5727295 2022-08-04T13:45:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Boškarin.JPG|250px|thumb|desno]] '''Boškarin''', znan tudi kot '''istrsko govedo''', je avtohtona [[Istra|istrska]] dolgoroga pasma [[Domače govedo|domačega goveda]]. ==Izvor== Današnje istrsko govedo izvira iz podolske pasme, ki se je iz Podonavja širila v [[Rimsko cesarstvo]] z [[rimska legija|rimskimi legijami]]. Genske analize so pokazale, da je kljub podobnosti z različnimi podolskimi pasmami boškarin samostojna pasma. ==Nekdanja razširjenost== [[Slika:Franc Benčič vozi domov ječmen s parom volov (Pomjan) 1950.jpg|280px|thumb|levo|Vprega boškarinov v [[Pomjan|Pomjanu]] (1950)]] V Istri so bili boškarini včasih najbolj razširjena pasma. Vole, ki dosežejo težo od 1100 do 1300 kg, so uporabljali za oranje in jih vpregali v [[Voz|vozove]]. Boškarine so redili na celotnem [[Istra (razločitev)|istrskem polotoku]] in delno tudi na otoku [[Krk|Krku]]. Do zmanjšanja števila boškarinov je prišlo po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so tudi v Istri pričeli kmetje uporabljati strojno mehanizacijo, predvsem [[Traktor|traktorje]] z raznimi priključki. V slovenski Istri je istrsko govedo skoraj povsem izumrlo. ==Obnovitev pasme== Šele v začetku 2. tisočletja, leta 2012, so z uvozom desetih brejih plemenskih telic iz južne [[Italija|Italije]] (med prvimi rejci je bil [[naravni rezervat]] [[Škocjanski zatok]] pri [[Koper|Kopru]]), poskrbeli za matično čredo in za ponovno razširitev pasme. == Značilnosti pasme == Istrsko govedo je pozno zrela pasma, saj odraste pri starosti 6 do 7 let. Boškarini imajo dolgo življenjsko dobo, saj se za delo in razmnoževanje lahko uporabljajo do 20 let. Odrasli voli imajo višino vihra okoli 150 cm. Značilno podobo jim dajejo veliki usločeni rogovi, ki so lahko dolgi do 1,50 m. Istrsko govedo je po naravi umirjeno, prijazno, vztrajno, ubogljivo, z malimi potrebami po krmi, kar je odraz večstoletne reje boškarinov kot delovne živali, ne pa za proizvodnjo [[Mleko|mleka]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Domače govedo]] ==Zunanje povezave== * [http://drustvo-boskarin.si// Društvo Boškarin] pridobljeno 9.4.2019 {{škrbina-sesalec}} {{Istra}} {{kategorija v Zbirki|Boškarin}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Pasme goveda]] d5o4w1smwz4566f7r4c0ggpf64si9l1 Tadej Pogačar 0 461397 5727494 5726985 2022-08-04T19:24:10Z 146.212.122.117 /* Rezultati */Dodana vsebina wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176cm |weight = 66kg | currentteam = [[UAE Team Emirates]] | discipline = Cestno kolesarstvo | role = Kolesar | ridertype = Vsestranski, Specialist za etapne dirke | amateuryears1 = 2018 | amateurteam1 = Ljubljana Gusto Xaurum | amateuryears2 = 2008-2017 | amateurteam2 = ROG Ljubljana | amateuryears3 = | amateurteam3 = | amateuryears4 = | amateurteam4 = | amateuryears5 = | amateurteam5 = | amateuryears6 = | amateurteam6 = | amateuryears7 = | amateurteam7 = | amateuryears8 = | amateurteam8 = | amateuryears9 = | amateurteam9 = | amateuryears10 = <!-- up to amateuryears15 --> | amateurteam10 = <!-- up to amateurteam15 --> | proyears1 = 2019- | proteam1 = UAE Team Emirates | proyears2 = | proteam2 = | proyears3 = | proteam3 = | proyears4 = | proteam4 = | proyears5 = | proteam5 = | proyears6 = | proteam6 = | proyears7 = | proteam7 = | proyears8 = | proteam8 = | proyears9 = | proteam9 = | proyears10 = <!-- up to proyears25 --> | proteam10 = <!-- up to proteam25 --> | manageyears1 = | manageteam1 = | manageyears2 = | manageteam2 = | manageyears3 = | manageteam3 = | manageyears4 = | manageteam4 = | manageyears5 = | manageteam5 = | manageyears6 = | manageteam6 = | manageyears7 = | manageteam7 = | manageyears8 = | manageteam8 = | manageyears9 = | manageteam9 = | manageyears10 = <!-- up to manageyears25 --> | manageteam10 = <!-- up to manageteam25 --> | majorwins = '''[[Olimpijske igre]]''' :3. mesto (cestna dirka) [[Poletne olimpijske igre 2020]] '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Tour de France 2020]]''' in '''[[Tour de France 2021|2021]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]]'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]]najboljši kolesar gorskih etap ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]][[Najboljši mladi kolesar Tour de France|mladi kolesarji]] ::9 etapnih zmag :'''[[La Vuelta 2019]]''' ::'''[[3. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :: 3 etapne zmage (9.,13.,20.etapa) :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar '''[[Etapna dirka]]''' :'''[[Dirka po Sloveniji 2021]]''' ::'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' :'''[[Volta ao Algarve 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (2. etapa) :'''[[Amgen Tour of California 2019]]''' :: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: ena etapna zmaga (6. etapa) :'''[[Tour of the Basque Country 2019]]''' :: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar :: '''[[6. mesto v generalni razvrstitvi]]''' '''[[Enodnevne dirke]]''' :: [[Liège–Bastogne–Liège]] 2021 :: Državni prvak v vožnji na čas 2019 | medaltemplates = | show-medals = }} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec pri Komendi]]{{navedi vir}}. Trenutno je na vrhu svetovne lestvice [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]], kjer je skupno vodilni že 55 tednov. Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Aprila 2022 je kot prvi kolesar v zgodovini presegel mejo 6000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-prvi-v-zgodovini-prek-sest-tisoc-tock/618307 |title=Pogačar prvi v zgodovini prek šest tisoč točk |accessdate=2022-04-05 |date=2022-04-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Že v prvi profesionalni sezoni 2019 je osvojil dve enotedenski etapni dirki, [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Dirka po Kaliforniji|Dirko po Kaliforniji]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref>. V svojem prvem nastopu na [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], je osvojil tri etapne zmage in skupno tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]],<ref>{{cite web|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref> z ubranitvijo zmage leta [[Dirka po Franciji 2021|2021]] je postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem prvem nastopu na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil bronasto medaljo na cestni dirki. Leta 2021 je zmagal tudi na dveh klasičnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. == Življenjepis == {{ton|datum=november 2019}} Rodil se je v vasi [[Klanec, Komenda|Klanec]] pri Komendi, v šestčlanski družini. V Komendi je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda. Za zamenjavo športa je zaslužen trener Miha Koncilja, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. == Kariera kolesarja == Njegov prvi in v bistvu edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]]. Član kluba je postal pri devetih letih. V naslednjih letih so ga trenirali različni trenerji in od vsakega je prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov so ga opazili v profesionalni ekipi UAE in prvo predpogodbo je podpisal že leta 2017. Julija 2018 je s to ekipo podpisal pogodbo o sodelovanju. S 1. januarjem 2019 se je ekipi tudi dejansko pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju podaljšali do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|right|250px|Pogačar ob zmagi na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]] 2020]] [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|250px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|državnem prvenstvu v kronometru]] leta 2020 na [[Pokljuka|Pokljuki]]]] Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]] Tour Down Under. Čeprav se je šel na dirko »učit« in opazovat, je dosegel v skupni razvrstitvi 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila enotedenska dirka po [[Portugalska|portugalski]] pokrajini Algarve – Volta ao Algarve, kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo več etapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]] in za njimi prvi cilj sezone, ki je bil v planu že od začetka, Dirka po [[Kalifornija|Kaliforniji]] – Amgen Tour of California. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je odločilno 6. etapo s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico vodilnega in naslednji dan s pomočjo ekipe na zadnji etapi majico uspel ubraniti. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo [[državno prvenstvo]] v [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka v vožnji na čas. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil četrto mesto v skupni razvrstitvi in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki. Obenem je bil v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in s tem skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042889630|title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državno prvenstvo]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost tekmovalci ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno sedmo mesto in tudi majico državnega prvaka v kategoriji do 23 let. Septembra je štartal svoj prvi Grand Tour – La [[Dirka po Španiji|Vuelta]], za katerega v začetku sploh ni bil predviden. Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Osvojil je izjemne tri zmage v treh najtežjih etapah. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818|title=Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja in slavil tri etapne zmage.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji (l. 2017) je nabiral izkušnje in kljub mladosti že bil prvi mož ljubljanske ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi in prekaljenimi kolesarskimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. == Rezultati v mlajših selekcijah == Prvi kolesarski rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Njegova pot navzgor pa se je začela v kategoriji starejših mladincev, najprej leta 2015, ko je zmagal na etapni dirki v [[Kranj|Kranju]],<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> ter še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/|title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še tretje mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Tritedenske etapne dirke === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|250px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] leta 2021]] [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|250px|Pogačar v [[rumena majica|rumeni majici]] ob drugi zmagi na dirke [[Tour de France 2021|Tour de France]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | |} === Velike enotedenske etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:5px"|Klasike ! style="border-top-width:5px"|2017 ! style="border-top-width:5px"|2018 ! style="border-top-width:5px"|2019 ! style="border-top-width:5px"|2020 ! style="border-top-width:5px"|2021 ! style="border-top-width:5px"|2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |1 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} E3 Saxo Bank Classic | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Mini Flandrija|Dwars door Vlaanderen}} | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | style="background:#ddf;" |10 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNF | 12 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} Hamburg Cyclassics | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} {{Abbr|Bretonska klasika|Bretagne Classic}} | — | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Québec | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Montréal | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|4 | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |'''1''' | bgcolor=#E8F48C |'''1''' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! scope="row" | Cestna dirka | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | Kronometer | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! scope="row" | Cestna dirka | — | — | 18 | 33 | 37 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | Kronometer | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:5px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:5px"| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:5px"| 2022 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1992 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1997 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — |} ==Rezultati== {{div col|colwidth=22em}} ;2016 : 1. mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::1 etapna zmaga - 3. Etapa : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji]] ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2017|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::ena etapna zmaga 3.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 3.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Poreč Trophy]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto [[UCI Road World Championships – Mlajši člani U-23 cestna dirka|Cestna dirka]], [[2018 UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji|UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji Mlajši člani U-23Road ]] : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour of California]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 6.etapa : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::1 etapna zmaga 2.etapa : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::3 etapne zmage: 9.etapa, 13.etapa in 20.etapa : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2019|Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2020]] ;2021 : 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2021]] : 3. mesto [[Poletne olimpijske igre 2020]] Cestna dirka {{div col end}} 2022 2.Tour se France 1.[[File:Jersey White.svg|20px]] ==Odlikovanja== Leta 2021 je prejel odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> Leta 2021 je dobil nagrado zlato kolo, ki jo konec vsake sezone podeljuje kolesarsko društvo Rog.<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{official|https://tadej-pogacar.com/}} * {{twitter|TamauPogi}} * {{instagram|tadejpogacar}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] b4y1ll3ibuo9zpp04p4zphbka99tg3p Očka, vrni se nam zdrav domov 0 471178 5727376 5272947 2022-08-04T12:06:32Z Sporti 5955 -neobstoječa slika wikitext text/x-wiki '''''Očka vrni se nam zdrav domov''''' (1981) je ''socialnokritični'' roman [[Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]]. Delo je sestavljeno iz več poglavij, ki se med seboj ne prepletajo, ampak vsebujejo različne teme. == Povzetek zgodbe == V [[Roman|romanu]] je predstavljenih veliko zgodb in dogodkov, ki večinoma doletijo osrednjo, največ omenjeno osebo, in sicer Dimitrija. Dimitrij je fant, ki je zaposlen v [[Združeni kovinski industriji]] v [[Litija|Litiji]]. Tam je priča mnogim nesrečnim dogodkom, ki se končajo tudi s smrtnim izidom. Skozi življenje ga neprestano spremlja nesreča, počuti se ogroženega, osamljenega, nemočnega in nesvobodnega. Zdi se mu, da tej nesreči ne bo mogel nikoli ubežati, saj se ga trdno oklepa. Že kot otrok je videl umirajoče ljudi, bil priča nesreči na cesti in doma. V poznejših letih se Dimitrij zaljubi v Klavdijo, ki jo spozna na istem delovnem mestu. Sprva se mu zdi še privlačna in se z njo poroči, a ga Klavdija sčasoma začne izkoriščati, zaničevati in se mu posmehuje, češ, da ga neprestano obhajajo skrbi in da je preveč nesrečen. Dimitrij se ob njej počuti še bolj nesrečnega. V romanu so predstavljeni nesrečni ljudje, ki za razne dogodke krivijo drug drugega, med seboj si ne pomagajo, marveč vsak skrbi zase in za svojo korist. Veliko je smrtnih žrtev, ljudje si med seboj zavidajo, se podrejajo drugim in počutijo nesvobodne. Živijo le za to, da delajo. == Kritike == "Franček Rudolf ustvarja s tem svojim pisanjem v slovensko prozo nov pristop na stilni ravni, ki se zelo prilega stilu sodobnega življenja, njegovi zmedi, tempu, potrošniški motivaciji. Zato zasluži vso pozornost." <br /> "Atmosfera, ki jo vzpostavlja Rudolfovo novo prozno besedilo, je ne glede na svobodno kompozicijo romana, grajeno na neobveznem nizanju in opisovanju dogodkov, sodobna, lahko bi rekli, da je odsev živčne napetosti, kakršno neprestano povzroča migracijska mrzlica." ''France Vurnik'' == Viri == {{refsez}} [[Kategorija:Dela Frančka Rudolfa]] [[Kategorija:Knjige leta 1981]] s43n0y0cr7gub3g6dealbc0yqwamo6b Rado Riha 0 475800 5727457 5727028 2022-08-04T16:26:17Z Referatprednostno 211364 /* Znanstveno delo */ dodatna informacija wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. == Znanstveno delo == Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, [[Epistemologija|epistemologijo]], psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Freud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Je strokovnjak za delo Immanuela Kanta. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' V svojem delu Riha poudarja pomen miselnih dejavnosti, kot tistih dejavnosti, ki v zadnji instanci ne služijo ničemur razen mišljenju samemu.<ref>{{Navedi revijo|last=Krečič|first=Jela|date=12.6.2006|title=Vulgoekonomizem razbija znanstveni porcelan. Pogovor s filozofom Radom Riho|magazine=Delo|page=8}}</ref> Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov, v katerih arhitekturo obravnava kot eno od kreativnih miselnih dejavnosti.<ref>{{Navedi revijo|last=Čeferin|first=Petra|date=2018|title=Arhitektura: redefiniranje človeškega prebivanja. Pogovor z Radom Riho|magazine=Časopis za kritiko znanosti|volume=XLVI|issue=274|pages=185-195}}</ref> Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}</ref> Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Predvsem pa Riha velja za strokovnjaka na področju prevajanja Kantove filozofije. Prevedel je ''Kritiko razsodne moči'', ''Kritiko praktičnega uma'', ''Utemeljitev metafizike nravi''. Sodeloval je tudi pri prevodu knjige Immanuel Kant ''Zgodovinsko–političnih spisi''.<ref name=":0" /> == Življenjepis == Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992). Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih ustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Osemdeseta o osemdesetih.|last=Mendiževec|first=Aleš|publisher=Moderna galerija|year=2017|isbn=978-961-206-124-1|page=53-70|cobiss=289220608|editor-last=Piškur|editor-first=Bojana|publication-place=Ljubljana|chapter=a-TRAKTOR}}</ref> Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture. Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]]. V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] v Ljubljani. Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Riha|first=Rado|date=2.7.2021|title=Ali smo se za to borili?|magazine=Mladina|page=27}}</ref> == Zasebno življenje == Rado Riha se je rodil leta 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Münchnu. V Münchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]]. == Dela == === Raziskovalni program === * Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025) === Raziskovalni projekti === * Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017) * Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013) * Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014) * SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017) * BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015) === Knjige === * Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982. * Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek). * Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), <nowiki>ISBN 86-7347-049-8</nowiki>. * Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia & Kant, 1993, <nowiki>ISBN 3-85132-039-5</nowiki>. * Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, <nowiki>ISBN 978-961-254-408-9</nowiki>. * Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, <nowiki>ISBN 978-3-85132-901-8</nowiki>. == Viri == === Viri v slovenščini === * ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=1&code1=cmn&code2=auto&search_term=riha%20radivoj</nowiki> >. * ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ</nowiki>>. * ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v</nowiki>>. * ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: <<nowiki>http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/</nowiki>>. * KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00. * SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Riha, Rado}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] g6584lk970na34sc1j1atvhktgi86il 5727561 5727457 2022-08-05T07:57:50Z Referatprednostno 211364 /* Znanstveno delo */ slovnični popravek wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Rado Riha''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], * [[8. oktober]] [[1948]], [[Ljubljana]]. == Znanstveno delo == Rihova raziskovalna področja vključujejo etiko, [[Epistemologija|epistemologijo]], psihoanalizo [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]], filozofijo [[Immanuel Kant|Immanuela Kanta]] in sodobno francosko filozofijo, kot tudi filozofijo arhitekture. Objavil je več znanstvenih knjig in razprav o sodobni filozofiji in učinkih njenega srečanja s [[Sigmund Freud|Freudovo]] in [[Jacques Lacan|Lacanovo]] psihoanalizo. Je strokovnjak za delo Immanuela Kanta. Njegova knjiga ''Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji'' odpira novo branje Kanta na podlagi filozofske misli [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]] in Lacanove psihoanalize. Predelana izdaja knjige je izšla v nemščini z naslovom ''Kant in Lacan'scher Absicht : die kopernikanische Wende und das Reale.'' V svojem delu Riha poudarja pomen miselnih dejavnosti kot tistih dejavnosti, ki v zadnji instanci ne služijo ničemur razen mišljenju samemu.<ref>{{Navedi revijo|last=Krečič|first=Jela|date=12.6.2006|title=Vulgoekonomizem razbija znanstveni porcelan. Pogovor s filozofom Radom Riho|magazine=Delo|page=8}}</ref> Riha deluje tudi na področju filozofije arhitekture. Objavil je vrsto člankov, v katerih arhitekturo obravnava kot eno od kreativnih miselnih dejavnosti.<ref>{{Navedi revijo|last=Čeferin|first=Petra|date=2018|title=Arhitektura: redefiniranje človeškega prebivanja. Pogovor z Radom Riho|magazine=Časopis za kritiko znanosti|volume=XLVI|issue=274|pages=185-195}}</ref> Riha deluje tudi kot prevajalec. Prevaja iz nemščine in francoščine. Prevedel je in skupaj s [[Pavel Zgaga|Pavlom Zgago]] uredil [[Karl Marx|Marxovo]] ''Kritiko politične ekonomije'' – ''Očrt''.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220802_190611_02155.html|title=COBISS|website=COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS}}</ref> Prevajal je tudi dela [[Max Horkheimer|Maxa Horkheimerja]], [[Theodor W. Adorno|Theodorja Adorna]], Alaina Badiouja, [[Gilles Deleuze|Gillesa Deleuza]], [[Jacques Ranciere|Jacquesa Rancierja]], idr. Predvsem pa Riha velja za strokovnjaka na področju prevajanja Kantove filozofije. Prevedel je ''Kritiko razsodne moči'', ''Kritiko praktičnega uma'', ''Utemeljitev metafizike nravi''. Sodeloval je tudi pri prevodu knjige Immanuel Kant ''Zgodovinsko–političnih spisi''.<ref name=":0" /> == Življenjepis == Rado Riha je svojo filozofsko pot začel na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomiral iz nemščine in filozofije. Doktorski študij je nadaljeval na isti fakulteti pod mentorstvom [[Božidar Debenjak|Božidarja Debenjaka]] in leta 1990 doktoriral z doktorsko disertacijo ''Problem razmerja med filozofijo in znanostjo v kritični teoriji družbe, kritiki politične ekonomije in francoski epistemologiji''. Študijsko se je nato izpopolnjeval v Franciji (1994-1995) in Nemčiji (1992). Skupaj s [[Slavoj Žižek|Slavojem Žižkom]] in [[Mladen Dolar|Mladenom Dolarjem]] je Riha v osemdesetih letih sodeloval pri ustanovitvi Društva za teoretsko psihoanalizo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Osemdeseta o osemdesetih.|last=Mendiževec|first=Aleš|publisher=Moderna galerija|year=2017|isbn=978-961-206-124-1|page=53-70|cobiss=289220608|editor-last=Piškur|editor-first=Bojana|publication-place=Ljubljana|chapter=a-TRAKTOR}}</ref> Bil je soustanovitelj in član uredništva prve lacanovsko usmerjene revije v regiji ''[[Wo es war]]'', ki je izhajala v nemščini. Je soustanovitelj in član uredništva revije Problemi in revije [[Filozofski vestnik]]. Riha je tudi soustanovitelj in član uredništva knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture. Riha je bil zaposlen na Inštitutu za marksistične študije, ki se je leta 1988 na njegovo pobudo preimenoval v Filozofski inštitut. Od devetdesetih let pa do svoje upokojitve 2021 je bil predstojnik [[Filozofski inštitut ZRC|Filozofskega inštituta ZRC]]. V letih 1999-2000 in 2000-2001 je predaval na College International de Philosophie. Predaval je tudi na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Danes je redni profesor na Podiplomski šoli ZRC SAZU in koordinator modula Transformacije moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Predava tudi v okviru doktorskega študija na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] v Ljubljani. Riha je bil član [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] do leta 1988, ko je izstopil zaradi protesta proti Ljubljanskemu procesu, znanemu tudi kot [[Proces proti četverici]]. Bil je član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupina-provokatorjev-na-protestni-proslavi/|title=Množica na Prešernovem trgu zahtevala predčasne volitve|date=25.6.2021|accessdate=2.8.2022|website=DELO|publisher=Časopis Delo|last=Pribošič|first=Miha|last2=Bezlaj|first2=Mirt|last3=Tavčar|first3=Borut}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Riha|first=Rado|date=2.7.2021|title=Ali smo se za to borili?|magazine=Mladina|page=27}}</ref> == Zasebno življenje == Rado Riha se je rodil leta 1948 Mariji in Ladislavu Rihi. Imel je sestro Branko. Zaradi poklica staršev je v mlajših letih živel na Dunaju in v Münchnu. V Münchnu je obiskoval klasično gimnazijo. Srednjo šolo je zaključil v Ljubljani kot gimnazijec [[Gimnazija Poljane|Poljanske gimnazije]]. Danes Riha živi in dela v Ljubljani. Poročen je s filozofinjo [[Jelica Šumič Riha|Jelico Šumič Riha]]. == Dela == === Raziskovalni program === * Pogoji in problemi sodobne filozofije ( • - do 2025) === Raziskovalni projekti === * Rekonfiguracije ontologije (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2014–30. junij 2017) * Problem aisthesis v filozofiji, psihoanalizi in politiki (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2013) * Nova definicija javnosti. Koncept javnosti med razsvetljenstvom, nemškim idealizmom in sodobnostjo (temeljni raziskovalni projekt • 1. julij 2011–30. junij 2014) * SATORI - Stakeholders Acting Together On the ethical impact assessment of Research and Innovation (okvirni program • 1. januar 2014–30. september 2017) * BIOMOT (mednarodni raziskovalni projekt • 1. september 2011–31. avgust 2015) === Knjige === * Filozofija v znanosti : prispevki k razrednemu značaju marksistične teorije, (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1982. * Problemi teorije fetišizma, (Filozofija skozi psihoanalizo, 2), (Analecta). Ljubljana: Univerzum, 1985 (with Slavoj Žižek). * Pravo in razsodna moč : od avtoritete brez jamstva do pravila brez opore, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1993 (with Jelica Šumič Riha), <nowiki>ISBN 86-7347-049-8</nowiki>. * Reale Geschehnisse der Freiheit : zur Kritik der Urteilskraft in Lacanscher Absicht, (Wo es war, 3). Wien: Turia & Kant, 1993, <nowiki>ISBN 3-85132-039-5</nowiki>. * Kant in drugi kopernikański obrat v filozofiji. Ljubljana: Založba ZRC, 2012, <nowiki>ISBN 978-961-254-408-9</nowiki>. * Kant in Lacan'scher Absicht: Die kopernikanische Wende und das Reale. Wien-Berlin, Turia + Kant, 2018, <nowiki>ISBN 978-3-85132-901-8</nowiki>. == Viri == === Viri v slovenščini === * ''Dr. Riha Radivoj'' online. SICRIS. 10.3.2020; 12.16. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=1&code1=cmn&code2=auto&search_term=riha%20radivoj</nowiki> >. * ''Rekonfiguracije ontologije'' online. ZRC SAZU. 10.3.2020; 12.06. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/rekonfiguracije-ontologije#vŽ</nowiki>>. * ''Prof. dr. Rado Riha'' online. d.. Filozofski inštitut. 27.11.2019; 19.18. Dostopno na spletnem naslovu: < <nowiki>https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/rado-riha-sl#v</nowiki>>. * ''ARHITEKTURA ≠ UMETNOST'' online. 2014. MG+MSUM. 19.05. Dostopno na spletnem naslovu: <<nowiki>http://www.mg-lj.si/si/dogodki/25/potrc-riha/</nowiki>>. * KURIR, Mateja. ''Arhitektura govori'' posnetek. Predvajano na Radiu Študent 28.12. 2013 ob 12.00. * SLAČEK, Nina. ''Podobe znanja'' posnetek. Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na RTV 4 31.10.2008 ob 16.30. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Riha, Rado}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] as8dvrs1jx315e7o1weg89jo0v4ka0a Vlatko Stefanovski 0 477341 5727538 5430539 2022-08-04T22:31:18Z Marko3 1829 /* Življenjepis */ wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | image= | background = solo_singer | instrument = [[kitara]], [[vokal]] | name = Vlatko Stefanovski | caption = Vlatko Stefanovski na koncertu leta 2011 | birth_place = | death_date = | genre = [[etno jazz]], [[instrumentalni rock]], [[jazz fusion]] | associated_acts = [[Leb i sol]], [[Miroslav Tadić]] | label = Third Ear | years_active = 1974 - danes }} '''Vladimir "Vlatko" Stefanovski''' ({{lang-mk|Влатко Стефановски}}), [[Makedonci|makedonski]] [[folk rock|etno rock]] [[jazz fusion]] [[kitarist]], [[skladatelj]], [[pevec]] in [[virtuoz]], * [[24. januar]] [[1957]], [[Prilep]], [[SFR Jugoslavija]]. Stefanovski je bil ustanovni član skupine [[Leb i sol]], s katero je med letoma 1978 in 1991 posnel 13 albumov. Trenutno koncertira s svojim VS Triom, v akustičnem partnerstvu z [[Miroslav Tadić|Miroslavom Tadićem]], sklada pa tudi glasbo za [[film]] in [[gledališče]]. Njegov brat [[Goran Stefanovski]] je dramatik.<ref name="alljazz">{{cite web|url=https://www.allaboutjazz.com/vlatko-stefanovski-until-i-satisfy-my-artistic-appetite-vlatko-stefanovski-by-nenad-georgievski.php|accessdate=11. april 2020|author=Georgievski, Nenad|work=allaboutjazz.com|date=15. junij 2005|title=Vlatko Stefanovski: Until I Satisfy My Artistic Appetite|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> V svoji karieri je sodeloval s številnimi znanimi izvajalci, kot so [[Londonski simfonični orkester]], MDR Leipzig Simphony Orchestra, Monte Carlo Philcharmony Orchestra, Tonkunstler orchestra from Vienna, Simphonieta Orchestra from Sophia, [[Orkester Slovenske filharmonije]], Student symphony orchestra from Skopje Macedonia, FoolCool Jazz big band, [[Big Band RTV Slovenija]], Jazz orkestar Hrvatske radiotelevizije, RTV Srbija Big band, [[Orkester Slovenske vojske|Big Band Orkestra Slovenske vojske]], Tommy Emmanuel, Stochelo Rosenberg, [[Gibonni]], Jan Akkerman, Theodosii Spassov, Stefan Milenković, Kudsi Erguner, Bojan Z., Manu Katche, Toni Levin, ...<ref>{{cite web|url=http://vlatkostefanovski.com.mk/biography/|accessdate=11. april 2020|author=|work=vlatkostefanovski.com.mk|date=|title=Biography - Vlatko Stefanovski|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnja leta === Stefanovski se je rodil leta 1957 v [[Prilep]]u, kitaro pa je začel igrati, ko mu je bilo 13 let. Najprej je sodeloval v skupinah VIS Jegulje, Iris in Breg, preden je leta 1976 soustanovil skupino [[Leb i sol]].<ref name="discogs">{{cite web|url=https://www.discogs.com/artist/553431-Vlatko-Stefanovski|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Vlatko Stefanovski|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> === Začetek kariere in etno rock (1976–1979) === Javnosti je postal znan kot član skupine [[Leb i sol]], ki je bila njegova četrta skupina. Prvi singl skupine, "Devetka/Nie Cetvoricata", ki je izšel leta 1977, je že prikazoval njegove kitarske kvalitete, čeprav je bil Stefanovski takrat star 19 let. Avgusta 1977 so nastopili kot predskupina zasedbe [[Bijelo dugme]].{{sfn|Janjatović|2016|p=150}} Čeprav je bila skupina Leb i sol v tistem času širši javnosti še neznana, naj bi bilo tako občinstvo, kot Bijelo dugme presenečeno nad njihovo izvedbo skladbe "Kokoška". V zgodnjih letih je bil Stefanovski med kreatorji glasbenega stila etno rock. Stil je karakteriziran z zmesjo klasičnega [[rock]]a z elementi [[ljudska glasba|ljudske glasbe]], v njegovem primeru z elementi makedonske ljudske glasbe.{{sfn|Janjatović|2016|p=150-151}} V tem stilu so Leb i sol posneli prva dva albuma, ''Leb i sol''<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Leb-I-Sol-Leb-I-Sol/release/4090031|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Leb I Sol ‎– Leb I Sol|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> ter ''Leb i sol 2''.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Leb-I-Sol-2/release/4428013|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Leb I Sol ‎– 2|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> Njihov tretji album, ''Ručni rad'',<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Leb-I-Sol-Ru%C4%8Dni-Rad/release/12088399|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Leb I Sol ‎– Ručni Rad|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> se je odmaknil od etno rocka in usmeril bolj v [[jazz fusion]].{{sfn|Janjatović|2016|p=151}} === Obdobje novega vala (1980–1986) === Po odhodu klaviaturista [[Kokan Dimuševski|Kokana Dimuševskega]] iz skupine so Leb i sol pričeli z vključevanjem [[novi val (glasba)|novega vala]], kar jih je postavilo ob bok skupinam [[Azra]], [[Haustor]] in drugim. Kljub temu so v svoji glasbi ohranili nekaj elementov etno rocka, kar lahko opazimo v njihovi predelavi makedonske ljudske pesmi »Ajde sonce zajde«, ki je izšla na albumu ''Beskonačno''.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Leb-I-Sol-/release/5804970|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Leb I Sol ‎– (∞)|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> Leta 1985 je Stefanovski odigral kitarski solo na skladbi »[[Za milion godina]]« superskupine [[YU Rock Misija]], kar je bil jugoslovanski prispevek [[Band Aid]]u [[Bob Geldof|Boba Geldofa]].<ref>{{cite web|url=http://www.muzika.hr/clanak/40410/magazin/jugoslavenski-doprinos-live-aidu-85.aspx|accessdate=11. april 2020|author=Vrečko, Stjepan|work=muzika.hr|date=24. februar 2013|title=Jugoslavenski doprinos Live Aidu '85|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161201014754/http://www.muzika.hr/clanak/40410/magazin/jugoslavenski-doprinos-live-aidu-85.aspx|archivedate=1. december 2016|language=hr}}</ref> === Obdobje pop rocka (1987–1991) === Konec 80. let je Stefanovski vse bolj prevzemal umetniško usmeritev skupine in prispeval skoraj vse pesmi. Vsi takratni albumi so vsebovali vokalne pesmi, v nasprotju z zgodnjim obdobjem skupine, ko je bila skoraj vsaka pesem zgolj instrumentalna.{{sfn|Janjatović|2016|p=151}} === Konec Leb i Sola, začetki solo kariere (1991–1995) === V 90. letih se je Stefanovski bolj usmeril v stranske projekte. Napisal je nekaj [[soundtrack]]ov za filme in igre, več pa je tudi sodeloval z drugimi glasbeniki. V tem času je koncertiral z Leb i sol, vendar skupina ni izdala nobenega novega albuma. Edini novi material, ki ga je skupina izdala, je bila njihova verzija makedonske ljudske pesmi »Uči me majko, karaj me«. Stefanovski je v tem času izdal tudi debitantski solo album, ''Cowboys & Indians'',<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Vlatko-Stefanovski-Cowboys-Indians/release/5449940|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Vlatko Stefanovski ‎– Cowboys & Indians|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> ki je prejel zmerne kritike. Nekatere skladbe z njega še vedno tvorijo običajen koncertni repertoar tudi danes, med njimi naslovna skladba in balada "Kandilce". === Folk Revival, VS Trio in solo kariera (1996–danes) === [[File:Vlatko-stefanovski.jpg|thumb|Med nastopom v [[Kumanovo|Kumanovem]]]] Po odhodu iz skupine Leb i sol se je Stefanovski lotil novih projektov. Od leta 1998 je koncertiral in sodeloval s kitaristom [[Miroslav Tadić|Miroslavom Tadićem]], s katerim izvajata pretežno makedonske ljudske pesmi. V nasprotju s prejšnjimi projekti sodeluje pri tem projektu skoraj izključno z [[akustična kitara|akustično kitaro]].<ref>{{cite web|url=https://sarajevo.travel/en/event/vlatko-stefanovski-amp-miroslav-tadic/18193|accessdate=11. april 2020|author=|work=sarajevo.travel|date=|title=Vlatko Stefanovski & Miroslav Tadić|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref><ref name="alljazz"/> S svojim VS Triom se je Stefanovski vrnil k svojim zgodnjim koreninam etno rocka. Debitantski album zasedbe leta 1998 je prejel dobre kritike in pripomogel k definiranju novega zvoka Stefanovskega. V tem času je posnel več solo albumov pod svojim imenom. Zvok na teh albumih se je gibal od [[pop glasba|popa]] na albumu ''Kula od karti''<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Vlatko-Stefanovski-Kula-Od-Karti/release/8536975|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Vlatko Stefanovski ‎– Kula Od Karti|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> do čistega [[Blues|bluesa]] na albumu ''Thunder from the Sky''.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Vlatko-Stefanovski-Trio-Feat-Jan-Akkerman-And-Damir-Imeri-Thunder-From-The-Blue-Sky/release/5732814|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Vlatko Stefanovski Trio Feat. Jan Akkerman And Damir Imeri ‎– Thunder From The Blue Sky|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> Leta 2006 je odšel na obuditveno turnejo z Leb i sol, ki je potekala po nekdanjih [[SFRJ|jugoslovanskih državah]].{{sfn|Janjatović|2016|p=152}}<ref>{{cite web|url=https://www.delo.si/kultura/velicastno-slovo-skupine-leb-i-sol.html|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Delo]]|date=14. december 2006|title=Veličastno slovo skupine Leb i sol|archiveurl=|archivedate=|language=}}</ref> Po turneji je zasedba nadaljevala z delovanjem, vendar brez Stefanovskega. Leta 2012 je Stefanovski s [[Tommy Emmanuel|Tommyjem Emmanuelom]] in [[Stochelo Rosenberg|Stochelom Rosenbergom]] osnoval novo skupino Kings of Strings, s katero se je marca podal na turnejo.<ref>{{cite web|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/koncerti/kings-of-strings.html|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[24ur.com]]|date=30. april 2013|title=KINGS OF STRINGS|archiveurl=|archivedate=|language=}}</ref> == Oprema == Stefanovski je v svoji karieri uporabljal več različnih kitar in ojačevalcev. Med njegove najljubše kitare sodijo [[Gibson Les Paul|Gibson Les Paul Custom 1959]], [[Gibson SG]], [[Fender Stratocaster]], [[Fender Telecaster]], [[Pensa Suhr]], [[Gibson L-5]] in kitare Radulovic, [[Yamaha]], [[Hamer]], MK kitare in njegova glasna kitara, Leo Scala Signature VS.<ref>{{cite web|url=http://vlatkostefanovski.com.mk/guitars-amps/|accessdate=11. april 2020|author=|work=vlatkostefanovski.com.mk|date=|title=GUITARS & AMPS|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> Med ojačevalce, ki jih uporablja na koncertih, spadajo DV Mark Bad Boy, Vox AC30, Fender '57 Twin, MK signature VS Overdrive special, Fender Deluxe Reverb 57', Fender Hot Road Deville in Marshall JCM800. === Efekti === Efektov ne uporablja zelo veliko. Med njegove glavne pedale pa spadajo Fulltone Full-Drive Mosfet 2 10th Anniversary, Dunlop Crybaby, Boss DD-7, Boss CH-1, Boss CS-3 in Turbo Rat. == Izbrana diskografija == {{col-begin}} {{col-2}} * ''Zodiac'' (1990) z [[Bodan Arsovski|Bodanom Arsovskim]] * ''Cowboys & Indians'' (1994) * ''Sarajevo'' (1996) * ''Gypsy Magic'' (1997) * ''Krushevo'' (1998) z [[Miroslav Tadić|Miroslavom Tadićem]] * ''V. S. Trio'' (1998) * ''Live in Belgrade'' (2000) z Miroslavom Tadićem * ''Journey to the Sun'' (2000) * ''Kino Kultura'' (2001) * ''Kula od karti'' (2003) * ''Treta majka'' (2004) z Miroslavom Tadićem * ''Thunder From The Blue Sky'' (2008) z [[Jan Akkerman|Janom Akkermanom]] === Leb i sol === * ''Leb i sol'' (1978) * ''Leb i sol 2'' (1978) * ''Ručni rad'' (1979) * ''Beskonačno'' (1980) * ''Sledovanje'' (1981) * ''Akustična trauma'' (1982) * ''Kalabalak'' (1983) * ''Tangenta'' (1984) * ''Zvučni zid'' (1985) * ''Kao kakao'' (1987) * ''Putujemo'' (1989) * ''Live in New York'' (1991) * ''Anthology'' (1995) {{col-2}} === Filmska glasba === * ''Šmeker'' (1985) * ''Za sreću je potrebno troje'' (1986) * ''Zaboravljeni'' (1989) * ''Klopka'' (1990) * ''Početni udarac'' (1991) * ''Suicide guide'' (1996) * ''Nebo gori modro'' (1996) * ''Gipsy magic'' (1997) * ''3 Summer Days'' (1997) * ''Journey to the Sun'' (1998) * ''Skyhook'' (2000) * ''Serafim, the Lighthouse Keeper's Son'' (2002) === Balet === * ''Zodiac'' (1989) * ''Vakuum'' (1996) * ''Dabova šuma'' (1998) === TV serije === * ''Busava Azbuka'' (1985) === Animirani filmi === * ''Cirkus'' (1979) z Leb i sol * ''Vjetar'' (1990) === Kratki filmi === * ''Volim vodu'' (2002) {{col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == {{Refbegin}} *{{navedi knjigo|title=EX YU Rock Enciklopedija 1960-2015|last=Janjatović|first=Petar|publisher=P. Janjatović|location=Beograd|year=2016|isbn=978-86-905317-2-1|language=sr|ref=harv}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Vlatko Stefanovski}} * {{official|http://vlatkostefanovski.com.mk/}} * {{discogs artist}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stefanovski, Vlatko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1957]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Makedonski pevci]] [[Kategorija:Makedonski skladatelji]] [[Kategorija:Makedonski glasbeniki]] g1r4ep3uo3ez7j8cd1xde1pvcxlyo39 5727539 5727538 2022-08-04T22:33:02Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | image= | background = solo_singer | instrument = [[kitara]], [[vokal]] | name = Vlatko Stefanovski | caption = Vlatko Stefanovski na koncertu leta 2011 | birth_place = | death_date = | genre = [[etno jazz]], [[instrumentalni rock]], [[jazz fusion]] | associated_acts = [[Leb i sol]], [[Miroslav Tadić]] | label = Third Ear | years_active = 1974–danes }} '''Vladimir "Vlatko" Stefanovski''' ({{lang-mk|Влатко Стефановски}}), [[Makedonci|makedonski]] [[folk rock|etno rock]] [[jazz fusion]] [[kitarist]], [[skladatelj]], [[pevec]] in [[virtuoz]], * [[24. januar]] [[1957]], [[Prilep]], [[SFR Jugoslavija]]. Stefanovski je bil ustanovni član skupine [[Leb i sol]], s katero je med letoma 1978 in 1991 posnel 13 albumov. Trenutno koncertira s svojim VS Triom, v akustičnem partnerstvu z [[Miroslav Tadić|Miroslavom Tadićem]], sklada pa tudi glasbo za [[film]] in [[gledališče]]. Njegov brat [[Goran Stefanovski]] je dramatik.<ref name="alljazz">{{cite web|url=https://www.allaboutjazz.com/vlatko-stefanovski-until-i-satisfy-my-artistic-appetite-vlatko-stefanovski-by-nenad-georgievski.php|accessdate=11. april 2020|author=Georgievski, Nenad|work=allaboutjazz.com|date=15. junij 2005|title=Vlatko Stefanovski: Until I Satisfy My Artistic Appetite|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> V svoji karieri je sodeloval s številnimi znanimi izvajalci, kot so [[Londonski simfonični orkester]], MDR Leipzig Simphony Orchestra, Monte Carlo Philcharmony Orchestra, Tonkunstler orchestra from Vienna, Simphonieta Orchestra from Sophia, [[Orkester Slovenske filharmonije]], Student symphony orchestra from Skopje Macedonia, FoolCool Jazz big band, [[Big Band RTV Slovenija]], Jazz orkestar Hrvatske radiotelevizije, RTV Srbija Big band, [[Orkester Slovenske vojske|Big Band Orkestra Slovenske vojske]], Tommy Emmanuel, Stochelo Rosenberg, [[Gibonni]], Jan Akkerman, Theodosii Spassov, Stefan Milenković, Kudsi Erguner, Bojan Z., Manu Katche, Toni Levin, ...<ref>{{cite web|url=http://vlatkostefanovski.com.mk/biography/|accessdate=11. april 2020|author=|work=vlatkostefanovski.com.mk|date=|title=Biography - Vlatko Stefanovski|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnja leta === Stefanovski se je rodil leta 1957 v [[Prilep]]u, kitaro pa je začel igrati, ko mu je bilo 13 let. Najprej je sodeloval v skupinah VIS Jegulje, Iris in Breg, preden je leta 1976 soustanovil skupino [[Leb i sol]].<ref name="discogs">{{cite web|url=https://www.discogs.com/artist/553431-Vlatko-Stefanovski|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Vlatko Stefanovski|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> === Začetek kariere in etno rock (1976–1979) === Javnosti je postal znan kot član skupine [[Leb i sol]], ki je bila njegova četrta skupina. Prvi singl skupine, "Devetka/Nie Cetvoricata", ki je izšel leta 1977, je že prikazoval njegove kitarske kvalitete, čeprav je bil Stefanovski takrat star 19 let. Avgusta 1977 so nastopili kot predskupina zasedbe [[Bijelo dugme]].{{sfn|Janjatović|2016|p=150}} Čeprav je bila skupina Leb i sol v tistem času širši javnosti še neznana, naj bi bilo tako občinstvo, kot Bijelo dugme presenečeno nad njihovo izvedbo skladbe "Kokoška". V zgodnjih letih je bil Stefanovski med kreatorji glasbenega stila etno rock. Stil je karakteriziran z zmesjo klasičnega [[rock]]a z elementi [[ljudska glasba|ljudske glasbe]], v njegovem primeru z elementi makedonske ljudske glasbe.{{sfn|Janjatović|2016|p=150-151}} V tem stilu so Leb i sol posneli prva dva albuma, ''Leb i sol''<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Leb-I-Sol-Leb-I-Sol/release/4090031|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Leb I Sol ‎– Leb I Sol|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> ter ''Leb i sol 2''.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Leb-I-Sol-2/release/4428013|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Leb I Sol ‎– 2|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> Njihov tretji album, ''Ručni rad'',<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Leb-I-Sol-Ru%C4%8Dni-Rad/release/12088399|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Leb I Sol ‎– Ručni Rad|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> se je odmaknil od etno rocka in usmeril bolj v [[jazz fusion]].{{sfn|Janjatović|2016|p=151}} === Obdobje novega vala (1980–1986) === Po odhodu klaviaturista [[Kokan Dimuševski|Kokana Dimuševskega]] iz skupine so Leb i sol pričeli z vključevanjem [[novi val (glasba)|novega vala]], kar jih je postavilo ob bok skupinam [[Azra]], [[Haustor]] in drugim. Kljub temu so v svoji glasbi ohranili nekaj elementov etno rocka, kar lahko opazimo v njihovi predelavi makedonske ljudske pesmi »Ajde sonce zajde«, ki je izšla na albumu ''Beskonačno''.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Leb-I-Sol-/release/5804970|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Leb I Sol ‎– (∞)|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> Leta 1985 je Stefanovski odigral kitarski solo na skladbi »[[Za milion godina]]« superskupine [[YU Rock Misija]], kar je bil jugoslovanski prispevek [[Band Aid]]u [[Bob Geldof|Boba Geldofa]].<ref>{{cite web|url=http://www.muzika.hr/clanak/40410/magazin/jugoslavenski-doprinos-live-aidu-85.aspx|accessdate=11. april 2020|author=Vrečko, Stjepan|work=muzika.hr|date=24. februar 2013|title=Jugoslavenski doprinos Live Aidu '85|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161201014754/http://www.muzika.hr/clanak/40410/magazin/jugoslavenski-doprinos-live-aidu-85.aspx|archivedate=1. december 2016|language=hr}}</ref> === Obdobje pop rocka (1987–1991) === Konec 80. let je Stefanovski vse bolj prevzemal umetniško usmeritev skupine in prispeval skoraj vse pesmi. Vsi takratni albumi so vsebovali vokalne pesmi, v nasprotju z zgodnjim obdobjem skupine, ko je bila skoraj vsaka pesem zgolj instrumentalna.{{sfn|Janjatović|2016|p=151}} === Konec Leb i Sola, začetki solo kariere (1991–1995) === V 90. letih se je Stefanovski bolj usmeril v stranske projekte. Napisal je nekaj [[soundtrack]]ov za filme in igre, več pa je tudi sodeloval z drugimi glasbeniki. V tem času je koncertiral z Leb i sol, vendar skupina ni izdala nobenega novega albuma. Edini novi material, ki ga je skupina izdala, je bila njihova verzija makedonske ljudske pesmi »Uči me majko, karaj me«. Stefanovski je v tem času izdal tudi debitantski solo album, ''Cowboys & Indians'',<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Vlatko-Stefanovski-Cowboys-Indians/release/5449940|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Vlatko Stefanovski ‎– Cowboys & Indians|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> ki je prejel zmerne kritike. Nekatere skladbe z njega še vedno tvorijo običajen koncertni repertoar tudi danes, med njimi naslovna skladba in balada »Kandilce«. === Folk Revival, VS Trio in solo kariera (1996–danes) === [[File:Vlatko-stefanovski.jpg|thumb|Med nastopom v [[Kumanovo|Kumanovem]]]] Po odhodu iz skupine Leb i sol se je Stefanovski lotil novih projektov. Od leta 1998 je koncertiral in sodeloval s kitaristom [[Miroslav Tadić|Miroslavom Tadićem]], s katerim izvajata pretežno makedonske ljudske pesmi. V nasprotju s prejšnjimi projekti sodeluje pri tem projektu skoraj izključno z [[akustična kitara|akustično kitaro]].<ref>{{cite web|url=https://sarajevo.travel/en/event/vlatko-stefanovski-amp-miroslav-tadic/18193|accessdate=11. april 2020|author=|work=sarajevo.travel|date=|title=Vlatko Stefanovski & Miroslav Tadić|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref><ref name="alljazz"/> S svojim VS Triom se je Stefanovski vrnil k svojim zgodnjim koreninam etno rocka. Debitantski album zasedbe leta 1998 je prejel dobre kritike in pripomogel k definiranju novega zvoka Stefanovskega. V tem času je posnel več solo albumov pod svojim imenom. Zvok na teh albumih se je gibal od [[pop glasba|popa]] na albumu ''Kula od karti''<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Vlatko-Stefanovski-Kula-Od-Karti/release/8536975|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Vlatko Stefanovski ‎– Kula Od Karti|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> do čistega [[Blues|bluesa]] na albumu ''Thunder from the Sky''.<ref>{{cite web|url=https://www.discogs.com/Vlatko-Stefanovski-Trio-Feat-Jan-Akkerman-And-Damir-Imeri-Thunder-From-The-Blue-Sky/release/5732814|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Discogs]]|date=|title=Vlatko Stefanovski Trio Feat. Jan Akkerman And Damir Imeri ‎– Thunder From The Blue Sky|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> Leta 2006 je odšel na obuditveno turnejo z Leb i sol, ki je potekala po nekdanjih [[SFRJ|jugoslovanskih državah]].{{sfn|Janjatović|2016|p=152}}<ref>{{cite web|url=https://www.delo.si/kultura/velicastno-slovo-skupine-leb-i-sol.html|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[Delo]]|date=14. december 2006|title=Veličastno slovo skupine Leb i sol|archiveurl=|archivedate=|language=}}</ref> Po turneji je zasedba nadaljevala z delovanjem, vendar brez Stefanovskega. Leta 2012 je Stefanovski s [[Tommy Emmanuel|Tommyjem Emmanuelom]] in [[Stochelo Rosenberg|Stochelom Rosenbergom]] osnoval novo skupino Kings of Strings, s katero se je marca podal na turnejo.<ref>{{cite web|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/koncerti/kings-of-strings.html|accessdate=11. april 2020|author=|work=[[24ur.com]]|date=30. april 2013|title=KINGS OF STRINGS|archiveurl=|archivedate=|language=}}</ref> == Oprema == Stefanovski je v svoji karieri uporabljal več različnih kitar in ojačevalcev. Med njegove najljubše kitare sodijo [[Gibson Les Paul|Gibson Les Paul Custom 1959]], [[Gibson SG]], [[Fender Stratocaster]], [[Fender Telecaster]], [[Pensa Suhr]], [[Gibson L-5]] in kitare Radulovic, [[Yamaha]], [[Hamer]], MK kitare in njegova glasna kitara, Leo Scala Signature VS.<ref>{{cite web|url=http://vlatkostefanovski.com.mk/guitars-amps/|accessdate=11. april 2020|author=|work=vlatkostefanovski.com.mk|date=|title=GUITARS & AMPS|archiveurl=|archivedate=|language=en}}</ref> Med ojačevalce, ki jih uporablja na koncertih, spadajo DV Mark Bad Boy, Vox AC30, Fender '57 Twin, MK signature VS Overdrive special, Fender Deluxe Reverb 57', Fender Hot Road Deville in Marshall JCM800. === Efekti === Efektov ne uporablja zelo veliko. Med njegove glavne pedale pa spadajo Fulltone Full-Drive Mosfet 2 10th Anniversary, Dunlop Crybaby, Boss DD-7, Boss CH-1, Boss CS-3 in Turbo Rat. == Izbrana diskografija == {{col-begin}} {{col-2}} * ''Zodiac'' (1990) z [[Bodan Arsovski|Bodanom Arsovskim]] * ''Cowboys & Indians'' (1994) * ''Sarajevo'' (1996) * ''Gypsy Magic'' (1997) * ''Krushevo'' (1998) z [[Miroslav Tadić|Miroslavom Tadićem]] * ''V. S. Trio'' (1998) * ''Live in Belgrade'' (2000) z Miroslavom Tadićem * ''Journey to the Sun'' (2000) * ''Kino Kultura'' (2001) * ''Kula od karti'' (2003) * ''Treta majka'' (2004) z Miroslavom Tadićem * ''Thunder From The Blue Sky'' (2008) z [[Jan Akkerman|Janom Akkermanom]] === Leb i sol === * ''Leb i sol'' (1978) * ''Leb i sol 2'' (1978) * ''Ručni rad'' (1979) * ''Beskonačno'' (1980) * ''Sledovanje'' (1981) * ''Akustična trauma'' (1982) * ''Kalabalak'' (1983) * ''Tangenta'' (1984) * ''Zvučni zid'' (1985) * ''Kao kakao'' (1987) * ''Putujemo'' (1989) * ''Live in New York'' (1991) * ''Anthology'' (1995) {{col-2}} === Filmska glasba === * ''Šmeker'' (1985) * ''Za sreću je potrebno troje'' (1986) * ''Zaboravljeni'' (1989) * ''Klopka'' (1990) * ''Početni udarac'' (1991) * ''Suicide guide'' (1996) * ''Nebo gori modro'' (1996) * ''Gipsy magic'' (1997) * ''3 Summer Days'' (1997) * ''Journey to the Sun'' (1998) * ''Skyhook'' (2000) * ''Serafim, the Lighthouse Keeper's Son'' (2002) === Balet === * ''Zodiac'' (1989) * ''Vakuum'' (1996) * ''Dabova šuma'' (1998) === TV serije === * ''Busava Azbuka'' (1985) === Animirani filmi === * ''Cirkus'' (1979) z Leb i sol * ''Vjetar'' (1990) === Kratki filmi === * ''Volim vodu'' (2002) {{col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == {{Refbegin}} *{{navedi knjigo|title=EX YU Rock Enciklopedija 1960-2015|last=Janjatović|first=Petar|publisher=P. Janjatović|location=Beograd|year=2016|isbn=978-86-905317-2-1|language=sr|ref=harv}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Vlatko Stefanovski}} * {{official|http://vlatkostefanovski.com.mk/}} * {{discogs artist}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stefanovski, Vlatko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1957]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Makedonski pevci]] [[Kategorija:Makedonski skladatelji]] [[Kategorija:Makedonski glasbeniki]] q96ofiikwipugboav0rvmh37kxfnp1q Alba Iulia 0 478528 5727388 5353031 2022-08-04T12:51:43Z Upwinxp 126544 pp infopolja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Alba Iulia | native_name = | nickname = | settlement_type = Občina | motto = |image_skyline = Cetatea Alba Iulia din aer toamna.jpg | image_caption = | image_flag = ROU AB Alba Iulia Flag.png | image_shield = ROU AB Alba Iulia CoA.png | image_map = | mapsize = |pushpin_map = Romunija |map_caption = Geografski položaj Iuliae Iuliae v [[Romunija|Romuniji]] |coordinates_region = RO | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{ROM}} | subdivision_type1 = Občina | subdivision_name1 = Alba | leader_title = Župan | leader_name = Paul Voicu<ref>{{cite web |url=https://www.mediafax.ro/politic/alba-iulia-are-un-nou-primar-dupa-ce-mircea-hava-a-devenit-europarlamentar-18235593 |title=Alba Iulia are un nou primar, după ce Mircea Hava a devenit europarlamentar|publisher=Mediafax|lang=ro |date=2019-07-15 |accessdate=2020-04-03 |df=dmy-all }}</ref> | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_footnotes = |area_magnitude = |area_total_km2 = 103,65 |area_metro_km2 = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_urban_km2 = |population_as_of = popis 2011 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 63.536 |population_rank = |population_urban = |population_metro = |population_density_km2 = | timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | latd = 46 | latm = 4 | lats = 1 | latNS = N | longd = 23 | longm = 34 | longs = 12 | longEW = E |elevation_m = 230 | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 510002–510408 | area_code = (+40) 258 |registration_plate_type= [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]] | registration_plate = AB | website = https://www.apulum.ro/ | footnotes = }} '''Alba Iulia''' ([[Nemščina|nemško]] Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, [[Madžarščina|madžarsko]] Gyulafehérvár, [[Latinščina|latinsko]] Apulum,<ref>''"Alba-Iulia"''. Encyclopædia Britannica.</ref> [[Osmanska turščina|osmansko turško]] Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji [[Romunija|Romuniji]] in sedež okraja Alba. Mesto stoji ob reki Mureș v zgodovinski pokrajini [[Transilvanija|Transilvaniji]]. Ima 63.536 prebivalcev (2011). <ref name=ref4>[https://web.archive.org/web/20130418082153/http://www.alba.insse.ro/cmsalba/files/DATE%20PROVIZORII%20RPL%202011_alba_comunicat%20presa.pdf ''Comunicat de presă privind rezultatele provizorii ale Recensământului Populaţiei şi Locuinţelor – 2011'']. (PDF). Alba County Regional Statistics Directorate. 2. februar 2012. Arhivirano iz izvirnika 18. aprila 2013. Pridobljeno 14. februarja 2012.</ref> Alba Iulia je že od poznega [[Srednji vek|srednjega veka]] sedež Transilvanske rimskokatoliške škofije. Od leta 1541 do 1690 je bila prestolnica [[Vzhodno ogrsko kraljestvo|Vzhodnega ogrskega kraljestva]] in zatem [[Kneževina Transilvanija|Kneževine Transilvanije]]. V nekem obdobju je bila tudi središče [[Pravoslavje|pravoslavne]] Transilvanske metropolije s pomožno škofijo Vad.<ref name=ref5>Maksym Mayorov. [http://likbez.org.ua/ua/ukrayinska-kiyivska-mitropoliya-ta-inshi-pravoslavni-tserkvi-pered-1686-r-karti.html ''Metropolitan of Kiev and other Eastern Orthodox Churches before 1686 (Київська митрополія та інші православні церкви перед 1686 роком)'']. Likbez. 16. december 2018.</ref><ref>''The Metropolitan Cathedral of Cluj''. Transylvania and Beyond.</ref> Mesto je zgodovinsko pomembno za [[Romuni|Romune]], [[Madžari|Madžare]] in [[Transilvanski Sasi|Transilvanske Sase]]. Decembra 2018 je bila uradno proglašena za prestolnico Velike romunske unije.<ref>[https://www.mediafax.ro/politic/lege-promulgata-iasi-desemnat-capitala-istorica-iar-alba-iulia-capitala-a-marii-uniri-17797862 ''Iaşi desemnat "Capitală istorică", iar Alba Iulia "Capitală a Marii Uniri"''].</ref> Mesto upravlja štiri vasi: Bărăbanț (Borbánd), Micești (Ompolykisfalud), Oarda (Alsóváradja) in Pâclișa (Poklos). ==Imena== V [[Rimsko cesarstvo|rimskem obdobju]] se je naselje imenovalo ''Apulum'' (iz [[Dakija (razločitev)|dakijskega]] ''Apoulona'', ki ga omenja [[Ptolemaj]]).<ref name=ref8>''"ALBA IULIA"''. Jewish Virtual Library. Pridobljeno 26. decembra 2012.</ref><ref name=ref9>Jarig Bakker (10. februar 2001). ''"Alba Iulia (Romania, Alba)"''. CRW Flags. Pridobljeno 18. oktobra 2013.</ref><ref name="ref10">Patrick Leigh Fermor. ''Between the woods and the water: on foot to Constantipole from the Hook of Holland: the middle Danube to the Iron Gates''. Viking, 1986, str. 138. ISBN 9780670811496.</ref>Ko je naselje, zgrajeno na rimskih razvalinah, v 10. stoletju postalo sedež vojvodine, je bilo prebivalstvo morda [[Slovani|slovansko]].<ref>Makkai 2001, str. 365.</ref> Zgodnjeslovansko ime naselja je bilo ''Bălgrad'', kar pomeni ''"beli grad"'' ali ''"belo mesto"''.<ref name=ref10/><ref name=ref12>Adrian Room. ''Placenames of the World: Origins And Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features and Historic Sites''. McFarland, 2006, str. 23.</ref> Staro romunsko ime mesta je bilo ''Bălgrad'',<ref name=ref10/> ki je slovanskega izvora. Madžarsko ime Gyulafehérvár je prevod starejše slovanske oblike imena<ref name=ref12/> in pomeni "Julijev beli grad"<ref name=ref13>Iván Boldizsár. [https://books.google.co.uk/books?id=M1JIPAN-eJ4C&printsec=frontcover ''NHQ; the New Hungarian Quarterly, Volume 29; Volumes 109-110'']. Lapkiadó Publishing House, 1988. str. 73.</ref> ali "Julijevo belo mesto".<ref name=ref12/> Ime Gyula (Julij) se nanaša na ogrskega vojskovodjo iz sredine 10. stoletja, ki je bil krščen v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]].<ref name=ref10/><ref name=ref12/> Med [[Rusini]] je bilo mesto znano kot ''Bilhorod'' (''Belo mesto''). <ref name=ref5/> Latinsko ime v 10. stoletju se je glasilo ''Civitatem Albam in Ereel''.<ref name="ref14">Ferenc Léstyán. ''MEGSZENTELT KÖVEK A KÖZÉPKORI ERDÉLYI PÜSPÖKSÉG TEMPLOMAI''. Roman Catholic Archdiocese of Alba Iulia, 2000, ISBN 973-9203-56-6.</ref> Prvi del imena, ''"Alba"'', se nanaša na ruševine rimske utrdbe ''Apulum'' (predfevdalna bela citadela)<ref name=ref12/><ref>''Romania in brief''. Meridiane Pub. House, 1966, str. 74.</ref> Kasneje v srednjem veku so se pojavila še druga imena, kot so ''Frank episcopus Belleggradienesis'' leta 1071, ''Albae Civitatis'' leta 1134, ''Belegrada'' leta 1153, ''Albensis Ultrasilvanus'' leta 1177, ''eccl. Micahelis'' leta 1199, ''Albe Transilvane'' leta 1200, ''Albe Transsilvane'' leta 1201, ''castrum Albens'' leta 1206, ''canonicis Albensibus'' leta 1213, ''Albensis eccl. Transsylvane'' leta 1219, ''B. Michaelis arch. Transsilv.'' leta 1231, ''Alba ... Civitas'' leta 1242, ''Alba sedes eptus'' leta 1245, ''Alba Jula'' leta 1291, ''Feyrvar'' leta 1572, ''Feyérvár'' leta 1574, ''Weissenburg'' leta 1576, ''Belugrad'' leta 1579, ''Gyula Feyervár'' leta 1619, ''Gyula Fehérvár'' leta 1619, ''Gyls Fehérvár'' leta 1690 in ''Karlsburg'' leta 1715.<ref name=ref14/> Latinsko ime mesta se je pod vplivom madžarskega imena ''Gyulafehérvár'' sčasoma spremenilo v ''Alba Julia'' ali ''Alba Iulia''.<ref name=ref9/>''Medieval and Early Modern for Central and Eastern Europe''. Alexandru Ioan Cuza university Press, str. 196.</ref> Sodobno romunsko ime je privzeto iz srednjeveškega latinskega imena. Uporabljati se je začelo v 18. stoletju<ref>László Bányai. ''Közös sors--testvéri hagyományok: történelmi vázlat''. Politikai Könyvkiadó, 1973, str. 41.</ref> in je potem, ko je Transilvanija postala del Romunije, postalo uradno ime mesta.<ref>''Magyar történeti tanulmányok, Volumes 19-21''. Acta Universitatis Debreceniensis de Ludovico Kossuth nominatae: Series historica, KLTE, 1986, str. 85.</ref> Nemško ime se je v 16. stoletju glasilo ''Weyssenburg''.<ref name=ref10/> Sasi so ga v čast [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]]<ref name=ref10/><ref>''The Transylvanian Saxons: historical highlights''. Alliance of Transylvanian Saxons, 1982, str. 55. ISBN 9783853730706.</ref> preimenovali v ''Karlsburg'' (''Carlsburg'').<ref>''Berichte und Forschungen''. Jahrbuch des Bundesinstituts für Kultur und Geschichte der Deutschen im Östlichen Europa 11/2003. str. 137.</ref> V [[Jidiš|jidišu]] in [[Hebrejščina|hebrejščini]] je prevladovalo ime ''Karlsburg'', v [[ladino|ladinu]] pa ''Carlosburg''.<ref name=ref8/> Srednjeveška latinska oblika imena je bila ''Alba Carolina''.<ref name=ref8/> ==Zgodovina== ===Antika=== [[Slika:Castrum Apulum 2011 - Porta Principalis Dextra-8.jpg|thumb|"Porta Principalis Dextra", desna glavna vrata kastra Apulum]] Sodobno mesto se nahaja v bližini pomembnega [[Dakija (razločitev)|dačanskega]] političnega, gospodarskega in družbenega središča Apulona, ki ga je omenil starogrški geograf [[Ptolemaj]]. Nekateri arheologi so prepričani, da je dačanska utrdba stala na vrhu Piatre Craivii.<ref>[https://web.archive.org/web/20120211093233/http://www.apulum.ro/en/istoria.htm ''Alba Iulia Online'']. Apulum.ro. Arhivirano iz izvirnika 11. februarja 2012. Pridobljeno 25. marca 2013.</ref> Ko je Dakija postala rimska provinca, se je mesto preimenovalo v Apulum in postalo središče province ''Dacia Apulensis''.<ref>Apulum @Livius.orgl.</ref> Apulum je bil največje mesto rimske Dakije in sedež [[legija XIII. Gemina |legije XIII. Gemina]]. Apulum je bil največji [[Kastrum|kastrum]] na sedanjem romunskem ozemlju. Meril je 750x500 m (37,5 ha). ===Srednji vek=== [[Slika:Cetatea Alba Carolina Ansamblul fortificației „Cetatea Alba Iulia 16.jpg|thumb|Obzidje citadele Alba Carolina]] Letopis ''[[Gesta Hungarorum]]'' (''Dejanja Madžarov'') omenja ogrskega vladarja Džula ali Geula, ki je bil po materini strani stari oče [[Štefan I. Ogrski|Štefana I. Ogrskega]] in regent [[Transilvanija|Transilvanije]]. Geula je v 10. stoletju izbral mesto za prestolnico svoje vojvodine. V [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem obdobju]] je bil krščen in je okoli leta 950 v Alba Juliji postavil prvo cerkev v Transilvaniji. Ruševine cerkve so odkrili leta 2011. Po Ioanu Aurelu Popu in drugih zgodovinarjih je tukaj živel prvi transilvanski škof Hierotheos,<ref>Ioan Aurel Pop, Jan Nicolae, Ovidiu Panaite. ''Sfântul Ierotei, episcop de Alba Iulia (sec. X)''. Edit. Reîntregirea, 2010, str. 335.</ref><ref>I. Strajan. ''Adevărul istoric a învins la Alba Iulia, Despre prima organizare creştină din Transylvania – sec. X.'' "DACOROMANIA", '''55''' (2011).</ref> ki je Geula po krstu v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] okoli leta 950 spremljal na poti nazaj na Ogrsko.<ref>{{navedi knjigo |author=Curta, Florin |year=2006 |title=Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250. |publisher=New York : Cambridge University Press |isbn=978-0-521-89452-4 |cobiss=2386382 |page=189}}</ref> Potem ko je Štefan I. sprejel [[katolicizem]] in ustanovil katoliško transilvansko škofijo, je v 11. stoletju, morda že prej, zgradil prvo stolnico. Sedanja katoliška stolnica je bila zgrajena v 12. ali 13. stoletju. Leta 1442 je transilvanski vojvoda [[Ivan Hunyadi]] uporabil citadelo za pripravo na veliko bitko proti osmanskim Turkom. Katedrala je bila med njegovo vladavino razširjena. V njej je bil pokopan. ===Osmansko in habsburško obdobje=== Po delitvi Kraljevine Ogrske leta 1541 in ukinitvi Kneževine Transilvanije je Alba Iulia postala prestolnica [[Vzhodno Ogrsko kraljestvo|Vzhodnega Ogrskega kraljestva]] in takšna ostala do leta 1690. V mestu je bil leta 1551 podpisan [[Weissenburški sporazum]], s katerim je nadvojvoda [[Ferdinand I. Habsburški]] postal vladar [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljeve Ogrske]] in Transilvanije. Masto je doseglo svoj kulturni višek z ustanovitvijo akademije med vladanjem kneza Gáborja Bethlena. 29. novembra 1599 je vlaški knez [[Mihael Hrabri]] po zmagi v [[bitka pri Šelimbarju|bitki pri Šelimbarju]] prišel v Alba Iulijo in postal vojvodja Transilvanije. Leta 1600 je pridobil nadzor nad Moldavijo in združil kneževine [[Kneževina Vlaška|Vlaško]], [[Kneževina Moldavija|Moldavijo]] in [[Kneževina Transilvanija|Transilvanijo]] pod svojo oblast, ki je trajala leto in pol, dokler ga niso leta 1601 umorili agenti generala Giorgia Baste. Alba Iulia je leta 1690 postala del [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]]. Trdnjava Alba Carolina, ki jo je zasnoval arhitekt Giovanni Morando Visconti, je bila zgrajena med letoma 1716 in 1735 po naročilu habsburškega cesarja [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] V Alba Iuliji so bili januarja 1785 usmrčeni voditelji transilvanskega kmečkega upora. Pomembna mejnika v razvoju mesta sta bila ustanovitev knjižnice Batthyanaeum leta 1780 in prihod železnice v 19. stoletju. Po popisu prebivalstva leta 1910 je imelo mesto 11.616 prebivalcev, od tega 5.226 [[Madžari|Madžarov]] (44,98%), 5.170 [[Romuni|Romunov]] (44,50%), 792 [[Nemci|Nemcev]] (6,81%) in 287 [[Romi|Romov]] (2,47%). <center> <gallery widths="200px" heights="155px"> Slika:Alba Iulia, Salva tun.jpg|Avstrijski stražarji citadele Slika:AlbaIulia1556.jpg|Alba Iulia na zemljevidi iz leta 1556 Slika:Alba Iulia - Muzeul Unirii.jpg|Muzej združitve </gallery></center> ===20. in 21. stoletje=== Ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se 1. decembra 1918 v Alba Iuliji zbrali predstavniki romunskega prebivalstva Transilvanije in Državnega zbora Romunov Transilvanije in Madžarske, da bi razglasili Unijo Transilvanije s [[Kraljevina Romunija|Kraljevino Romunijo]]. Predstavniki Transilvanskih Sasov so se tej deklaraciji pridružili 8. januarja 1919. Leta 1922 je bil [[Ferdinand I. Romunski]] v Alba Iuliji simbolično okronan za kralja Romunije. Oktobra 2012 je 90. obletnico njegovega kronanja s prihodom v Alba Iulio počastila njegova prapravnukinja princesa Margarita. ==Znamenitosti== [[Slika:Biblioteca Batthyaneum - fosta mănăstire a trinitarienilor (2).jpg|thumb|200px|Knjižnica Batthyaneum v nekdanjem samostanu [[Red Svete Trojice|Reda Svete Trojice]]]] [[Slika:Alba Iulia - Catedrala Sf.Mihail Aprilie 2013.JPG|left|thumb|250px|Stolnica sv. Mihaela; zvonik je iz 17. stoletja]] [[Slika:Obeliscul lui Horea, Cloșca și Crișan.jpg|thumb|250px|Obeliski Horee, Cloșce in Crișana]] [[Slika:Alba Iulia (Gyulafehérvár, Karlsburg) - Orthodox Cathedral.jpg|thumb|250px|Katoliška stolnica iz zgodnjega 20. stoletja]] Glavno zgodovinsko območje Alba Iulia je Gornje mesto, ki ga je razvil [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] Po njem se je mesto preimenovalo v Karlsburg. Trdnjavo v zvezdasti obliki s sedem bastioni sta med letoma 1716 in 1735 postavila dva švicarska utrdbena arhitekta. Prvi je bil Giovanni Morandi Visconti, ki je zgradil dva bastiona v staroitalijanskem slogu. Drugi je bil Nicolaus Doxat de Demoret z vzdevkom "avstrijski Vauban". Po letu 1720 sta oba arhitekta srednjeveško trdnjavo preoblikovala po nekdanjem rimski kastru v baročno trdnjavo s sedem bastioni po novem nizozemskem sistemu Menna van Coehorna, katerega najbolje ohranjen primer je ravno trdnjava Alba Iulia. Znotraj trdnjave so Dvorana združitve z Narodno galerijo, Narodni zgodovinski muzej združitve, knežja palača (vojvodska palača), pravoslavna stolnica, rimskokatoliška stolnica, knjižnica Batthyaneum, palača rimskokatoliškega škofa, palača Apor in Univerza Alba Iulia. Rimskokatoliška stolnica, zgrajena v 10. in 11. stoletju, je najbolj reprezentativna zgradba v srednjeveškem rimskem slogu v Transilvaniji in velja za pomemben spomenik zgodnje transilvanske srednjeveške arhitekture. V njej sta grobnici Ivana Hunyadija in ogrske kraljice Izabele Jagelo. Knjižnica Batthyaneum je v nekdanji samostanski cerkvi, zgrajeni v baročnem slogu. Notranjost cerkve je v knjižnico preuredil transilvanski škof Ignác Batthyány leta 1780. Knjižnica hrani veliko rokopisov, inkunabul in redkih knjig, med njimi polovico ''Codexa Aureus'' Lorscha iz 9. stoletja, ''Codex Burgundus'' iz 15. stoletja in ''Biblia Sacra'' iz 13. stoletja. V njej je bil leta 1792 ustanovljen prvi [[Astronomski observatorij|astronomski observatorij]] v Transilvaniji. V isti ulici kot je knjižnica je tudi Aporjeva palača, ki jo je v drugi polovici 17. stoletju zgradil knez Apor. V začetku 18. stoletja je bila rezidenca avstrijskega vojskovodje princa Steinvilla. Palača je bila obnovljena leta 2007 pod nadzorom romunskega Ministrstva za kulturo. Pravoslavna stolnica je bila zgrajena med letoma 1921 in 1923 po načrtih arhitekta D.G. Ștefănesca in nadzorom inženirja T. Eremija. Freske je naslikal Konstantin v tradicionalnem ikonografskem slogu. V stolnici sta bila 15. oktobra 1922 kronana prva monarha združene Romunije, kralj [[Ferdinand I. Romunski|Ferdinand I.]] in kraljica Marija. Narodni muzej združitve v Alba Iuliji je v stavbi "Babilon", zgrajeni med letoma 1851 in 1853 za vojaške namene. V muzej je bila preurejena leta 1887. V muzeju je razstavljenih več kot 130.000 umetnin, organiziranih kronološko. Združitvena dvorana, ki je tudi del Narodnega zgodovinskega muzeja, je zgodovinsko pomembna, ker se je v njej 1. decembra 1918 zbralo 1228 romunskih delegatov in odločilo, da se Transilvanija združi s Kraljevino Romunijo. Stavba je bila leta 1895 vojaška igralnica. Knežja palača (Palatul Principilor ali Palatul Voievodal) je bila rezidenca [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]] med prvo politično združitvijo Romunov leta 1600. Tuji kronisti so jo opisovali kot izjemno razkošno zgradbo, bogato okrašeno s freskami in marmornatimi stopnicami, ki so se kasneje uničile. Med vladavino knezov Gáborja Bethlena in Jurija II. Rákóczija je bila palača obnovljena, vendar ne v prejšnje stanje. Po letu 1716 se je uporabljala kot vojašnica habsburške cesarske vojske. ==Pomembni domačini== * Franc I. Rákóczi (1645–1676), izvoljeni knez Transilvanije * Mihael II. Apafi (1676–1713), knet Transilvanija (1690-1699) * Ernst Michael Mangel (1800–1887), glasbenik in grkofil * Rudolf Züllich (1813–1890), kipar * Aleksandru Borza (1887–1971), botanik in menih * Ernest Krausz (1931–2018), izraelski profesor sociologije in predsednik na Univerzi Bar Ilan * Dan Eugen Demco (1942–), zdravnik in član Romunske akademije * Ion Mărgineanu (1949–), pisatelj in pesnik * Daniel Breaz (1975–), politik, minister za kulturo in šolstvo * Marius Moga (1981–), producent, skladatelj in pevec * Victor Negrescu (1985–), politik ==Drugi pomembni osebi== * Johann Heinrich Alsted (1588-1638), nemčki kalvinist, minister in akademik * David Friesenhausen (1756–1828), judovski pisatelj, matematik in rabin<ref>Silber, Michael K. "Friesenhausen, David". YIVO. Pridobljeno 9. avgusta 2014.</ref> ==Pobratena mesta== {| class="wikitable" |- valign="top" *{{flagicon|CHN}} Lanzhou, [[Kitajska]] *{{flagicon|GRE}} Aeghio, [[Grčija]] *{{flagicon|ESP}} Alcalá de Henares, [[Španija]] *{{flagicon|ITA}} [[Alessandria]], [[Italija]] *{{flagicon|GER}} Arnsberg, [[Nemčija]] *{{flagicon|TUR}} Düzce, [[Turčija]] *{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], [[Hrvaška]] *{{flagicon|ISR}} Nof HaGalil, [[Izrael]] *{{flagicon|ITA}} San Benedetto del Tronto, [[Italija]] *{{flagicon|BUL}} [[Sliven]], [[Bolgarija]] *{{flagicon|HUN}} [[Székesfehérvár]], [[Madžarska]]<ref name="Székesfehérvár twinning">{{cite web|url=http://onkormanyzat.szekesfehervar.hu/index.php?pg=page_49881|title=Partnervárosok Névsora Partner és Testvérvárosok Névsora|accessdate=2013-08-05|last=Bozsoki|first=Agnes|work=City of Székesfehérvár|language=hu|trans-title=Partner and Twin Cities List|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121208035612/http://onkormanyzat.szekesfehervar.hu/index.php?pg=page_49881|archivedate=2012-12-08}}</ref> *{{flagicon|ITA}} Varese, [[Italija]] *{{flagicon|MDA}} [[Chişinău]], [[Moldova]]<ref name="Chișinău twinnings">{{cite web|url=http://www.chisinau.md/tabview.php?l=ro&idc=526|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120903122220/http://www.chisinau.md/tabview.php?l=ro&idc=526|title=Oraşe înfrăţite (Twin cities of Minsk) ''[via WaybackMachine.com]''|publisher=Primăria Municipiului Chişinău|archivedate=3 September 2012 |accessdate=2013-07-21|language=ro}}</ref> |} ==Demografija== Po popisu prebivalstva iz leta 2011 je v mestu živelo 63.536 ljudi, od tega 95,3% Romunov, 3,2% Romov, 1,9% Madžarov in 0,2% Nemcev.<ref name=ref4/> Leta 1850 je imela Alba Iulia 5.408 prebivalcev, od tega 2.530 Romunov, 1.009 Madžarov, 748 Nemcev in 1.121 drugih.<ref>"ERDÉLY ETNIKAI ÉS FELEKEZETI STATISZTIKÁJA" (PDF).</ref> Leta 1891 je bilo v mestu 8.167 prebivalcev, od tega 3.482 Madžarov (42,63%), 3.426 Romunov (41,94%) in 867 Nemcev (10,62%).<ref>Gyulafehérvár. A Pallas nagy lexikona. Hungarian Electronic Library (MEK).</ref> Do leta 1910 se je število prebivalcev povečalo na 11.616, od tega 5.226 Madžarov (45%), 5.170 Romunov (44,51%) in 792 Nemcev (6,82%).<ref>Gyulafehérvár. Révai Nagylexikona, vol. 9. str. 237. Hungarian Electronic Library.</ref> Po popisu leta 1930 je bilo 38,3% prebivalcev romunskih pravoslavcev, 21,4% romunskih grkokatolikov, 14,9% reformiranih, 10,5% rimokatolikov, 7,2% luteranov-evangeličanov (Transilvanski Sasi) in 6,5% Judov.<ref>Recensământul general al populaţiei României din 29 Decemvrie 1930, vol. II, str. 522.</ref> ==Panorame== {{wide image|RO AB Alba Iulia Panorama 2015.jpg|900 px|}} {{wide image|Alba Iulia, Poarta III, Panorama.jpg|900 px|}} {{wide image|Alba Iulia, Parcul Custozza.jpg|900 px|}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] q8epyeuozoklizpgekxgor44neagwes Grand Theft Auto V 0 479527 5727453 5727109 2022-08-04T16:13:35Z Florentina Veršič 146476 Slogovno preurejanje vsebine igre, polovica končana. wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Grand Theft Auto V | image = Grand Theft Auto V.png | developer = [[Rockstar North]]{{efn|Pri projektu so pomagali [[Rockstar San Diego]], [[Rockstar Leeds]], [[Rockstar Toronto]], [[Rockstar New England]] in [[Rockstar London]].<ref>{{cite video game |title=Grand Theft Auto V |developer=[[Rockstar North]] |publisher=[[Rockstar Games]] |date=17. september 2013 |platform=[[PlayStation 3]] and [[Xbox 360]] |level=Credits}}</ref>}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = {{Unbulleted list|[[Leslie Benzies]]|Imran Sarwar}} | designer = {{Unbulleted list|Leslie Benzies|Imran Sarwar}} | programmer = Adam Fowler | artist = Aaron Garbut | writer = {{Unbulleted list|[[Dan Houser]]|Rupert Humphries|Michael Unsworth}} | composer = {{Unbulleted list|[[Tangerine Dream]]|[[Woody Jackson]]|[[The Alchemist (glasbebik)|The Alchemist]]|[[Oh No (glasbenik)|Oh No]]}} | series = ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'' | engine = [[Rockstar Advanced Game Engine|RAGE]] | platforms = {{Unbulleted list|[[PlayStation 3]]|[[Xbox 360]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 5]]|[[Xbox Series X/S]]}} | released = {{Collapsible list|titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left;|title=17. september 2013|'''PS3''', '''Xbox 360'''|17. september 2013|'''PS4''', '''Xbox One'''|18. november 2014|'''Microsoft Windows'''|14. april 2015|'''PS5''', '''Xbox Series X/S'''|Q3/Q4 2021}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]] }} '''''Grand Theft Auto V''''' (okrajšava '''''GTA V''''' oz. '''''GTA 5''''') je akcijsko-pustolovska igra iz leta [[2013]], ki jo je razvil [[Rockstar North]] in izdal [[Rockstar Games]]. Gre za sedmo izdaje glavne igre iz serije ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]'', prvo po ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (''GTA IV'') iz leta 2008, skupno pa za petnajsto igro v seriji. Zgodba te enoigralske igre se odvija v izmišljeni državi San Andreas, ki temelji na južni [[Kalifornija|Kaliforniji]], v središču pa so trije protagonisti - bančni ropar Michael De Santa, ulični gangster Franklin Clinton in preprodajalec mamil Trevor Philips. Prikazuje njihove poskuse ropov pod pritiskom skorumpirane vladne agencije in močnih kriminalcev. Koncept odprtega sveta igralcem omogoča prosto gibanje po podeželju San Andreasa in izmišljenega mesta Los Santos, ki temelji na [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Igra se lahko igra v prvoosebnem ali tretjeosebnem načinu, igralec pa se lahko premika peš ali z vozilom. Igralec ima na voljo tri protagoniste in med njimi preklaplja tako med misijami kot izven njih. Zgodba se odvija po določenem zaporedju ropov, številne misije pa vključujejo tudi streljanje in vožnje. Ko igralec stori kaznivo dejanje, postane iskan s strani organov pregona. ''[[Grand Theft Auto Online]]'' je spletni način igre za več igralcev (sodeluje lahko do 30 igralcev), ki so med seboj v stiku v obliki različnih sodelovanj in tekmovanj. Razvoj igre se je pričel približno v času izida igre ''GTA IV'', v njem pa je sodelovalo veliko Rockstarjevih studiev po vsem svetu. Razvojna ekipa je navdih črpala tudi iz številnih svojih prejšnjih projektov, kot sta ''[[Red Dead Redemption]]'' in ''[[Max Payne 3]]'', zato je zasnovala igro, ki se vrti okoli treh glavnih protagonistov, kar je predstavljalo inovacijo v samem jedru strukture glede na predhodnike. Velik del razvojnega dela je predstavljalo ustvarjanje odprtega sveta, zato je več članov ekipe izvedlo terenske raziskave po Kaliforniji, da bi posneli posnetke za oblikovalsko ekipo. Zvočni posnetki igre vsebujejo izvirno glasbo, ki jo je ustvarila ekipa producentov, ki je sodelovala več let. Igra je izšla septembra 2013 za [[PlayStation 3]] in [[Microsoft Xbox 360|Xbox 360]], novembra 2014 za [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]], aprila 2015 za [[Microsoft Windows|Windows]], marca 2022 pa za [[PlayStation 5]] in [[Xbox Series X/S]]. Obširno pričakovana in tržena igra je podrla prodajne rekorde v panogi in postala najhitreje prodajan izdelek za zabavo v zgodovini, saj so že prvi dan ustvarjalci z njo zaslužili 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa so že presegli milijardo dolarjev. Prejela je več pohval kritikov, pohvale pa so bile namenjene zasnovi z več protagonisti, odprtemu svetu, predstavitvi in izkušnji igranja. Hkrati pa je povzročila tudi polemike v zvezi s prikazovanjem nasilja in odnosa do žensk. Velja za eno najpomembnejših iger za sedmo in osmo generacijo igralnih konzol in spada med najboljše videoigre, ob koncu leta pa je prejela številne nagrade, vključno z nagradami za igro leta, ki jih je podelilo veči igralnih publikacij. Gre za drugo najbolje prodajano videoigro vseh časov z več kot 165 milijoni prodanih izvodov, od aprila 2018 pa velja za enega najuspešnejših izdelkov za zabavo vseh časov s približno 6 milijardami dolarjev prihodkov po vsem svetu. == Igranje == GTA V je akcijsko-pustolovska igra,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.polygon.com/2013/10/9/4819272/grand-theft-auto-5-smashes-7-guinness-world-records|title=Grand Theft Auto 5 smashes 7 Guinness World Records|date=9. 10. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Polygon|last=Pitcher|first=Jenna}}</ref> ki se igra bodisi iz tretjeosebne<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/five-ways-you-can-make-grand-theft-auto-v-more-immersiv-1373584582|title=Five Ways You Can Make Grand Theft Auto V More Immersive|date=24. 9. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hamilton|first=Kirk}}</ref> ali prvoosebne perspektive.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2014/11/04/grand-theft-auto-v-a-new-perspective|title=Grand Theft Auto 5: A New Perspective|date=4. 11. 2014|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Krupa|first=Daniel}}</ref> Igralci opravljajo misije - linearne scenarije z zastavljenimi cilji - za napredovanje skozi zgodbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/12/grand-theft-auto-5-reinventing-the-open-world-rulebook|title=Grand Theft Auto V: Reinventing the Open-World Rulebook|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}</ref> Izven časa misij se lahko prosto sprehajajo po odprtem svetu. Ta je sestavljen iz podeželja San Andreasa, vključno z izmišljenim okrožjem Blaine in izmišljenim mestom Los Santos, ki je po površini precej večje od prizorišč prejšnjih iger iz serije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/377702/gta-v-world-is-bigger-than-red-dead-redemption-san-andreas-and-gta-4-combined/|title=GTA V world 'is bigger than Red Dead Redemption, San Andreas and GTA 4 combined|date=8. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=Computer and Video Games|last=Hussain|first=Tamoor}}</ref> Svet je mogoče v celoti raziskati že takoj na začetku igre, napredovanje v zgodbi pa odklene več vsebin.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2012/11/13/grand-theft-auto-5s-unseen-mastermind|title=Grand Theft Auto 5’s Unseen Mastermind|date=13. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=IGN|last=Simmons|first=Alex}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo strelno orožje, eksplozive ali pa ga napadejo od blizu. Lahko tudi tečejo, skačejo, plavajo ali uporabljajo vozila za premikanje po svetu. Kot prilagoditev velikosti zemljevida so uvedli nove vrste vozil, ki jih v predhodni igri ''GTA IV'' ni bilo, med drugim [[zrakoplov s fiksnimi krili]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/gamesblog/2012/nov/12/grand-theft-auto-v-preview-gta-5|title=Grand Theft Auto V preview: the inside story|date=12. 11. 2012|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}</ref> V boju proti sovražnikom se lahko kot pomoč uporabljata tudi samodejno merjenje in sistem kritja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/video-game-previews/10033217/Grand-Theft-Auto-V-preview.html|title=Grand Theft Auto V preview|date=2. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Če se igralci poškodujejo, se bo njihov merilnik zdravja postopoma regeneriral do polovice. Ko se ta popolnoma izprazni (in protagonist umre), se ponovno pojavi v bolnišnici.<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 13.</ref> Ko igralci zagrešijo kazniva dejanja, se lahko odzovejo organi kazenskega pregona, kar prikazuje merilnik stopnje iskanosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2013/may/02/gta-5-preview-grand-theft-auto|title=Grand Theft Auto 5 preview: Rockstar invites you to Los Santos|date=3. 5. 2013|accessdate=30. 7. 2022|website=The Guardian|last=Stuart|first=Keith}}</ref> Raven iskanosti prikazuje število zvezdic, najvišjo stopnjo predstavlja pet zvezdic, ko se v pregon vključijo policijski helikopterji in specialne ekipe (SWAT), ki želijo igralca ubiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://kotaku.com/the-mystery-of-gta-vs-six-star-wanted-level-1702882721|title=The Mystery Of GTA V's Six-Star Wanted Level|date=7. 5. 2015|accessdate=30. 7. 2022|website=Kotaku|last=Hernandez|first=Patricia}}</ref> Merilnik preide v način ohlajanja in postopno niža raven iskanja, če so igralci nekaj časa skriti pred vidnim poljem policistov, ki je prikazan na mini zemljevidu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/reviews/review-grand-theft-auto-v/|title=Review: Grand Theft Auto V|accessdate=30. 7. 2022|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref> Enoigralski način omogoča igralcu nadzor treh likov: Michaela De Sante, Trevorja Philipsa in Franklina Clintona - kriminalcev, katerih zgodbe se med seboj prepletajo med opravljanjem misij. Nekatere se opravijo le z enim od njih, v drugih nastopita dva ali vsi trije.<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 57.</ref> Zunaj misij lahko igralci poljubno preklapljajo med liki z usmerjevalnim kompasom na zaslonu, vendar postane ta funkcija na različnih točkah v zgodbi omejena. Igra lahko med misijami samodejno preklopi med liki za izpolnitev določenih ciljev. Ko lik na usmerjevalnem kompasu utripa rdeče, pomeni, da je v nevarnosti in potrebuje pomoč. Ko utripa belo, pomeni, da ima strateško prednost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/09/03/world-first-hands-on-with-grand-theft-auto-v|title=World's First Hands-on With Grand Theft Auto V|date=3. 9. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=Reilly|first=Luke}}</ref> Čeprav igralci opravljajo misije kot katerikoli od treh protagonistov, težje misije večjih ropov zahtevajo pomoč sokrivcev, ki jih nadzoruje umetna inteligenca. Ti liki imajo edinstvene spretnosti, kot so vdiranje v računalnike in šoferske spretnosti. Če sostorilec preživi uspešen rop, vzame del denarne nagrade<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/grand-theft-auto-v-the-making-of-a-great-heist-sequence/1100-6407826/|title=Grand Theft Auto V: The Making of a Great Heist Sequence|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Gamespot|last=Petit|first=Carolyn}}</ref> in je lahko na voljo za kasnejše misije z izboljšanimi svojimi edinstvenimi veščinami.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130913154010/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/the-art-of-the-heist-in-gta-v.aspx|title=The Art Of The Heist In GTA V|date=2. 5. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> Nekateri ropi dajejo na voljo več strategij - npr. igralci lahko prikrito ukrotijo civiliste s sredstvom za onesposobitev ali pa očitno napadejo prizorišče z izvlečenim orožjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/07/09/whats-new-in-the-grand-theft-auto-v-gameplay-trailer|title=What's New in the Grand Theft Auto V Gameplay Trailer|date=9. 7. 2013|accessdate=1. 8. 2022|website=IGN|last=MacDonald|first=Keza}}</ref> Vsak protagonist ima osem spretnosti, ki predstavljajo njihove sposobnosti na določenih področjih, kot sta streljanje in vožnja. Čeprav se te izboljšajo skozi igro, ima vsak lik tudi posebno privzeto spretnost (npr. Trevorjevo znanje letenja).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.computerandvideogames.com/403297/previews/preview-gta-v-rewrites-the-open-world-rulebook-again/|title=Preview: GTA V rewrites the open-world rulebook... again|date=3. 5. 2013|accessdate=2. 8. 2022|last=Weaver|first=Tim}}</ref> Osma posebna veščina določa učinkovitost pri izvajanju teh spretnosti in je edinstvena za vsakega od njih. Michael upočasni čas med strelskimi obračuni, Franklin upočasni čas med vožnjo, Trevor pa povzroči dvakrat več škode nasprotnikom.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20130911052244/http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/ps3/archive/2013/05/02/running-and-gunning-in-grand-theft-auto-v.aspx|title=Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> Merilec na zaslonu vsakega lika se ob izvajanju sposobnosti prazni in se obnovi, ko izvajajo spretna dejanja (npr. Franklin med vožnjo drifta ali Michael strelja v glave).<ref>Bogenn & Barba 2013, stran 6.</ref> Med prostim gibanjem po svetu igre se lahko igralci vključijo v specifične dejavnosti, kot sta potapljanje in [[BASE jumping]] ter obiskujejo lokacije, kot so kinematografi in striptiz klubi. Vsak protagonist ima [[pametni telefon]] za stik s prijatelji, vključevanje v dejavnosti in dostop do interneta v igri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.destructoid.com/grand-theft-auto-v-everything-is-bigger-and-better/|title=Grand Theft Auto V: Everything is bigger and better|accessdate=3. 8. 2022|website=Destructoid|last=Aziz|first=Hamza}}</ref> Internet omogoča igralcem trgovanje z delnicami na borzi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-5-review/|title=Grand Theft Auto 5 review|date=28. 11. 2014|accessdate=3. 8. 2022|website=Gamesradar|last=Pearson|first=Rob}}</ref> Igralci lahko tudi kupujejo nepremičnine kot so garaže in razna podjetja, nadgrajujejo orožje in vozila v arzenalu vsakega lika ter prilagodijo svoj videz z nakupom oblek, frizur in tetovaž.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/games/grand_theft_auto_v/b/xbox360/archive/2013/05/02/putting-your-personal-stamp-on-grand-theft-auto-v.aspx|title=Putting Your Personal Stamp On Grand Theft Auto V|date=2. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2022|website=Game Informer|last=Bertz|first=Matt}}</ref> == Vsebina igre == Leta 2004 Michael Townley, Trevor Philips in Brad Snider sodelujejo pri ropu v Ludendorffu v Severnem Yanktonu, ki spodleti, po njem je Michael razglašen za mrtvega. Devet let pozneje Michael živi s svojo družino v mestu Los Santos pod novim imenom Michael De Santa, saj je sklenil tajni dogovor z agentom Zveznega preiskovalnega urada (FIB) Daveom Nortonom, ki ga je vključil v program za zaščito prič. Na drugi strani mesta gangster Franklin Clinton dela za pokvarjenega prodajalca avtomobilov in sreča Michaela, ko skuša ukrasti avtomobil Michaelovega sina. Pozneje postaneta prijatelja. Ko Michael ugotovi, da ga žena vara s svojim trenerjem tenisa, s Franklinom trenerja zasledujeta v razkošno hišo, ki jo Michael v jezi uniči. Izkaže se, da je lastnik hiše v resnici vodja preprodajalcev mamil Martin Madrazo, ki zahteva odškodnino. Michael se zato vrne v kriminalno življenje, da bi prišel do potrebnega denarja, pri čemer vključi tudi Franklina. S pomočjo Michaelovega starega prijatelja Lesterja Cresta, invalidnega hekerja, oropata zlatarno in poplačata dolg. Medtem Trevor, ki živi v bedi na obrobju Los Santosa, izve za rop in spozna, da gre za Michaelovo delo. Do takrat je verjel, da je FIB ubil Michaela v neuspelem ropu v Ludendorffu. Trevor najde Michaela in se ponovno združi z njim, kar Michaela prisili, da ga nerad sprejme nazaj v svoje življenje. Sčasoma življenje protagonistom uide izpod nadzora. Michaelova vrnitev v svet kriminala spodbudi njegovo družino, da ga zapusti. Pozneje postane filmski producent in pride v konflikt z Devinom Westonom, miljarderjem, ki trguje na borzi in kupuje mnoga podjetja, ob tem pa skuša zapreti Michaelov studio. Michael prepreči njegova prizadevanja in nenamerno ubije njegovo pomočnico Molly, zaradi česar mu Devin obljubi maščevanje. Medtem Franklin reši svojega prijatelja Lamarja Davisa pred nekdanjim prijateljem, sedaj pa tekmecem gangsterjem Haroldom Josephom - <nowiki>''</nowiki>Stretchem<nowiki>''</nowiki>, ki ju skuša ubiti, da bi se s tem dokazal svoji novi tolpi. Obenem pa skuša Trevor utrditi svoj nadzor nad različnimi črnimi trgi v okrožju Blaine. Ob tem bije bitke z motociklističnim klubom The Lost, latinskoameriškimi uličnimi tolpami, konkurenčnim trgovcem z metamfetaminom, zasebnim varnostnim podjetjem Merryweather in vodjo azijske tolpe Weiom Chengom. Ker je prelomil dogovor z Daveom in znova zagrešil več ropov, Michaela Dave in njegov nadrejeni Steve Haines prisilita, da skupaj s Franklinom in Trevorjem izvede vrsto misij, da bi spodkopal rivalsko Agencijo za mednarodne zadeve (IAA). Pod Steveovim vodstvom in z Lesterjevo pomočjo napadejo konvoj, ki prevaža material za IAA in ukradejo eksperimentalno kemično orožje iz njihovega laboratorija. Steve je pod vse večjim nadzorom svojih nadrejenih, zato prisili Michaela in Franklina, da izbrišeta dokaze proti njemu s strežnikov FIB. Michael izkoristi priložnost in izbriše podatke o svojih dejavnostih, s tem pa uniči orodje, s katerim ga je Steve izsiljeval. Sčasoma Michael, Trevor, Franklin in Lester začnejo načrtovati njihov najbolj drzen podvig doslej: oropati trgovino zlata. Michael se do tega trenutka pomiri z družino, Franklin pa s svojo punco. Vendar Trevor odkrije, da Brada niso zaprli, kot je bilo prepričano, ampak so ga ubili med ropom v Ludendorffu in pokopali v grobu, označenega za Michaela. Trevorjevi občutki izdaje povzročajo trenja v skupini in grozijo, da bodo spodkopali njihove načrte za depozitarje Unije. Steve izda izdajalca Michaela in Daveja, da sta se ujela v mehiškem obračunu med FIB, IAA in Merryweatherjem. Trevor, ki čuti, da je edini, ki ima pravico ubiti Michaela, jim priskoči na pomoč. Kljub temu, da Michaela ni odpustil, se Trevor strinja, da bo opravil plen Unije in nato z njim razdelil pot. Pristoj je uspešno zaključen, toda Franklina nato na domu obiščeta Steve in Dave, ki trdita, da ima Trevor odgovornost, in Devin, ki se želi maščevati za Michaelovo izdajo. Franklin ima tri možnosti: ubiti Trevora, ubiti Michaela ali rešiti oba v samomorilski misiji. Če se bo Franklin odločil ubiti Michaela ali Trevorja, prekine stike s človekom, ki ga prizanese, in se vrne v svoje staro življenje. Sicer pa trio zdrži napad FIB-a in Merryweather-ja, preden Michael, Franklin in Trevor ubijejo Cheng, Stretch, Steve-a in Devina. Michael, Trevor in Franklin se pomirijo, vsi trije pa nehajo sodelovati, vendar ostanejo prijatelji. == Odziv == Igra je na trgu in po pričakovanjih podrla rekord prodaje v industriji in postala najhitreje prodajani zabavni izdelek v zgodovini, v prvem dnevu je zaslužila 800 milijonov dolarjev, v prvih treh dneh pa milijardo dolarjev. Rockstar North je prejel široko kritiko, s pohvalo, usmerjenim v večkratno protagonistično zasnovo, odprti svet, predstavitev in igranje. Vendar je povzročila polemike, povezane z upodobitvijo nasilja predvsem nad ženskami, zato je GTA 5 v nekaterih državah prepovedan za igranje. Šteje se med najpomembnejšimi naslovi konzole za igranje sedme in osme generacije ter med najboljšimi video igrami, kar jih je bilo doslej, in je dobil priznanja ob koncu leta, vključno z nagradami igre leta iz številnih publikacij za igre. Gre za drugo najbolje prodajano video igro vseh časov z več kot 120 milijoni odpremljenih kopij in za enega najbolj finančno uspešnih razvedrilnih izdelkov vseh časov z okoli 6 milijardami dolarjev svetovnega prihodka. ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{Sklici|2}} == Viri == * {{cite book |last1=Bogenn |first1=Tim |last2=Barba |first2=Rick |date=2013 |title=Grand Theft Auto V Signature Series Strategy Guide |publisher=[[BradyGames]] |isbn=9780744014679 }} * {{cite journal |last=Bertz |first=Matt |title=Go Big Or Go Home |publisher=United States: [[GameStop]] |journal=[[Game Informer]] |issue=236 |date=December 2012 |pages=72–95 }} * {{cite magazine |title=Play: Economies of scale |publisher=[[Future plc]] |magazine=[[Edge (magazine)|Edge]] |issue=259 |date=November 2013 |pages=85–88 |url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |ref={{harvid|Edge|2013}} |archive-url=https://web.archive.org/web/20130919065641/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-v-review/ |archive-date=19 September 2013 |url-status=dead}} == Zunanje povezave == <!-- =================== {{No more links}} ============================ | PLEASE BE CAUTIOUS IN ADDING MORE LINKS TO THIS ARTICLE. Wikipedia | | is not a collection of links nor should it be used for advertising. | | Excessive or inappropriate links WILL BE DELETED. | | See [[Wikipedia:External links]] & [[Wikipedia:Spam]] for details. | | If there are already plentiful links, please propose additions or | | replacements on this article's discussion page, or submit your link | | to the relevant category at the Open Directory Project (dmoz.org) | | and link back to that category using the {{dmoz}} template. | ======================= {{No more links}} ========================== --> {{Wikiquote}} * {{Official website}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Akcijske videoigre]] [[Kategorija:Pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2013]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 3]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 5]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za Xbox 360]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] [[Kategorija:Grand Theft Auto]] kkus1xkrfjdaiipe3urpeywk2970nh7 Robert Repnik 0 483086 5727384 5605626 2022-08-04T12:26:27Z Polonica 96398 odstop z mesta direktorja wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}}{{Infopolje oseba}} '''Robert Repnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[fizik]], 18. april [[1975]]. Deluje kot izredni profesor s področja fizike na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru]] (FNM) in član programske skupine Računsko intenzivni kompleksni sistemi. Ukvarja se z raziskavami na področju [[Tekoči kristal|tekočih kristalov]] ter z didaktiko fizike. Na področju tekočih kristalov preučuje površinske pojave in defekte v planparalelni tekočekristalni celici, aplikativne prikaze statike in dinamike defektov ter strukturne ter fazne prehode. Na področju didaktike fizike se ukvarja s preučevanjem učinkovitosti načinov vnašanja sodobnih vsebin v pouk fizike, razvojem poučevanja [[astronomija|astronomskih]] vsebin in didaktičnimi pristopi pri uporabi izobraževalne - komunikacijske tehnologije pri pouku fizike. Bil je koordinator projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc. Posveča se tudi aplikacijam fizike v gospodarstvu ter sodeluje s podjetji, kjer so fizikalna znanja prepoznana kot pomembna. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru je doslej opravljal funkcije namestnika predstojnice oddelka za fiziko in kasneje predstojnika, poleg tega pa vodstvene funkcije v dveh podjetjih. Od leta 2019 je vršilec dolžnosti prodekana za sodelovanje z gospodarstvom na FNM. Leta 2020 je bil imenovan za direktorja [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/robert-repnik-je-novi-direktor-agencije-za-raziskovalno-dejavnost/540687 |title=Robert Repnik je novi direktor agencije za raziskovalno dejavnost |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2020-10-29 |accessdate=2020-10-30}}</ref> Konec leta 2021 je odstopil z mesta direktorja.<ref>{{navedi novice |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/stajerski-profesor-odstopil-z-mesta-direktorja-agencije-za-raziskovalno-dejavnost-je |title=Štajerski profesor odstopil z mesta direktorja agencije za raziskovalno dejavnost, to je razlog |work=ptujinfo |date=2021-12-02 |accessdate=2022-08-04}}</ref> Aktiven je tudi na področju popularizacije znanosti. Sodeloval je pri organizaciji Mednarodnega leta fizike (2005), Mednarodnega leta astronomije (2009), pri izvedbi projektov Noč raziskovalcev (2006-2016) in Znanstival (2009). Je član astronomskih društev adPolaris in adKmica ter član Predmetne razvojne skupine za fiziko pri ZRSŠ. Deluje tudi v Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, zlasti na področju mladinskega raziskovalnega dela. Je prejemnik bronastega in Srebrnega znaka Univerze v Mariboru ter bronastega in zlatega priznanja ZOTKS. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.repnik.com/ Osebna spletna stran] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Repnik, Robert}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in matematiko]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] q0zu4vvxvxd5xmwyj0ep3wfx5zfkqy4 Seznam osebnosti iz Občine Divača 0 485427 5727434 5424195 2022-08-04T15:12:36Z 2A00:EE2:6501:2A00:4DC5:7639:2E37:1C0B wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Divača|občine Divača]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občina ima 31 naselij: [[Barka, Divača|Barka]], [[Betanja]], [[Brežec pri Divači]], [[Dane pri Divači]], [[Divača]], [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]], [[Dolnje Ležeče]], [[Dolnje Vreme]], [[Famlje]], [[Gabrče]], [[Goriče pri Famljah]], [[Gornje Ležeče]], [[Gornje Vreme]], [[Gradišče pri Divači]], [[Kačiče - Pared]], [[Kozjane]], [[Laže]], [[Matavun]], [[Misliče]], [[Naklo, Divača|Naklo]], [[Otošče]], [[Podgrad pri Vremah]], [[Potoče, Divača|Potoče]], [[Senadole]], [[Senožeče]], [[Vareje]], [[Vatovlje]], [[Vremski Britof]], [[Zavrhek]], [[Škocjan, Divača|Škocjan]], [[Škoflje, Divača|Škoflje]]. == Gospodarstvo == *[[Stanko Dekleva]], narodni delavec (1899, [[Divača]] – 1975, [[Rim]]) *[[Albin Dujc]], družbenopolitični delavec in turistični delavec (1911, [[Divača]] – 1966, [[Koper]]) *[[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]], ladjar, poslovnež, ekonomist, podjetnik (1798, [[Gornje Vreme]] – 1897, [[Dunaj]]) *[[Viktor Dolenc]], trgovec, politik (1841, [[Senožeče]] – 1887, [[Trst]]) *[[Rudi Dujc]], ekonomist, gospodarstvenik, direktor [[Luka Koper|Luke Koper]] (1939, [[Škoflje]] – 1993, [[Izola]]) *[[Ivo Jelačin]], gospodarstvenik (1926, [[Senožeče]]) *[[Ivan Jelačin st.]], veletrgovec, tovarnar (1866, [[Senožeče]] – 1932, [[Laßnitzhöhe]]) == Humanistika in znanost == *[[Rafael Bačar]], biolog in ornitolog (1902, [[Divača]] – 1975, [[Ljubljana]]) *[[Alojzij Vadnal]], matematik (1910, [[Divača]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Žiberna]], jamar (1855, [[Divača]] – 1929, [[Divača]]) *[[Drago Čepar]], matematik in družbenopolitični delavec (1946, [[Barka]] –) *[[Carlo Antoni]], filozof, časnikar (1896, [[Senožeče]] – 1959, [[Rim]]) *[[Maks Dekleva]], gradbeni inženir (1893, [[Vremski Britof]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Lino Legiša|Lino (Vendelin) Legiša]], slavist, doktor znanosti, profesor slovenskega jezika in književnosti, literarni kritik (1908, [[Škoflje]] – 1980, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Sbrizaj]], inženir, hidrotehnik (1866, [[Senožeče]] – 1946, [[Ljubljana]]) *Ana Tominc, komunikologinja, raziskovalka (1982, Divaca) == Kultura == === Glasba === *[[Fran Serafin Vilhar|Franjo Serafin Vilhar]], glasbenik, skladatelj, pianist (1852, [[Senožeče]] – 1928, [[Zagreb]]) *[[Ida Krzyzanowski-Doxat]], avstrijska operna pevka (1867, [[Senožeče]] – 1947, [[Gradec]]) *[[Jakob Krebelj]], zborovodja (1901, [[Senožeče]] – 1977, [[Buenos Aires]]) === Gledališče in film === *[[Metka Bučar]], igralka (1903, [[Divača]] – 1988, [[Ljubljana]]) *[[Ida Kravanja]] (tudi [[Ita Rina]]), igralka, (1907, [[Divača]] – 1979, [[Budva]]) *[[Albert Wilhelm]], gledališki igralec (1906, [[Senožeče]] – 1944, [[Borince]]) *[[Andrej Jelačin]], igralec, režiser, humorist, dramatik, gledališki organizator (1932, [[Senožeče]]) === Književnost === *[[Lučka Čehovin]], knjižničarka (1940, [[Barka]] – 2019, [[Sežana]]) *[[Aleš Sila (pisatelj)|Aleš Sila]], pisatelj, športnik (1976, [[Postojna]] –) *[[Bogomir Magajna]], pripovednik, zdravnik (1904, [[Gornje Vreme]] – 1963, [[Ljubljana]]) === Slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in fotografija === *[[Ivan Varl]], slikar, grafik, fotograf, pedagog, risar, ilustrator (1923, [[Kamna Gorica]] – 1979, [[Sežana]]) *[[Dragotin Fatur]], arhitekt (1895, [[Divača]] – 1973, [[Ljubljana]]) *[[Stojan Zafred]], slikar (1951, [[Postojna]] – 2002, [[Divača]]) == Politika, uprava in pravo == *[[Rudolf Sterle]], sodnik, pravni pisec in prevajalec (1873, [[Divača]] – 1948, [[Ljubljana]]) *[[Jožko Žiberna]], pravnik (1910, [[Divača]] – 2002, [[Ljubljana]]) *[[Franc Mahorčič]], župan in deželni poslanec (1817, [[Matavun]] – 1883, [[Matavun]]) *[[Jože Zelen]], politik (1830, [[Senožeče]] – 1919, [[Senožeče]]) *[[Rajmund Mahorčič]] (tudi Frančišek Karel Mahorčič), politik (1840, [[Brežec pri Divači]] – 1895, [[Sežana]]) *[[Edvard Volčič]], pravnik, sodnik (1858, [[Senožeče]] – 1911, [[Novo mesto]]) *[[Franjo Ferfila]], uradnik, narodni, politični in gospodarstveni delavec (1845, [[Senožeče]] – 1915, [[Gorica]]) == Šolstvo == *[[Ferdinand Ferluga]], šolnik, narečni pesnik, javni delavec (1901, [[Trst]] – 1972, [[Trst]]) *[[Ivan Bano]], šolnik, publicist (?) *[[Angela Sadar]], učiteljica, gledališka igralka, režiserka, partizanka (1897, [[Divača]] – 1992) *[[Pavel Kavčič]], učitelj, naravoslovec (1852, [[Godešič]] – 1895, [[Senožeče]]) == Šport == *[[Francesco Cergoli]], italijanski nogometaš (1921, [[Divača]] – 2000) *[[Tullio Zuppet]], italijanski nogometaš (1926, [[Divača]]) == Vojska == *[[Valerija Kocjančič]] (roj. Krainer), aktivistka NOB (1898, [[Divača]] – 1982, [[Sežana]]) *[[Dušan Bole]], partizan, prvoborec, urednik, univerzitetni profesor (1908, [[Misliče]] – 2002) *[[Stanislav Vouk]], pilot (1911, [[Divača]] – 1944, [[Slano]]) == Zdravstvo == *[[Boris Cergolj]], zdravnik (1920, [[Vatovlje]] – 1998, [[Izola]]) *[[Anton Skala]], defektolog (1889, [[Vremski Britof]] – 1968, [[Beograd]]) == Drugo == *[[Amalija Mahorčič]], žena [[Franc Mahorčič|Franca Mahorčiča]] (1817, [[Sežana]] – 1896, [[Matavun]]) *[[Danilo Zelen]], tigrovec, antifašist, vodja odporniškega gibanja (1907, [[Senožeče]] – 1941, [[Mala gora nad Ribnico]]) *[[France Magajna]], novinar, pisatelj, urednik (1895, [[Gornje Vreme]] – 1971, [[Gornje Vreme]]) *[[Vladimir Štolfa]], pomorski častnik, kapitan dolge plovbe, učitelj (1904, [[Divača]] – 1956, [[Piran]]) *[[Ivan Piano]], časnikar, učitelj, zborovodja (ok. 1830, [[Senožeče]] – 1880, [[Stara Gradiška]]) *[[Slavko Kavšek]], organizator slovenskega pomorskega šolstva (1912, [[Divača]] – 1997) *[[France Gustinčič]], čebelarski strokovnjak (1908, [[Škocjan, Divača|Škocjan]] – ?) *[[Anton Družina]], prosvetni delavec (1900, [[Kozjane]] – ?) *[[Boris Čok]], predavatelj, proučevalec kulturne krajine, graditelj suhih zidov in pastirskih hišic (1951, [[Bazovica]] –) == Viri in literatura == *Wikipodatki *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *[http://www.primorci.si/ Primorski biografski leksikon] *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Divača]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Divača]] bpwhllflq6of8whx52xvcvlkahvst1y 5727500 5727434 2022-08-04T19:54:43Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/2A00:EE2:6501:2A00:4DC5:7639:2E37:1C0B|2A00:EE2:6501:2A00:4DC5:7639:2E37:1C0B]] ([[User talk:2A00:EE2:6501:2A00:4DC5:7639:2E37:1C0B|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:84.39.213.9|84.39.213.9]] wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Divača|občine Divača]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občina ima 31 naselij: [[Barka, Divača|Barka]], [[Betanja]], [[Brežec pri Divači]], [[Dane pri Divači]], [[Divača]], [[Dolenja vas, Divača|Dolenja vas]], [[Dolnje Ležeče]], [[Dolnje Vreme]], [[Famlje]], [[Gabrče]], [[Goriče pri Famljah]], [[Gornje Ležeče]], [[Gornje Vreme]], [[Gradišče pri Divači]], [[Kačiče - Pared]], [[Kozjane]], [[Laže]], [[Matavun]], [[Misliče]], [[Naklo, Divača|Naklo]], [[Otošče]], [[Podgrad pri Vremah]], [[Potoče, Divača|Potoče]], [[Senadole]], [[Senožeče]], [[Vareje]], [[Vatovlje]], [[Vremski Britof]], [[Zavrhek]], [[Škocjan, Divača|Škocjan]], [[Škoflje, Divača|Škoflje]]. == Gospodarstvo == *[[Stanko Dekleva]], narodni delavec (1899, [[Divača]] – 1975, [[Rim]]) *[[Albin Dujc]], družbenopolitični delavec in turistični delavec (1911, [[Divača]] – 1966, [[Koper]]) *[[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]], ladjar, poslovnež, ekonomist, podjetnik (1798, [[Gornje Vreme]] – 1897, [[Dunaj]]) *[[Viktor Dolenc]], trgovec, politik (1841, [[Senožeče]] – 1887, [[Trst]]) *[[Rudi Dujc]], ekonomist, gospodarstvenik, direktor [[Luka Koper|Luke Koper]] (1939, [[Škoflje]] – 1993, [[Izola]]) *[[Ivo Jelačin]], gospodarstvenik (1926, [[Senožeče]]) *[[Ivan Jelačin st.]], veletrgovec, tovarnar (1866, [[Senožeče]] – 1932, [[Laßnitzhöhe]]) == Humanistika in znanost == *[[Rafael Bačar]], biolog in ornitolog (1902, [[Divača]] – 1975, [[Ljubljana]]) *[[Alojzij Vadnal]], matematik (1910, [[Divača]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Žiberna]], jamar (1855, [[Divača]] – 1929, [[Divača]]) *[[Drago Čepar]], matematik in družbenopolitični delavec (1946, [[Barka]] –) *[[Carlo Antoni]], filozof, časnikar (1896, [[Senožeče]] – 1959, [[Rim]]) *[[Maks Dekleva]], gradbeni inženir (1893, [[Vremski Britof]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Lino Legiša|Lino (Vendelin) Legiša]], slavist, doktor znanosti, profesor slovenskega jezika in književnosti, literarni kritik (1908, [[Škoflje]] – 1980, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Sbrizaj]], inženir, hidrotehnik (1866, [[Senožeče]] – 1946, [[Ljubljana]]) == Kultura == === Glasba === *[[Fran Serafin Vilhar|Franjo Serafin Vilhar]], glasbenik, skladatelj, pianist (1852, [[Senožeče]] – 1928, [[Zagreb]]) *[[Ida Krzyzanowski-Doxat]], avstrijska operna pevka (1867, [[Senožeče]] – 1947, [[Gradec]]) *[[Jakob Krebelj]], zborovodja (1901, [[Senožeče]] – 1977, [[Buenos Aires]]) === Gledališče in film === *[[Metka Bučar]], igralka (1903, [[Divača]] – 1988, [[Ljubljana]]) *[[Ida Kravanja]] (tudi [[Ita Rina]]), igralka, (1907, [[Divača]] – 1979, [[Budva]]) *[[Albert Wilhelm]], gledališki igralec (1906, [[Senožeče]] – 1944, [[Borince]]) *[[Andrej Jelačin]], igralec, režiser, humorist, dramatik, gledališki organizator (1932, [[Senožeče]]) === Književnost === *[[Lučka Čehovin]], knjižničarka (1940, [[Barka]] – 2019, [[Sežana]]) *[[Aleš Sila (pisatelj)|Aleš Sila]], pisatelj, športnik (1976, [[Postojna]] –) *[[Bogomir Magajna]], pripovednik, zdravnik (1904, [[Gornje Vreme]] – 1963, [[Ljubljana]]) === Slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in fotografija === *[[Ivan Varl]], slikar, grafik, fotograf, pedagog, risar, ilustrator (1923, [[Kamna Gorica]] – 1979, [[Sežana]]) *[[Dragotin Fatur]], arhitekt (1895, [[Divača]] – 1973, [[Ljubljana]]) *[[Stojan Zafred]], slikar (1951, [[Postojna]] – 2002, [[Divača]]) == Politika, uprava in pravo == *[[Rudolf Sterle]], sodnik, pravni pisec in prevajalec (1873, [[Divača]] – 1948, [[Ljubljana]]) *[[Jožko Žiberna]], pravnik (1910, [[Divača]] – 2002, [[Ljubljana]]) *[[Franc Mahorčič]], župan in deželni poslanec (1817, [[Matavun]] – 1883, [[Matavun]]) *[[Jože Zelen]], politik (1830, [[Senožeče]] – 1919, [[Senožeče]]) *[[Rajmund Mahorčič]] (tudi Frančišek Karel Mahorčič), politik (1840, [[Brežec pri Divači]] – 1895, [[Sežana]]) *[[Edvard Volčič]], pravnik, sodnik (1858, [[Senožeče]] – 1911, [[Novo mesto]]) *[[Franjo Ferfila]], uradnik, narodni, politični in gospodarstveni delavec (1845, [[Senožeče]] – 1915, [[Gorica]]) == Šolstvo == *[[Ferdinand Ferluga]], šolnik, narečni pesnik, javni delavec (1901, [[Trst]] – 1972, [[Trst]]) *[[Ivan Bano]], šolnik, publicist (?) *[[Angela Sadar]], učiteljica, gledališka igralka, režiserka, partizanka (1897, [[Divača]] – 1992) *[[Pavel Kavčič]], učitelj, naravoslovec (1852, [[Godešič]] – 1895, [[Senožeče]]) == Šport == *[[Francesco Cergoli]], italijanski nogometaš (1921, [[Divača]] – 2000) *[[Tullio Zuppet]], italijanski nogometaš (1926, [[Divača]]) == Vojska == *[[Valerija Kocjančič]] (roj. Krainer), aktivistka NOB (1898, [[Divača]] – 1982, [[Sežana]]) *[[Dušan Bole]], partizan, prvoborec, urednik, univerzitetni profesor (1908, [[Misliče]] – 2002) *[[Stanislav Vouk]], pilot (1911, [[Divača]] – 1944, [[Slano]]) == Zdravstvo == *[[Boris Cergolj]], zdravnik (1920, [[Vatovlje]] – 1998, [[Izola]]) *[[Anton Skala]], defektolog (1889, [[Vremski Britof]] – 1968, [[Beograd]]) == Drugo == *[[Amalija Mahorčič]], žena [[Franc Mahorčič|Franca Mahorčiča]] (1817, [[Sežana]] – 1896, [[Matavun]]) *[[Danilo Zelen]], tigrovec, antifašist, vodja odporniškega gibanja (1907, [[Senožeče]] – 1941, [[Mala gora nad Ribnico]]) *[[France Magajna]], novinar, pisatelj, urednik (1895, [[Gornje Vreme]] – 1971, [[Gornje Vreme]]) *[[Vladimir Štolfa]], pomorski častnik, kapitan dolge plovbe, učitelj (1904, [[Divača]] – 1956, [[Piran]]) *[[Ivan Piano]], časnikar, učitelj, zborovodja (ok. 1830, [[Senožeče]] – 1880, [[Stara Gradiška]]) *[[Slavko Kavšek]], organizator slovenskega pomorskega šolstva (1912, [[Divača]] – 1997) *[[France Gustinčič]], čebelarski strokovnjak (1908, [[Škocjan, Divača|Škocjan]] – ?) *[[Anton Družina]], prosvetni delavec (1900, [[Kozjane]] – ?) *[[Boris Čok]], predavatelj, proučevalec kulturne krajine, graditelj suhih zidov in pastirskih hišic (1951, [[Bazovica]] –) == Viri in literatura == *Wikipodatki *[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] *[http://www.primorci.si/ Primorski biografski leksikon] *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Divača]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Divača]] 6ejfxnvkcn50khxepa4zz1djywyhdtx Janez Stušek 0 490589 5727579 5707030 2022-08-05T09:21:45Z 77.38.88.2 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|birth_date=23.1.1978}} '''Janez Stušek''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], varstvoslovec, * [[23. januar|23. januar]] [[1978]], [[Celje]]. == Življenjepis == Diplomiral je na Fakulteti za varnostne vede (FVV) in kasneje še na mariborski Pravni fakulteti. Do nastopa funkcije direktorja Sove je vodil svojo odvetniško pisarno v Celju. Specializiran je za pravo informacijskih tehnologij in medijsko pravo. Svojo službeno pot začel v vojaški policiji. === Kariera === [[Vlada Republike Slovenije]] ga je z 14. aprilom 2020 imenovala za direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. Funkcijo direktorja SOVE je opravljal do 01. junija 2022. == Zunanje povezave == {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stušek, Janez}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] mlya4wm0mie5840mpeto800a4ifcgg6 Kategorija:Ramsarska mokrišča na Japonskem 14 491451 5727601 5460063 2022-08-05T11:04:38Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Ramsar sites in Japan}} {{Cat main|Ramsarska mokrišča na Japonskem}} [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Japonskem]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča po državah|Japonska]] [[Category:Zavarovana območja Japonske]] 7mo81flqy053dq2bvld6kn090qlrs9q 5727602 5727601 2022-08-05T11:05:16Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Ramsar sites in Japan}} {{Cat main|Ramsarska mokrišča na Japonskem}} [[Kategorija:Mokrišča na Japonskem]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča po državah|Japonska]] [[Category:Zavarovana območja Japonske]] 8a5axopr6tzu88p1rcjpnzfcfrhdu28 Baltski ščit 0 502319 5727429 5685027 2022-08-04T15:08:51Z Ljuba brank 92351 dp wikitext text/x-wiki [[File:Overview Baltic shield.png|thumb|upright=1.45|Geološka karta Fenoskandije {{Legend| #808b96 |Arhajske kamnine v domenah Karelije, Belomorskih provinc in polotoka Kola}} {{Legend| #ba4a00 |Proterozojske kamnine domene Karelije in Kole}} {{Legend| #f9e79f |Svekofenijska orogeneza}}{{Legend| #3339ff|Transskandinavski magmatski pas}} {{Legend| #bc2dff |Protouralska–Timanidska orogeneza}} {{Legend| #edbb99 |Sveconorveška orogeneza <small>(vključno zahodna gnajs regija)</small>}}{{Legend| #28af21 |Kaledonska orogeneza}}]] '''Baltski ščit''', tudi '''Baltiški ščit'''<ref>Geološki terminološki slovar, ZRC SAZU, 2006, ISBN 10 961-6568-84-1</ref> (ali '''fenoskandijski ščit''') je del zemeljske [[Skorja (geologija)|skorje]], ki pripada vzhodnoevropskemu [[kraton]]u in predstavlja velik del [[Fenoskandija|Fenoskandije]], severozahodne [[Rusija|Rusije]] in severnega [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. Sestavljajo ga večinoma arhajski in [[proterozoik|proterozojski]] [[gnajs]]i ter pas zelenega kamna, ki so bili s tektonsko aktivnostjo podvrženi številnim deformacijam. Vsebuje najstarejše kamnine evropske celine z debelino 250-300 km. Baltski ščit je razdeljen na pet ''provinc'': provinco Svekofenijska in Svekonorveška (ali jugozahodni gnajs) v Fenoskandiji ter provinco Karelija, Belomorska in Kola v Rusiji. Slednje tri so nadalje razdeljene na več blokov in kompleksov in vsebujejo najstarejšo kamnino, staro 2500–3100 Ma (milijonov let). Najmlajše kamnine pripadajo svekonorveški provinci, stari 900-1700 Ma. Baltski ščit, ki je bil prej del starodavne celine, se je zaradi trkov s sosednjimi deli skorje povečal. Gore, ki so jih ustvarili ti tektonski procesi, so od takrat erodirali do temeljev, regija je danes večinoma planotasta. S petimi zaporednimi [[pleistocen]]skimi poledenitvami in poznejšimi umiki je bil Baltski ščit očiščen pred prekrivajočimi se usedlinami, tako da so ekspanzivna območja (večina v Skandinaviji) izpostavljena. To je pomembno za [[geofizika|geofizike]], ki preučujejo geološko zgodovino in dinamiko vzhodne Evrope. Čiščenje in stiskanje Baltskega ščita z ledeniškimi gibanji je ustvarilo številna jezera in potoke na območju, zemlja pa je zadržala le tanko plast peščenih usedlin, zbranih v depresijah in [[ozer]]jih. Večina tal je sestavljena iz [[morena|morene]], sivkasto rumene mešanice peska in kamenja s tanko plastjo [[humus]]a na vrhu. Obsežni gozdovi s skoraj izključno tremi vrstami bora, smreke in breze prevladujejo nad pokrajino in jasno razmejujejo njene meje. Tla so kisla in skoraj nimajo karbonatov, kot je apnenec. Čiščenje starih ledenikov in kislost tal so uničili vse paleentološko zanimive materiale, na primer [[fosil]]e. Baltski ščit daje pomembne industrijske minerale in rude, kot so [[železo]], [[nikelj]], [[baker]] in kovine iz platinske skupine. Zaradi podobnosti s [[Kanadski ščit|Kanadskim ščitom]] in kratoni v južni Afriki in zahodni Avstraliji, je bil Baltski ščit že dolgo domneven vir [[diamant]]ov in [[zlato|zlata]]. Trenutno velja, da je osrednji Laponski zeleni pas na severu neraziskano območje, ki bi lahko imelo potencialna nahajališča zlata. Nedavna raziskovanja so razkrila veliko število diamantnih [[kimberlit]]ov na [[Kola (polotok)|polotoku Kola]] in (morda obsežna) nahajališča zlata na Finskem. == Denudacijska kronologija == Gore, ki so obstajale v predkambrijskem času, so bile erodirane v umirjen teren že v poznem mezoproterozoiku, ko so [[intruzija|intrudirali]] [[rapakivi granit]]i.<ref name="#1">Lindberg, Johan (April 4, 2016). "berggrund och ytformer". Uppslagsverket Finland (in Swedish). Retrieved November 30, 2017.</ref> Nadaljnja erozija je povzročila, da je bil teren v času nalaganja [[jotnijske plasti|jotnijskih]] sedimentov precej raven.<ref name="#1"/><ref>Lundmark, Anders Mattias; Lamminen, Jarkko (2016). "The provenance and setting of the Mesoproterozoic Dala Sandstone, western Sweden, and paleogeographic implications for southwestern Fennoscandia". Precambrian Research. 275: 197–208.</ref> S [[proterozoik|proterozojsko]] erozijo, ki je znašala več deset kilometrov,<ref>{{cite journal |last1=Lindström |first1=Erling |date=1988 |title=Are roches moutonnées mainly preglacial forms? |journal=Geografiska Annaler |volume=70 A |issue=4 |pages=323–331 |doi=10.2307/521265}}</ref> so številne predkambrijske kamnine, ki jih danes vidimo na Finskem, »korenine« starodavnih masivov.<ref name="#1"/> Zadnji večji izravnalni dogodek je povzročil nastanek subkambrijske planote v poznem neoproterozojskem času.<ref name="#1"/><ref>{{cite journal|author-last=Japsen|author-first=Peter |author-last2=Green |author-first2=Paul F. |author-last3=Bonow |author-first3=Johan M.|author-last4=Erlström|author-first4=Mikael |date=2016|title=Episodic burial and exhumation of the southern Baltic Shield: Epeirogenic uplifts during and after break-up of Pangaea|journal=Gondwana Research |volume=35 |pages=357–377}}</ref> [[Lavrencija (celina)|Lavrencija]] in paleokontinent Baltica sta trčili v [[siluri]]ju in [[devon]]u, tako da je nastalo gorsko območje v velikosti Himalaje, imenovano Kaledonsko pogorje, približno na istem območju kot današnjega [[Skandinavski masiv|Skandinavskega masiva]].<ref>Gabrielsen, Roy H.; Faleide, Jan Inge; Pascal, Christophe; Braathen, Alvar; Nystuen, Johan Petter; Etzelmuller, Bernd; O'Donnel, Sejal (2010). "Latest Caledonian to Present tectonomorphological development of southern Norway". Marine and Petroleum Geology. 27: 709–723. doi:10.1016/j.marpetgeo.2009.06.004.</ref><ref name=Greenetal2013>{{cite journal |last=Green |first=Paul F. |last2=Lidmar-Bergström |first2=Karna |last4=Bonow |first4=Johan M. |last3=Japsen |first3=Peter |last5=Chalmers |first5=James A. |author-link2= |date=2013 |title=Stratigraphic landscape analysis, thermochronology and the episodic development of elevated, passive continental margins |url=http://www.geus.dk/publications/bull/nr30/index-uk.htm |journal= Geological Survey of Denmark and Greenland Bulletin |volume=30 |pages=18 |access-date=30 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924022226/http://www.geus.dk/publications/bull/nr30/index-uk.htm |archive-date=2015-09-24 |url-status=dead }}</ref> Med [[Kaledonska orogeneza|kaledonsko orogenezo]] je bila Finska verjetno potopljeno prednje porečje, prekrito s sedimenti; poznejši dvig in erozija bi razjedala vse te usedline.<ref>Murrell, G.R.; Andriessen, P.A.M. (2004). "Unravelling a long-term multi-event thermal record in the cratonic interior of southern Finland through apatite fission track thermochronology". Physics and Chemistry of the Earth, Parts A/B/C. 29 (10): 695–706. Retrieved December 10, 2017.</ref> Medtem ko je Finska od nastanka subkambrijske planote ostala pokopana ali zelo blizu morske gladine, je nekaj nadaljnjih reliefov nastalo z rahlim dvigom, kar je povzročilo rezanje dolin ob rekah. Rahel dvig pomeni tudi, da je povzdignjene planote ponekod zaslediti kot vrhove.<ref name="#1"/> [[File:Luosto ilmasta.jpg|thumb|250px|Luosto, otoška gora na finskem Laponskem]] [[Denudacija]] v [[mezozoik]]u se šteje največ v stotinah metrov. Ocenjeno je, da je planota osamelcev finske Laponske nastala v pozni [[kreda|kredi]] ali [[paleogen]]u bodisi s pediplanacijo bodisi z vrezovanjem. Katera koli starejša mezozojska površina v finski Laponski verjetno verjetno ni preživela erozije.<ref>Kaitanen, Veijo (1985). "Problems concerning the origin of inselbergs in Finnish Lapland". Fennia. 163 (2): 359–364.</ref> Nadalje so se zahodne planote z osamelci oblikovale - tudi z vrezovanjem in pediplanacijo - v povezavi z dvigom severnih skandinavskih gora v paleogenu.<ref name="#2">Lidmar-Bergström, K.; Näslund, J.O. (2002). "Landforms and uplift in Scandinavia". In Doré, A.G.; Cartwright, J.A.; Stoker, M.S.; Turner, J.P.; White, N. Exhumation of the North Atlantic Margin: Timing, Mechanisms and Implications for Petroleum Exploration. Geological Society, London, Special Publications. The Geological Society of London. pp. 103–116.</ref> Severni Skandinavski masiv je imel glavno dviganje v paleogenu, medtem ko so bile južne Skandinavske gore in Južno švedska kupola v veliki meri dvignjene v neogenu.<ref name="#2"/><ref name="#3">Lidmar-Bergström, Karna; Olvmo, Mats; Bonow, Johan M. (2017). "The South Swedish Dome: a key structure for identification of peneplains and conclusions on Phanerozoic tectonics of an ancient shield". GFF (journal).</ref> Dogodki za dvig so bili sočasni z vzponom na vzhodni [[Grenlandija|Grenlandiji]].<ref>Green, Paul F.; Lidmar-Bergström, Karna; Japsen, Peter; Bonow, Johan M.; Chalmers, James A. (2013). "Stratigraphic landscape analysis, thermochronology and the episodic development of elevated, passive continental margins". Geological Survey of Denmark and Greenland Bulletin. 30: 18. Retrieved 30 April 2015.</ref> Vsa ta dviganja naj bi bila povezana z napetostmi v daljnem polju v zemeljski [[litosfera|litosferi]]. V skladu s tem stališčem lahko Skandinavske gore in Južno-švedsko kupolo primerjamo z velikanskimi [[antiklinala|antiklinalnimi]] litosferskimi gubami. Gubanje bi lahko povzročilo vodoravno stiskanje, ki deluje na tanko do debelo prehodno območje skorje (tako kot vsi pasivni robovi).<ref>Japsen, Peter; Chalmers, James A.; Green, Paul F.; Bonow, Johan M. (2012). "Elevated, passive continental margins: Not rift shoulders, but expressions of episodic, post-rift burial and exhumation". Global and Planetary Change. 90-91: 73–86.</ref><ref>Løseth and Hendriksen 2005</ref> Dvig Skandinavskega masiva je povzročil postopni nagib severne Švedske, kar je prispevalo k vzporednemu vzorcu drenaže te regije.<ref>Redfied, T.F.; Osmundsen, P.T. (2013). "The long-term topographic response of a continent adjacent to a hyperextended margin: A case study from Scandinavia". GSA Bulletin. 125 (1): 184–200. doi:10.1130/B30691.1.</ref> Ko se je južnošvedska kupola dvignila, je to povzročilo nastanek zaporednih stopenj in oviro reki [[Eridanos (geologija)|Eridanos]], ki so jo preusmerile na jug.<ref name="#3"/> Fenoskandija je bila med kvartarjem (zadnjih 2,5 milijona let) večkrat prekrita z ledeniki in je ledeniška erozija le malo vplivala na kakršne koli spremembe v topografiji. [[Denudacija]] je bila v tem času geografsko zelo spremenljiva, vendar v povprečju meri več deset metrov.<ref>Lidmar-Bergström, Karna (1997). "A long-term perspective on glacial erosion". Earth Surface Processes and Landforms. 22: 297–306.</ref> Južna obala Finske, Åland in Stockholmski arhipelag so bili v času [[kvartar]]ja izpostavljeni precejšnji ledeniški eroziji v obliki strganja.<ref>Kleman, J.; Stroeven, A.P.;[Jan Lundqvist (2008). "Patterns of Quaternary ice sheet erosion and deposition in Fennoscandia and a theoretical framework for explanation". Geomorphology. 97 (1–2): 73–90.</ref> Kvartarne ledene dobe so povzročile erozijo neenakomerno razporejene šibke kamnine, preperelih kamnitih plaščev in ohlapnih materialov. Ko so se ledene mase umikale, so se erodirane depresije spremenile v številna jezera, ki jih vidimo na Finskem in Švedskem.<ref name="#1"/><ref>Lidmar-Bergström, K.; Olsson, S.; Roaldset, E. (1999). "Relief features and palaeoweathering remnants in formerly glaciated Scandinavian basement areas". In Thiry, Médard; Simon-Coinçon, Régine. Palaeoweathering, Palaeosurfaces and Related Continental Deposits. Special publication of the International Association of Sedimentologists. 27. Blackwell Science Ltd. pp. 275–301. ISBN 0-632 -05311-9.</ref> Vreme in erozija so na zlom kamnite podlage vplivale še posebej zaradi naravnih dovodov morja in jezer.<ref name="#1"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20040219100955/http://www.the-conference.com/JConfAbs/4/426.html Rb-Sr Data for Diamond-Bearing Kimberlite and Alkaline Massives in NE Fennoscandia] *[https://web.archive.org/web/20031216153935/http://www.student.oulu.fi/~pevins/Archaean.html Precambrian evolution of the major Archaean blocks of the Baltic Shield] (archived version) *[https://web.archive.org/web/20060129012008/http://www2.nrm.se/lig/fennmap.html.en Geology of Fennoscandia] *[http://www.cosis.net/abstracts/EAE03/02239/EAE03-J-02239.pdf Why does the East European Platform has (sic) 3 km of sediments? Insights from lithospheric structure, thermal regime, and composition] (PDF file) *[https://www.osti.gov/etdeweb/servlets/purl/963502 The geological history of the Baltic Sea: A review of the literature and investigation tools (2008). Report number: 2009:21 ISSN: 2000-0456] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geologija Evrope]] 0gt0igwzwmna55kx8g3tduqzhpbca21 Predloga:Istra 10 510300 5727402 5727281 2022-08-04T13:48:52Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Istra | title = Istra | image = [[Slika:Istrien.jpg|70px|right|]] | basestyle = background:lightblue | listclass = hlist | group1 = Zgodovinski članki | list1 = * [[Histri]] * [[Istra]] * [[Nezakcij]] * [[Rižanski zbor]] * [[Glagolica]] * [[Bitka pri Piranu]] * [[Bitka pri Savudriji]] * [[Porečanka]] * [[Labinska republika]] * [[Zgodovina Istre]] | group2 = Upravno-regionalne enote (zgodovinske in sedanje) | list2 = * [[Mejna grofija Istra]] * [[Pazinska grofija]] * [[Avstrijska mejna grofija Istra]] * [[Avstrijsko primorje]] * [[Istrska županija]] | group3 = Večja naselja | list3 = * [[Buje, Istra|Buje]] * [[Buzet]] * [[Izola]] * [[Koper]] * [[Labin]] * [[Lucija, Piran|Lucija]] * [[Motovun]] * [[Pazin]] * [[Piran]] * [[Poreč]] * [[Pulj|Pula]] * [[Rovinj]] * [[Umag]] | group4 = Slovenska Istra (občine) | list4 = * [[Občina Ankaran|Ankaran]] * [[Mestna občina Koper|Koper]] * [[Občina Izola|Izola]] * [[Občina Piran|Piran]] |group5 = Hrvaški del Istre - Istrska županija | list5 = * [[Hum, Buzet|Hum]] * [[Istarske toplice|Istarske toplice]] * [[Novigrad, Istra|Novigrad]] * [[Pičen|Pičen]] * [[Roč, Buzet|Roč]] * [[Višnjan]] |group6 = Hrvaški del Istre - Primorsko-goranska županija | list6 = * [[Ika, Opatija|Ika]] * [[Lovran]] * [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]] |group7 = Italijanski del Istre (občine) |list7 = * [[Dolina, Trst|Dolina]] * [[Milje, Italija|Milje]] |group8 = Zgodovinski spomeniki |list8 = * [[Cerkev svete Marije na Škriljinah|Beram]] * [[Evfrazijeva bazilika]] * [[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|Hrastovlje]] * [[Puljska arena]] | group9 = Avtohtone živali | list9 = * [[Istrska pramenka]] * [[Boškarin|Boškarin]] | group10= Naravne znamenitosti | list10 = * [[Brioni]] * [[Limski kanal]] * [[Pazinska jama]] | group11 = Arhitektura v Istri | list11 = * [[Benečanka]] * [[Hiška|Kažun]] * [[Pretorska palača]] * [[Suhozid]] * [[Kanal svetega Jerneja]] * [[Tonina hiša]] | group12 = Tehnična dediščina | list12 = * [[Istrski topo]] * [[Batana]] * [[Sečoveljske soline]] | group13 = Otoki | list13 = * [[Crveni Otok (Sveti Andrija)]] * [[Mali Brion]] * [[Maškin]] * [[Sveti Andrija (Puljski zaliv)|Sveti Andrija]] * [[Uljanik (otok)|Uljanik]] * [[Veruda]] * [[Veliki Brion]] | group14 = Istrska kuhinja | list14 = * [[Bakala]] *[[Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre|Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre]] * [[Fritule]] * [[Hroštule]] * [[Polenta]] * [[Istrski fuži]] * [[Istrski ovčji sir]] |below = {{category-inline|Istra}} }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> mgpoj3nt6js8fb4rxluhcz689ueirvq Shadow of the Tomb Raider 0 510939 5727508 5632966 2022-08-04T20:37:47Z GeographieMan 179499 Trojica < Trojstvo wikitext text/x-wiki {{Infobox video game | title = Shadow of the Tomb Raider | image = Shadow of the Tomb Raider cover.png | alt = Lara Croft na naslovnici pred sončnim mrkom | developer = [[Eidos-Montréal]]{{efn|Pri dodatnem delu pomagal tudi [[Crystal Dynamics]].<ref name="Eurogamer announcement article"/> Prilagoditev igre za Microsoft Windows in Stadia uredilo podjetje Nixxes Software,<ref name="ShadowNixxes"/><ref name="EuroStadia"/> prilagoditev igre za macOS in Linux pa [[Feral Interactive]].<ref name="ShadowFeral"/>}} | publisher = [[Square Enix]] | director = Daniel Chayer | producer = {{Unbulleted list|Mario Chabtini|Fleur Marty}} | designer = {{Unbulleted list|Daniel Drapeau|Michel Leduc St-Arnaud|Heath Smith}} | programmer = Frédéric Robichaud | artist = Martin Dubeau | writer = {{Unbulleted list|Jason Dozois|Jill Murray}} | composer = Brian D'Oliveira | series = ''[[Tomb Raider]]'' | platforms = {{Unbulleted list|[[Microsoft Windows]]|[[PlayStation 4]]|[[Xbox One]]|[[macOS]]|[[Linux]]|[[Google Stadia|Stadia]]}} | released = '''Microsoft Windows''', '''PlayStation 4''', '''Xbox One'''<br>14 September 2018<br>'''macOS''', '''Linux'''<br>5. november 2019<br>'''Stadia'''<br>19. november 2019 | genre = [[Akcijsko-pustolovska igra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|Enoigralski]] }} '''''Shadow of the Tomb Raider''''' je [[Akcijsko-pustolovska igra|akcijsko-pustolovska]] [[videoigra]] iz leta 2018, ki jo je razvil [[Eidos-Montréal]], izdala pa evropska [[Square Enix Europe|podružnica]] podjetja [[Square Enix]]. Nadaljuje zgodbo iz igre ''[[Rise of the Tomb Raider]]'' iz leta 2015 in je dvanajsti glavni del serije ''[[Tomb Raider]]'' ter zadnji del prenovljene trilogije. Igra je bila po vsem svetu prvotno izdana za sisteme [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]]. Različice za [[macOS]] in [[Linux]] ter [[Google Stadia|Stadia]] so izšle novembra 2019. Po izidu je bila igra razširjena z [[Naložljive vsebine|naložljivimi vsebinami]] v obliki sezonske vstopnice (season pass) in samostojnih izdaj. Zgodba se odvija kmalu po dogodkih igre ''Rise of the Tomb Raider'' in spremlja [[Lara Croft|Laro Croft]], ki se odpravi v tropske predele Srednje in Južne Amerike do legendarnega mesta [[Paititi]], se spopade s paravojaško organizacijo Trojstvo (Trinity) in skuša ustaviti [[Maji|majsko]] apokalipso, ki jo je sprožila. Lara mora prečkati težavne naravne ovire in s strelnim orožjem ter prebrisanostjo premagati svoje sovražnike, medtem ko raziskuje delno [[odprt svet]]. V tem svetu lahko raziskuje z izzivi polne grobnice in odklene nove nagrade, opravi stranske misije ter išče surovine, ki jih lahko uporabi za izdelavo uporabnih materialov. Razvoj igre se je začel leta 2015 po dokončanju igre ''Rise of the Tomb Raider'' in je trajal do julija 2018. Igra ''Shadow of the Tomb Raider'' je bila zasnovana kot zaključek Larinega potovanja, ki se je začelo v ponovnem zagonu serije leta 2013, pri čemer je ključna tema spust skozi okolje džungle v njeno osebnost. Prizorišče in pripoved temelji na mitologijah [[Maji|Majev]] in [[Azteki|Aztekov]], pri oblikovanju arhitekture in prebivalcev Paititija pa se je ekipa posvetovala z zgodovinarji. Igranje je bilo prilagojeno na podlagi povratnih informacij oboževalcev in želje Eidos Montréala, tako da vključuje plavanje in uporabo klina ter povečano prilagajanje težavnosti. Ponovno se je vrnila [[Camilla Luddington]], da bi posnela glas in zajela gibanje Lare s pomočjo tehnologije za zajemanje gibanja. Razvoj igre je po ocenah stal od 110 do 135 milijonov ameriških dolarjev, kar jo uvršča med najdražje videoigre doslej.<ref>{{Cite web|title=Eidos Montreal: "We have to try new models for single-player games"|url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2018-05-11-eidos-montreal-we-have-to-try-new-models-for-single-player-games|access-date=2021-09-03|website=GamesIndustry.biz|language=en}}</ref> Igra ''Shadow of the Tomb Raider'', ki je izšla kot zadnji del izvorne trilogije Lare Croft, je od kritikov prejela na splošno pozitivne ocene, pri čemer je bil posebej pohvaljen poudarek igre na grobnicah in ugankah, čeprav so nekateri menili, da je igranje serije postalo zastarelo in premalo inovativno. Čeprav se je igra začela prodajati počasi, je bilo na koncu po vsem svetu prodanih več kot 8,9 milijona izvodov.<ref>{{cite web|title=Treasure Hunters: Shadow of the Tomb Raider|url=https://tombraider25.square-enix-games.com/en-us/sottr/blog/treasure-hunters/|publisher=Square Enix}}</ref> == Igranje == {{see also|Rise of the Tomb Raider#Igranje|l1=Igranje v igri Rise of the Tomb Raider}} [[Slika:Shadow_of_the_Tomb_Raider_gameplay.jpg|levo|alt=Screenshot from the game|sličica|250x250_pik|Lara Croft se prebija skozi mehanizem pasti.]] ''Shadow of the Tomb Raider'' je [[Akcijsko-pustolovska igra|akcijsko-pustolovska]] igra, igrana iz tretjeosebne perspektive; igralci prevzamejo vlogo [[Lara Croft|Lare Croft]], ki raziskuje območja na celinah [[Srednja Amerika|Srednje]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Poleg samostojnih območij ima igra tudi veliko središče v skritem mestu [[Paititi]]. Nov [[Barter|menjalni sistem]] igralcem omogoča trgovanje in prodajo različnih virov, zbranih na območjih v okolici Paititija.<ref name="DesGameplay" /><ref name="IGN E3" /> Igranje, ki je sicer identično igri ''Rise of the Tomb Raider'', ima več prilagoditev. Nadzor plavanja je bil spremenjen, saj lahko Lara zaradi uvedbe zračnih žepov dlje časa zadrži dih pod vodo. S plezalno sekiro in vrvjo se lahko [[Abzajlanje|spusti]] po vrvi s pečine. Zelo pomemben je [[Stealth igra|stealth]] saj se lahko Lara, ko pobegne iz [[Vidno polje (videoigre)|vidnega polja]] sovražnikov, umakne iz boja, tako da se zakamuflira z blatom, skrije v grmovje ali se zlije z gosto poraščenimi površinami.<ref name="GIgameplay" /> Tako kot njeni predhodniki lahko igralci lovijo divje živali, izdelujejo materiale iz zbranih surovin, rešujejo uganke ter poiščejo opcijske grobnice in stranske misije. V primerjavi s prejšnjimi deli novozagnane serije so v igri prisotne večje grobnice in bolj zapletene uganke.<ref name="GIgameplay" /> Igralci lahko prilagodijo svojo igralno izkušnjo, saj imajo raziskovanje, uganke in bojevanje lastne nastavitve težavnosti.<ref name="IGN E3" /> Immersion Mode (način imerzije) igralcem omogoča, da v ozadju slišijo pogovore domačinov v njihovih maternih jezikih; če je izklopljen, se pogovori slišijo v jeziku, ki ga izberejo igralci.<ref name="GSgameplay" /> == Zgodba == Dva meseca po dogodkih v igri ''Rise of the Tomb Raider''<ref name="Shack2" /> se Lara Croft ([[Camilla Luddington]]) in njen prijatelj Jonah Maiava (Earl Baylon) posvetita zaustavljanju dejavnosti paravojaške organizacije Trojice. V [[Cozumel|Cozumelu]] v [[Mehika|Mehiki]] izsledita celico, ki jo vodi Pedro Dominguez ([[Carlos Leal]]), vodja vrhovnega sveta organizacije Trojice. Lara v arheološkem najdišču organizacije odkrije tempelj, v katerem se skrivajo [[Chak Chel|Chak Chelino]] bodalo in omembe skritega mesta. Freske na stenah opozarjajo na [[Ixchel|Ix Chelino]] srebrno skrinjico in svarijo pred »očiščenjem«, majevsko apokalipso, ki naj bi se končala s trajnim sončnim mrkom. Lara se ne zmeni za opozorila in vzame bodalo, da bi Trojici preprečila njegovo pridobitev. Dominguez jo ujame in razkrije, da je Lara s tem, ko je vzela bodalo, sprožila očiščenje. Vzame ji bodalo, ki ga namerava združiti s skrinjico, da bi ustavil očiščenje in s prejeto močjo preoblikoval svet po svoji podobi. Lara in Jonah pobegneta pred cunamijem, ki uniči Cozumel in napoveduje prihajajočo apokalipso. Kljub naraščajočim napetostim med njima zaradi njenih dejanj Lara in Jonah zasledujeta Domingueza v Amazonski pragozd. Njuno letalo med drugo kataklizmo—silovitim neurjem—strmoglavi v perujski džungli , kjer najdeta pot do [[Paititi|Paititija]], skritega mesta prikazanega na stenskih poslikavah. Raziskovanje lokalnih grobnic razkrije, da združitev skrinjice z bodalom združitelju podeli moč boga [[Kukulkan|Kukulkana]], ki jo je treba uporabiti za zaustavitev očiščenja. Ko Lara reši dečka Etzlija (Kamran Lucas), ju z Jonahom njegova mati Unuratu ([[Patricia Velásquez]]), kraljica mesta, pripelje v Paititi. Dominguez je tedaj razkrit kot vodja kulta, posvečenega Kukulkanu in Unuratijin svak z imenom Amaru, ki ga je Trojstvo ugrabilo kot otroka. Unuratu usmeri Laro proti skrinjici, vendar Lara ugotovi, da je ni. Lara in Unuratu sta prepričani, da kult že ima skrinjico, zato jo poskušata ukrasti, vendar Unuratu ujamejo. Lara naleti tudi na nenavadne humanoidne pošasti, imenovane Yaaxil, varuhe skrinjice, in njihovega vodjo Crimson Fire (Temnordeči ogenj). Lara izve, da je skrinjico pred stoletji vzel Andres Lopez, misijonar, ki ga je med španskim osvajanjem Južne Amerike poslalo Trojstvo. Nato reši Unuratu in ugotovi, da Amaru pravzaprav ne razume v celoti obreda; namesto da bi obred Kukulkanu zgolj vlil moč, ga žrtvuje, da bi ustavil očiščenje. Unuratu ustreli poveljnik Rourke, Amarujev namestnik. Pred smrtjo Unuratu prosi Laro, naj opravi obred, vendar jo opozori, naj ne dovoli, da bi skrinjica vplivala nanjo. Rourke napade Laro in Jonaha, ki se ločita, ko zapuščata Paititi. Ponovno se srečata v bližnji naftni rafineriji in razvozlata lokacijo skrinjice, v bližnjem [[Misijon|misijonu]], ki ga je ustanovil Lopez. Lara in Jonah pod misijonom najdeta skrivno katakombo, ki vodi do Lopezove grobnice in skrinjice. Amaru ju prestreže in prisili Laro, da se odpove skrinjici. Prizna, da je ukazal smrt njenega očeta, da bi mu preprečil najti Paititi in mesto razkriti svetu. Lara poskuša Amaruja prepričati, naj obred uporabi v korist sveta. Ta zavrne, saj bo očiščenje prizadelo le Paititi. Pusti Laro in Jonaha, da pobegneta pred tretjo kataklizmo, močnim potresom, ki povzroči zemeljski plaz. Nazaj v Paititiju Lara in Jonah pomagata novookronanemu Etzliju voditi napad na podzemni tempeljski kompleks. Načrtujejo, da bodo zmotili Amarujev obred in se izognili četrti kataklizmi, vulkanskem izbruhu. Lara je prisiljena nadaljevati sama. Sreča se z Yaaxili in njihovim vodjo ter jih prepriča, naj ji pomagajo ustaviti Amaruja. Rourka in vrhovni svet Trojice pobijejo Yaaxili, medtem ko se Lara prebija na vrh templja. Amaru začne obred in absorbira Kukulkanovo moč, ko se začne sončni mrk. Po dolgotrajnem boju Lara premaga Amaruja in ga smrtno zabode. Amaru se sprijazni s porazom in ob smrti prenese Kukulkanovo moč na Laro. V skladu z Unuratujinim opozorilom jo mika, da bi skrinjico uporabila za oživitev svojih staršev, vendar namesto tega dovoli, da jo Temnordeči ogenj simbolično zabode, s čimer žrtvuje Kukulkanovega duha in zaustavi Očiščenje. Po končanem obredu pokopljejo Unuratu, Jonah pa se odloči za počitnice. Lara ostane v Paititiju, da bi Etzliju pomagala obnoviti nekdanjo slavo mesta. V prizoru po koncu končnih napisov Lara načrtuje naslednjo pustolovščino na dvorcu Croft in priznava, da njena vloga ni reševanje skrivnosti sveta, temveč njihova zaščita. === Naložljiva vsebina === Za igro ''Shadow of the Tomb Raider'' je bilo izdanih več poglavij [[Naložljiva vsebina|naložljive vsebine]], ki so razširila zgodbo igre. Vsako od teh poglavij poteka vzporedno z glavno zgodbo in se osredotoča na dodatno grobnico. Lara odkrije vir majevskega vpliva v Peruju in razreši skrivnost pogrešanega naftnega delavca; najde artefakt, ki naj bi okrepil Unuratin upor, vendar odkrije skrivnost, ki bi ga lahko ogrozila; med iskanjem močnega orožja se sooči s svojimi najhujšimi strahovi; izve za tragedijo, ki je vplivala na Amarujevo odločitev, da se pridruži Trojici; pomaga majhni skupini upornikov, ki jih ujame kult Kukulkana; preiskuje motnje v lokalnem templju, ki se spremenijo v past, ki jo je pripravilo Trojstvo; in izve za usodo Yaaxilov, ki so preživeli bitko s Trojico. == Razvoj == Razvoj igre ''Shadow of the Tomb Raider'' se je začel leta 2015, kmalu po izidu igre ''Rise of the Tomb Raider''.<ref name="GIBZanfossi" /> V nasprotju s prejšnjimi deli iz serije ''Tomb Raider'', ki jih je v glavnem razvijal [[Crystal Dynamics]], je [[Eidos-Montréal]] prevzel glavne razvojne naloge za ''Shadow of the Tomb Raider'', Crystal Dynamics pa je poskrbel za dodatni razvoj.<ref name="Eurogamer announcement article" /> Medtem ko je studio pri prejšnjih delih prenovljene serije ''Tomb Raider'' deloval v podporni vlogi, je tokrat Crystal Dynamics prevzel vlogo podpornika.<ref name="GIBZanfossi" /> Zaradi tega prehoda se je moralo prilagoditi tako osebje Eidos-Montréal kot Crystal Dynamics, pri čemer je Eidos-Montréal med prehodom iz podporne v vodilno razvojno vlogo doživljal »bolečine rasti«.<ref name="TrustedInterview" /> Podobno kot pri serijah ''[[Deus Ex]]'' in ''[[Thief]]'' so pri Eidos-Montréal najprej temeljito spoznali osnovne elemente serije, nato pa se lotili gradnje igre na podlagi prejšnjih del in lastne filozofije oblikovanja.<ref name="GIBZanfossi" /> Igra ''Shadow of the Tomb Raider'' je bila zgrajena na pogonu Foundation, ki ga je prvotno izdelal [[Crystal Dynamics]]. Gre za isti pogon, ki je bil uporabljen za igro ''Rise of the Tomb Raider'', vendar ga je izpopolnil Eidos Montreal.<ref>https://www.eurogamer.net/articles/digitalfoundry-2018-shadow-of-the-tomb-raider-tech-analysis</ref> Eidos-Montréal je ocenil, da bodo stroški razvoja igre znašali od 75 do 100 milijonov dolarjev, ločen proračun za trženje in promocijo pa je znašal 35 milijonov dolarjev, kar je bil v tistem času največji projekt studia. Vodja studia David Anfossi je priznal obsežnost projekta na sodobnem trgu iger in potrebo po ustvarjanju dobička. Ob upoštevanju teh stroškov je podjetje Eidos-Montréal poskušalo vključiti eksperimentalne elemente za večigralsko možnost, da bi s pomočjo nastajajočega trenda »igre kot storitev« zagotovilo trajnost igre, s čimer bi lahko igra zagotovila prihodek po izidu in spodbudila nastanek večje skupnosti.<ref name="GIBZanfossi" /> Razvoj je bil končan 24. julija 2018, ko je Eidos-Montréal potrdil, da je bila igra razglašena za [[Programska izdaja|zlato]] (kar pomeni, da je bila pripravljena za razmnoževanje in izdajo).<ref name="ShadowGold" /> === Zgodba in igranje === [[Slika:Camilla_Luddington_-_2014.jpg|alt=Camilla Luddington at an awards ceremony|desno|sličica|213x213_pik|[[Camilla Luddington]] je v igri ''Shadow of the Tomb Raider'' upodobila Laro Croft; razvijalci so ji pripisali zasluge za ohranjanje Larinega lika.<ref name="AttackInterview" />]] Igra ''Shadow of the Tomb Raider'' je bila zasnovana tako, da je razvijala pripovedne in igralne elemente Lare Croft; v [[Tomb Raider (igra, 2013)|ponovnem zagonu iz leta 2013]] je bila prikazana kot preganjana preživela junakinja, v igri ''Rise of the Tomb Raider'' je začela zasledovati svoje cilje, v igri ''Shadow of the Tomb Raider'' pa je prikazana kot mojstrica okolja. Zgodba prenovljene trilogije se zaključi s tem, da Lara postane »plenilka grobnic, kakršna naj bi bila od nekdaj«.<ref name="Variety1" /> Režiser pripovedi Jason Dozois je opredelil, da gre za Larin končni lik »plenilca grobnic« v časovnem okviru ponovnega zagona in ne za vrnitev k liku Lare iz iger pred letom 2013:<ref name="VG247interview" />{{quote|»Lara je za nas klasičen brezčasen lik. To ni zgodovinsko delo. Vedno je postavljena v današnji čas, zato moramo uporabiti današnje občutke. Namen ponovnega zagona je bil ustvariti bolj prizemljeno različico Lare. Postati Plenilec grobov pomeni postati končni izraz te časovnice, kar za nas pomeni, da postanemo bolj odgovorni pri uporabi arheologije, da ne gre le za posedovanje predmeta, vstop v grobnico, kjer vse razpade, in nato odhod. Gre za spoznanje, da je arheologija tudi kultura, zgodovina in jezik, kar vključuje ljudi.«<ref name="VG247interview"/>}}Vodstvo je želelo obravnavati »politične napetosti« in družbeni vpliv bogate bele ženske, ki lovi artefakte v tujih deželah, pri čemer se Lara na vrhuncu zgodbe sprijazni s svojim položajem. Za odražanje te teme je bilo izbrano okolje Latinske Amerike.<ref name="Variety2" /> K temu sta pripomogli Larina obsedenost in temačne osebnostne lastnosti, saj je bilo v več prizorih poudarjeno žrtvovanje, ki ga je bila prisiljena opraviti med zasledovanjem Trojice. Uničenje, ki ga Lara sproži, ko zahteva ključni artefakt pred Trojico, je bilo zasnovano kot inverzija tradicionalnega pristopa igre ''Tomb Raider'', ki je uporabljala podoben slog brez posledic.<ref name="AttackInterview" /><ref name="Shack1" /> Za igro je bilo predvidenih več različnih prizorov po koncu igre. Ob prvi izdaji je bil eden od izločenih prizorov vključen po pomoti, s popravkom po izdaji pa je bil zamenjan z načrtovanim prizorom.<ref name="SilPostcredit" /> Britansko-ameriška igralka [[Camilla Luddington]] je ponovila svojo vlogo iz prejšnjih dveh iger in je podjetju Eidos-Montréal pomagala ohraniti Larino podobo v skladu s prejšnjima igrama.<ref name="AttackInterview" /> Luddingtonova je tako kot pri filmih ''Tomb Raider'' in ''Rise of the Tomb Raider'' poskrbela za [[zajem gibanja]] Lare, pri čemer je ''Shadow of the Tomb Raider'' označila za enega najtežjih čustvenih nastopov v času igranja Lare.<ref name="LuddingtonInterview" /> Glavni antagonist je bil zamišljen kot Larin čustveni nasprotnik, džungla pa kot njen fizični nasprotnik. Larin odnos z Jonahom se je še bolj razvil; medtem ko sta bila v ''Tomb Raiderju'' oddaljena, jo je v ''Rise of the Tomb Raider'' zaščitil zaradi zvestobe izgubljenim prijateljem, v ''Shadow of the Tomb Raider'' pa ju povezuje močna vez, zaradi katere jo Jonah podpira.<ref name="Shack2" /> Eidos Montréal je zaradi svojih prejšnjih izkušenj s filmskim pripovedovanjem zgodb zasnoval pripoved igre ''Shadow of the Tomb Raider'' z več filmskimi trenutki.<ref name="AttackInterview" /> Ekipa je morala upoštevati celoten koncept trilogije o ponovnem zagonu in pripovedne niti, ki so v ''Rise'' ostale nerešene, vključno s tem, kdo je ubil Larinega očeta.<ref name="VG247interview" /> Pred začetkom snemanja je igralska zasedba prebrala scenarij, da bi bili nastopi bolj prepričljivi.<ref name="LuddingtonInterview" /> Okolje džungle v igri je bilo izbrano za »dopolnitev« Larinih sposobnosti, saj je tako prenesla stare veščine in se naučila novih, da bi se lahko soočila z novimi grožnjami. Delovalo je kot vizualno nasprotje prejšnjim igram.<ref name="VG247interview" /><ref name="SegmentInterview" /> Čeprav je bila ekipa pri oblikovanju zgodbe omejena s splošnim načrtom, je lahko prilagodila ravnovesje igranja, tako da je bil v primerjavi z igro ''Rise'' večji poudarek na ugankah.<ref name="VG247interview" /> Cilj je bil, da se Lara ob soočenju s kruto resničnostjo džungle razvije, pri čemer je njeno zgodnje soočenje z [[Jaguar|jaguarji]] katakliza, ki sproži njeno preobrazbo.<ref name="VG247interview" /> Stealth elementi—vključno z maskiranjem in uporabo taktike strahu—so navdih črpali iz filmov, kot sta ''[[Rambo (film, 2008)|Rambo]]'' in ''[[Predator (film)|Predator]]''.<ref name="AttackInterview" /> V igranje je bilo vključeno plavanje, vendar je ekipa poskrbela, da je imelo značaj »preživetvene akcije«.<ref name="Shack1" /> Režiser Daniel Chayer-Bisson je preoblikovanje ustaljene zasnove ravni opisal kot »nočno moro«, saj so morali upoštevati eksperimentiranje igralcev in morebitno prekinitev zaporedja pri uvajanju novih mehanik, kot sta plezanje na previse in uporaba prijemalne vrvi.<ref name="Shack2" /> Med anketiranjem oboževalcev je ekipa slišala želje po težjih ugankah in odstranitvi vizualnih pripomočkov za plezanje, kot so bele površine. Ker bi njihova popolna odstranitev povzročila, da bi bila igra zastrašujoča za novince, so kot kompromis oblikovali nastavitve težavnosti. Igra ''Shadow of the Tomb Raider'' je bila prilagojena novincem, saj je bil uvodni del hkrati pripovedni uvod in vodnik za Larine sposobnosti.<ref name="VG247interview" /> Splošna navpičnost okolij in njen vpliv na mehanike, kot sta plavanje in oprijemanje, odražata temo »spuščanja« v igri.<ref name="AttackInterview" /> === Umetniško in glasbeno oblikovanje === Prizorišče in pripoved se zgledujeta po mitologiji Majev, Aztekov in Inkov, vključno s ponavljajočim se poudarkom na čaščenju sonca, žrtvovanju in starosti človeštva.<ref name="SegmentInterview" /> Vpliv Majev je bil izbran zaradi astronomije in datumov, na katere je bila ta kultura vezana.<ref name="ShadowSixth" /> Oblikovalci so med začetnim oblikovanjem želeli, da Lara odkrije pravo izgubljeno grobnico z ljudmi, ki živijo okoli nje, kar je bil koncept, ki ga je prej omejevala takratna tehnologija. Med raziskovanjem so izbrali mesto Paititi zaradi zgodovinskega precedensa pred povsem izmišljenimi lokacijami, kot je [[El Dorado]].<ref name="Shack2" /> Kultura Paititi je temeljila na domnevi, da so se v Peru lahko priselili elementi azteških in majevskih mezoameriških kultur.<ref name="ShadowSixth" /> Kultura in prebivalci Paititija temeljijo na zgodovinskih zapisih o ljudstvih Majev, Aztekov in Inkov. Oblačila ljudi so temeljila na zgodovinskih primerih in pričevanjih.<ref name="Variety2" /><ref name="SegmentInterview" /> Ekipa se je posvetovala z zgodovinarji, da bi zagotovili, da so njihovi kulturni prikazi natančni in spoštljivi.<ref name="Shack1" /> Glasbo za ''Shadow of the Tomb Raider'' je napisal Brian D'Oliveira. Ekipa je sledila glasbenim slogom, ki so se uveljavili od ponovnega zagona leta 2013, vendar je dodala nove estetske elemente, vključila lokalno kulturo ter temačnejši prikaz Lare in njenega poslanstva. D'Oliveira je bil angažiran zaradi svojih sposobnosti za igranje južnoameriških instrumentov, med snemanjem v svojih montrealskih studiih pa je sodeloval z domačimi glasbeniki, da bi dosegel pravi zvok za vsako lokacijo. [[Martin Stig Andersen]] je sodeloval kot oblikovalec zvoka okolice, ki se je osredotočil na zvočni prehod na podvodne segmente. Ekipa je ponovno uporabila »The Instrument«, posebej zasnovano tolkalo, ki ga je Matt McConnell ustvaril za soundtrack iz ponovnega zagona iz leta 2013. »The Instrument« je bil uporabljen kot pomoč pri izražanju prvinskih vidikov Larinega značaja, poleg tega pa se je navezoval na njeno pustolovščino na [[Jamataj|Jamataju]] v igri iz leta 2013.<ref name="ShadowMusic" /> == Izid == Podjetje Square Enix je 15. marca 2018 potrdilo, da je nadaljevanje igre ''Rise of the Tomb Raider'' v razvoju in da naj bi izšlo 14. septembra 2018 za sisteme [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 4]] in [[Xbox One]].<ref name="IGN announcement" /><ref name="PolyAnnouncement1" /><ref name="PolyAnnouncement2" /><ref name="KotakuAnnounce" /> Različico za Windows je razvilo podjetje Nixxes Software, ki je za to platformo pripravilo več prejšnjih iger ''Tomb Raider''.<ref name="ShadowNixxes" /> Istega dne je bil objavljen napovednik, ki prikazuje Laro Croft v gorskem okolju. Igra je bila razkrita 27. aprila 2018 z napovednikom, posnetki zaslona in enourno demonstracijo za novinarje.<ref name="TechRadar" /> [[Feral Interactive]] je igro 5. novembra 2019 prenesel na [[macOS]] in [[Linux]].<ref name="ShadowFeral" /> Igra je bila izdana za [[Google Stadia|Stadio]] 19. novembra kot del začetne ponudbe platforme, skupaj s prenovljeno igro iz leta 2013 in igro ''Rise of the Tomb Raider''.<ref name="ShadowStadia" /> Različici za PC in Stadio je ustvarilo podjetje Nixxes Software.<ref name="ShadowNixxes" /><ref name="EuroStadia" /> Napovedana je bila sezonska vstopnica (season pass), ki igralcem omogoča dostop do sedmih »poti« [[Naložljiva vsebina|naložljive vsebine]] (DLC), ki vključujejo nove zgodbe, misije, grobnice, orožje, obleke in veščine.<ref name="SeasonPass" /> Nobena od njih ne bi vsebovala dodatne vsebine zgodbe, ki je bila popolna v osnovni izdaji.<ref name="VG247interview" /> 4. novembra je izšla tudi različica ''Shadow of the Tomb Raider: Definitive Edition'', ki vsebuje glavno igro in dodatke DLC.<ref name="GRdefinitive" /> Na tej izdaji so temeljile različice Feral Interactive in različica Stadia.<ref name="ShadowFeral" /><ref name="GRdefinitive" /> == Odziv == {{Video game reviews|MC=PC: 77/100<ref name="MCPC"/><br />PS4: 75/100<ref name="MCPS4"/><br />XONE: 82/100<ref name="MCXONE"/>|Destruct=7.5/10<ref name="Destruct"/>|EGM=8/10<ref name="EGM"/>|GSpot=6/10<ref name="GSpot"/>|GRadar={{rating|4|5}}<ref name="GRadar"/>|GameRev={{rating|4|5}}<ref name="GameRev"/>|IGN=9/10<ref name="IGN"/>|PCGUS=84/100<ref name="PCGUS"/>|VG=7/10<ref name="VG"/>}} Ob izidu se je igra ''Shadow of the Tomb Raider'' počasi začela prodajati, kar je predsednik družbe Square Enix Yosuke Matsuda pripisal pomanjkanju izvirnosti v primerjavi z drugimi igrami tistega časa. Do konca decembra 2018 je bilo po vsem svetu prodanih 4,12 milijona izvodov igre.<ref name="Sales" /> Čeprav je bila igra prodana slabše kot številne druge igre tistega leta, je bil Eidos-Montréal zelo zadovoljen z njeno prodajo in kritičnim sprejemom, kar jih je spodbudilo, da so pripravili DLC vsebino.<ref name="USGretro" /> ''Shadow of the Tomb Raider'' je po podatkih spletišča [[Metacritic]], ki beleži in povpreči ocene, prejela »na splošno ugodne« ocene.<ref name="MCPC" /><ref name="MCPS4" /><ref name="MCXONE" /> Brett Makedonski iz spletne strani [[Destructoid]] je teme igre primerjal z ''[[Uncharted]]'' in ''[[Indiana Jones in tempelj smrti]]'', pohvalil grafiko, platformiranje in grobnice z izzivi, kritiziral pa je pomanjkanje bojnih delov iz prejšnjih iger in zgodbo.<ref name="Destruct" /> Revija [[Electronic Gaming Monthly]] je igro pozitivno ocenila in zapisala, da se ji je uspelo ločiti od drugih podobnih iger zaradi izpopolnjene mehanike in zasnove.<ref name="EGM" /> Igro je pohvalila tudi Rachel Weber iz portala [[GamesRadar]], ki jo je označila za »najmočnejši del prenovljene trilogije« in dejala, da igra ''Shadow of the Tomb Raider'' ostaja zvesta prednostim lika, pohvalila pa je tudi uvedbo grobnic z izzivi.<ref name="GRadar" /> Lucy O'Brien z [[IGN]] je dejala, da je ''Shadow of the Tomb Raider'' primeren zaključek trilogije o izvoru Lare Croft: »Z zgodbo, ki zadovoljivo stopa na mejo med visokokonceptualno zabavo in utemeljenim raziskovanjem lika, ''Shadow of the Tomb Raider'' smiselno zaključi potovanje, ki ga je Lara začela leta 2013, in jo prepričljivo pusti na mestu, ki je podobno tistemu, kjer je bila, ko smo jo prvič spoznali pred več kot 20 leti.«<ref name="IGN" /> Michael Leri iz revije [[Game Revolution]] je pohvalil številne grobnice in uganke v igri, pri čemer je grobnice označil za zabavne in zahtevne, uganke pa za najboljšo lastnost igre.<ref name="GameRev" /> Andy Kelly iz revije [[PC Gamer (ZDA)]] je igro označil za eno najboljših iger ''Tomb Raider'' doslej, pri čemer je izpostavil izboljšano stealth bojevanje in raziskovanje grobnic.<ref name="PCGUS" /> Chris Plante iz revije [[Polygon]] je pohvalil napredovanje lika in igranja skozi celotno trilogijo, igro ''Shadow of the Tomb Raider'' pa označil za »izboljšavo in ne revizijo« prvih dveh iger trilogije in dodal, da je treba igro pohvaliti, saj ima v primerjavi z drugima dvema igrama najboljšo različico mehanike.<ref name="Poly" /> Nasprotno pa Joshu Wiseu iz VideoGamerja glavna zgodba ni bila všeč, saj je bila po njegovem mnenju polna odvečnih elementov in slabega pisanja, čeprav je pohvalil platformo in oblikovanje sveta.<ref name="VG" /> Tudi Edmond Tran iz spletnega portala [[GameSpot]] je podal mešano oceno, saj je kritiziral stranske misije v igri in razvoj Larinega lika, hkrati pa pohvalil glavne misije, grafiko, okolja in grobnice, ki jih je mogoče raziskati.<ref name="GSpot" /> ===Nagrade=== {| class="wikitable unsortable" |- ! Leto !! Nagrada !! Kategorija !! Rezultat !! Skl |- | style="text-align:center;" rowspan="9" | 2018 | [[Game Critics Awards]] | Najboljša akcijska/pustolovska igra | {{nom}} | <ref name="AwardA"/> |- | rowspan="2" | [[Gamescom]] | Najboljša konzolna igra (Xbox One) | {{nom}} | rowspan="2" | <ref name="AwardB"/> |- | Najboljša PC igra | {{nom}} |- | [[Golden Joystick Awards]] | Najboljše oblikovanje zvoka | {{nom}} | <ref name="GJoystickA"/><ref name="GJoystickB"/> |- | [[The Game Awards 2018|The Game Awards]] | Najboljša akcija/pustolovščina | {{nom}} | <ref name="AwardC"/> |- | rowspan="2" | [[Gamers' Choice Awards]] | Najljubši s strani oboževalcev izbran lik leta <small>(Lara Croft)</small> | {{nom}} | rowspan="2" | <ref name="AwardDa"/><ref name="AwardDb"/> |- | Najljubši s strani oboževalcev izbran ženski glasovni igralec <small>(Camilla Luddington)</small> | {{won}} |- | rowspan="2" | [[Fun & Serious Game Festival|Titanium Awards]] | Najboljša predstava v španščini <small>(Danai Querol)</small> | {{nom}} | rowspan="2" | <ref name="AwardE"/> |- | Najboljša pustolovska igra | {{nom}} |- | style="text-align:center;" rowspan="16" | 2019 | [[Annie Awards]] | Animacija likov v videoigri | {{nom}} | <ref name="AwardF"/> |- | [[Annual D.I.C.E. Awards]] | Akcijska igra leta | {{nom}} | <ref name="AwardG"/> |- | rowspan="7" | National Academy of Video Game Trade Reviewers Awards | Umetniško vodenje, Sodobno | {{nom}} | rowspan="7" | <ref name="AwardHa"/><ref name="AwardHb"/> |- | Usmerjanje kamere v igralnem pogonu | {{nom}} |- | Oblikovanje kostumov | {{nom}} |- | Osvetlitev/tekstura | {{nom}} |- | Izvirna dramska glasba, franšiza | {{nom}} |- | Zvočni učinki | {{nom}} |- | Uporaba zvoka, franšiza | {{won}} |- | rowspan="6" | 2019 G.A.N.G. Awards | Avdio leta | {{nom}} | rowspan="6" | <ref name="AwardIa"/><ref name="AwardIb"/> |- | Oblikovanje zvoka leta | {{nom}} |- | Najboljši album izvirne glasbe | {{won}} |- | Najboljša interaktivna glasba | {{won}} |- | Najboljši zvok iz filmske sekvence | {{nom}} |- | Najboljša zvočna publikacija, predstavitev ali oddaja o igri <small>(''Soundworks Collection Video: Shadow of the Tomb Raider'')</small> | {{won}} |- | Italian Video Game Awards | Izbor ljudstva | {{nom}} | <ref name="AwardJ"/> |} {{clear}} == Animirano nadaljevanje == V skupni koprodukciji med [[Netflix|Netflixom]] in [[Legendary Entertainment]] je bilo napovedano, da se pripravlja priredba serije v stilu [[anime]], ki bo temeljila na franšizi ponovnega zagona videoigre, in da se bo serija v prvi vrsti odvijala po dogodkih v igri ''Shadow of the Tomb Raider''.<ref name="Variety" /> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{reflist|30em|refs= <ref name="DesGameplay">{{cite web |url=https://www.destructoid.com/new-video-reveals-shadow-of-the-tomb-raider-s-hub-world-514001.phtml |title=New video reveals Shadow of the Tomb Raider's hub world |last=Moyse |first=Chris |website=[[Destructoid]] |date=23. julij 2018 |access-date=25. julij 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180725115723/https://www.destructoid.com/new-video-reveals-shadow-of-the-tomb-raider-s-hub-world-514001.phtml |archive-date=25. julij 2018 |url-status=live}}</ref> <ref name="GIgameplay">{{cite magazine |url=http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2018/04/27/six-things-we-learned-while-playing-shadow-of-the-tomb-raider.aspx |title=Six Things We Learned While Playing Shadow Of The Tomb Raider |first=Elise |last=Favis |magazine=[[Game Informer]] |publisher=[[GameStop]] |date=27. april 2018 |access-date=28. april 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180428181647/http://www.gameinformer.com/b/features/archive/2018/04/27/six-things-we-learned-while-playing-shadow-of-the-tomb-raider.aspx |archive-date=28. april 2018}}</ref> <ref name="GSgameplay">{{cite web |url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2018-shadow-of-the-tomb-raiders-immersion-mode-/1100-6459817/ |title=E3 2018: Shadow Of The Tomb Raider's Immersion Mode Lets You Hear Background Conversations In Native Languages |last=Makuch |first=Eddie |work=[[GameSpot]] |publisher=[[CBS Interactive]]|date=24. julij 2018 |access-date=24. julij 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180724093331/https://www.gamespot.com/articles/e3-2018-shadow-of-the-tomb-raiders-immersion-mode-/1100-6459817/ |archive-date=24. julij 2018 |url-status=live}}</ref> <ref name="IGN E3">{{cite web |url=http://www.ign.com/articles/2018/06/29/e3-2018-shadow-of-the-tomb-raider-looks-to-make-exploration-and-puzzles-more-meaningful |title=E3 2018: Shadow of the Tomb Raider Looks To Make Exploration And Puzzles More Meaningful |first=Miranda |last=Sanchez |work=[[IGN]]|publisher=[[Ziff Davis]] |date=29. junij 2018 |access-date=2. julij 2018}}</ref> <ref name="ShadowGold">{{cite magazine|url=https://www.gameinformer.com/2018/07/24/shadow-of-the-tomb-raider-has-gone-gold|title=Shadow Of The Tomb Raider Has Gone Gold|last=Gwaltney|first=Javy|magazine=[[Game Informer]]|publisher=[[GameStop]]|date=24. julij 2018|access-date=17. avgust 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180817143515/https://www.gameinformer.com/2018/07/24/shadow-of-the-tomb-raider-has-gone-gold|archive-date=17. avgust 2018|url-status=live}}</ref> <ref name="TechRadar">{{cite web |last1=Gray |first1=Kate |last2=Boyle |first2=Emma |title=Shadow of the Tomb Raider release date, news and trailers |url=https://www.techradar.com/news/shadow-of-the-tomb-raider-release-date-news-and-rumors |work=[[TechRadar]]|publisher=[[Future plc]] |access-date=27. april 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180316023316/https://www.techradar.com/news/shadow-of-the-tomb-raider-release-date-news-and-rumors |archive-date=16. marec 2018}}</ref> <ref name="Eurogamer announcement article">{{cite web |title=Don't expect another big Deus Ex game anytime soon. |url=https://www.eurogamer.net/articles/2017-01-30-dont-expect-another-deus-ex-game-anytime-soon |work=[[Eurogamer]] |publisher=Gamer Network |access-date=27. april 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180331172132/https://www.eurogamer.net/articles/2017-01-30-dont-expect-another-deus-ex-game-anytime-soon |archive-date=31. marec 2018}}</ref> <ref name="GIBZanfossi">{{cite web |title=Eidos Montreal: "We have to try new models for single-player games" |url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2018-05-11-eidos-montreal-we-have-to-try-new-models-for-single-player-games |work=[[Eurogamer#Subsidiaries|GamesIndustry.biz]] |publisher=Gamer Network |last=Dring |first=Christopher |date=11. maj 2018 |access-date=12. maj 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180511175335/https://www.gamesindustry.biz/articles/2018-05-11-eidos-montreal-we-have-to-try-new-models-for-single-player-games |archive-date=11. maj 2018}}</ref> <ref name="SegmentInterview">{{cite web |url=https://segmentnext.com/2018/07/26/shadow-of-the-tomb-raider-interview/ |title=Shadow of the Tomb Raider Interview: Predator Lara, Revamped Stealth Mechanics, Lara's Obsession, and More |last=Tzika |first=Katerina|work=SegmentNext |publisher=SegmentNext |date=26. julij 2018 |access-date=28. julij 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180726153109/https://segmentnext.com/2018/07/26/shadow-of-the-tomb-raider-interview/ |archive-date=26. julij 2018 |url-status=live}}</ref> <ref name="TrustedInterview">{{cite web |url=http://www.trustedreviews.com/opinion/eidos-montreal-interview-tomb-raider-new-lara-croft-3470992 |title=How Shadow of the Tomb Raider's developers are making a better Lara Croft |last=Phipps |first=Brett |work=Trusted Reviews |publisher=[[TI Media]] |date=11. maj 2018 |access-date=28. julij 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180511205640/http://www.trustedreviews.com/opinion/eidos-montreal-interview-tomb-raider-new-lara-croft-3470992 |archive-date=11. maj 2018 |url-status=live}}</ref> <ref name="ShadowSixth">{{cite web|url=http://www.thesixthaxis.com/2018/08/10/interview-on-creating-fear-in-the-jungle-of-shadow-of-the-tomb-raider/|title=Interview: On Creating Fear In The Jungle Of Shadow Of The Tomb Raider|work=The Sixth Axis|publisher=The Sixth Axis|date=10. avgust 2018|access-date=19. avgust 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180810175809/http://www.thesixthaxis.com/2018/08/10/interview-on-creating-fear-in-the-jungle-of-shadow-of-the-tomb-raider/|archive-date=10. avgust 2018|url-status=live}}</ref> <ref name="Variety1">{{cite web |url=https://variety.com/2018/gaming/features/shadow-of-the-tomb-raider-interview-1202791682/ |title=Cast, Crew Discuss 'Shadow of the Tomb Raider's' Peruvian Jungles, Storytelling |last=Torres |first=Alan |work=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=Penske Business Media, LLC. |date=30. april 2018 |access-date=28. julij 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180615123017/https://variety.com/2018/gaming/features/shadow-of-the-tomb-raider-interview-1202791682/ |archive-date=15. junij 2018 |url-status=live}}</ref> <ref name="Variety2">{{cite web |url=https://variety.com/2018/gaming/features/shadow-of-the-tomb-raider-interview-2-1202846070/ |title='Shadow of the Tomb Raider' to Tackle Incongruity of White, Rich Croft Adventures |last=Winkie |first=Luke |work=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=Penske Business Media, LLC.|date=14. junij 2018 |access-date=28. julij 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180615075512/https://variety.com/2018/gaming/features/shadow-of-the-tomb-raider-interview-2-1202846070/ |archive-date=15. junij 2018 |url-status=live}}</ref> <ref name="AttackInterview">{{cite web|url=https://attackofthefanboy.com/articles/shadow-of-the-tomb-raider-developer-interview/|title=Shadow of the Tomb Raider Developer Interview|last=Siegler|first=Dylan|work=Attack of the Fanboy|publisher=Attack of the Fanboy|date=27. april 2018|access-date=16. avgust 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427181352/https://attackofthefanboy.com/articles/shadow-of-the-tomb-raider-developer-interview/|archive-date=27. april 2018|url-status=live}}</ref> <ref name="VG247interview">{{cite web|url=https://www.vg247.com/2018/08/13/shadow-tomb-raider-interview-90s-lara-history/|title=Shadow of the Tomb Raider interview: 90s Lara is history|last=Wen|first=Alan|work=[[VG247]]|publisher=Videogaming247 Ltd|date=13. avgust 2018|access-date=16. avgust 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180814112712/https://www.vg247.com/2018/08/13/shadow-tomb-raider-interview-90s-lara-history/|archive-date=14. avgust 2018|url-status=live}}</ref> <ref name="LuddingtonInterview">{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZsPpEXWTRng|date=12. junij 2018|title=E3 2018: Camilla Luddington Talks Shadow of the Tomb Raider|medium=Video|work=[[YouTube]]|publisher=Gamerhub}}</ref> <ref name="Shack1">{{cite web|url=https://www.shacknews.com/article/104702/lara-must-confront-her-dark-side-to-become-the-tomb-raider|title=Lara Must Confront Her Dark Side to Become The Tomb Raider|last=Brightman|first=James|work=[[Shacknews]]|publisher=Gamerhub|date=1. maj 2018|access-date=16. avgust 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180502095852/http://www.shacknews.com/article/104702/lara-must-confront-her-dark-side-to-become-the-tomb-raider|archive-date=2. maj 2018|url-status=live}}</ref> <ref name="Shack2">{{cite web|url=https://www.shacknews.com/article/106740/shadow-of-the-tomb-raider-interview-lara-crofts-evolution-trinity-jonah-and-more|title=Shadow of the Tomb Raider interview: Lara Croft's evolution, Trinity, Jonah, and more|last=Mejio|first=Ozzie|work=[[Shacknews]]|publisher=Gamerhub|date=15. avgust 2018|access-date=16. avgust 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180816014513/https://www.shacknews.com/article/106740/shadow-of-the-tomb-raider-interview-lara-crofts-evolution-trinity-jonah-and-more|archive-date=16. avgust 2018|url-status=live}}</ref> <ref name="SilPostcredit">{{cite web |url=http://www.siliconera.com/2018/09/21/shadow-of-the-tomb-raider-ending-changed-by-day-one-patch/|title=Shadow Of The Tomb Raider Ending Changed By Day-One Patch|last=Lada|first=Jenni|work=Siliconera|publisher=[[Curse LLC]]|date=21. september 2018|access-date=21. september 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180921203928/http://www.siliconera.com/2018/09/21/shadow-of-the-tomb-raider-ending-changed-by-day-one-patch/|archive-date=21. september 2018|url-status=live}}</ref> <ref name="ShadowMusic">{{cite web|url=https://tombraider.square-enix-games.com/en-us/news/shadow-of-the-tomb-raider-music-|title=Shadow of the Tomb Raider Music|work=Shadow of the Tomb Raider|publisher=[[Square Enix]]|date=8. avgust 2018|access-date=17. avgust 2018|archive-url=https://www.webcitation.org/71nQCcCTn?url=https://tombraider.square-enix-games.com/en-us/news/shadow-of-the-tomb-raider-music-|archive-date=19. avgust 2018|url-status=live}}</ref> <ref name="ShadowNixxes">{{Cite web |url=https://www.nixxes.com/news-item-1/ |title=We're working on Shadow of the Tomb Raider |date=30. april 2018 |access-date=13. maj 2018|work= Nixxes Software|publisher=Nixxes Software|archive-url=https://web.archive.org/web/20180513224056/http://www.nixxes.com/nixxes/newsdetail/20-uk/news/211-news-sotr |archive-date=13. maj 2018 |url-status=live}}</ref> <ref name="IGN announcement">{{cite web |url=http://www.ign.com/articles/2018/03/15/shadow-of-the-tomb-raider-officially-announced |title=Shadow of the Tomb Raider Officially Announced |work=[[IGN]]|publisher=[[Ziff Davis]]|date=15. marec 2018 |access-date=15. marec 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315164923/http://www.ign.com/articles/2018/03/15/shadow-of-the-tomb-raider-officially-announced |archive-date=15. marec 2018}}</ref> <ref name="PolyAnnouncement1">{{cite web |url=https://www.polygon.com/2018/3/14/17119222/shadow-of-tomb-raider-release-date-pc-ps4-xbox-reveal |title=Shadow of the Tomb Raider reveal incoming — but source code leaks the details |first=Allegra |last=Frank |date=14. marec 2018 |work=[[Polygon (website)|Polygon]]|publisher=[[Vox Media]]|access-date=15. marec 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315023951/https://www.polygon.com/2018/3/14/17119222/shadow-of-tomb-raider-release-date-pc-ps4-xbox-reveal |archive-date=15. marec 2018}}</ref> <ref name="PolyAnnouncement2">{{cite web |url=https://www.polygon.com/2018/3/15/17123806/shadow-of-the-tomb-raider-teaser-trailer-xbox-one-ps4-pc |title=Shadow of the Tomb Raider trailer teases a trip to Mayan pyramids |first=Owen S. |last=Good |date=15. marec 2018 |work=[[Polygon (website)|Polygon]]|publisher=[[Vox Media]] |access-date=15. marec 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315190609/https://www.polygon.com/2018/3/15/17123806/shadow-of-the-tomb-raider-teaser-trailer-xbox-one-ps4-pc |archive-date=15. marec 2018}}</ref> <ref name="KotakuAnnounce">{{cite web |url=https://kotaku.com/shadow-of-the-tomb-raider-will-be-out-this-fall-1823760919 |title=Shadow of the Tomb Raider&nbsp;Will Be Out This Fall [Update: Trailer] |first=Jason |last=Schreier |work=[[Kotaku]]|publisher=[[Univision Communications]] |access-date=15. marec 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180314224647/https://kotaku.com/shadow-of-the-tomb-raider-will-be-out-this-fall-1823760919 |archive-date=14. marec 2018}}</ref> <ref name="SeasonPass">{{cite web |title=Season Pass |url=https://www.tombraider.com/en-us/season-pass |work=Tomb Raider website|publisher=[[Square Enix]] |access-date=27. april 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180427203642/https://www.tombraider.com/en-us/season-pass |archive-date=27. april 2018}}</ref> <ref name="ShadowFeral">{{cite web|url=https://www.feralinteractive.com/en/news/1005/|title=Shadow of the Tomb Raider Definitive Edition destined for macOS and Linux on 5 November - Feral News|website=[[Feral Interactive]]|date=15. oktober 2019|access-date=17. oktober 2019}}</ref> <ref name="ShadowStadia">{{cite web |title=Google Stadia is coming November 19th: details, price, and the first games you'll stream|url=https://www.theverge.com/2019/6/6/18654632/google-stadia-price-release-date-games-bethesda-ea-doom-ubisoft-e3-2019 |website=[[The Verge]]|date=6. junij 2019|access-date=6. junij 2019}}</ref> <ref name="EuroStadia">{{cite web|url=https://www.eurogamer.net/articles/digitalfoundry-2019-tomb-raider-trilogy-stadia-analysis|title=The Tomb Raider trilogy delivers Stadia's most successful ports|website=[[Eurogamer]]|date=5. december 2019|access-date=15. avgust 2020}}</ref> <ref name="GRdefinitive">{{cite web|url=https://www.gamesradar.com/uk/shadow-tomb-raider-definitive-edition/|title=Shadow of the Tomb Raider: Definitive Edition's out now and it gives Lara the gift of athleisure|author=Sheridan, Conner|website=[[GamesRadar]]|date=5. november 2019|access-date=15. avgust 2020}}</ref> <ref name="MCPC">{{cite web |url=https://www.metacritic.com/game/pc/shadow-of-the-tomb-raider |title=Shadow of the Tomb Raider for PC Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=12. oktober 2018}}</ref> <ref name="MCPS4">{{cite web |url=https://www.metacritic.com/game/playstation-4/shadow-of-the-tomb-raider |title=Shadow of the Tomb Raider for PlayStation 4 Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=12. oktober 2018}}</ref> <ref name="MCXONE">{{cite web |url=https://www.metacritic.com/game/xbox-one/shadow-of-the-tomb-raider |title=Shadow of the Tomb Raider for Xbox One Reviews |website=[[Metacritic]] |access-date=10. september 2018}}</ref> <ref name="Destruct">{{cite web |last=Makedonski |first=Brett |date=10. september 2018 |url=https://www.destructoid.com/review-shadow-of-the-tomb-raider-521668.phtml |title=Shadow Of The Tomb Raider Review - I guess this is growing up |website=[[Destructoid]] |access-date=10. september 2018}}</ref> <ref name="EGM">{{cite magazine |last=Plessas |first=Nick |date=10. september 2018 |url=http://www.egmnow.com/articles/reviews/shadow-of-the-tomb-raider-review/ |title=Shadow of the Tomb Raider review |magazine=[[Electronic Gaming Monthly]] |access-date=11. oktober 2018}}</ref> <ref name="GSpot">{{cite web |last=Tran |first=Edmond |date=10. september 2018 |url=https://www.gamespot.com/reviews/shadow-of-the-tomb-raider-review-guerilla-girl/1900-6416982/ |title=Shadow Of The Tomb Raider Review - Guerilla Girl |website=[[GameSpot]] |access-date=10. september 2018}}</ref> <ref name="GRadar">{{cite web |last=Weber |first=Rachel |date=10. september 2018 |url=https://www.gamesradar.com/shadow-of-the-tomb-raider-review/ |title=SHADOW OF THE TOMB RAIDER REVIEW: "JUMP SCARES, HUMAN SACRIFICE, AND A LARA THAT HAS STRAIGHT UP LOST HER SH*T" |publisher=[[GamesRadar]] |access-date=10. september 2018}}</ref> <ref name="GameRev">{{cite web |last=Leri |first=Michael |date=10. september 2018 |url=https://www.gamerevolution.com/review/429243-shadow-of-the-tomb-raider-review |title=Shadow of the Tomb Raider Review - Raider in Her Last Arc|publisher=[[Game Revolution]]|access-date=10. september 2018}}</ref> <ref name="IGN">{{cite web |last=O'Brien |first=Lucy |date=10. september 2018 |url=https://www.ign.com/articles/2018/09/10/shadow-of-the-tomb-raider-review |title=Shadow of the Tomb Raider Review |website=[[IGN]] |access-date=10. september 2018}}</ref> <ref name="PCGUS">{{cite magazine |last=Kelly |first=Andy |date=10. september 2018 |url=https://www.pcgamer.com/shadow-of-the-tomb-raider-review/ |title=Shadow of the Tomb Raider Review |magazine=[[PC Gamer]] |access-date=10. september 2018}}</ref> <ref name="VG">{{cite web |last=Wise |first=Josh |date=10. september 2018 |url=https://www.videogamer.com/reviews/shadow-of-the-tomb-raider-review |title=Shadow of the Tomb Raider review |publisher=VideoGamer.com |access-date=10. oktober 2018}}</ref> <ref name="Poly">{{cite web |last=Plante |first=Chris |url=https://www.polygon.com/reviews/2018/9/10/17838346/shadow-of-the-tomb-raider-review-xbox-one-ps4-pc |title=Shadow of the Tomb Raider review |website=[[Polygon (website)|Polygon]] |date=19. september 2018|access-date=19. september 2018}}</ref> <ref name="Sales">{{Cite web|url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2019-02-19-shadow-of-the-tomb-raider-ships-4-12-million|title=Shadow of the Tomb Raider ships 4.12 million|author=Valentine, Rebecca|website=[[Eurogamer|GamesIndustry.biz]]|date=19. februar 2019|access-date=19. februar 2019}}</ref> <ref name="USGretro">{{cite web|url=https://www.usgamer.net/articles/shadow-of-the-tomb-raider-dlc-news|title=Shadow of the Tomb Raider Devs "Super Happy" With Sales and Reviews as DLC Wraps Up|author=Bailey|website=[[Eurogamer|USGamer]]|date=5. april 2019|access-date=15. avgust 2020}}</ref> <ref name="AwardA">{{cite web |last=Watts |first=Steve |url=https://www.gamespot.com/articles/resident-evil-2-wins-top-honor-in-e3-game-critics-/1100-6460135/ |title=Resident Evil 2 Wins Top Honor In E3 Game Critics Awards |website=GameSpot |date=5. julij 2018 |access-date=18. november 2018}}</ref> <ref name="AwardB">{{cite web |last=Keane |first=Sean |url=https://www.cnet.com/news/gamescom-award-2018-nominees-include-marvels-spider-man-super-smash-bros-ultimate/ |title=Gamescom 2018 award winners include Marvel's Spider-Man, Super Smash Bros. Ultimate |website=[[CNET]] |date=22. avgust 2018 |access-date=18. november 2018}}</ref> <ref name="GJoystickA">{{cite news |last=Hoggins |first=Tom |url=https://www.telegraph.co.uk/gaming/news/golden-joysticks-2018-nominees-announced-voting-open-now/ |title=Golden Joysticks 2018 nominees announced, voting open now |newspaper=[[The Daily Telegraph]] |date=24. september 2018 |access-date=7. oktober 2018}}</ref> <ref name="GJoystickB">{{cite web |last=Sheridan |first=Connor |url=https://www.gamesradar.com/golden-joystick-awards-2018-winners/ |title=Golden Joystick Awards 2018 winners: God of War wins big but Fortnite gets Victory Royale |website=GamesRadar+ |date=16. november 2018 |access-date=18. november 2018}}</ref> <ref name="AwardC">{{cite web |url=https://thegameawards.com/awards/ |title=Awards (2018) |publisher=[[The Game Awards]] |access-date=16. november 2018}}</ref> <ref name="AwardDa">{{cite web |url=http://www.gamerschoice.tv/index.aspx |title=2018 Gamers' Choice Awards |publisher=Gamers' Choice Awards |date=9. december 2018 |access-date=4. januar 2019}}</ref><ref name="AwardDb">{{cite web |last=Glyer |first=Mike |date=19. november 2018 |url=http://file770.com/2018-gamers-choice-awards-nominees/ |title=2018 Gamers' Choice Awards Nominees |publisher=File 770 |access-date=4. januar 2019}}</ref> <ref name="AwardE">{{cite web |url=https://en.funandseriousgamefestival.com/awards/ |title=Titanium Awards 2018 |publisher=[[Fun & Serious Game Festival]] |date=10. december 2018 |access-date=7. november 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190707230958/https://en.funandseriousgamefestival.com/awards/ |archive-date=7. julij 2019 |url-status=live}}</ref> <ref name="AwardF">{{cite magazine |last=Flores |first=Terry |url=https://variety.com/2018/film/news/incredibles-2-ralph-annie-awards-nominations-1203077216/ |title='Incredibles 2,' 'Ralph Breaks the Internet' Top Annie Awards Nominations |magazine=[[Variety (magazine)|Variety]] |date=3. december 2018 |access-date=7. december 2018}}</ref> <ref name="AwardG">{{cite web |url=https://www.gamespot.com/articles/god-of-war-spider-man-lead-dice-awards-heres-all-t/1100-6464345/ |title=God Of War, Spider-Man Lead DICE Awards; Here's All The Nominees |last=Makuch |first=Eddie |website=GameSpot |date=10. januar 2019 |access-date=12. januar 2019}}</ref> <ref name="AwardHa">{{cite web |url=http://navgtr.org/archives/3566/ |title=Nominee List for 2018 |publisher=National Academy of Video Game Trade Reviewers |date=11. februar 2019 |access-date=13. februar 2019}}</ref> <ref name="AwardHb">{{cite web |url=http://navgtr.org/archives/3601/ |title=Winner list for 2018: God of War breaks record |publisher=National Academy of Video Game Trade Reviewers |date=13. marec 2019 |access-date=14. marec 2019}}</ref> <ref name="AwardIa">{{cite web |url=http://www.audiogang.org/2019-g-a-n-g-awards-finalists/ |title=2019 G.A.N.G. Awards Finalists |last=Lagumbay |first=Emmanuel |publisher=Game Audio Network Guild |date=14. februar 2019 |access-date=16. februar 2019}}</ref> <ref name="AwardIb">{{cite magazine |url=https://variety.com/2019/gaming/news/game-audio-network-guild-awards-2019-1203169520/ |title='God of War' Wins Six G.A.N.G. Awards, Including Audio of the Year |last=Fogel |first=Stefanie |date=21. marec 2019 |magazine=Variety |access-date=22. marec 2019}}</ref> <ref name="AwardJ">{{cite web |url=https://italianvideogameawards.com/awards |title=Italian Video Game Awards Nominees and Winners |publisher=Italian Video Game Awards |date=11. april 2019 |access-date=25. maj 2019}}</ref> <ref name="Variety">{{cite web|url=https://variety.com/2021/tv/news/netflix-anime-skull-island-tomb-raider-video-game-1234893288/|title=Netflix Expands its Growing Anime Repertoire with 'Skull Island' and 'Tomb Raider' Adaptations|author=Zorilla, Monica|website=Variety|date=27. januar 2021|access-date=27. januar 2021}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{Official website|https://www.tombraider.com/}} [[Kategorija:Videoigre leta 2018]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Igre za Linux]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 4]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za Xbox One]] ll76adrkwma6utabzy2ze2vthzcmc8a Khieu Samphan 0 517718 5727581 5704868 2022-08-05T09:27:35Z 41.57.217.74 wikitext text/x-wiki 5727582 5727581 2022-08-05T09:30:56Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/41.57.217.74|41.57.217.74]] ([[User talk:41.57.217.74|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:46.123.250.214|46.123.250.214]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Khieu Samphan|birth_date=|birth_place=|image=|caption=Samphan med sojenjem leta 2014|citizenship=|occupation=}}'''Khieu Samphan''', kamboški [[Komunizem|komunistični]] [[politik]] in [[ekonomist]], * [[28. julij]] [[1931]], [[Romduol]], [[Svay Rieng]], [[Kambodža]]. Bil je predsednik državnega predsedstva Demokratične Kambodže od leta 1976 do 1979. Kot tak je bil vodja kamboške države in je bil eden najmočnejših uradnikov v gibanju [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]], čeprav je [[Pol Pot]] ostal generalni sekretar [[Komunistična partija Kambodže|kamboške komunistične partije]].<ref>{{cite web|url=http://www.eccc.gov.kh/en/indicted-person/khieu-samphan|title=KHIEU Samphan|publisher=Extraordinary Chambers in the Courts of Cambodia|access-date=17 April 2014}}</ref>   Preden se je pridružil komunistični partiji, je bil Khieu član sangkumske vlade [[Norodam Sihanouk|Norodama Sihanouka]]. 7. avgusta 2014 je bil Khieu skupaj z ostalimi člani režima Rdečih Kmerov spoznan za krivega zaradi zločinov proti človeštvu in bil obsojen na dosmrtno ječo. V nadaljnjem sojenju pa je bil leta 2018 spoznan še za krivega zaradi izvajanja [[Kamboški genocid|genocida nad državljani Kambodže]], zaradi česar je bil obsojen na še dodatno dosmrtno zaporno kazen, brez možnosti pomilostitve. Khieu je zadnji še živeči član Rdečih Kmerov po smrti [[Nuon Chea|Nuona Chea]] leta 2019<ref>{{cite news|url=https://www.bangkokpost.com/world/1724475/nuon-chea-ideologue-of-cambodias-khmer-rouge-dies-at-93/|title=Nuon Chea, ideologue of Cambodia's Khmer Rouge, dies at 93|newspaper=[[Bangkok Post]]|date=4 August 2019|access-date=4 August 2019}}</ref> in [[Kang Kek Lew|Kanga Kek Lewa]] leta 2020<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2020/sep/02/comrade-duch-khmer-rouge-dies-cambodia|title=Comrade Duch, Khmer Rouge chief executioner, dies in Cambodia|newspaper=[[The Guardian]]|date=2 September 2020|access-date=2 September 2020}}</ref> ter prestaja svojo dosmrtno zaporno kazen v zaporu [[Phonm Phen]].   == Sklici == <references />{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sampan, Khieu}} [[Kategorija:Kamboški politiki]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Kambodže]] [[Kategorija:Rdeči Kmeri]] 177g65n3izwuhg3yjh95owy1rxh3uh2 5727586 5727582 2022-08-05T10:36:24Z 201.219.194.179 wikitext text/x-wiki 5727587 5727586 2022-08-05T10:39:09Z Upwinxp 126544 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/201.219.194.179|201.219.194.179]] ([[User talk:201.219.194.179|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Khieu Samphan|birth_date=|birth_place=|image=|caption=Samphan med sojenjem leta 2014|citizenship=|occupation=}}'''Khieu Samphan''', kamboški [[Komunizem|komunistični]] [[politik]] in [[ekonomist]], * [[28. julij]] [[1931]], [[Romduol]], [[Svay Rieng]], [[Kambodža]]. Bil je predsednik državnega predsedstva Demokratične Kambodže od leta 1976 do 1979. Kot tak je bil vodja kamboške države in je bil eden najmočnejših uradnikov v gibanju [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]], čeprav je [[Pol Pot]] ostal generalni sekretar [[Komunistična partija Kambodže|kamboške komunistične partije]].<ref>{{cite web|url=http://www.eccc.gov.kh/en/indicted-person/khieu-samphan|title=KHIEU Samphan|publisher=Extraordinary Chambers in the Courts of Cambodia|access-date=17 April 2014}}</ref>   Preden se je pridružil komunistični partiji, je bil Khieu član sangkumske vlade [[Norodam Sihanouk|Norodama Sihanouka]]. 7. avgusta 2014 je bil Khieu skupaj z ostalimi člani režima Rdečih Kmerov spoznan za krivega zaradi zločinov proti človeštvu in bil obsojen na dosmrtno ječo. V nadaljnjem sojenju pa je bil leta 2018 spoznan še za krivega zaradi izvajanja [[Kamboški genocid|genocida nad državljani Kambodže]], zaradi česar je bil obsojen na še dodatno dosmrtno zaporno kazen, brez možnosti pomilostitve. Khieu je zadnji še živeči član Rdečih Kmerov po smrti [[Nuon Chea|Nuona Chea]] leta 2019<ref>{{cite news|url=https://www.bangkokpost.com/world/1724475/nuon-chea-ideologue-of-cambodias-khmer-rouge-dies-at-93/|title=Nuon Chea, ideologue of Cambodia's Khmer Rouge, dies at 93|newspaper=[[Bangkok Post]]|date=4 August 2019|access-date=4 August 2019}}</ref> in [[Kang Kek Lew|Kanga Kek Lewa]] leta 2020<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2020/sep/02/comrade-duch-khmer-rouge-dies-cambodia|title=Comrade Duch, Khmer Rouge chief executioner, dies in Cambodia|newspaper=[[The Guardian]]|date=2 September 2020|access-date=2 September 2020}}</ref> ter prestaja svojo dosmrtno zaporno kazen v zaporu [[Phonm Phen]].   == Sklici == <references />{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sampan, Khieu}} [[Kategorija:Kamboški politiki]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Kambodže]] [[Kategorija:Rdeči Kmeri]] 177g65n3izwuhg3yjh95owy1rxh3uh2 Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 0 517891 5727555 5727275 2022-08-05T07:08:11Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ Aleš Ernecl wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec in filozof Aleš Ernecl. V avgustu je namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] 0mq2vqp8nd7jvtsrcuskcuk075b24uz 5727556 5727555 2022-08-05T07:19:15Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ Levica in NSi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedali odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, osebni motivator Boris Vene, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec in filozof Aleš Ernecl. V avgustu jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]]. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata. V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] lwh6v8bo5bxxyxnyyzlnm17efkujmv1 Pjasti 0 518252 5727463 5723155 2022-08-04T17:08:22Z Octopus 13285 /* Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo) */ urejanje wikitext text/x-wiki {{Royal house |surname = Pjasti |coat of arms = [[Slika:COA Piast dynasty.svg|200px]] |country = * [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] * [[Kraljevina Galicija–Volinija]] * [[Vojvodina Mazovija]] * [[Vojvodina Šlezija]] * [[Vijvodina Češka]] |titles = * Kralj Poljske * Kralj Rutenije * Vojvoda Poljakov * Vojvoda Poljske * Vojvoda Krakova * Vojvoda Kujavije * Vojvoda Mazovije * Vojvoda Sandomierza * Vojvoda Velikopoljske * Vojvoda Šlezije * Vojvoda Sieradz-Łęczyce * Vojvoda Češke |founder = [[Mješko I.]] |final ruler = [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] v Kraljevini Poljski, Jurij IV. Viljem Legniški v Šlezijskih vojvodinah |founding year = {{circa}} 960 |dissolution = 1370 v Kraljevini Poljski, 1675 v Šlezijskih vojvodinah |branches = * Šlezijski Pjasti, zadnja preživela veja dinastije * Mazovijski Pjasti * rodbina Griffins<ref>A. Małecki. ''Studya heraldyczne'' [Heraldične študije], vol. I. Lwów 1890. str. 268–285; M. L. Wójcik. ''Ród Gryfitów do końca XIII wieku''. Pochodzenie – genealogia – rozsiedlenie, Historia CVII, Wrocław 1993. str. 39.</ref> }} '''Pjasti''' ([[Poljščina|poljsko]] Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.<ref>[https://www.familytreedna.com/groups/piastdynasty/about/background ''FamilyTreeDNA – Genetic Testing for Ancestry, Family History & Genealogy'']. www.familytreedna.com. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Prvi dokumentirani poljski monarh je bil vojvoda [[Mješko I.]] (okoli 930–992).<ref>Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28. oktober 2013). [https://books.google.si/books?id=uWjYAQAAQBAJ&q=mieszko+I+first+documented&pg=PT478&redir_esc=y#v=snippet&q=mieszko%20I%20first%20documented&f=false ''Northern Europe: International Dictionary of Historic Places'']. Routledge. ISBN 9781136639517.</ref> Vladavina Pjastov na Poljskem se je končala leta 1370 s smrtjo kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]]. Veje Pjastov so še naprej vladale v vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]] in v vojvodinah [[Šlezija|Šlezije]], dokler ni leta 1675 umrl zadnji moški šlezijski Pjast. Pjasti so sklepali zakonske zveze z več plemiškimi rodbinami [[Evropa|Evrope]] in imeli številne visoke položaje, nekatere tudi v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Jagelonski kralji po [[Ivan I. Albert|Ivanu I. Albertu]] so bili po ženski liniji potomci hčerke kralja Kazimirja III. ==Izvor imena== Zgodnji poljski vojvode in kralji so zase trdili, da so potomci pollegendarnega [[Pjast Kolar|Pjasta Kolarja]] (poljsko Piast Kołodziej),<ref>Ulwencreutz, Lars (2013). [https://books.google.si/books?id=fpQlBgAAQBAJ&newbks=0&hl=en&redir_esc=y Ulwencreutz's the Royal Families in Europe]. str. 191. ISBN 9781304581358.</ref> prvič omenjenega v ''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'' (''Letopisi in dejanja poljskih vojvod in knezov''), ki jih je okoli leta 1113 napisal Gallus Anonimus. Naziv "dinastija Pjasti" se je prvič pojavil šele v 17. stoletju<ref>''Encyklopedia Powszechna''. PWN Warsaw 1975, vol. III. str. 505.</ref><ref>[https://www.britannica.com/topic/Piast-dynasty "Piast Dynasty"]. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 30. marca 2011.</ref> v zgodovinskem delu poljskega zgodovinarja Adama Naruszewicza, v sodobnih virih pa se ni uporabljal.<ref>Juliusz Bardach (1957). [https://books.google.si/books?id=pCYOAQAAIAAJ&redir_esc=y ''Historia państwa i prawa Polski do roku 1795: Bardach, J. Historia państwa i prawa Polski do połowy XV wieku'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 68.</ref><ref>Jacek Hertel (1980). [https://books.google.si/books?id=bJVJAAAAIAAJ&redir_esc=y ''Imiennictwo dynastii piastowskiej we wcześniejszym średniowieczu'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 31, 160. ISBN 978-83-01-01662-3.</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Ms zanoyskich intro.jpg|thumb|250px|left|''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'']] Prvi Pjasti, verjetno [[Zahodni Poljani|Poljani]], so se pojavili okoli leta 940 v trdnjavi Giecz na ozemlju Velikopoljske.<ref>[https://www.historiaposzukaj.pl/wiedza,wydarzenia,109,gniezno_czy_giecz_czyli_skad_pochodzi_dynastia.html ''Gniezno czy Giecz, czyli skąd pochodzi dynastia?'']. Historia: Poszukaj. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Kmalu zatem so svojo rezidenco preselili v Gniezno, kjer je knez Mješko I. od okoli 960 vladal Civitas Schinesghe (poljsko Ziemia Polska). Pjasti so nekaj časa vladali tudi Pomorjanskem, [[Češka|Češki]] in [[Lužica|Lužici]], pa tudi [[Rutenija|Ruteniji]] in ogrski Spiški regiji na današnjem vzhodnem [[Slovaška|Slovaškem]]. Vladar se je naslavljal z vojvoda ali kralj, odvisno od njegove moči. Poljska monarhija se je morala soočati z ekspanzionistično politiko [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] na zahodu, kar je povzročilo krhko sožitje. [[Mješko I.]], [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] in [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] so poskušali zaščititi poljsko državo s pogodbami, prisegami zvestobe in zakonskimi zvezami s cesarskimi otonskimi in salijskimi dinastijami. Poljski sosedje so bili češka dinastija Přemyslidov, ogrski [[Árpádovci]] in njihovi [[Anžujci|anžujski]] nasledniki, [[Kijevska Rusija]], kasneje tudi država [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]] in [[Velika litovska kneževina]]. [[Slika:Poland1020-c.png|thumb|250px|right|Poljska pod Pjasti okoli leta 1020]] Položaj Pjastov je odločilno poslabel zaradi razdrobitve po oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] iz leta 1138. Poljska država se je za skoraj 150 let razbila na več vojvodin, pri čemer se je vojvoda Pjast proti formalno veljavnemu načelu agnatskega statusa boril za prestol v [[Krakov]]u, glavnem mestu Malopoljske province. Številni vojvode, med njimi [[Mješko III. Stari]], [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] in [[Lešek I. Beli]], so bili okronani, vendar so bili kmalu zatem strmoglavljeni. Starejša veja šlezijskih Pjastov, potomcev vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]], najstarejšega sina [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], je vladala samostojno in bila od 14. stoletja [[vazal]] češke krone. Potem ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je poljska krona pripadla ogrskemu kralju [[Ludvik I. Ogrski|Ludviku I. Anžujskemu]], sinu Elizabete Pjast, sestre pokojnega kralja Kazimirja III. Mazovska veja Pjastov je izumrla s smrtjo vojvode Janusa III. leta 1526. Zadnji vladajoči vojvoda Šlezijskih Pjastov je bil Jurij Viljem Legniški, ki je umrl leta 1675. Njegov stric Avgust Legniški, zadnji moški Pjast, je umrl leta 1679. Zadnja zakonita dedinja, vojvodinja Karolina Legniško-Brieška, je umrla leta 1707 in je pokopana v Trzebniški opatiji. Svoje rodoslovje so z dinastijo Pjastov povezovale številne rodbine, kot so nezakonski potomci šlezijskega vojvode Adama Venčeslava Cieszynskega (1574–1617), ==Grb== Okoli leta 1295 je Przemysł II. uporabil grb z belim orlom,<ref>{{Cite web|url=https://poland-today.pl/it-happened-in-february/|title=Poland Today »White eagle regains its crown|last=Tomaney|first=William|website=Poland Today »White eagle regains its crown|language=en-US|access-date=9. maja 2019}}</ref> ki se je kasneje štel za grb Pjastov ali Pjastovskega orla.<ref>Górczyk, Wojciech. ''Półksiężyc, orzeł, lew i smok. Uwagi o godłach napieczętnych Piastów''.</ref> Šlezijski Pjasti so v 14. stoletju orlu dodali polmesec s križem. Njihov grb je kasneje postal grb Vojvodine Šlezije. ==Vladarji== ===Legendarni vojvode [[Zahodni Poljani|Poljanov]]=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | | [[Popiel]]<br> <small>Latinsko: ''Semovit filius Past Ckosisconis''</small> | vojvoda | 9. stoletje | Legendarni vladar [[Zahodni Poljani|Poljanov]] |- | [[Slika:Piast.PNG|100px]] | [[Pjast Kolar]]<br> <small>Poljsko: Piast Kołodziej</small><br> <small>Latinsko: Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu</small> | vojvoda | 9. stoletje | Legendarni vladar Poljanov, sin [[Hościsko|Hošciska]], oče Sjemovita, ustanovitelj dinastije |- | [[Slika: Siemowit.PNG|100px]] | [[Sjemovit]]<br> <small>Ziemowit</small> | vojvoda | 9. stoletje | Polegendarni vladar Poljanov, sin Pjasta Kolarja in Rzepihe |- | [[Slika:Lestek.PNG|100px]] | [[Lestek]]<br> <small>Leszek, Lestko</small> | vojvoda | 9.-10. stoletje | Polegendarni vladar Poljanov, sin Sjemovita |- | [[Slika: Siemomysł.PNG|100px]] | [[Zjemomisl]]<br><small>Ziemomysl</small> | vojvoda | 10. stoletje | Pollegendarni vladar Poljanov, sin Lešeka |} ===Vojvode in kralji Poljske=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika:MieszkoDagome.jpg|100px]] | [[Mješko I.]] | vojvoda | ok. 960 –992 | Sin Zjemomisla, <br>prvi krščanski vladar, <br>''Misico, dux Wandalorum'' |- | [[Slika:Chrobry1.jpg|100px]] | [[Boleslav I. Hrabri]] <br> <small> Bolesław I Chrobry (Wielki)</small> | vojvoda, kralj | Kot vojvoda: 992–18. april 1025<br>Kot kralj:18. april 1025–17. junij 1025 | Sin Mješka I. in Dobrave Češke, prvi kronani kralj ''Regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum'' |- | [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]] | [[Mješko II. Lambert]] | kralj | 1025–1031 | Sin Boleslava I. in Emnilde Lužiške |- | [[Slika: Bezprym.jpeg|100px]] | [[Bezprim]] | vojvoda | 1031–1032 | Sin Boleslava I. in Judite Ogrske (sporno) |- | [[Slika: Monarch-emp.png|100px]] | [[Oton Boleslavič]] | vojvoda | 1032–1032/1033 | Sin Boleslava I. in Emnilde |- | [[Slika: Monarch-emp.png|100px]] | [[Teodorik]] <br> <small>Dytryk</small> | vojvoda | 1032–1032/1033 | Vnuk Mješka I. in Ode Haldenslebenske |- | [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]] | [[Mješko II. Lambert]] | vojvoda | 1032–1034 | |- | [[Slika:Monarch-emp.png |100px]] | [[Boleslav Pozabljeni]] <br> <small>Bolesław Zapomniany</small> | vojvoda | 1034–1038 /1039 | Pollegedaren, obstoj vprašljiv |- | [[Slika:Odnowiciel.jpg|100px]] | [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] <br> <small>Kazimierz I Odnowiciel</small> | vojvoda | 1039–1058 | Sin Mješka II. in Riheze Lotarinške |- | [[Slika:Bolesław II Śmiały by Aleksander Lesser.PNG|100px]] | [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni/Smeli]] <br> <small>Bolesław II Szczodry/Śmiały</small> | vojvoda, kralj | Kot vojvoda: 1058-1076<br>Kot kralj: 1076-1079 | Sin Kazimirja I. in Marije Dobronjege Kijevske |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław I Herman.jpg|100px]] | [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] | vojvoda |1079–1102 | Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke (sporno) |- | [[Slika:Zbigniew.JPG |100px]] | [[Zbignjev]] <br> Zbygniew | vojvoda |1102–1107 |Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke |- | [[Slika: Krzywousty1.jpg|100px]] | [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] <br> <small>Bolesław III Krzywousty</small> | vojvoda |1107–1138 | Sin Vladislava I. in Judite Češke |} ===Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo)=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław II Wygnaniec.jpg|100px]] | [[Vladislav II. Izgnanec]] <br> <small>Władysław II Wygnaniec</small> |veliki vojvoda | 1138 –1146 | Sin Boleslava III. in Zbislave Kijevske, vojvoda Šlezije, izgnan |- | [[Slika:Jan Matejko, Bolesław IV Kędzierzawy.jpg|100px]] | [[Boleslav IV. Kodravi]] | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1146–1173 | Sin of Boleslava III. in [[Salomea Berška|Salomee Berške]], tudi vojvoda Mazovije |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1173–1177 | Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Velikopoljske |- | [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]] | [[Kazimir II. Pravični]]<br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1170 –1190 | Sin Boleslava III. in Salomee, tudi vojvoda Wiślice in Sandomierza |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1190–1190 | Ponovno |- | [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]] | [[Kazimir II. Pravični]] <br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1190-1194 | Ponovno |- | [[Slika: Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1194–1198 | Sin Kazimirja II. in [[Helena Znojmska|Helene Znojmske]],<br>tudi vojvoda Sandomierza |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1198–1199 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1199–1199 | Ponovno |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1199–1202 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]] | [[Vladislav III. Vitkonogi]] <br> <small>Władysław III Laskonogi</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1202–1202 | Sin Mješka III. in Eudoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1202–1210 | Ponovno |- | [[Slika:Mieszko IV.JPG|100px]] | [[Mješko IV. Krivonogi]] <br> <small>Mieszko I Plątonogi</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1210–1211 | Sin Vladislava II. in Agneze Babenberške, tudi vojvoda Šlezije |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1211–1225 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]] | [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1225–1225 | Vnuk Vladislava II., sin Boleslava I. Visokega in Kristine, tudi vojvoda Šlezije |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1225–1227 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]] | [[Vladislav III. Vitkonogi]] <br> Władysław III Laskonogi | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1227–1229 | Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske |- | [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]] | [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1229–1232 | Sin Kazimirja II. in [[Helena Znojmska|Helene Znojmske]], tudi vojvoda Mazovije |- | [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]] | [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1232–1238 | Ponovno |- | [[Slika:Henryk II Pobożny tomb effigy.PNG|100px]] | [[Henrik II. Pobožni]] <br> <small>Henryk II Pobożny</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1238–1241 | Sin Henrika I. in svete Hedvike Andeške (Šlezijske), tudi vojvoda Vroclava in Velikopoljske, padel v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] |- | [[Slika: Monarch-emp.png|100px]] | [[Boleslav II. Rogati]] <br> <small>Bolesław II Rogatka</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1241–1241 | Sin Henrika II. in Ane Češke, tudi vojvoda Šlezije |- | [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]] | [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1241–1243 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Bolesław Wstydliwy.jpg|100px]] | [[Boleslav V. Sramežljivi]] <br> <small>Bolesław Wstydliwy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1243–1279 | Sin Leška Belega in Grzimislave Luške |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Czarny.jpg|100px]] | [[Lešek II. Črni]] <br> <small>Leszek Czarny</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1279–1288 | Po očetovi strani vnuk Konrada I. Mazovskega in po materini strani vnuk Henrika II., sin Kazimirja I. Kujavskega in Konstance Vroclavske |- | [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]] | [[Boleslav II. Mazovski]] | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1288–1288 | Vnuk Konrada I. Mazovskega, vojvoda Mazovije |- | [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]] | [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1288–1289 | Po očetovi strani vnuk Henrika II., po materini strani vnuk Henrika I., sin Henrika III. Belega in Judite Mazovske, vojvoda Spodnje Šlezije |- | [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]] | [[Boleslav II. Mazovski]] <br> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1289–1289 | Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske |- | [[Slika:Wladislaus I of Poland.PNG|100px]] | [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Kratki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1289–1289 | Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske |- | [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]] | [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1289–1290 | Ponovno |} ===Kralj Poljske (poskusi ponovne združitve)=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika:Przemysł II by Aleksander Lesser.PNG|100px]] | [[Przemisl II.]] <br> <small>Premyslas, Premislaus</small> | veliki vojvoda, kralj | Kot veliki vojvoda: 1290–1291 <br> Kot kralj: 1295-1296 | Vnuk Henrika II., sin Przemisla I. in Elizabete Vroclavske, tudi vojvoda Poznana, Velikopoljske in Pomorjanske |} ===Kralja Poljske (združeno kraljestvo)=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika: Wladislaus I of Poland.PNG|100px]] | [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Sloki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small> | kralj | 1320–1333 | Ponovno, ponovno združena Kraljevina Poljska |- | [[Slika:Casimir the Great by Leopold Löffler.PNG|100px]] | [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] <br> <small>Kazimierz III Wielki</small> | kralj | 1333–1370 | Sin Vladislava I. in Jadvige Kališke, eden o največjih poljskih vladarjev |} ==Ženske predstavnice dinastije== ===Kraljice žene=== [[Slika:Denar rys chrobry1.png|250px|right|thumb|''Denar Princes Polonie'', 11. stoletje (obdobje Boleslava I. Hrabrega), je bile den od najbolj prepoznanih kovancev v zgodovini Poljske]] * Svetoslava, domnevno hčerka [[Mješko I.|Mješka I.]], kraljica žena Danske, Norveške, Švedske in Anglije, mati [[Knuta Velikega]], kralja cele Anglije, Danske in Norveške * Svjetoslava Poljska, hčerka [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]], kraljica žena Češke * Rikeza Pojska, hčerka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]], kraljica žena Švedske, mati Knuta V. Danskega in Zofije Minske * Rikeza Pojska, kraljica Kastilje, hčerka [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II.]], kralica žena Leóna in Galicije, kraljica žena Kastilje, cesarica vseh Španij * Salomea Poljska, hčerka Leška I. Belega, kraljica žena Haliča * Fenena Kujavska, hčerka Zjemomisla Kujavskega, kraljica žena Ogrske * Elizabeta Rikeza Poljska, hčerka Przemisla II., kraljica žena Poljske in Češke * Viola Ciešinska, hčerka Mješka I., vojvode Cieszyna, kraljica žena Ogrske, Češke in Poljske * Marija Bitomska, hčerka Kazimirja Bitomskega, kraljica žena Ogrske * Beatrika Šlezijska. hčerka Bolka I. Stogega, nemška kraljica * Hedvika Hališka, hčerka Boleslava Pobožnega, kraljica žena Poljske, mati kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] in ogrske kraljice Elizabete Poljske * Elizabeta Poljska, hčerka [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Slokega]], kraljica žena Ogrske, mati Ludvika I. Ogrskega, kralja Poljske, Ogrske in Hrvaške, in kralja Karla I. Ogrskega, kralja Ogrske in Hrvaške * Ana Švidniška, hčerka Henrika II., vojvode Švidnice, kraljica žena Nemčije in Češke in cesarica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], mati Venčeslava IV. Češkega, kralja Nemčije in Češke * Hedvika Saganska, hčerka Henrika V. Železnega, kraljica žena Poljske ==Duhovščina== ===Nadškofi=== * Boleskav Tošeški, škof [[Esztergom]]a * Vladislav Vroclavski, nadškof [[Salzburg]]a ===Škofi=== * Jaroslan Opolski, škof [[Vroclav]]a * Mješko Bitomski, škof [[Nitra|Nitre]] in [[Veszprém]]a * Henrik Mazovski, škof Plocka * Jan Kropidlo, škof Poznana, Vloclaveka, Kamieńa in Helmna * Venčeslav II. Legniški, škof Lebusa in Vroclava * Henrik VIII. Legniški, škof Vroclava * Konrad IV. Starejši, škof Vroclava * Aleksander Mazovski, škof [[Trento|Trenta]] * Kazimir III. Ploški, škof Plocka ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Šlezija]] 92ezon7jtfhbyll143i9qbqihsyzyi7 5727464 5727463 2022-08-04T17:09:11Z Octopus 13285 /* Kralja Poljske (združeno kraljestvo) */ popravek imena wikitext text/x-wiki {{Royal house |surname = Pjasti |coat of arms = [[Slika:COA Piast dynasty.svg|200px]] |country = * [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] * [[Kraljevina Galicija–Volinija]] * [[Vojvodina Mazovija]] * [[Vojvodina Šlezija]] * [[Vijvodina Češka]] |titles = * Kralj Poljske * Kralj Rutenije * Vojvoda Poljakov * Vojvoda Poljske * Vojvoda Krakova * Vojvoda Kujavije * Vojvoda Mazovije * Vojvoda Sandomierza * Vojvoda Velikopoljske * Vojvoda Šlezije * Vojvoda Sieradz-Łęczyce * Vojvoda Češke |founder = [[Mješko I.]] |final ruler = [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] v Kraljevini Poljski, Jurij IV. Viljem Legniški v Šlezijskih vojvodinah |founding year = {{circa}} 960 |dissolution = 1370 v Kraljevini Poljski, 1675 v Šlezijskih vojvodinah |branches = * Šlezijski Pjasti, zadnja preživela veja dinastije * Mazovijski Pjasti * rodbina Griffins<ref>A. Małecki. ''Studya heraldyczne'' [Heraldične študije], vol. I. Lwów 1890. str. 268–285; M. L. Wójcik. ''Ród Gryfitów do końca XIII wieku''. Pochodzenie – genealogia – rozsiedlenie, Historia CVII, Wrocław 1993. str. 39.</ref> }} '''Pjasti''' ([[Poljščina|poljsko]] Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.<ref>[https://www.familytreedna.com/groups/piastdynasty/about/background ''FamilyTreeDNA – Genetic Testing for Ancestry, Family History & Genealogy'']. www.familytreedna.com. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Prvi dokumentirani poljski monarh je bil vojvoda [[Mješko I.]] (okoli 930–992).<ref>Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28. oktober 2013). [https://books.google.si/books?id=uWjYAQAAQBAJ&q=mieszko+I+first+documented&pg=PT478&redir_esc=y#v=snippet&q=mieszko%20I%20first%20documented&f=false ''Northern Europe: International Dictionary of Historic Places'']. Routledge. ISBN 9781136639517.</ref> Vladavina Pjastov na Poljskem se je končala leta 1370 s smrtjo kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]]. Veje Pjastov so še naprej vladale v vojvodini [[Mazovija|Mazoviji]] in v vojvodinah [[Šlezija|Šlezije]], dokler ni leta 1675 umrl zadnji moški šlezijski Pjast. Pjasti so sklepali zakonske zveze z več plemiškimi rodbinami [[Evropa|Evrope]] in imeli številne visoke položaje, nekatere tudi v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Jagelonski kralji po [[Ivan I. Albert|Ivanu I. Albertu]] so bili po ženski liniji potomci hčerke kralja Kazimirja III. ==Izvor imena== Zgodnji poljski vojvode in kralji so zase trdili, da so potomci pollegendarnega [[Pjast Kolar|Pjasta Kolarja]] (poljsko Piast Kołodziej),<ref>Ulwencreutz, Lars (2013). [https://books.google.si/books?id=fpQlBgAAQBAJ&newbks=0&hl=en&redir_esc=y Ulwencreutz's the Royal Families in Europe]. str. 191. ISBN 9781304581358.</ref> prvič omenjenega v ''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'' (''Letopisi in dejanja poljskih vojvod in knezov''), ki jih je okoli leta 1113 napisal Gallus Anonimus. Naziv "dinastija Pjasti" se je prvič pojavil šele v 17. stoletju<ref>''Encyklopedia Powszechna''. PWN Warsaw 1975, vol. III. str. 505.</ref><ref>[https://www.britannica.com/topic/Piast-dynasty "Piast Dynasty"]. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 30. marca 2011.</ref> v zgodovinskem delu poljskega zgodovinarja Adama Naruszewicza, v sodobnih virih pa se ni uporabljal.<ref>Juliusz Bardach (1957). [https://books.google.si/books?id=pCYOAQAAIAAJ&redir_esc=y ''Historia państwa i prawa Polski do roku 1795: Bardach, J. Historia państwa i prawa Polski do połowy XV wieku'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 68.</ref><ref>Jacek Hertel (1980). [https://books.google.si/books?id=bJVJAAAAIAAJ&redir_esc=y ''Imiennictwo dynastii piastowskiej we wcześniejszym średniowieczu'']. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 31, 160. ISBN 978-83-01-01662-3.</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Ms zanoyskich intro.jpg|thumb|250px|left|''Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum'']] Prvi Pjasti, verjetno [[Zahodni Poljani|Poljani]], so se pojavili okoli leta 940 v trdnjavi Giecz na ozemlju Velikopoljske.<ref>[https://www.historiaposzukaj.pl/wiedza,wydarzenia,109,gniezno_czy_giecz_czyli_skad_pochodzi_dynastia.html ''Gniezno czy Giecz, czyli skąd pochodzi dynastia?'']. Historia: Poszukaj. Pridobljeno 22. junija 2019.</ref> Kmalu zatem so svojo rezidenco preselili v Gniezno, kjer je knez Mješko I. od okoli 960 vladal Civitas Schinesghe (poljsko Ziemia Polska). Pjasti so nekaj časa vladali tudi Pomorjanskem, [[Češka|Češki]] in [[Lužica|Lužici]], pa tudi [[Rutenija|Ruteniji]] in ogrski Spiški regiji na današnjem vzhodnem [[Slovaška|Slovaškem]]. Vladar se je naslavljal z vojvoda ali kralj, odvisno od njegove moči. Poljska monarhija se je morala soočati z ekspanzionistično politiko [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] na zahodu, kar je povzročilo krhko sožitje. [[Mješko I.]], [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] in [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] so poskušali zaščititi poljsko državo s pogodbami, prisegami zvestobe in zakonskimi zvezami s cesarskimi otonskimi in salijskimi dinastijami. Poljski sosedje so bili češka dinastija Přemyslidov, ogrski [[Árpádovci]] in njihovi [[Anžujci|anžujski]] nasledniki, [[Kijevska Rusija]], kasneje tudi država [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]] in [[Velika litovska kneževina]]. [[Slika:Poland1020-c.png|thumb|250px|right|Poljska pod Pjasti okoli leta 1020]] Položaj Pjastov je odločilno poslabel zaradi razdrobitve po oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] iz leta 1138. Poljska država se je za skoraj 150 let razbila na več vojvodin, pri čemer se je vojvoda Pjast proti formalno veljavnemu načelu agnatskega statusa boril za prestol v [[Krakov]]u, glavnem mestu Malopoljske province. Številni vojvode, med njimi [[Mješko III. Stari]], [[Vladislav III. Poljski|Vladislav III. Tankonogi]] in [[Lešek I. Beli]], so bili okronani, vendar so bili kmalu zatem strmoglavljeni. Starejša veja šlezijskih Pjastov, potomcev vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]], najstarejšega sina [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], je vladala samostojno in bila od 14. stoletja [[vazal]] češke krone. Potem ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je poljska krona pripadla ogrskemu kralju [[Ludvik I. Ogrski|Ludviku I. Anžujskemu]], sinu Elizabete Pjast, sestre pokojnega kralja Kazimirja III. Mazovska veja Pjastov je izumrla s smrtjo vojvode Janusa III. leta 1526. Zadnji vladajoči vojvoda Šlezijskih Pjastov je bil Jurij Viljem Legniški, ki je umrl leta 1675. Njegov stric Avgust Legniški, zadnji moški Pjast, je umrl leta 1679. Zadnja zakonita dedinja, vojvodinja Karolina Legniško-Brieška, je umrla leta 1707 in je pokopana v Trzebniški opatiji. Svoje rodoslovje so z dinastijo Pjastov povezovale številne rodbine, kot so nezakonski potomci šlezijskega vojvode Adama Venčeslava Cieszynskega (1574–1617), ==Grb== Okoli leta 1295 je Przemysł II. uporabil grb z belim orlom,<ref>{{Cite web|url=https://poland-today.pl/it-happened-in-february/|title=Poland Today »White eagle regains its crown|last=Tomaney|first=William|website=Poland Today »White eagle regains its crown|language=en-US|access-date=9. maja 2019}}</ref> ki se je kasneje štel za grb Pjastov ali Pjastovskega orla.<ref>Górczyk, Wojciech. ''Półksiężyc, orzeł, lew i smok. Uwagi o godłach napieczętnych Piastów''.</ref> Šlezijski Pjasti so v 14. stoletju orlu dodali polmesec s križem. Njihov grb je kasneje postal grb Vojvodine Šlezije. ==Vladarji== ===Legendarni vojvode [[Zahodni Poljani|Poljanov]]=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | | [[Popiel]]<br> <small>Latinsko: ''Semovit filius Past Ckosisconis''</small> | vojvoda | 9. stoletje | Legendarni vladar [[Zahodni Poljani|Poljanov]] |- | [[Slika:Piast.PNG|100px]] | [[Pjast Kolar]]<br> <small>Poljsko: Piast Kołodziej</small><br> <small>Latinsko: Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu</small> | vojvoda | 9. stoletje | Legendarni vladar Poljanov, sin [[Hościsko|Hošciska]], oče Sjemovita, ustanovitelj dinastije |- | [[Slika: Siemowit.PNG|100px]] | [[Sjemovit]]<br> <small>Ziemowit</small> | vojvoda | 9. stoletje | Polegendarni vladar Poljanov, sin Pjasta Kolarja in Rzepihe |- | [[Slika:Lestek.PNG|100px]] | [[Lestek]]<br> <small>Leszek, Lestko</small> | vojvoda | 9.-10. stoletje | Polegendarni vladar Poljanov, sin Sjemovita |- | [[Slika: Siemomysł.PNG|100px]] | [[Zjemomisl]]<br><small>Ziemomysl</small> | vojvoda | 10. stoletje | Pollegendarni vladar Poljanov, sin Lešeka |} ===Vojvode in kralji Poljske=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika:MieszkoDagome.jpg|100px]] | [[Mješko I.]] | vojvoda | ok. 960 –992 | Sin Zjemomisla, <br>prvi krščanski vladar, <br>''Misico, dux Wandalorum'' |- | [[Slika:Chrobry1.jpg|100px]] | [[Boleslav I. Hrabri]] <br> <small> Bolesław I Chrobry (Wielki)</small> | vojvoda, kralj | Kot vojvoda: 992–18. april 1025<br>Kot kralj:18. april 1025–17. junij 1025 | Sin Mješka I. in Dobrave Češke, prvi kronani kralj ''Regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum'' |- | [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]] | [[Mješko II. Lambert]] | kralj | 1025–1031 | Sin Boleslava I. in Emnilde Lužiške |- | [[Slika: Bezprym.jpeg|100px]] | [[Bezprim]] | vojvoda | 1031–1032 | Sin Boleslava I. in Judite Ogrske (sporno) |- | [[Slika: Monarch-emp.png|100px]] | [[Oton Boleslavič]] | vojvoda | 1032–1032/1033 | Sin Boleslava I. in Emnilde |- | [[Slika: Monarch-emp.png|100px]] | [[Teodorik]] <br> <small>Dytryk</small> | vojvoda | 1032–1032/1033 | Vnuk Mješka I. in Ode Haldenslebenske |- | [[Slika:Mieszko II.jpg|100px]] | [[Mješko II. Lambert]] | vojvoda | 1032–1034 | |- | [[Slika:Monarch-emp.png |100px]] | [[Boleslav Pozabljeni]] <br> <small>Bolesław Zapomniany</small> | vojvoda | 1034–1038 /1039 | Pollegedaren, obstoj vprašljiv |- | [[Slika:Odnowiciel.jpg|100px]] | [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] <br> <small>Kazimierz I Odnowiciel</small> | vojvoda | 1039–1058 | Sin Mješka II. in Riheze Lotarinške |- | [[Slika:Bolesław II Śmiały by Aleksander Lesser.PNG|100px]] | [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni/Smeli]] <br> <small>Bolesław II Szczodry/Śmiały</small> | vojvoda, kralj | Kot vojvoda: 1058-1076<br>Kot kralj: 1076-1079 | Sin Kazimirja I. in Marije Dobronjege Kijevske |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław I Herman.jpg|100px]] | [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Herman]] | vojvoda |1079–1102 | Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke (sporno) |- | [[Slika:Zbigniew.JPG |100px]] | [[Zbignjev]] <br> Zbygniew | vojvoda |1102–1107 |Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke |- | [[Slika: Krzywousty1.jpg|100px]] | [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] <br> <small>Bolesław III Krzywousty</small> | vojvoda |1107–1138 | Sin Vladislava I. in Judite Češke |} ===Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo)=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław II Wygnaniec.jpg|100px]] | [[Vladislav II. Izgnanec]] <br> <small>Władysław II Wygnaniec</small> |veliki vojvoda | 1138 –1146 | Sin Boleslava III. in Zbislave Kijevske, vojvoda Šlezije, izgnan |- | [[Slika:Jan Matejko, Bolesław IV Kędzierzawy.jpg|100px]] | [[Boleslav IV. Kodravi]] | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1146–1173 | Sin of Boleslava III. in [[Salomea Berška|Salomee Berške]], tudi vojvoda Mazovije |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1173–1177 | Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Velikopoljske |- | [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]] | [[Kazimir II. Pravični]]<br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1170 –1190 | Sin Boleslava III. in Salomee, tudi vojvoda Wiślice in Sandomierza |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1190–1190 | Ponovno |- | [[Slika:Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg|100px]] | [[Kazimir II. Pravični]] <br> <small>Kazimierz II Sprawiedliwy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1190-1194 | Ponovno |- | [[Slika: Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1194–1198 | Sin Kazimirja II. in [[Helena Znojmska|Helene Znojmske]],<br>tudi vojvoda Sandomierza |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1198–1199 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1199–1199 | Ponovno |- | [[Slika:Mieszko stary.jpg|100px]] | [[Mješko III. Stari]] <br> <small>Mieszko III Stary</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1199–1202 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]] | [[Vladislav III. Vitkonogi]] <br> <small>Władysław III Laskonogi</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1202–1202 | Sin Mješka III. in Eudoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1202–1210 | Ponovno |- | [[Slika:Mieszko IV.JPG|100px]] | [[Mješko IV. Krivonogi]] <br> <small>Mieszko I Plątonogi</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1210–1211 | Sin Vladislava II. in Agneze Babenberške, tudi vojvoda Šlezije |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1211–1225 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]] | [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1225–1225 | Vnuk Vladislava II., sin Boleslava I. Visokega in Kristine, tudi vojvoda Šlezije |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Biały.jpg|100px]] | [[Lešek I. Beli]] <br> <small>Leszek Biały</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1225–1227 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Władysław Laskonogi.jpg|100px]] | [[Vladislav III. Vitkonogi]] <br> Władysław III Laskonogi | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1227–1229 | Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,<br>tudi vojvoda Velikopoljske |- | [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]] | [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1229–1232 | Sin Kazimirja II. in [[Helena Znojmska|Helene Znojmske]], tudi vojvoda Mazovije |- | [[Slika:Jan Matejko, Henryk I Brodaty.jpg|100px]] | [[Henrik I. Bradati]] <br> <small>Henryk I Brodaty</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1232–1238 | Ponovno |- | [[Slika:Henryk II Pobożny tomb effigy.PNG|100px]] | [[Henrik II. Pobožni]] <br> <small>Henryk II Pobożny</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1238–1241 | Sin Henrika I. in svete Hedvike Andeške (Šlezijske), tudi vojvoda Vroclava in Velikopoljske, padel v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] |- | [[Slika: Monarch-emp.png|100px]] | [[Boleslav II. Rogati]] <br> <small>Bolesław II Rogatka</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1241–1241 | Sin Henrika II. in Ane Češke, tudi vojvoda Šlezije |- | [[Slika: Konrad I Mazowiecki.jpg |100px]] | [[Konrad I. Mazovski]] <br> <small>Konrad I Mazowiecki</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1241–1243 | Ponovno |- | [[Slika:Jan Matejko, Bolesław Wstydliwy.jpg|100px]] | [[Boleslav V. Sramežljivi]] <br> <small>Bolesław Wstydliwy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1243–1279 | Sin Leška Belega in Grzimislave Luške |- | [[Slika:Jan Matejko, Leszek Czarny.jpg|100px]] | [[Lešek II. Črni]] <br> <small>Leszek Czarny</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1279–1288 | Po očetovi strani vnuk Konrada I. Mazovskega in po materini strani vnuk Henrika II., sin Kazimirja I. Kujavskega in Konstance Vroclavske |- | [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]] | [[Boleslav II. Mazovski]] | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1288–1288 | Vnuk Konrada I. Mazovskega, vojvoda Mazovije |- | [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]] | [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1288–1289 | Po očetovi strani vnuk Henrika II., po materini strani vnuk Henrika I., sin Henrika III. Belega in Judite Mazovske, vojvoda Spodnje Šlezije |- | [[Slika:Bolesław II.jpg|100px]] | [[Boleslav II. Mazovski]] <br> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1289–1289 | Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske |- | [[Slika:Wladislaus I of Poland.PNG|100px]] | [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Kratki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1289–1289 | Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske |- | [[Slika:Henryk IV Probus tomb effigy.PNG|100px]] | [[Henrik IV. Pravi]] <br> <small>Henryk IV Prawy</small> | veliki vojvoda, vrhovni knez | 1289–1290 | Ponovno |} ===Kralj Poljske (poskusi ponovne združitve)=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika:Przemysł II by Aleksander Lesser.PNG|100px]] | [[Przemisl II.]] <br> <small>Premyslas, Premislaus</small> | veliki vojvoda, kralj | Kot veliki vojvoda: 1290–1291 <br> Kot kralj: 1295-1296 | Vnuk Henrika II., sin Przemisla I. in Elizabete Vroclavske, tudi vojvoda Poznana, Velikopoljske in Pomorjanske |} ===Kralja Poljske (združeno kraljestvo)=== {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="15%" | Slika ! width="25%" | Ime ! width="10%" | Naslov ! width="20%" | Vladanje ! width="30%" | Komentar |- | [[Slika: Wladislaus I of Poland.PNG|100px]] | [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Kratki]] <br> <small>Władysław I Łokietek</small> | kralj | 1320–1333 | Ponovno, ponovno združena Kraljevina Poljska |- | [[Slika:Casimir the Great by Leopold Löffler.PNG|100px]] | [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] <br> <small>Kazimierz III Wielki</small> | kralj | 1333–1370 | Sin Vladislava I. in Jadvige Kališke, eden o največjih poljskih vladarjev |} ==Ženske predstavnice dinastije== ===Kraljice žene=== [[Slika:Denar rys chrobry1.png|250px|right|thumb|''Denar Princes Polonie'', 11. stoletje (obdobje Boleslava I. Hrabrega), je bile den od najbolj prepoznanih kovancev v zgodovini Poljske]] * Svetoslava, domnevno hčerka [[Mješko I.|Mješka I.]], kraljica žena Danske, Norveške, Švedske in Anglije, mati [[Knuta Velikega]], kralja cele Anglije, Danske in Norveške * Svjetoslava Poljska, hčerka [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]], kraljica žena Češke * Rikeza Pojska, hčerka [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]], kraljica žena Švedske, mati Knuta V. Danskega in Zofije Minske * Rikeza Pojska, kraljica Kastilje, hčerka [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II.]], kralica žena Leóna in Galicije, kraljica žena Kastilje, cesarica vseh Španij * Salomea Poljska, hčerka Leška I. Belega, kraljica žena Haliča * Fenena Kujavska, hčerka Zjemomisla Kujavskega, kraljica žena Ogrske * Elizabeta Rikeza Poljska, hčerka Przemisla II., kraljica žena Poljske in Češke * Viola Ciešinska, hčerka Mješka I., vojvode Cieszyna, kraljica žena Ogrske, Češke in Poljske * Marija Bitomska, hčerka Kazimirja Bitomskega, kraljica žena Ogrske * Beatrika Šlezijska. hčerka Bolka I. Stogega, nemška kraljica * Hedvika Hališka, hčerka Boleslava Pobožnega, kraljica žena Poljske, mati kralja [[Kazimir III. Poljski|Kazimirja III. Velikega]] in ogrske kraljice Elizabete Poljske * Elizabeta Poljska, hčerka [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Slokega]], kraljica žena Ogrske, mati Ludvika I. Ogrskega, kralja Poljske, Ogrske in Hrvaške, in kralja Karla I. Ogrskega, kralja Ogrske in Hrvaške * Ana Švidniška, hčerka Henrika II., vojvode Švidnice, kraljica žena Nemčije in Češke in cesarica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], mati Venčeslava IV. Češkega, kralja Nemčije in Češke * Hedvika Saganska, hčerka Henrika V. Železnega, kraljica žena Poljske ==Duhovščina== ===Nadškofi=== * Boleskav Tošeški, škof [[Esztergom]]a * Vladislav Vroclavski, nadškof [[Salzburg]]a ===Škofi=== * Jaroslan Opolski, škof [[Vroclav]]a * Mješko Bitomski, škof [[Nitra|Nitre]] in [[Veszprém]]a * Henrik Mazovski, škof Plocka * Jan Kropidlo, škof Poznana, Vloclaveka, Kamieńa in Helmna * Venčeslav II. Legniški, škof Lebusa in Vroclava * Henrik VIII. Legniški, škof Vroclava * Konrad IV. Starejši, škof Vroclava * Aleksander Mazovski, škof [[Trento|Trenta]] * Kazimir III. Ploški, škof Plocka ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pjasti]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Šlezija]] 6vege2jdzuj7hdmvh3zqaf6ogay1bj0 Slika:Ajprikazna.png 6 518892 5727569 5696258 2022-08-05T08:57:00Z Sporti 5955 {{OVL}} wikitext text/x-wiki {{OVL}} == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = https://akcrna.si/clani/ | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} r62sgfbnxmj40t3ispu27xp8357aada Helski polotok 0 519605 5727567 5703793 2022-08-05T08:50:38Z Miggie H 199313 np wikitext text/x-wiki {{coord|54|38|30|N|18|46|53|E|region:PL|display=title}} [[Slika:Hel peninsula landsat.jpg|sličica|Satelitska slika Helskega polotoka]] [[Slika:313.52 Mierzeja Helska.png|sličica|Lega Helskega polotoka na Poljskem]] [[Slika:Hel in summer.jpg|sličica|Helski polotok poleti]] [[Slika:Beach in Hel.jpg|sličica|Plaža v bližini mesta [[Hel]]]] '''Helski polotok''' ([[Poljščina|poljsko]] ''Półwysep Helski'', ''Mierzeja Helska''; [[Kašubščina|kašubsko]] ''Hélskô Sztremlëzna''; [[Nemščina|nemško]] ''Halbinsel Hela'', ''Putziger Nehrung'') je ozek in podolgovat [[Pesek|peščeni]] [[polotok]] oziroma [[Sipina|kosa]], ki leži na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v Pomorjanskem vojvodstvu na [[Poljska|Poljskem]]. Dolg je 34 kilometrov, kar je približno pol dolžine Viselske kose, ki skoraj popolnoma zapira laguno pri delti reke [[Visla]]. Kljub temu je na Helskem polotoku znatno več prebivalcev, kot na Viselski kosi. == Geografska lega == Helski polotok leži približno 20 kilometrov severno od [[Gdansk|Gdanska]] in spada v regijo [[Kašubska]]. S kopnim je povezan v neposredni bližini mesta Władysławowo, od koder se razteza proti jugovzhodu. Delno ločuje Gdanski zaliv od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in tvori manjši Pucki zaliv (poljsko ''Zatoka Pucka''). Širina polotoka je od 200 metrov do tri kilometre. Pred morskimi valovi je zaščiten s tremi vrstami [[Sipina|sipin]], ki so visoke od treh do 25 metrov. Najožji točki polotoka sta pri mestu Władysławowo in vasi Kuźnica.<ref>August Eduard Preuß: ''Preußische Landes- und Volkskunde oder Beschreibung von Preußen. Ein Handbuch für die Volksschullehrer der Provinz Preußen, so wie für alle Freunde des Vaterlandes''. Gebrüder Bornträger, Königsberg 1835, str. 11 ([https://books.google.de/books?id=L_sAAAAAcAAJ&pg=PA11 books.google.de]).</ref> == Naselja == V smeri z vzhoda proti zahodu na Helskem polotoku ležijo naselja: * [[Hel]] (kašubsko ''Hél'', nemško ''Hela'') * Jurata (nemško ''Helaheide'')<ref>[http://maps.mapywig.org/m/German_maps/series/100K_KDR_Gross_and_Einheitsblaetter/Gb_13_Danzig-Putzig_III_1945.jpg Nemški zemljevid Helskega polotoka iz leta 1945]</ref> * Jastarnia (kašubsko ''Jastarniô'', nemško ''Putziger Heisternest'') * Kuźnica (kašubsko ''Kùsfeld''; nemško ''Kussfeld'', prvotno ''Kusfeld'') * Chałupy (kašubsko ''Chalëpë'', nemško ''Ceynowa'') == Podnebje == Na podnebje Helskega polotoka najbolj vpliva geografska lega na obali Baltskega morja. Zime so mile, medtem ko poleti ni pretirane vročine. Pomladi so temperature nižje kot jeseni, kar je značilno za območje oceanskega podnebja. [[Vegetacijska doba]] traja od 200 do 210 dni. Padavine so najbolj pogoste poleti. Kljub temu, da padavin z letnim povprečjem približno 600 mm ni veliko, izhlapevanje vode iz Baltskega morja in Puckega zaliva prispeva k dokaj visoki [[vlažnost]]i zraka in tal, zaradi česar se v dneh brez vetra pogosto pojavlja nizka [[megla]]. Sicer je za Helski polotok značilno pihanje močnega vetra, zlasti z zahoda, katerega hitrost lahko doseže 27 m/s. Ker v njegovi okolici ni vzpetin, je Helski polotok izpostavljen spremenljivemu vremenu. == Zgodovina == Helski polotok je nastal iz verige majhnih otokov, ki so obstajali na tem območju do 18. stoletja. Morski tokovi so ustvarjali [[Sipina|sipine]], ki so postopoma zaprle vrzeli med otoki. S tem je Helski polotok pravzaprav kosa. Gre za geomorfološko obliko, ki je značilna za te predele obale Baltskega morja. V nasprotju z Viselsko in [[Kurska kosa|Kursko koso]] pa je bil Gdanski zaliv prevelik, da bi ga Helski polotok skoraj popolnoma ločil od Baltskega morja in ustvaril [[Laguna|laguno]]. Helski polotok leži v zgodovinski pokrajini Pomorjanska, ki je med 12. in 17. stoletjem pripadala Pomorjanskemu vojvodstvu, ki se je takrat raztezalo vse do [[Visla|Visle]] na vzhodu. Kot del Pomorjanskega vojvodstva je sedanji Helski polotok prešel pod oblast [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]], kar je bilo določeno v pogodbah iz Soldina (sedaj Myślibórz) in Kalischa (sedaj [[Kalisz]]), ki sta bili podpisani v letih 1309 oziroma 1343. Veliki mojster Tevtonskega viteškega reda Winrich von Kniprode iz [[Grad Malbork|Marienburga]] je 17. avgusta 1378 podpisal listino, ki je največjemu naselju na polotoku, ki se je takrat imenovalo Heyle, podelila mestne pravice v skladu z zakonodajo v [[Lübeck|Lübecku]].<ref>Johannes Voigt: ''Uebersichtliche Darstellung der Rechtsverfassung Preussens während der Zeit der Ordensherrschaft''. Marienwerder 1834, str. 64 ([https://books.google.de/books?id=h5tDAAAAcAAJ&pg=PA64 books.google.de]).</ref> Mesto [[Hel]] (nemško ''Hela'') se je leta 1440 pridružilo Pruski konfederaciji, nakar je od leta 1457 pripadalo avtonomni republiki mesta [[Gdansk]] (nemško ''Danzig''), kjer so se leta 1454 odločili proti pripadnosti pod oblast Tevtonskega viteškega reda in za pripadnost pokroviteljstvu kralja [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV. Poljskega]]. V sklopu [[Delitve Poljske|prve delitve]] [[Republika obeh narodov|Poljske in Litve]] leta 1772 je območje sedanjega Helskega polotoka prišlo pod oblast [[Prusija|Kraljevine Prusije]], ki ji je pripadalo do leta 1808 ter pozneje med letoma 1814 in 1919 v sklopu province Zahodna Prusija. V obdobju med letoma 1808 in 1814 je bilo celotno območje Helskega polotoka del Republike Gdansk pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] oblastjo. Leta 1836 je na Helskem polotoku prišlo do enega zadnjih primerov [[Čarovniški proces|čarovniških procesov]], ko so domači ribiči domnevno čarovnico vrgli v vodo. Ker pa ni potonila, so jo nasilno utopili.<ref>''Die Hexenprobe auf der Ostsee im Putziger Wieck im Jahre 1836''. V: ''Preußische Provinzial-Blätter.'' zvezek 18, Königsberg 1837, str. 581–593 ([https://books.google.de/books?id=KN0OAAAAYAAJ&pg=PA581 books.google.de]).</ref> Leta 1875 so bila za nadzor plaž na obeh straneh Helskega polotoka odgovorna štiri »plažna okrožja« (nemško ''Strandvogteien''):<ref name="CBD">Reichskanzler-Amt (izd.): ''Central-Blatt für das Deutsche Reich.'' zvezek 3, Berlin 1875, str. 481, št. 5 ([https://books.google.it/books?id=RfIMAAAAIAAJ&pg=PA481 books.google.it]).</ref> # ''Strandvogtei Hela'', za območje od rta Helaer Spitze do svetilnika na območju Danziger Heisternest; # ''Strandvogtei Putziger Heisternest'', za območje od svetilnika na območju Danziger Heisternest do naselja Kussfeld (sedaj Kuźnica); # ''Strandvogtei Ceynowa'', za območje od Kussfelda do Erlenbuscha, imenovano Olschin, na sredini med naseljema Großendorf (sedaj Władysławowo) in Ceynowa (sedaj Chałupy); # ''Strandvogtei Großendorf'', za območje od Erlenbuscha do Großendorfa oziroma Rixhöfta. Na čelu vsakega od teh plažnih okrožij je bil nadzornik.<ref name="CBD">Reichskanzler-Amt (izd.): ''Central-Blatt für das Deutsche Reich.'' zvezek 3, Berlin 1875, str. 481, št. 5 ([https://books.google.it/books?id=RfIMAAAAIAAJ&pg=PA481 books.google.it]).</ref> Na podlagi določil [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] je Helski polotok po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] zaradi vzpostavitve [[Poljski koridor|poljskega koridorja]] pripadel Drugi poljski republiki. Med nemško [[Poljska kampanja (1939)|invazijo na Poljsko]] so na Helskem polotoku potekali eni izmed najdaljših in najbolj srditih bojev. Med napadi na Helski polotok, ki so potekali od 9. septembra do 2. oktobra 1939, je nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] izgubila približno 50 letal.<ref>Henry Steele Commager: ''The Story of the Second World War.'' Brassey’s, Washington, D.C. 2004, ISBN 1-57488-741-6, str. 16–19.</ref> Po kapitulaciji Poljske je bil Helski polotok v nasprotju z mednarodnim pravom priključen [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]] kot del okrožja Danzig (Gdansk) – Zahodna Prusija. Od marca 1945 je bil Helski polotok kratko pred koncem [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] zadnje zatočišče nemških vojaških enot in civilnih beguncev, saj je bilo njegovo ozemlje zaradi širine med enim kilometrom in dvema kilometroma v vojaškem smislu enostavno braniti. V naselju Hel sta bili dve pristanišči. Eno je bilo ribiško, eno pa je uporabljala [[Kriegsmarine]]. Nazadnje sta ti dve pristanišči ponujali edino možnost za izvedbo evakuacije vojaškega osebja, ranjencev in civilnih beguncev po morski poti. Zaradi tega je že marca v Hel prišlo več kot 100.000 nemških civilistov, aprila jih je bilo še 265.000. Med »operacijo Valpurgina noč« (nemško ''Unternehmen Walpurgisnacht''), ki je potekala 4. in 5. aprila 1945, je bilo z območja Oxhöfter Kämpe (sedaj Kępa Oksywska) evakuiranih približno 30.000 ljudi.<ref>Focus: [http://www.focus.de/magazin/archiv/serie-und150-60-jahre-kriegsende-und150-teil-ii-die-groesste-evakuierung-aller-zeiten_aid_212738.html Unternehmen Walpurgisnacht]</ref> Številni begunci in vojaki so taborili v gozdovih in na sipinah Helskega polotoka, kjer so v tesnih vrstah čakali evakuacijo. Nenehni [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|sovjetski zračni napadi]] so tukaj zahtevali številna življenja in tudi izjemno otežili ladijski transport. Nočno torpediranje tovorne ladje ''Goya'', ko je 16. aprila 1945 odhajala iz Hela s približno 7000 begunci in 200 pripadniki tankovskega polka, je bila ena najhujših ladijskih nesreč v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Tega aprila so iz Hela uspešno evakuirali 387.000 ljudi. Zadnja evakuacija z [[Rušilec|rušilcem]] ''Z 14 Friedrich Ihn'' je potekala tik pred uveljavitvijo brezpogojne predaje 8. maja 1945. Ko je začelo veljati premirje, je bilo na Helskem polotoku še okoli 60.000 beguncev in vojakov. Zvečer 9. maja je v pristanišču v Helu pristal trajekt z ruskimi častniki, ki je prišel iz Gdanska. Helski polotok je tako postal taborišče za vojne ujetnike, saj je bilo območje enostavno nadzirati.<ref>''Als es um's Überleben ging. Kriegserinnerungen eines Priesters''. str. 136 ff, Styria Verlag, Graz, Wien, Köln 1977. ISBN 3-222-11026-3.</ref> Nemške vojne ujetnike so pozneje prepeljali na vzhod.<ref>[http://www.rudolfklein.de/index.php?option=com_content&view=article&id=58&Itemid=66 rudolfklein.de]</ref> Večino preostalih nemških prebivalcev so izgnali. V času Ljudske republike Poljske so bili deli Helskega polotoka zaprto vojaško območje, zaradi česar je bil vstop prepovedan. Po ukinitvi teh zaprtih vojaških območij je prišlo do hitrega razvoja turizma. Na Helskem polotoku je 9. julija 2011 potekalo nemško-poljsko srečanje na vrhu.<ref>''Reise nach Danzig: Merkel zu Besuch beim polnischen Präsidenten.'' V: ''[[Handelsblatt]].'' 10. julij 2011 ([http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/merkel-zu-besuch-beim-polnischen-praesidenten/4377652.html handelsblatt.com], pridobljeno dne 10. julij 2011).</ref> == Turizem == Železniška proga Reda–Hel povezuje vsa naselja na Helskem polotoku s somestjem, ki vključuje mesta [[Gdynia]], Sopot in Gdansk, v turistični sezoni pa tudi z drugimi poljskimi mesti. Helski polotok je z mestom Gdansk povezan tudi s potniškimi ladjami. V turistični sezoni vozijo trije trajekti na dan, medtem ko plovba traja približno dve uri.<ref>[http://mzkzg.org/?subpage=pod&art=23&op=%2C%2C%2C], pridobljeno dne 6. julij 2011.</ref> Potniki lahko s seboj vzamejo kolesa. Po celotni dolžini polotoka poteka kolesarska steza. Polotok je priljubljen med potapljači in [[Kajtanje|kajtarji]]. Na Helskem polotoku sta dve plaži, ki se nekoliko razlikujeta po karakterju in mikroklimi. Širša plaža je na severni obali, medtem ko ožja, ki je pogosto toplejša, leži na obali Puckega zaliva. V zdraviliškem naselju Jurata je poletna rezidenca [[Predsednik Poljske|predsednika Poljske]], kjer so že sprejeli številne voditelje držav z vsega sveta. Območje okoli rezidence je zaprto za javnost, vključno s pasom vzdolž plaže, ki meri približno dva kilometra.<ref>[http://www2.polskieradio.pl/eo/dokument.aspx?iid=53627 Poročilo v ''Polski Radio'', 8. junij 2007], pridobljeno dne 12. oktober 2014.</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|Hel Peninsula|Helski polotok}} * [https://pomorskie.travel/en/articles/polwysep-hels-1/ Turistične informacije] (v angleščini) [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Pomorjansko vojvodstvo]] [[Kategorija:Polotoki Evrope]] [[Kategorija:Kašubska]] [[Kategorija:Baltsko morje]] 93u2sbbscod8saiz2wjy8ipqeucfc10 Smrt zaradi akutne zastrupitve z etanolom 0 521788 5727509 5726337 2022-08-04T20:42:11Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Medicinsko stanje|name=<!-- prednastavljeno {{PAGENAME}} -->|complications=|image=Drunkenness of Noah by Camillo Procaccini (1590-1600, Tyne).jpg|image_size=|alt=|caption=Prikaz opitega [[Noe|Noeta]] kot ga je upodobil italijanski slikar [[Camillo Procaccini]], najverjetneje gre za posledice zastrupitve z etilnim alkoholom.|pronounce=|specialty=[[sodna medicina]], [[patologija]]|prevention=|synonym=|onset=|duration=|types=|causes=alkoholni opoj, alkoholna koma|risks=|diagnosis=|differential=|symptoms=rigor mortis, vonj po alkoholu, izbruhanina, zariplost|treatment=|ICD10=<!-- {{ICD10|Group|Major|minor}} -->|ICD9=<!-- {{ICD9|xxx}} -->|frequency=|deaths=|Image=|Alt=|Caption=|DiseasesDB=|medication=|prognosis=|ICDO=|OMIM=|MedlinePlus=|eMedicineSubj=|eMedicineTopic=|MeshID=|GeneReviewsID=|GeneReviewsName=}} '''Smrt zaradi akutne zastrupitve z etanolom''', tudi '''smrt zaradi alkoholnega opoja''', je pogosta oblika [[Smrt|smrti]] mladih, ki lahko nastopi, ko koncentracija [[Etanol|etanola]] v [[Kri|krvi]] preseže vrednost 300 mg/100 ml krvi oz. 3 ‰ (''tri [[Odtisoček|promile]]''). Do smrti zaradi zastrupitve z etanolom najpogosteje pride pri [[Alkoholizem|kroničnih pivcih alkohola]], nevajeni pivci namreč težko dosežejo [[Smrtnost|letalno]] koncentracijo alkohola, medtem ko kronični alkoholiki vsakodnevno vzdržujejo primerno raven opitosti, ki jo lahko dodaten vnos alkohola zviša na kritično raven. Epidemiološke študije so pokazale, da se vrednost kritične koncentracije (ang. ''blood alcohol level, BAL'') med posamezniki močno razlikujejo. Pri delu populacije, zlasti osebah [[Ženska|ženskega spola]], lahko smrt povzročijo tudi koncentracije etanola, nižje od 3 ‰. Znano dejstvo je, da so ženske zaradi manjše aktivnosti encima [[Alkohol-dehidrogenaza|alkoholna dehidrogenaza]] bolj prizadete pri nižji ravni opitosti.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Knight's Forensic pathology.|last=Saukko|first=Pekka|publisher=New York: Distributed in the United States of America by Oxford University Press.|year=2015|isbn=0-340-76044-3|location=New York|page=584-585|cobiss=2859796}}</ref> == Patofiziologija smrti == === Smrt zaradi neposrednih učinkov etanola === Smrt zaradi zastrupitve z etanolom lahko povzročijo neposredni [[Melanholija|depresivni]] učinki etanola na [[možgansko deblo]], z zaustavitvijo [[Respiratorni center|centra za dihanje]]. Etanol je substanca, ki jo uvrščamo v skupino [[Depresorji|depresornih drog]] (tudi ''downerji''), katerih glavni učinek je upočasnitev običajnega delovanja [[Možgani|možganov]], znižanje živčne aktivnosti v različnih predelih možganov ter splošna upočasnitev prenosa signala med nevroni.<ref>{{Navedi splet|title=Depresorji|url=https://drustvo-stigma.si/depresorji/|website=Stigma|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> Do smrti zaradi neposrednih učinkov pride pri izjemno visokih koncentracijah etanola v krvi, ki morajo pri zdravem odraslem [[Moški svetovni rekord v metu diska|moškem]] praviloma preseči vrednost 3,5 ‰.<ref name=":0" /> === Smrt zaradi posrednih učinkov etanola === ==== Smrt zaradi asfiksije ==== Najpogostejša oblika smrti zaradi posrednih učinkov etanola pri alkoholnem opoju je smrt zaradi [[Zadušitev|asfiksije]] (zadušitve), kot posledica [[Aspiracija|aspiracije]] (vdihanja) izbruhane [[Želodec|želodčne]] vsebine v [[sapnik]] ali eno od dveh [[Sapnica|glavnih sapnic]]. [[Avtopsija|Obdukcijsko]] diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« je treba postaviti izjemno previdno in le v primeru, ko gre za kroničnega alkoholika oziroma ob zanesljiven pričanju očevidcev. Eden glavnih znakov, ki pritrjuje takšni diagnozi, so [[Krvavitev iz nosu|krvavitve]] (petehije) [[Veznica|veznice]], pogosto imenovane tardijeve pege, ki kažejo na smrt v [[Aronija|agoniji]]. Gre za krvavitve, povezane s povišanim [[Centralni venski tlak|centralnim venskim pritiskom]] in hipoksično okvarno venske stene, do česar pride ob bolnikovem napenjanju in lovljenju sape. Aspirirana izbruhanina pogosto spominja na posmrtni izliv iz sapnic, zato je za dokončno potrditev obdukcijske diagnoze potreben [[Patologija|patološki]] pregled [[Biopsija|biopta]]. V prid opisani diagnozi govorijo tudi [[Cianoza|centralna cianoza]] (pomodrelost, zariplost) obraza, znaki [[Bruhanje|bruhanja]] na oblačilih in v okolici ter pričevanja očevidcev.<ref name=":0" /> [[Slika:Cusco Peru- Mercado de Wanchaq- drunken man passed out on public market lawn.jpg|thumb|right|250px|Truplo opitega mladoletnika v mestu [[Cusco]], Peru.]] Epidemiološke študije kažejo, da mnogi mrliški ogledniki (v Sloveniji to vlogo najpogosteje opravljajo specialisti [[Družinska medicina|družinske medicine]]) diagnozo »smrt zaradi zadušitve z aspiracijo izbruhanine« postavljajo prelahkotno in nepremišljeno, brez odrejene obdukcije. Gre za hudo obliko zdravniške malomarnosti, ki jo lahko opredelimo kot [[Strokovna napaka|strokovno napako]]. Opisano dejstvo ima lahko boleče posledice za svojce žrtve, ki si očitajo, da je vzrok smrti na njihovi strani, ker niso opazili, da je pokojniku slabo.<ref name=":0" /> Zadnji takšen primer se je v Sloveniji zgodil leta 2022, ko je na znamenitem festivalu [[Pivo in cvetje]] v [[Laško|Laškem]] preminil opit 26-letnik iz vasi [[Dražgoše]] pri [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. Slednji naj bi se močno pijan ločil od skupine prijateljev in sam zaspal v tujem šotoru. Naslednje jutro je truplo našla skupina mladih lastnikov šotora, mrliški oglednik pa je postavil diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« brez odrejene sodnomedicinske obdukcije. [[Savinjska statistična regija|Savinjska policijska uprava]] je o dogodku poročala izjemno skopo in je primer javnosti predstavila šele po posredovanju medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://maribor24.si/kronika/na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik|website=maribor24.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NA PIVU IN CVETJU UMRL 26-LETNI MOŠKI: Zakaj policija ni poročala o primeru?|url=http://www.regionalobala.si/novica/na-pivu-in-cvetju-umrl-26-letni-moski-zakaj-policija-ni-porocala-o-primeru-?fbclid=IwAR2m9jkybzp0G0fvFzBDXx0tMMsg_4qdVq4FLAEdD6-fuAU2mqoPYNB4dwM|website=regionalobala.si|accessdate=2022-07-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostno: Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://lokalec.si/kronika/zalostno-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=Lokalec.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šok: na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://www.nadlani.si/novice/kronika-novice/sok-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=NaDlani.si {{!}} Bodite na dlani tudi vi|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> ==== Smrt zaradi travme ==== Opite osebe so pogosto vpletene v različne incidente, ki vključujejo poškodbe z delovanjem velike zunanje sile (travmo). Opisani incidenti zajemajo [[Prometna nesreča|prometne nesreče]], [[Preteklik|pretepe]], padce s smrtno poškodbo glave, [[Opeklina|opekline]], [[Zastrupitev z ogljikovim monoksidom|zastrupitve z ogljikovim monoksidom]] in [[Utopitev|utopitve]]. Slednje so posebej pogoste v [[Pristanišče|pristaniških]] mestih, kjer opiti mornarji padejo v morje, stik z mrzlo vodo pa sproži kaskado dogodkov, ki vodijo v [[vazovagalni srčni zastoj]] z zalitjem [[Grlo|grla]]. Študije ugotavljajo, da so pijane osebe bolj nagnjene k nastopu opisanega sosledja dogodkov, saj periferna vazodilatacija krvnih žil (''posledica delovanja etanola'') zmanjša njihov občutek za delovanje [[Srce|srca]].<ref name=":0" /> Zastrupitvi s CO so pogosto pridružene opekline, kar se lahko zgodi pri pijani osebi, ki zaspi s prižgano [[Cigareta|cigareto]] v ustih. Kmalu po nastopu smrti zaradi zastrupitve pride do pojava [[Mrliška okorelost|primarne mrliške ohlapnosti]], tleča cigareta pa pade na rjuhe, ki se lahko vnamejo in povzročijo požar.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sodna medicina]] [[Kategorija:Patologija]] [[Kategorija:Patološka fiziologija]] [[Kategorija:Zloraba alkohola]] egvy01okte2qoozk64cf7f46pb1ldr8 5727510 5727509 2022-08-04T20:42:56Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Medicinsko stanje|name=<!-- prednastavljeno {{PAGENAME}} -->|complications=|image=Drunkenness of Noah by Camillo Procaccini (1590-1600, Tyne).jpg|image_size=|alt=|caption=Prikaz opitega [[Noe|Noeta]] kot ga je upodobil italijanski slikar [[Camillo Procaccini]], najverjetneje gre za posledice zastrupitve z etilnim alkoholom.|pronounce=|specialty=[[sodna medicina]], [[patologija]]|prevention=|synonym=|onset=|duration=|types=|causes=alkoholni opoj, alkoholna koma|risks=|diagnosis=|differential=|symptoms=rigor mortis, vonj po alkoholu, izbruhanina, zariplost|treatment=|ICD10=<!-- {{ICD10|Group|Major|minor}} -->|ICD9=<!-- {{ICD9|xxx}} -->|frequency=|deaths=|Image=|Alt=|Caption=|DiseasesDB=|medication=|prognosis=|ICDO=|OMIM=|MedlinePlus=|eMedicineSubj=|eMedicineTopic=|MeshID=|GeneReviewsID=|GeneReviewsName=}} '''Smrt zaradi akutne zastrupitve z etanolom''', tudi '''smrt zaradi alkoholnega opoja''', je pogosta oblika [[Smrt|smrti]] mladih, ki lahko nastopi, ko koncentracija [[Etanol|etanola]] v [[Kri|krvi]] preseže vrednost 300 mg/100 ml krvi oz. 3 ‰ (''tri [[Odtisoček|promile]]''). Do smrti zaradi zastrupitve z etanolom najpogosteje pride pri [[Alkoholizem|kroničnih pivcih alkohola]], nevajeni pivci namreč težko dosežejo [[Smrtnost|letalno]] koncentracijo alkohola, medtem ko kronični alkoholiki vsakodnevno vzdržujejo določeno raven opitosti, ki jo lahko dodaten vnos alkohola zviša na kritično raven. Epidemiološke študije so pokazale, da se vrednost kritične koncentracije (ang. ''blood alcohol level, BAL'') med posamezniki močno razlikujejo. Pri delu populacije, zlasti osebah [[Ženska|ženskega spola]], lahko smrt povzročijo tudi koncentracije etanola, nižje od 3 ‰. Znano dejstvo je, da so ženske zaradi manjše aktivnosti encima [[Alkohol-dehidrogenaza|alkoholna dehidrogenaza]] bolj prizadete pri nižji ravni opitosti.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Knight's Forensic pathology.|last=Saukko|first=Pekka|publisher=New York: Distributed in the United States of America by Oxford University Press.|year=2015|isbn=0-340-76044-3|location=New York|page=584-585|cobiss=2859796}}</ref> == Patofiziologija smrti == === Smrt zaradi neposrednih učinkov etanola === Smrt zaradi zastrupitve z etanolom lahko povzročijo neposredni [[Melanholija|depresivni]] učinki etanola na [[možgansko deblo]], z zaustavitvijo [[Respiratorni center|centra za dihanje]]. Etanol je substanca, ki jo uvrščamo v skupino [[Depresorji|depresornih drog]] (tudi ''downerji''), katerih glavni učinek je upočasnitev običajnega delovanja [[Možgani|možganov]], znižanje živčne aktivnosti v različnih predelih možganov ter splošna upočasnitev prenosa signala med nevroni.<ref>{{Navedi splet|title=Depresorji|url=https://drustvo-stigma.si/depresorji/|website=Stigma|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> Do smrti zaradi neposrednih učinkov pride pri izjemno visokih koncentracijah etanola v krvi, ki morajo pri zdravem odraslem [[Moški svetovni rekord v metu diska|moškem]] praviloma preseči vrednost 3,5 ‰.<ref name=":0" /> === Smrt zaradi posrednih učinkov etanola === ==== Smrt zaradi asfiksije ==== Najpogostejša oblika smrti zaradi posrednih učinkov etanola pri alkoholnem opoju je smrt zaradi [[Zadušitev|asfiksije]] (zadušitve), kot posledica [[Aspiracija|aspiracije]] (vdihanja) izbruhane [[Želodec|želodčne]] vsebine v [[sapnik]] ali eno od dveh [[Sapnica|glavnih sapnic]]. [[Avtopsija|Obdukcijsko]] diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« je treba postaviti izjemno previdno in le v primeru, ko gre za kroničnega alkoholika oziroma ob zanesljiven pričanju očevidcev. Eden glavnih znakov, ki pritrjuje takšni diagnozi, so [[Krvavitev iz nosu|krvavitve]] (petehije) [[Veznica|veznice]], pogosto imenovane tardijeve pege, ki kažejo na smrt v [[Aronija|agoniji]]. Gre za krvavitve, povezane s povišanim [[Centralni venski tlak|centralnim venskim pritiskom]] in hipoksično okvarno venske stene, do česar pride ob bolnikovem napenjanju in lovljenju sape. Aspirirana izbruhanina pogosto spominja na posmrtni izliv iz sapnic, zato je za dokončno potrditev obdukcijske diagnoze potreben [[Patologija|patološki]] pregled [[Biopsija|biopta]]. V prid opisani diagnozi govorijo tudi [[Cianoza|centralna cianoza]] (pomodrelost, zariplost) obraza, znaki [[Bruhanje|bruhanja]] na oblačilih in v okolici ter pričevanja očevidcev.<ref name=":0" /> [[Slika:Cusco Peru- Mercado de Wanchaq- drunken man passed out on public market lawn.jpg|thumb|right|250px|Truplo opitega mladoletnika v mestu [[Cusco]], Peru.]] Epidemiološke študije kažejo, da mnogi mrliški ogledniki (v Sloveniji to vlogo najpogosteje opravljajo specialisti [[Družinska medicina|družinske medicine]]) diagnozo »smrt zaradi zadušitve z aspiracijo izbruhanine« postavljajo prelahkotno in nepremišljeno, brez odrejene obdukcije. Gre za hudo obliko zdravniške malomarnosti, ki jo lahko opredelimo kot [[Strokovna napaka|strokovno napako]]. Opisano dejstvo ima lahko boleče posledice za svojce žrtve, ki si očitajo, da je vzrok smrti na njihovi strani, ker niso opazili, da je pokojniku slabo.<ref name=":0" /> Zadnji takšen primer se je v Sloveniji zgodil leta 2022, ko je na znamenitem festivalu [[Pivo in cvetje]] v [[Laško|Laškem]] preminil opit 26-letnik iz vasi [[Dražgoše]] pri [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. Slednji naj bi se močno pijan ločil od skupine prijateljev in sam zaspal v tujem šotoru. Naslednje jutro je truplo našla skupina mladih lastnikov šotora, mrliški oglednik pa je postavil diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« brez odrejene sodnomedicinske obdukcije. [[Savinjska statistična regija|Savinjska policijska uprava]] je o dogodku poročala izjemno skopo in je primer javnosti predstavila šele po posredovanju medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://maribor24.si/kronika/na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik|website=maribor24.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NA PIVU IN CVETJU UMRL 26-LETNI MOŠKI: Zakaj policija ni poročala o primeru?|url=http://www.regionalobala.si/novica/na-pivu-in-cvetju-umrl-26-letni-moski-zakaj-policija-ni-porocala-o-primeru-?fbclid=IwAR2m9jkybzp0G0fvFzBDXx0tMMsg_4qdVq4FLAEdD6-fuAU2mqoPYNB4dwM|website=regionalobala.si|accessdate=2022-07-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostno: Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://lokalec.si/kronika/zalostno-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=Lokalec.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šok: na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://www.nadlani.si/novice/kronika-novice/sok-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=NaDlani.si {{!}} Bodite na dlani tudi vi|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> ==== Smrt zaradi travme ==== Opite osebe so pogosto vpletene v različne incidente, ki vključujejo poškodbe z delovanjem velike zunanje sile (travmo). Opisani incidenti zajemajo [[Prometna nesreča|prometne nesreče]], [[Preteklik|pretepe]], padce s smrtno poškodbo glave, [[Opeklina|opekline]], [[Zastrupitev z ogljikovim monoksidom|zastrupitve z ogljikovim monoksidom]] in [[Utopitev|utopitve]]. Slednje so posebej pogoste v [[Pristanišče|pristaniških]] mestih, kjer opiti mornarji padejo v morje, stik z mrzlo vodo pa sproži kaskado dogodkov, ki vodijo v [[vazovagalni srčni zastoj]] z zalitjem [[Grlo|grla]]. Študije ugotavljajo, da so pijane osebe bolj nagnjene k nastopu opisanega sosledja dogodkov, saj periferna vazodilatacija krvnih žil (''posledica delovanja etanola'') zmanjša njihov občutek za delovanje [[Srce|srca]].<ref name=":0" /> Zastrupitvi s CO so pogosto pridružene opekline, kar se lahko zgodi pri pijani osebi, ki zaspi s prižgano [[Cigareta|cigareto]] v ustih. Kmalu po nastopu smrti zaradi zastrupitve pride do pojava [[Mrliška okorelost|primarne mrliške ohlapnosti]], tleča cigareta pa pade na rjuhe, ki se lahko vnamejo in povzročijo požar.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sodna medicina]] [[Kategorija:Patologija]] [[Kategorija:Patološka fiziologija]] [[Kategorija:Zloraba alkohola]] br2jfh08vj50igobpz2kmhlcp5hjnge Oksimetazolin 0 521908 5727515 5727124 2022-08-04T20:55:28Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinuzitis]]u (vnetju sluznice nosu in obnosnih votlin), * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. Ponekod se oksimetazolin uporablja zaradi vazokonstriktornega delovanja tudi v [[oftalmologija|oftalmologiji]] v obliki [[kapljice za oči|kapljic za oči]], in sicer pri [[vnetje veznice|vnetju veznice]], ki je ne povzroča okužba ali alergija.<sup>®</sup>https://www.sdrugs.com/?c=drug&s=vistoxyn, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] e7rg6yh25upkp8rwjfgt89kqxmgboek 5727517 5727515 2022-08-04T20:56:03Z Marko3 1829 /* Klinična uporaba */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinuzitis]]u (vnetju sluznice nosu in obnosnih votlin), * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. Ponekod se oksimetazolin uporablja zaradi vazokonstriktornega delovanja tudi v [[oftalmologija|oftalmologiji]] v obliki [[kapljice za oči|kapljic za oči]], in sicer pri [[vnetje veznice|vnetju veznice]], ki je ne povzroča okužba ali alergija.<ref>https://www.sdrugs.com/?c=drug&s=vistoxyn, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] k7u6eey666sptjop0ww2nk6ajyudquh 5727528 5727517 2022-08-04T22:06:16Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinuzitis]]u (vnetju sluznice nosu in obnosnih votlin), * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. Ponekod se oksimetazolin uporablja zaradi vazokonstriktornega delovanja tudi v [[oftalmologija|oftalmologiji]] v obliki [[kapljice za oči|kapljic za oči]], in sicer pri pordelih očeh oziroma [[vnetje veznice|vnetju veznice]], ki je ne povzroča okužba ali alergija.<ref>https://drugs.ncats.io/drug/K89MJ0S5VY, vpogled: 4. 8. 2022.</ref><ref>https://www.drugs.com/pro/visine-l-r.html, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> V obliki kreme se uporablja topično za lajšanje rdečine pri [[rozacea|rozacei]].<ref>https://www.sdrugs.com/?c=drug&s=vistoxyn, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] mwey7p5vkyvvwrabgr3qrmksi8n26ye 5727529 5727528 2022-08-04T22:07:03Z Marko3 1829 /* Klinična uporaba */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinuzitis]]u (vnetju sluznice nosu in obnosnih votlin), * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. Ponekod se oksimetazolin uporablja zaradi vazokonstriktornega delovanja tudi v [[oftalmologija|oftalmologiji]] v obliki [[kapljice za oči|kapljic za oči]], in sicer pri pordelih očeh oziroma [[vnetje veznice|vnetju veznice]], ki je ne povzroča okužba ali alergija.<ref>https://drugs.ncats.io/drug/K89MJ0S5VY, vpogled: 4. 8. 2022.</ref><ref>https://www.drugs.com/pro/visine-l-r.html, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> V obliki kreme se uporablja topično za lajšanje obrazne rdečine pri [[rozacea|rozacei]].<ref>https://www.sdrugs.com/?c=drug&s=vistoxyn, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] e2ikjfyv8w18q4z6vezi94dxm8b2c5a 5727530 5727529 2022-08-04T22:08:38Z Marko3 1829 /* Klinična uporaba */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinuzitis]]u (vnetju sluznice nosu in obnosnih votlin), * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. Ponekod se oksimetazolin uporablja zaradi vazokonstriktornega delovanja tudi v [[oftalmologija|oftalmologiji]] v obliki [[kapljice za oči|kapljic za oči]], in sicer pri pordelih očeh oziroma [[vnetje veznice|vnetju veznice]], ki je ne povzroča okužba ali alergija.<ref>https://drugs.ncats.io/drug/K89MJ0S5VY, vpogled: 4. 8. 2022.</ref><ref>https://www.drugs.com/pro/visine-l-r.html, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> V obliki enoodstotne kreme se v ZDA uporablja topično za lajšanje vztrajne obrazne rdečine pri [[rozacea|rozacei]].<ref>https://www.sdrugs.com/?c=drug&s=vistoxyn, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] pdsqoanexzibpuqqk243wx1mcx9evr8 5727531 5727530 2022-08-04T22:09:21Z Marko3 1829 /* Klinična uporaba */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinuzitis]]u (vnetju sluznice nosu in obnosnih votlin), * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. Ponekod se oksimetazolin uporablja zaradi vazokonstriktornega delovanja tudi v [[oftalmologija|oftalmologiji]] v obliki [[kapljice za oči|kapljic za oči]], in sicer pri pordelih očeh oziroma [[vnetje veznice|vnetju veznice]], ki ga ne povzroča okužba ali alergija.<ref>https://drugs.ncats.io/drug/K89MJ0S5VY, vpogled: 4. 8. 2022.</ref><ref>https://www.drugs.com/pro/visine-l-r.html, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> V obliki enoodstotne kreme se v ZDA uporablja topično za lajšanje vztrajne obrazne rdečine pri [[rozacea|rozacei]].<ref>https://www.sdrugs.com/?c=drug&s=vistoxyn, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] e4mpu5spp64dwr21on3vgtu9di7bhwu 5727532 5727531 2022-08-04T22:09:45Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 462267467 | IUPAC_name = 3-(4,5-dihidro-1''H''-imidazol-2-ilmetil)-2,4-dimetil-6-''tert''-butil-fenol | image = Oxymetazoline.svg | width = 200 <!--Clinical data-->| tradename = Afrin, Operil …<ref> http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Oksimetazolin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|oxymetazoline-hydrochloride}} | pregnancy_category = C | legal_UK = GSL | legal_US = OTC (pršilo za nos)<br />le na recept (krema za topično uporabo) | dependency_liability = zmerna | routes_of_administration = [[farmacevtska oblika za nos|pripravki za nos]], [[kapljice za oči]] | ATC_prefix = D11 | ATC_suffix = AX27 | ATC_supplemental = <br />{{ATC|R01|AA05}}, {{ATC|R01|AB07}} (kombinacije), {{ATC|S01|GA04}} <!--Pharmacokinetic data-->| bioavailability = | protein_bound = | metabolism = skozi [[ledvice]] (30 %) in z [[blato]]m (10 %) | elimination_half-life = 5–6 h <!--Identifiers-->| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 1491-59-4 | PubChem = 4636 | IUPHAR_ligand = 124 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB00935 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 4475 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 8VLN5B44ZY | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D08322 | ChEBI_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | ChEBI = 7862 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 762 <!--Chemical data-->| C = 16 | H = 24 | N = 2 | O = 1 | SMILES = Oc1c(c(c(cc1C(C)(C)C)C)CC/2=N/CCN\2)C | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C16H24N2O/c1-10-8-13(16(3,4)5)15(19)11(2)12(10)9-14-17-6-7-18-14/h8,19H,6-7,9H2,1-5H3,(H,17,18) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = WYWIFABBXFUGLM-UHFFFAOYSA-N | melting_point = 301,5 }} '''Oksimetazolín''' je [[učinkovina]], ki deluje kot alfaadrenergični agonist in se uporablja kot [[vazokonstriktor]] in [[dekongestiv]] v [[farmacevtska oblika za oko|pripravkih za oči]] in [[farmacevtska oblika za nos|nos]].<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530197/oksimetazolin?query=Oksimetazolin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> Je derivat [[imidazol]]a.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov">PubChem [Internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US), National Center for Biotechnology Information; 2004-. PubChem Compound Summary for CID 4636, Oxymetazoline; [cited 2021 Apr. 18]. Available from: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Oxymetazoline</ref> Sintetizirali so ga na osnovi [[ksilometazolin]]a leta 1961.<ref>German Patent 1,117,588</ref> Je neposredni [[simpatomimetik]], ki se veže predvsem na [[alfaadrenergični receptor|adrenergična receptorja]] α<sub>1</sub> in α<sub>2</sub> ter ju tako aktivira.<ref name="pubchem.ncbi.nlm.nih.gov"/> == Mehanizem delovanja == Oksimetazolin je [[simpatikomimetik]], in sicer deluje kot alfaadrenergični agonist.<ref name=SMS/> Učinek na betaadrenergične receptorje, če sploh, je majhen.<ref name=":0">{{Cite book |url=https://www.worldcat.org/oclc/460904351 |title=Clinical veterinary toxicology |date=2004 |publisher=Mosby |others=Konnie H. Plumlee |isbn=978-0-323-01125-9 |location=St. Louis, Mo. |oclc=460904351}}</ref> Z delovanjem na adrenergične receptorje povzroči skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[kapilara|kapil]]ar v nosni sluznici ter s tem zmanjša nabreklost nosne sluznice in izločanje izcedka.<ref name=SPC_operil/> Zamašenost nosu se tako zmanjša zaradi skrčenja žil (vazokonstrikcije) po dveh poteh: poveča se premer [[svetlina|svetline]] v dihalnih poteh, nastanek izcedka pa se zmanjša zaradi zožitve postkapilarnih [[venula|venul]].<ref>{{cite journal | vauthors = Widdicombe J | title = Microvascular anatomy of the nose | journal = Allergy | volume = 52 | issue = 40 Suppl | pages = 7–11 | year = 1997 | pmid = 9353554 | doi = 10.1111/j.1398-9995.1997.tb04877.x | s2cid = 46018611 }}</ref> Upor v nosnem delu dihalne poti se zmanjša do 35,7 %, pretok krvi v nosni sluznici pa se zmanjša do 50 %.<ref>{{cite journal | vauthors = Bende M, Löth S | title = Vascular effects of topical oxymetazoline on human nasal mucosa | journal = The Journal of Laryngology and Otology | volume = 100 | issue = 3 | pages = 285–288 | date = marec 1986 | pmid = 3950497 | doi = 10.1017/S0022215100099151 }}</ref> Tako lajša dihanje skozi nos, odpira vhode v nosne in [[obnosna votlina|obnosne votline]], izboljša prehodnost evstahijeve cevi ter blaži spremljajoče znake [[nahod]]a.<ref name=SPC_operil>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/0E60431FB7F425D0C12579C2003F5659/$File/s-024003.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila OPERIL 0,5 mg/ml kapljice za nos, raztopina, vpogled: 2. 8. 2022.</ref> == Klinična uporaba == Oksimetazolin se kot dekongestiv v obliki pripravkov za nos (v kapljicah ali pršilu za nos) uporablja pri:<ref name=SPC_operil/><ref name=cvirn/> * [[akutni rinitis|akutnem rinitisu]], * [[alergijski rinitis|alergijskem rinitisu]], * [[rinosinuzitis]]u (vnetju sluznice nosu in obnosnih votlin), * [[endoskopija|endoskopskih]] kirurških posegih v nosu za zmanjšanje otekline nosne sluznice in krvavitve, * [[vnetje srednjega ušesa|vnetju srednjega ušesa]] za izboljšanje delovanja [[evstahijeva cev|evstahijeve cev]]i. Ponekod se oksimetazolin uporablja zaradi vazokonstriktornega delovanja tudi v [[oftalmologija|oftalmologiji]] v obliki [[kapljice za oči|kapljic za oči]], in sicer pri pordelih očeh oziroma [[vnetje veznice|vnetju veznice]], ki ga ne povzroča okužba ali alergija.<ref>https://drugs.ncats.io/drug/K89MJ0S5VY, vpogled: 4. 8. 2022.</ref><ref>https://www.drugs.com/pro/visine-l-r.html, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> V obliki enoodstotne kreme se v ZDA uporablja topično za lajšanje vztrajne obrazne rdečine pri [[rozacea|rozacei]].<ref>https://www.sdrugs.com/?c=drug&s=vistoxyn, vpogled: 4. 8. 2022.</ref> == Kontraindikacije == Lokalni dekongestivi, kot je oksimetazolin, so kontraindicirani pri [[atrofični rinitis|atrofičnem alergijskem rinitisu]].<ref name=cvirn>Cvirn Novak, Mateja, Čater, Nataša, Urbanc, Marina, Vovk, Tomaž (2012). Lekarniški farmacevt in bolezni ušes, nosu in grla. Farmacevtski vestnik, letnik 63, številka 2, str. 122-132.</ref> == Neželeni učinki == Pri pogosti ali dolgotrajni uporabi se lahko učinek zdravila zmanjša, stanje zamašenosti nosu pa se lahko ob prenehanju uporabe poslabša – pride lahko namreč (po nekaterih podatkih že po tridnevni uporabi) do z zdravili povzročene kongestije nosne sluznice.<ref name=SPC_operil/><ref>{{cite journal | vauthors = Ramey JT, Bailen E, Lockey RF | title = Rhinitis medicamentosa | journal = Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology | volume = 16 | issue = 3 | pages = 148–55 | year = 2006 | pmid = 16784007 | url = http://www.jiaci.org/summary/vol16-issue3-num52 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dekongestivi]] [[Kategorija:Imidazoli]] o9dfad3njywriovvxy3m0yf17471zsa Prefekture Japonske 0 521911 5727380 5727002 2022-08-04T12:19:41Z Ljuba brank 92351 /* Pregled */ wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Prefektura<br />{{nobold|{{lang|ja|都道府県}}}}<br />''Todōfuken'' | alt_name = | map = [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|330px]] | category = Prvostopenjska upravna razdelitev enotne države | territory = [[Japonska]] | start_date = | current_number = 47 Prefektur | number_date = | population_range = 553.407 ([[Prefektura Tottori|Tottori]]) – 14.047.594 ([[Tokio]]) | area_range = 1861,7 km<sup>2</sup> ([[prefektura Kagava|Kagava]]) – 83453,6 km<sup>2</sup> ([[Hokaido]]) | government = Vlada prefekture, Centralna vlada | subdivision = sosednji: [[Japonske občine|občine]]<br /> delno: Podprefekture <br/>zgodovinsko: okraji }} [[Japonska]] je razdeljena na 47 [[prefektura|prefektur]] (都道府県, t''odōfuken'', [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države. Vključujejo 43 prefektur (県, '''''ken'''''), dve mestni prefekturi (府, '''''fu''''': Osaka in Kjoto), eno "okrožje" ali "ozemlje" (道, '''''dō''''': Hokkai-dō) in eno metropolo (都, '''''to''''': Tokio ). Leta 1868 je administracija subnacionalne vladne strukture v zgodnjem [[obdobje Meidži|obdobju Meidži]] ''Fuhanken sanchisei'' ustanovila prve prefekture (urbani ''fu'' in podeželski ''ken''), ki so nadomestile mestne in podeželske upravitelje (''bugyō'', ''daikan'' itd.) v delih države, ki jih je prej neposredno nadzoroval [[Tokugava šogunat]] in nekaj ozemelj upornikov/lojalistov šogunata, ki se niso podredili novi vladi, kot je Aizu/Vakamacu. Leta 1871 so se v prefekture preoblikovale tudi vse preostale fevdalne oblasti (''han''), tako da so prefekture razdelile vso državo. V več valovih teritorialne konsolidacije je do preloma stoletja nastalo današnjih 47 prefektur. V mnogih primerih so te povezane s starodavnimi japonskimi provincami ''ritsuryō''.<ref name="nussbaum780">Louis-Frédéric, 2002: [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA780&dq=#v=onepage&q&f=false "Provinces and prefectures"] in ''Japan encyclopedia'', p.&nbsp;780.</ref> Glavni izvršni vodja vsake prefekture je neposredno izvoljen guverner (知事, ''čiji''). Odloke in proračune sprejema enodomna skupščina (議会, ''gikai''), katere člani so izvoljeni za štiri leta. V skladu z nizom zakonov o lokalni upravi iz let 1888–1890 <ref>{{nihongo|{{ill|prefectural code|ja|府県制}}|府県制|fukensei}}, {{nihongo|{{ill|district code|ja|郡制}}|郡制|gunsei}}, {{nihongo|{{ill|City code (Japan)|ja|市制|lt=city code}}|市制|shisei}}, {{nihongo|{{ill|town and village code|ja|町村制}}|町村制|chōsonsei}}</ref> do dvajsetih let 20. stoletja je bila vsaka prefektura (takrat samo 3 -fu in 42 -ken; za Hokkai-dō in Okinawa-ken so do 20. stoletja veljali različni zakoni) v mesta (市, ši) in okrožja (郡, gun) ter vsako okrožje v mesta (町, čō/mači) in vasi (村, son/mura). Hokaido ima 14 podprefektur, ki delujejo kot generalni podprefekturni uradi (総合振興局, ''sōgō-šinkō-kjoku'', Urad za celovito promocijo) in podprefekturni uradi (振興局, ''šinkō-kjoku'', Urad za promocijo) prefekture. Nekatere druge prefekture imajo tudi podružnice, ki opravljajo prefekturne upravne funkcije zunaj glavnega mesta. [[Tokio]], [[glavno mesto]] Japonske, je združenje mestnih-prefektur; [[velemesto|metropola]], ima značilnosti tako mest kot prefektur. == Ozadje == Zahodna uporaba ''prefekture'' za označevanje teh japonskih regij izhaja iz uporabe besede ''prefeitura'', ki so jo portugalski raziskovalci in trgovci v 16. stoletju uporabljali za opisovanje [[fevd]]ov, na katere so tam naleteli. Prvotni pomen v portugalščini pa je bil bližji na ''občino'' kot na ''pokrajino''. Danes Japonska uporablja besedo ''ken'' (県), ki pomeni ''prefektura'', za identifikacijo portugalskih okrožij, medtem ko se na primer v [[Brazilija|Braziliji]] beseda ''prefeitura'' uporablja za označevanje [[mestna hiša|mestne hiše]]. Te fevde je vodil lokalni vojskovodja ali družina. Čeprav so bili fevdi že zdavnaj večkrat razstavljeni, združeni in reorganizirani ter so jim podelili zakonodajno upravljanje in nadzor, se je grobi prevod besede obdržal. Vlada Meidži je vzpostavila sedanji sistem julija 1871 z ukinitvijo sistema ''han'' (japonsko za podroćje, domena) in vzpostavitvijo sistema prefekture (廃藩置県, ''haihan-ćiken''). Čeprav je bilo sprva več kot 300 prefektur, od katerih so bile mnoge nekdanja ozemlja ''[[sistem han|han]]'', se je to število zmanjšalo na 72 v drugi polovici leta 1871 in 47 leta 1888. Zakon o lokalni avtonomiji iz leta 1947 je prefekturam dal več politične moči in uvedel prefekture guvernerji in parlamenti. Leta 2003 je premier Junichiro Koizumi predlagal, da vlada konsolidira sedanje prefekture v približno 10 regionalnih držav (tako imenovani ''dōšūsei'' - predlog za organiziranje Japonske v eno okrožje (''dō'') Hokaido in več novih držav (''šū''), ki so vsaka kombinacija več prefektur). Načrt je zahteval, da ima vsaka regija večjo avtonomijo od obstoječih prefektur. Ta postopek bi zmanjšal število podprefekturnih upravnih regij in znižal upravne stroške.<ref>Mabuchi, Masaru, [http://siteresources.worldbank.org/WBI/Resources/wbi37175.pdf "Municipal Amalgamation in Japan"], World Bank, 2001.</ref> Japonska vlada je prav tako razmišljala o načrtu za združitev več skupin prefektur, s čimer bi ustvarila subnacionalni sistem upravne delitve, sestavljen iz med devet in 13 držav, in tem državam dala več lokalne avtonomije, kot jo prefekture trenutno uživajo.<ref>[http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html "''Doshusei'' Regional System"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060926160741/http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html |date=2006-09-26 }} National Association for Research Advancement.</ref> Od avgusta 2012 je bil ta načrt opuščen. == Pooblastila == Japonska je enotna država. Osrednja vlada prenese številne funkcije (kot sta izobraževanje in policija) na prefekture in občine, vendar obdrži splošno pravico do njihovega nadzora. Čeprav izdatki lokalnih oblasti predstavljajo 70 odstotkov vseh izdatkov države, centralna država nadzoruje lokalne proračune, davčne stopnje in zadolževanje.<ref>Mochida, "Local Government Organization and Finance: Japan", in {{cite book|title=Local Governance in Industrial Countries|first=Anwar |last=Shah |year=2006 |publisher=World Bank |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/WBI/WBIPROGRAMS/PSGLP/0,,contentMDK:21215193~pagePK:64156158~piPK:64152884~theSitePK:461606~isCURL:Y,00.html}}</ref> Funkcije prefekturne vlade vključujejo organizacijo prefekturne policije, nadzorovanje šol in vzdrževanje prefekturnih šol (predvsem srednjih šol), prefekturnih bolnišnic, prefekturnih cest, nadzorovanje prefekturnih vodnih poti in regionalno urbanistično načrtovanje. Njihove odgovornosti vključujejo naloge, ki jim jih prenese nacionalna vlada, kot je vzdrževanje večine običajnih državnih cest (razen v določenih večjih mestih), prefekture pa usklajujejo in podpirajo svoje občine pri njihovih funkcijah. ''[[De facto]]'' so bile prefekture in občine pogosto manj avtonomne, kot nakazuje formalni obseg zakona o lokalni avtonomiji, ker * jih je večina močno odvisnih od financiranja centralne vlade – odvisnost, ki se je nedavno v mnogih regijah še povečala zaradi demografskega prehoda, ki močneje / zgodaj prizadene podeželje, saj ga lahko mesta delno nadomestijo z migracijo s podeželja in *na številnih področjih politik je osnovni okvir strogo določen z nacionalnimi zakoni, prefekture in občine pa so avtonomne samo znotraj tega okvira. == Tipi prefektur == Zgodovinsko gledano je v obdobju Edo Tokugava šogunat okoli devetih največjih mest na Japonskem ustanovil cone, ki so jim vladale ''bugjō'' (奉行支配地), drugod pa 302 območji, ki so jim vladale občine (郡代支配地). Ko je vlada Meidži leta 1868 začela ustvarjati prefekturni sistem, je devet območij, v katerih vlada ''bugjō'', postalo ''fu'' (府), medtem ko so območja, v katerih vladajo občine in ostala območja, v katerih vlada ''bugyo'', postala ''ken'' (県). Kasneje, leta 1871, je vlada Tokio, Osako in Kjoto označila za ''fu'', ostale ''fu'' pa je znižala na status ''ken''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1943 je Tokio postal ''to'', nova vrsta psevdoprefekture. Kljub razlikam v terminologiji je med štirimi vrstami lokalnih oblasti malo funkcionalnih razlik. Podnacionalne vlade se v japonščini včasih imenujejo ''todōfuken'' (都道府県, [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), kar je kombinacija štirih izrazov. === Fu === Prefekturi Osaka in Kjoto se imenujeta ''fu'' (府, izgovorjeno [ɸɯꜜ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜɸɯ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [kʲoꜜːto] in [ɸɯꜜ] postaneta [kʲoːtoꜜɸɯ]). Klasična kitajska pismenost, iz katere je to izpeljano, pomeni osrednje mestno območje nacionalnega pomena. Pred drugo svetovno vojno so za ''fu'' in ''ken'' veljali različni zakoni, vendar je bilo to razlikovanje po vojni odpravljeno in obe vrsti prefektur sta zdaj funkcionalno enaki. === Ken === 43 od 47 prefektur se imenuje ''ken'' (県, izgovorjeno [keꜜɴ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜkeɴ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [aꜜitɕi] in [keꜜɴ] postaneta [aitɕi̥ꜜkeɴ]). Klasična kitajska pismenka, iz katere je to izpeljano, nosi podeželsko ali provincialno konotacijo, analogna črka pa se uporablja za sklicevanje na okrožja Kitajske, okrožja Tajvana in okrožja Vietnama. === Dō === Hokaidō se imenuje ''dō'' (道, [doꜜː]) ali krožje. Ta izraz je bil prvotno uporabljen za označevanje japonskih regij, sestavljenih iz več provinc - so bile prvostopenjske upravne enote Japonske od 600-ih do 1868. (npr. regija vzhodne obale Tōkaidō in regija zahodne obale Saikaido). To je bila tudi zgodovinska uporaba oznak na Kitajskem. (V Koreji se ta zgodovinska raba uporablja še danes in se je ohranila v obdobju japonske vladavine.) ''Hokkai-dō'' (北海道, [hokkaꜜidoː]), edini preostali ''dō'' danes, ni bil eden od prvotnih sedmih ''dō'' (v predmoderni dobi je bil znan kot Ezo - japonski izraz, ki se je v zgodovini uporabljal za ozemlja severno od japonskega otoka Honšu). Njegovo trenutno ime naj bi izviralo po [[Matsuura Takeshiro|Matsuuri Takeshiro]] (1818 – 1888), zgodnjem japonskem raziskovalcu otoka. Ker Hokkaidō ni sodil v obstoječo klasifikacijo ''dō'', je bil za to ustvarjen nov ''dō''. Vlada Meidžija je Hokkaidō prvotno razvrstila kot »odposlanstvo naselbine« (開拓使, kaitakuši), kasneje pa je otok razdelila na tri prefekture (Saporo, Hakodate in Nemuro). Ti so bili leta 1886 združeni v en sam departma Hokaido (北海道庁, Hokkaido-chō) na ravni prefekture, vendar bolj organiziran po ozemlju. Leta 1947 je bil departma razpuščen in Hokaidō je postal polnopravna prefektura. Pripona ''-ken'' ni bila nikoli dodana njenemu imenu, zato je pripona ''-dō'' postala razumljena kot prefektura. Ko je bil Hokaidō vključen, je bil promet na otoku še premalo razvit, zato je bila prefektura razdeljena na več podprefektur (支庁, šičō), ki so lahko izpolnjevale upravne naloge prefekturne vlade in držale strog nadzor nad razvijajočim se otokom. Te subprefekture obstajajo še danes, čeprav imajo veliko manj moči, kot so jo imele pred in med drugo svetovno vojno. Zdaj obstajajo predvsem za urejanje papirologije in drugih birokratskih nalog. Prefektura Hokaido je tehnično gledano odvečen izraz, ker ''dō'' sam po sebi označuje prefekturo, čeprav se občasno uporablja za razlikovanje vlade od samega otoka. Vlada prefekture se imenuje ''vlada Hokkaidō'' in ne ''vlada prefekture Hokkaidō''. === To === [[Tokio]] se imenuje (都, [toꜜ]), kar se pogosto prevaja kot ''metropola''. Japonska vlada skoraj v vseh primerih prevaja Tōkyō-to (東京都, [toːkʲoꜜːto]) kot ''tokijska metropola'', vlada pa se uradno imenuje ''tokijska metropolitanska vlada''. Po kapitulaciji šogunata Edo leta 1868 je bil ustanovljen Tōkyō-fu (mestna prefektura, kot sta Kjoto in Osaka) in je obsegal nekdanje mestno območje Edo pod ''Fuhanken sanchisei''. Po ukinitvi sistema ''han'' v prvem valu prefekturnih združitev leta 1871/72 je bilo več okoliških območij (deli prefektur Urava, Kosuge, Šinagava in Hikone) združenih v Tokio in po sistemu (oštevilčenih) »velikih okrožij in majhnih okrožij« (''daiku-šōku''), je bilo razdeljeno na enajst velikih okrožij, nadalje razdeljenih na 103 majhna okrožja, od katerih je šest velikih okrožij (97 majhnih okrožij) pokrivalo nekdanje mestno območje Edo.<ref>National Archives of Japan: [http://www.archives.go.jp/exhibition/digital/henbou/contents/11.html 『明治東京全図』]</ref> Ko so bila starodavna okrožja ''ritsuryō'' leta 1878 ponovno aktivirana kot upravne enote, je bil Tokio razdeljen na 15 [urbanih] okrožij (''-ku'') in sprva šest [podeželskih] okrožij (''-gun''; devet po prenosu Tame iz Kanagave leta 1893, osem po združitev East Tame in Južni Tošime v Tojota leta 1896). Mestna in podeželska okrožja so bila, kot povsod po državi, nadalje razdeljena na urbane enote/mesta/soseske (''-čō/-mači'') in podeželske enote/vasi (''-mura/-son''). Še neinkorporirane skupnosti na otoških skupinah Izu (prej del Šizuoke) in Ogasavara (prej neposredno pod upravo ministrstva za notranje zadeve) so postale del Tokia v 19. stoletju. Ko so bile moderne občine – [od okrožja neodvisna] mesta in [podeželska] okrožja, ki vsebujejo mesta in vasi – uvedene v skladu z zakoni Jamagata-Mosse o lokalni upravi in je bila leta 1889 izvedena sočasna Velika Meidži združitev, je 15 ''-kujev'' postalo podrejenih Tokio mesto, sprva edino neodvisno mesto Tokio (''-shi''), šest podeželskih okrožij Tokia pa je bilo združenih v 85 mest in vasi.<ref>Tokyo Metropolitan Archives: [http://www.soumu.metro.tokyo.jp/01soumu/archives/0714tokyo_ku.htm 大東京35区物語～15区から23区へ～東京23区の歴史]</ref> Leta 1893 so tri četrti Tama in njihovih 91 mest in vasi postale del Tokia. Ko so se predmestja Tokia v začetku 20. stoletja hitro povečala, so se številna mesta in vasi v Tokiu z leti združila ali povečala. Leta 1932 je bilo pet popolnih okrožij z 82 mesti in vasmi združenih v Tokio in organiziranih v 20 novih okrožjih. Do leta 1940 sta bili v Tokiu še dve mesti: Hachiōji (mesto) in Tačikava (mesto). Leta 1943 je bilo mesto Tokio ukinjeno, Tōkyō-fu je postal Tōkyō-to, 35 okrajev Tokyo-shi pa je ostalo 35 okrajev Tokyo-to, vendar so podobčinski organi okrajev Tokyo-shi, ki so prej spadali neposredno pod občino, zdaj ukinjeno, spadali neposredno pod prefekturo ali zdaj »metropolitansko« oblast. Vsa druga mesta, kraji in vasi v Tokio-fu so ostala mesta, kraji in vasi v Tokio-to. Cilj reorganizacije je bil utrditi upravljanje območja okoli prestolnice z odpravo dodatne ravni oblasti v Tokiu. Prav tako se guverner ni več imenoval ''chiji'', ampak ''chōkan'' (~»vodja/šef [običajno: osrednje vladne agencije]«) kot na Hokaidoju). Osrednja vlada je želela imeti večji nadzor nad vsemi lokalnimi vladami zaradi vse slabšega položaja Japonske v drugi svetovni vojni – na primer vsi župani v državi so postali imenovani kot v dobi Meidži – in zlasti nad Tokiom zaradi možnosti izrednih razmer v metropoli. Po vojni je bila Japonska prisiljena ponovno decentralizirati Tokio v skladu s splošnimi pogoji demokratizacije, začrtanimi v [[Potsdamska deklaracija|Potsdamski deklaraciji]]. Številne posebne vladne značilnosti Tokia so v tem času izginile in okraji so v desetletjih po predaji dobivali vse bolj občinski status. Današnji posebni oddelki se administrativno skoraj ne razlikujejo od drugih občin. Povojne reforme so močno spremenile tudi zemljevid Tokia: leta 1947 je bilo 35 oddelkov reorganiziranih v 23 posebnih oddelkov, ker je veliko prebivalcev umrlo med vojno, zapustilo mesto ali pa so bili vpoklicani in se niso vrnili. V okupacijskih reformah naj bi bili posebni oddelki, vsak s svojimi izvoljenimi skupščinami (''kugikai'') in župani (''kučō''), enakovredni drugim občinam, tudi če še vedno veljajo nekatere omejitve. (Med okupacijo je na primer obstajala namenska občinska policijska agencija za 23 posebnih oddelkov/nekdanje mesto Tokio, vendar komisije za javno varnost posebnih oddelkov niso imenovale vlade posebnih oddelkov, ampak vlada celotne »metropole«. Leta 1954 so bile neodvisne občinske policijske enote na splošno ukinjene po vsej državi in prefekturna / »metropolitanska« policija v Tokiu je ponovno odgovorna za celotno prefekturo / »metropolis« in je tako kot vse prefekturne policije pod nadzorom prefekture / »metropolitanske« komisija za javno varnost, katere člane imenujeta guverner prefekture / »metropolitanskega« in skupščina. Toda kot del "obratne smeri" v 1950-ih so bile nekatere od teh novih pravic odpravljene, najbolj očiten ukrep je bila zavrnitev neposredne izvoljeni župani. Nekatere od teh omejitev so bile čez desetletja spet odpravljene. Toda šele leta 2000 so bili posebni oddelki v celoti priznani kot enote na občinski ravni. Neodvisno od teh korakov, ko je urbana rast Tokia med povojnim gospodarskim čudežem znova zajela tempo in je večina glavnega otoškega dela tokijske "metropole" postala vse bolj osrednji del metropolitanskega območja Tokia, so številne druge občine v Tokiu prenesle nekaj njihove pristojnosti metropolitanski vladi. Na primer, tokijska gasilska služba, ki je bila do leta 1960 odgovorna le za 23 posebnih oddelkov, je do danes prevzela občinske gasilske službe v skoraj celotnem Tokiu. Skupna vladna struktura za celotno metropolitansko območje Tokia (in ne samo za zahodna predmestja posebnih oddelkov, ki so del tokijske prefekture/metropole), kot so jo zagovarjali nekateri politiki, kot je nekdanji guverner Kanagave Shigefumi Matsuzawa[8], ni bila vzpostavljena. Obstoječi medprefekturni forumi za sodelovanje med lokalnimi vladami v tokijskem metropolitanskem območju so Združenje regionalnih guvernerjev Kantō (Kantō chihō chijikai) <ref>Kanagawa prefectural government: [http://www.pref.kanagawa.jp/cnt/f7700/ 関東地方知事会]</ref><ref>Saitama prefectural government: [https://www.pref.saitama.lg.jp/a0101/kanto/ 関東地方知事会]</ref> in "vrh v Šutokenu" (formalno "konferenca" izvršnih direktorjev devetih prefektur in mest", ''9 to-ken-shi shunō kaigi'').<ref>{{cite web|url=http://www.9tokenshi-syunoukaigi.jp/|title=九都県市首脳会議|website=www.9tokenshi-syunoukaigi.jp}}</ref> Vendar ti sami po zakonu o lokalni avtonomiji niso lokalni javni subjekti in funkcij nacionalne ali lokalne uprave ni mogoče neposredno prenesti nanje, za razliko od Zveze kansajskih vlad (''Kansai kōiki-rengō'')<ref>{{cite web|url=https://www.kouiki-kansai.jp/|title=ホーム-関西広域連合}}</ref>, ki jo je ustanovilo več prefekturnih vlad v regiji Kansai. Obstaja nekaj razlik v terminologiji med Tokiom in drugimi prefekturami: policija in gasilci se na primer imenujejo ''chō'' (庁) namesto ''honbu'' (本部). Toda edina funkcionalna razlika med Tōkyō-to in drugimi prefekturami je ta, da Tokio upravlja tako z oddelki kot z mesti. Danes, ker imajo posebni oddelki skoraj enako stopnjo neodvisnosti kot japonska mesta, je razlika v upravi med Tokiom in drugimi prefekturami precej majhna. V Osaki je več vidnih politikov na čelu s Tōrujem Hashimotom, takratnim županom mesta Osaka in nekdanjim guvernerjem prefekture Osaka, predlagalo načrt metropole Osaka, po katerem bi mesto Osaka in morda druga sosednja mesta nadomestili posebni oddelki, podobni Tokiu. Načrt je bil tesno poražen na referendumu leta 2015 in ponovno leta 2020.<ref>{{cite news |title=Osaka metropolis plan rejected by slim margin in 2nd referendum |url=https://english.kyodonews.net/news/2020/11/602c90c5b457-voting-begins-in-2nd-referendum-on-osaka-metropolis-plan.html |access-date=14 July 2021 |agency=Kyodo News |date=2 Nov 2020}}</ref> == Seznam prefektur == <imagemap>File:Regions_and_Prefectures_of_Japan_2.svg|550px|thumb| Japonske prefecture z obarvanimi regijami poly 421 1 549 43 569 93 492 177 412 197 382 220 366 203 358 161 408 13 413 7 [[Hokaido]] poly 382 264 388 261 411 261 415 257 420 257 421 260 421 264 422 266 426 266 431 264 433 260 439 259 445 256 431 205 409 203 387 221 372 255 [[Prefektura Aomori |Aomori]] poly 382 266 389 263 409 263 413 262 415 258 418 258 420 260 420 265 421 267 418 271 418 296 415 300 415 312 420 318 423 324 423 329 418 332 415 333 399 327 387 327 373 291 [[Prefektura Akita |Akita]] poly 455 335 446 337 443 336 434 331 425 329 425 322 420 314 417 311 417 302 419 297 419 272 422 268 428 268 432 265 435 261 440 260 446 257 454 264 467 281 470 300 466 319 [[Prefektura Ivate |Ivate]] poly 387 328 366 341 367 355 380 357 391 365 394 368 394 374 389 377 388 381 388 385 392 389 394 390 407 390 411 388 414 384 409 380 409 376 416 367 417 363 418 346 416 343 415 335 399 329 388 329 [[Prefektura Jamagata |Jamagata]] poly 417 335 424 331 433 332 444 339 454 337 462 357 440 381 431 382 425 380 419 380 415 383 411 379 411 376 418 367 420 347 418 342 417 340 416 338 [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] poly 378 357 339 372 332 387 317 441 325 449 328 447 330 444 334 447 336 447 337 445 344 444 349 436 353 435 356 437 361 445 362 446 365 446 369 442 371 436 375 432 380 433 379 430 375 425 374 416 375 411 379 409 382 409 387 405 387 396 391 391 387 387 386 379 392 372 393 372 393 368 [[Prefektura Niigata |Niigata]] poly 381 433 380 428 376 424 376 415 379 411 385 410 389 405 389 397 392 391 409 392 416 384 421 381 425 382 431 384 441 383 447 393 450 419 444 431 438 429 435 429 431 431 429 434 427 434 413 421 406 420 402 423 396 430 391 433 389 434 383 434 [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] poly 422 432 427 436 431 435 432 431 436 430 443 433 451 480 448 480 445 478 442 475 437 474 429 477 426 481 422 481 413 475 408 474 402 469 408 468 419 459 423 454 [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] poly 384 436 391 435 398 430 404 422 406 422 410 422 413 424 421 431 420 437 421 454 415 460 409 465 407 466 400 468 391 459 390 456 390 450 389 447 386 445 386 438 [[Prefektura Točigi |Točigi]] poly 409 476 414 477 420 482 426 483 430 478 438 475 442 477 446 481 449 482 451 481 453 485 442 490 440 495 440 513 423 530 417 529 413 503 413 493 412 486 411 480 [[Prefektura Čiba |Čiba]] poly 362 448 365 448 370 443 372 436 375 434 380 434 385 439 385 445 388 450 389 450 389 457 391 461 399 468 384 468 374 478 370 482 369 486 363 480 362 476 362 468 360 466 355 465 352 461 353 457 [[Prefektura Gunma |Gunma]] poly 381 493 381 489 384 488 388 488 392 490 394 491 398 491 402 490 406 490 410 488 410 483 408 476 400 469 385 469 371 483 370 487 374 491 [[Prefektura Saitama |Saitama]] poly 382 493 382 491 383 489 387 489 392 491 393 492 399 492 401 491 406 491 410 489 411 490 412 494 407 498 401 498 399 499 388 499 386 496 [[Tokio]] poly 393 500 400 500 403 499 408 499 413 510 412 518 389 521 385 520 383 517 383 512 380 510 378 510 379 507 393 507 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]] rect 423 538 457 551 [[Tokio]] rect 386 551 438 565 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]] circle 551 737 119 [[Prefektura Okinava |Okinava]] poly 352 493 364 493 367 491 368 487 373 492 381 494 384 496 387 499 392 499 392 507 378 507 377 510 376 511 369 511 366 513 364 515 364 520 362 521 359 519 351 508 351 506 343 506 343 499 352 499 [[Prefektura Jamanaši |Jamanaši]] poly 338 529 345 520 348 514 349 511 350 510 353 513 359 521 362 522 365 521 365 515 369 512 377 512 378 511 380 511 382 513 382 518 385 521 389 522 393 526 393 540 383 551 356 556 325 557 325 547 328 541 335 534 [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] poly 325 450 330 446 334 449 338 447 343 446 346 444 350 437 352 436 355 437 361 447 352 456 351 462 354 466 359 467 360 468 361 470 361 479 363 483 367 486 366 490 363 492 351 492 351 499 343 499 343 506 350 506 350 508 348 510 347 513 338 527 336 528 326 527 326 512 321 503 316 499 316 497 321 492 322 486 322 477 321 473 321 471 323 470 323 454 [[Prefektura Nagano |Nagano]] poly 294 447 316 441 324 450 322 453 322 469 320 471 301 471 297 476 296 476 293 475 291 475 290 466 287 459 287 458 290 458 291 449 [[Prefektura Tojama |Tojama]] poly 291 476 293 476 295 478 298 478 302 472 320 472 321 479 321 488 320 492 315 496 315 500 320 504 324 512 325 514 325 524 324 527 313 527 307 523 296 523 293 526 292 530 289 534 288 534 283 534 280 529 279 524 272 511 274 508 279 505 285 505 291 501 291 497 286 493 286 489 291 483 [[Prefektura Gifu |Gifu]] poly 290 535 293 530 294 526 297 524 305 524 312 528 328 528 336 529 334 533 327 540 324 547 324 557 308 561 298 552 296 542 [[Prefektura Aiči |Aiči]] poly 268 477 247 477 247 462 276 461 276 431 299 415 307 418 305 425 294 446 291 447 289 451 289 458 287 458 289 464 290 482 285 488 280 488 [[Prefektura Išikava |Išikava]] poly 267 478 280 489 285 489 285 493 289 497 289 499 289 500 285 504 278 504 272 508 270 512 261 521 257 523 253 527 247 527 243 524 243 521 256 492 [[Prefektura Fukui |Fukui]] poly 271 512 277 524 280 532 280 544 278 547 275 549 271 549 268 551 264 556 258 542 257 541 256 531 254 528 261 522 [[Prefektura Šiga |Šiga]] poly 280 533 284 535 288 535 294 542 297 555 307 568 306 577 271 606 265 604 262 600 262 598 270 591 272 586 272 564 265 557 269 552 277 550 281 544 [[Prefektura Mie |Mie]] poly 217 518 225 508 237 509 242 520 242 524 246 528 252 528 255 533 256 535 256 542 263 556 263 558 255 556 247 547 241 547 235 538 231 536 225 535 222 533 223 531 226 528 226 526 220 522 [[Prefektura Kjoto |Kjoto]] poly 242 548 246 548 252 555 252 573 253 575 239 575 243 566 244 564 243 553 [[Prefektura Osaka |Osaka]] poly 253 556 257 559 263 559 264 558 270 564 271 580 272 580 272 587 268 592 261 598 261 600 256 600 251 597 251 589 252 586 252 579 255 579 253 572 [[Prefektura Nara |Nara]] rect 222 616 253 628 [[Prefektura Osaka |Osaka]] poly 238 576 241 576 253 576 254 579 252 579 252 585 250 589 250 597 253 600 256 601 261 601 265 605 271 607 271 618 260 623 260 631 285 631 285 644 228 644 228 631 254 631 254 617 253 616 242 614 230 600 229 581 [[Prefektura Vakajama |Vakajama]] poly 198 518 202 515 215 517 219 523 224 526 224 528 221 532 222 535 226 537 231 537 235 540 237 545 240 548 242 555 242 565 230 567 227 578 223 587 216 587 214 577 222 567 221 565 200 563 197 557 197 553 195 549 197 544 204 535 204 527 [[Prefektura Hjogo |Hjogo]] poly 156 529 163 521 197 519 203 528 203 534 200 538 191 538 186 534 181 534 178 537 169 537 163 542 155 549 152 550 149 547 149 544 152 541 157 535 [[Prefektura Tottori |Tottori]] poly 154 551 157 549 169 539 172 538 178 538 182 535 185 535 190 539 199 539 194 545 194 551 197 554 197 561 200 565 185 578 167 579 162 569 159 562 156 558 155 553 [[Prefektura Okajama |Okajama]] poly 92 574 89 558 89 549 142 523 149 523 155 531 155 536 148 543 148 548 151 551 138 551 133 557 129 564 126 565 119 565 109 573 106 580 104 587 102 588 96 585 92 580 [[Prefektura Šimane |Šimane]] poly 106 582 110 574 119 566 128 566 130 564 139 552 153 552 155 554 155 558 159 564 159 566 166 579 164 582 158 582 150 589 133 596 116 592 112 590 110 585 [[Prefektura Hirošima |Hirošima]] poly 91 574 91 581 96 587 101 589 104 589 106 583 109 586 111 590 117 593 113 616 75 613 59 602 62 588 [[Prefektura Jamaguči |Jamaguči]] poly 158 582 177 582 185 579 204 582 203 587 198 591 186 594 181 595 174 600 171 596 158 592 [[Prefektura Kagava |Kagava]] poly 175 601 182 596 198 592 205 586 213 586 218 597 229 598 229 607 217 607 202 620 197 615 187 607 181 607 175 604 [[Prefektura Tokušima |Tokušima]] poly 132 658 138 653 138 650 136 647 136 644 145 636 145 629 150 625 155 616 155 614 166 608 174 605 181 608 187 608 202 622 196 635 162 635 152 662 137 667 [[Prefektura Koči |Koči]] poly 118 610 133 610 139 597 147 594 171 597 174 601 174 604 166 607 155 612 151 621 145 627 143 629 143 636 135 642 134 647 137 651 136 653 131 658 120 663 119 658 126 641 124 636 107 635 108 628 118 622 [[Prefektura Ehime |Ehime]] poly 77 624 67 608 62 605 34 619 29 634 32 636 51 636 52 638 51 641 42 651 46 657 52 652 60 650 63 648 63 637 68 632 72 631 [[Prefektura Fukuoka |Fukuoka]] poly 64 649 64 638 69 633 74 631 79 625 91 620 97 621 102 632 113 657 110 662 100 662 98 665 96 665 93 664 88 664 84 661 80 655 79 648 78 646 73 646 70 649 69 652 66 652 [[Prefektura Oita |Oita]] poly 84 663 87 665 94 665 98 666 102 663 109 663 104 681 103 688 120 688 120 700 96 700 94 735 87 737 83 731 83 723 79 719 71 713 64 702 74 698 77 693 76 683 73 679 73 676 [[Prefektura Mijazaki |Mijazaki]] poly 27 633 31 637 50 637 51 638 50 640 38 653 36 657 26 653 21 648 20 641 18 633 23 632 [[Prefektura Saga |Saga]] poly 19 641 19 648 25 654 49 662 49 673 37 678 17 679 6 671 7 641 12 638 [[Prefektura Nagasaki |Nagasaki]] poly 46 658 53 653 62 650 64 650 66 653 69 653 70 651 74 647 76 647 78 649 78 654 83 662 72 676 72 680 74 684 75 686 75 694 73 698 63 701 58 697 43 698 22 693 22 682 25 681 48 681 48 674 51 672 51 663 [[Prefektura Kumamoto |Kumamoto]] poly 13 707 43 699 57 699 62 702 70 714 81 723 82 733 80 744 64 753 39 744 35 721 12 720 [[Prefektura Kagošima |Kagošima]] </imagemap> {{clear|left}} Različni sistemi razčlenjevanja oblikujejo načine, na katere se dojemajo japonske prefekture: === Po japonskem ISO === Prefekture so pogosto združene v osem regij (Chihō). Te regije niso uradno določene, nimajo izvoljenih uradnikov, niti niso pravne osebe. Toda praksa razvrščanja prefektur glede na njihovo geografsko regijo je tradicionalna.[1] Ta vrstni red se odraža v kodiranju Japonske mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).[14] Od severa proti jugu (oštevilčenje v vrstnem redu ISO 3166-2:JP) so prefekture Japonske in z njimi povezane regije: The prefectures are also often grouped into eight regions (Chihō). Those regions are not formally specified, they do not have elected officials, nor are they corporate bodies. But the practice of ordering prefectures based on their geographic region is traditional.[1] This ordering is mirrored in Japan's International Organization for Standardization (ISO) coding.[14] From north to south (numbering in ISO 3166-2:JP order), the prefectures of Japan and their commonly associated regions are: {{div col|colwidth=10em}} * [[Hokaido]] {{ordered list|[[Hokkaido]]}} * [[Tohoku]] {{ordered list|start=2|[[prefektura Aomori|Aomori]]|[[Iwate Prefecture|Iwate]]|[[ prefektura Mijagi|Mijagi]]|[[ prefektura Akita |Akita]]|[[ prefektura Jamagata |Jamagata]]|[[ prefektura Fukušima |Fukušima]]}} * [[Kanto]] {{ordered list|start=8|[[ prefektura Ibaraki |Ibaraki]]|[[ prefektura Točigi |Točigi]]|[[ prefektura Gunma |Gunma]]|[[ prefektura Saitama |Saitama]]|[[ prefektura Čiba |Čiba]]|[[Tokio]]|[[ prefektura Kanagava |Kanagava]]}} * [[Čubu]] {{ordered list|start=15|[[ prefektura Niigata |Niigata]]|[[ prefektura Tojama|Tojama]]|[[ prefektura Išikava |Išikava]]|[[ prefektura Fukui |Fukui]]|[[ prefektura Jamanaši |Jamanaši]]|[[ prefektura Nagano |Nagano]]|[[ prefektura Gifu |Gifu]]|[[ prefektura Šizuoka |Šizuoka]]|[[ prefektura Aiči |Aiči]]}} * [[Kansai]] {{ordered list|start=24|[[ prefektura Mie |Mie]]|[[ prefektura Šiga |Šiga]]|[[ prefektura Kjoto |Kjoto]]|[[ prefektura Osaka |Osaka]]|[[ prefektura Hjogo |Hjogo]]|[[ prefektura Nara |Nara]]|[[ prefektura Vakajama |Vakajama]]}} * [[Čugoku]] {{ordered list|start=31|[[ prefektura Tottori |Tottori]]|[[ prefektura Šimane |Šimane]]|[[ prefektura Okajama |Okajama]]|[[ prefektura Hirošima |Hirošima]]|[[ prefektura Jamaguči |Jamaguči]]}} * [[Šikoku]] {{ordered list|start=36|[[ prefektura Tokušima |Tokušima]]|[[ prefektura Kagava |Kagava]]|[[ prefektura Ehime |Ehime]]|[[ prefektura Koči |Koči]]}} * [[Kjušu]] {{ordered list|start=40|[[ prefektura Fukuoka |Fukuoka]]|[[ prefektura Saga |Saga]]|[[ prefektura Nagasaki |Nagasaki]]|[[ prefektura Kumamoto |Kumamoto]]|[[ prefektura Oita |Oita]]|[[ prefektura Mijazaki |Mijazaki]]|[[ prefektura Kagošima |Kagošima]]|[[ prefektura Okinava |Okinava]]}} {{div col end}} ===Pregled=== :''Privzeti abecedni vrstni red v tej tabeli je mogoče spremeniti tako, da odraža tradicionalne japonske regije in razčlenjevanje ISO..'' {| class="wikitable sortable" |- ! [[Prefektura]] ! [[Glavno mesto]] ! Regija ! Glavni otok ! Št. prebivalcev<br>(2020) ! Površina<br>(km<sup>2</sup>)<br><ref name=":0">{{Cite web|date=October 1, 2020|title=全国都道府県市区町村別面積調 (10月1日時点) [Areas of prefectures, cities, towns and villages (October 1)]|url=https://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/backnumber/GSI-menseki20201001.pdf|url-status=live|access-date=18 March 2021|website=Geospatial Information Authority of Japan|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport, and Tourism|page=5}}</ref> ! Gostota<br>(na km<sup>2</sup>) ! Okrožje !Občine ! [[ISO 3166-2:JP|ISO]] ! Območna<br/>koda |- | {{flag|Aiči}}<br/> 愛知県 | [[Nagoja]] <br/>名古屋市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 7.542.415 | align="right" | 5173,07 | align="right" | 1458 | align="right" | 7 | align="right" | 54 | align="right" | JP-23 | align="right" | 052 |- | {{flag|Akita}}<br/>秋田県 | [[Akita (mesto) |Akita]] <br/>秋田市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 959.502 | align="right" | 11.637,52 | align="right" | 82,4 | align="right" | 6 | align="right" | 25 | align="right" | JP-05 | align="right" | 018 |- | {{flag|Aomori}}<br/>青森県 | [[Aomori]] <br/>青森市 | bgcolor=#efe979|[[ Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.237.984 | align="right" | 9645,64 | align="right" | 128,3 | align="right" | 8 | align="right" | 40 | align="right" | JP-02 | align="right" | 017 |- | [[File:Flag of Chiba Prefecture.svg|25px|Čiba]] [[Prefektura Čiba|Čiba]]<br/>千葉県 | [[Čiba, Čiba|Čiba]] <br/>千葉市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 6.28.480 | align="right" | 5157,57 | align="right" | 1218.50 | align="right" | 6 | align="right" | 54 | align="right" | JP-12 | align="right" | 043 |- | [[File:Flag of Ehime Prefecture.svg|25px|Ehime]] [[Prefektura Ehime|Ehime]]<br/>愛媛県 | [[Macujama]] <br/>松山市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 1.334.841 | align="right" | 5676,19 | align="right" | 235,2 | align="right" | 7 | align="right" | 20 | align="right" | JP-38 | align="right" | 089 |- | [[File:Flag of Fukui Prefecture.svg|25px|Fukui]] [[Prefektura Fukui|Fukui]]<br/>福井県 | [[Fukui, Fukui|Fukui]] <br/>福井市 | bgcolor=#79efd8|[[Chūbu region|Chūbu]] | [[Honšu]] | align="right" | 766.863 | align="right" | 4190.52 | align="right" | 183 | align="right" | 7 | align="right" | 17 | align="right" | JP-18 | align="right" | 077 |- | [[File:Flag of Fukuoka Prefecture.svg|25px|Fukuoka]] [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]<br/>福岡県 | [[Fukuoka]] <br/>福岡市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 5.135.214 | align="right" | 4986,51 | align="right" | 1029,80 | align="right" | 12 | align="right" | 60 | align="right" | JP-40 | align="right" | 092 |- | [[File:Flag of Fukushima Prefecture.svg|25px|Fukušima]] [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]<br/>福島県 | [[Fukušima, Fukušima|Fukušima]]<br/>福島市 | bgcolor=#efe979|[[Tōhoku region|Tōhoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.833.152 | align="right" | 13.784,14 | align="right" | 133 | align="right" | 13 | align="right" | 59 | align="right" | JP-07 | align="right" | 024 |- | [[File:Flag of Gifu Prefecture.svg|25px|Gifu]] [[Prefektura Gifu|Gifu]]<br/>岐阜県 | [[Gifu]] <br/>岐阜市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.978.742 | align="right" | 10.621,29 | align="right" | 186,3 | align="right" | 9 | align="right" | 42 | align="right" | JP-21 | align="right" | 058 |- | [[File:Flag of Gunma Prefecture.svg|25px|Gunma]] [[Prefektura Gunma|Gunma]]<br/>群馬県 | [[Maebaši]] <br/>前橋市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.939.110 | align="right" | 6362,28 | align="right" | 304,8 | align="right" | 7 | align="right" | 35 | align="right" | JP-10 | align="right" | 027 |- | [[File:Flag of Hiroshima Prefecture.svg|25px|Hirošima]] [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]<br/>広島県 | [[Hirošima]] <br/>広島市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.799.702 | align="right" | 8479,65 | align="right" | 330,2 | align="right" | 5 | align="right" | 23 | align="right" | JP-34 | align="right" | 082 |- | [[File:Flag of Hokkaido Prefecture.svg|25px|Hokaido]] [[Prefektura Hokaido|Hokaido]]<br/>北海道 | [[Saporo]] <br/>札幌市 | bgcolor=#ef7979|[[Hokaido]] | [[Hokaido]] | align="right" | 5.224.614 | align="right" | 83.424,44 | align="right" | 66,6 | align="right" | 66 | align="right" | 180 | align="right" | JP-01 | align="right" | 011–016 |- | [[File:Flag of Hyogo Prefecture.svg|25px|Hjogo]] [[Prefektura Hjogo|Hjogo]]<br/>兵庫県 | [[Kobe]] <br/>神戸市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 5.465.002 | align="right" | 8401,02 | align="right" | 650,5 | align="right" | 8 | align="right" | 41 | align="right" | JP-28 | align="right" | 073 |- | [[File:Flag of Ibaraki Prefecture.svg|25px|Ibaraki]] [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]<br/>茨城県 | [[Mito, Ibaraki|Mito]] <br/>水戸市 | bgcolor=#87ef79|[[Kantol]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.867.009 | align="right" | 6097,39 | align="right" | 470,2 | align="right" | 7 | align="right" | 44 | align="right" | JP-08 | align="right" | 029 |- | [[File:Flag of Ishikawa Prefecture.svg|25px|Išikava]] [[Prefektura Išikava|Išikava]]<br/>石川県 | [[Kanazava]] <br/>金沢市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.132.526 | align="right" | 4186,21 | align="right" | 270,5 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-17 | align="right" | 076 |- | [[File:Flag of Iwate Prefecture.svg|25px|Ivate]] [[Prefektura Ivate|Ivate]]<br/>岩手県 | [[Morioka]] <br/>盛岡市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.210.534 | align="right" | 15.275,01 | align="right" | 79,2 | align="right" | 10 | align="right" | 33 | align="right" | JP-03 | align="right" | 019 |- | [[File:Flag of Kagawa Prefecture.svg|25px|Kagava]] [[Prefektura Kagava|Kagava]]<br/>香川県 | [[Takamacu, Kagava|Takamacu]] <br/>高松市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 950.244 | align="right" | 1876,78 | align="right" | 506,3 | align="right" | 5 | align="right" | 17 | align="right" | JP-37 | align="right" | 087 |- | [[File:Flag of Kagoshima Prefecture.svg|25px|Kagošima]] [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]<br/>鹿児島県 | [[Kagošima]] <br/>鹿児島市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.588.256 | align="right" | 9187,06 | align="right" | 172,9 | align="right" | 8 | align="right" | 43 | align="right" | JP-46 | align="right" | 099 |- | [[File:Flag of Kanagawa Prefecture.svg|25px|Kanagava]] [[Prefektura Kanagava|Kanagava]]<br/>神奈川県 | [[Jokohama]] <br/>横浜市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 9.237.337 | align="right" | 2416,11 | align="right" | 3823,20 | align="right" | 6 | align="right" | 33 | align="right" | JP-14 | align="right" | 045 |- | [[File:Flag of Kochi Prefecture.svg|25px|Koči]] [[Prefektura Koči|Koči]]<br/>高知県 | [[Koči, Koči|Kooči]] <br/>高知市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 691.527 | align="right" | 7103,63 | align="right" | 97,3 | align="right" | 6 | align="right" | 34 | align="right" | JP-39 | align="right" | 088 |- | [[File:Flag of Kumamoto Prefecture.svg|25px|Kumamoto]] [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]<br/>熊本県 | [[Kumamoto]] <br/>熊本市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.738.301 | align="right" | 7409,46 | align="right" | 234,6 | align="right" | 9 | align="right" | 45 | align="right" | JP-43 | align="right" | 096 |- | [[File:Flag of Kyoto Prefecture.svg|25px|Kjoto]] [[Prefektura Kjoto|Kjoto]]<br/>京都府 | [[Kjoto]] <br/>京都市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 2,578.087 | align="right" | 4612,20 | align="right" | 559 | align="right" | 6 | align="right" | 26 | align="right" | JP-26 | align="right" | 074 |- | [[File:Flag of Mie Prefecture.svg|25px|Mie]] [[Prefektura Mie|Mie]]<br/>三重県 | [[Cu, Mie|Cu]] <br/>津市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.770.254 | align="right" | 5774,49 | align="right" | 306,6 | align="right" | 7 | align="right" | 29 | align="right" | JP-24 | align="right" | 059 |- | [[File:Flag of Miyagi Prefecture.svg|25px|Mijagi]] [[Prefektura Mijagi|Mijagi]]<br/>宮城県 | [[Sendai]] <br/>仙台市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.301.996 | align="right" | 7282,29 | align="right" | 316,1 | align="right" | 10 | align="right" | 35 | align="right" | JP-04 | align="right" | 022 |- | [[File:Flag of Miyazaki Prefecture.svg|25px|Mijazaki]] [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]]<br/>宮崎県 | [[Mijazaki, Mijazaki|Mijazaki]] <br/>宮崎市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.069.576 | align="right" | 7735,22 | align="right" | 138,3 | align="right" | 6 | align="right" | 26 | align="right" | JP-45 | align="right" | 098 |- | [[File:Flag of Nagano Prefecture.svg|25px|Nagano]] [[Prefektura Nagano|Nagano]]<br/>長野県 | [[Nagano, Nagano|Nagano]] <br/>長野市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.048.011 | align="right" | 13.561,56 | align="right" | 151 | align="right" | 14 | align="right" | 77 | align="right" | JP-20 | align="right" | 026 |- | [[File:Flag of Nagasaki Prefecture.svg|25px|Nagasaki]] [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]<br/>長崎県 | [[Nagasaki]] <br/>長崎市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.312.317 | align="right" | 4130,98 | align="right" | 317,7 | align="right" | 4 | align="right" | 21 | align="right" | JP-42 | align="right" | 095 |- | [[File:Flag of Nara Prefecture.svg|25px|Nara]] [[Prefektura Nara|Nara]]<br/>奈良県 | [[Nara, Nara|Nara]] <br/>奈良市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.324.473 | align="right" | 3690,94 | align="right" | 358,8 | align="right" | 7 | align="right" | 39 | align="right" | JP-29 | align="right" | 074 |- | [[File:Flag of Niigata Prefecture.svg|25px|Niigata]] [[Prefektura Niigata|Niigata]]<br/>新潟県 | [[Niigata, Niigata|Niigata]] <br/>新潟市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.201.272 | align="right" | 12.583,96 | align="right" | 174,9 | align="right" | 9 | align="right" | 30 | align="right" | JP-15 | align="right" | 025 |- | [[File:Flag of Oita Prefecture.svg|25px|Oita]] [[Prefektura Oita|Oita]]<br/>大分県 | [[Oita, Oita|{{hs|Oita}}Oita]] <br/>大分市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.123.852 | align="right" | 6340,76 | align="right" | 177,2 | align="right" | 3 | align="right" | 18 | align="right" | JP-44 | align="right" | 097 |- | [[File:Flag of Okayama Prefecture.svg|25px|Okajama]] [[Prefektura Okajama|Okajama]]<br/>岡山県 | [[Okajama]] <br/>岡山市 |bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.888.432 | align="right" | 7114,33 | align="right" | 265,4 | align="right" | 10 | align="right" | 27 | align="right" | JP-33 | align="right" | 086 |- | [[File:Flag of Okinawa Prefecture.svg|25px|Okinava]] [[Prefektura Okinava|Okinava]]<br/>沖縄県 | [[Naha]] <br/>那覇市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Otočje Rjukju]] | align="right" | 1.467.480 | align="right" | 2282,59 | align="right" | 642,9 | align="right" | 5 | align="right" | 41 | align="right" | JP-47 | align="right" | 098 |- | [[File:Flag of Osaka Prefecture.svg|25px|Osaka]] [[Prefektura Osaka|Osaka]]<br/>大阪府 | [[Osaka|Osaka]] <br/>大阪市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 8.837.685 | align="right" | 1905,32 | align="right" | 4638,40 | align="right" | 5 | align="right" | 43 | align="right" | JP-27 | align="right" | 06x |- | [[File:Flag of Saga Prefecture.svg|25px|Saga]] [[Prefektura Saga|Saga]]<br/>佐賀県 | [[Saga, Saga|Saga]] <br/>佐賀市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 811.442 | align="right" | 2440,69 | align="right" | 332,5 | align="right" | 6 | align="right" | 20 | align="right" | JP-41 | align="right" | 095 |- | [[File:Flag of Saitama Prefecture.svg|25px|Saitama]] [[Prefektura Saitama|Saitama]]<br/>埼玉県 | [[Saitama, Saitama|Saitama]] <br/>さいたま市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 7.344.765 | align="right" | 3797,75 | align="right" | 1.934 | align="right" | 8 | align="right" | 63 | align="right" | JP-11 | align="right" | 048 |- | [[File:Flag of Shiga Prefecture.svg|25px|Šiga]] [[Prefektura Šiga|Šiga]]<br/>滋賀県 | [[Ocu, Šiga|Otsu]] <br/>大津市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.413.610 | align="right" | 4017,38 | align="right" | 351,9 | align="right" | 3 | align="right" | 19 | align="right" | JP-25 | align="right" | 077 |- | [[File:Flag of Shimane Prefecture.svg|25px|Šimane]] [[Prefektura Šimane|Šimane]]<br/>島根県 | [[Macue, Šimane|Macue]] <br/>松江市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 671.126 | align="right" | 6707,89 | align="right" | 100,1 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-32 | align="right" | 085 |- | [[File:Flag of Shizuoka Prefecture.svg|25px|Šizuoka]] [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]<br/>静岡県 | [[Šizuoka (mesto)|Šizuoka]] <br/>静岡市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 3,633.202 | align="right" | 7777,35 | align="right" | 467,2 | align="right" | 5 | align="right" | 35 | align="right" | JP-22 | align="right" | 054 |- | [[File:Flag of Tochigi Prefecture.svg|25px|Točigi]] [[Prefektura Točigi|Točigi]]<br/>栃木県 | [[Ucunomija]] <br/>宇都宮市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 1,933.146 | align="right" | 6408,09 | align="right" | 301,7 | align="right" | 5 | align="right" | 26 | align="right" | JP-09 | align="right" | 028 |- | [[File:Flag of Tokushima Prefecture.svg|25px|Tokušima]] [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]<br/>徳島県 | [[Tokušima, Tokušima|Tokušima]] <br/>徳島市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 719.559 | align="right" | 4146,75 | align="right" | 173,5 | align="right" | 8 | align="right" | 24 | align="right" | JP-36 | align="right" | 088 |- | [[File:Flag of Tokyo Metropolis.svg|25px|Tokio]] [[Prefektura Tokio|Tokio]]<br/>東京都 | [[Posebni oddelki Tokia |Tokio]]<ref>{{cite web |url=http://www.chijihon.metro.tokyo.jp/sonota/syozaiti.htm |script-title=ja:都庁は新宿区 |publisher=Tokyo Metropolitan Government |access-date=April 12, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140419085331/http://www.chijihon.metro.tokyo.jp/sonota/syozaiti.htm |archive-date=April 19, 2014 |url-status=dead }} Shinjuku is the location of the Tokyo Metropolitan Government Office. But Tokyo is not a "municipality". Therefore, for the sake of convenience, the notation of prefectural is "Tokyo".</ref><br/>新宿区 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 14.047.594 | align="right" | 2194,03 | align="right" | 6402,60 | align="right" | 1 | align="right" | 39 | align="right" | JP-13 | align="right" | 03x<br />042 |- | [[File:Flag of Tottori Prefecture.svg|25px|Tottori]] [[Prefektura Tottori|Tottori]]<br/>鳥取県 | [[Tottori, Tottori|Tottori]] <br/>鳥取市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 553.407 | align="right" | 3507,14 | align="right" | 157,8 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-31 | align="right" | 085 |- | [[File:Flag of Toyama Prefecture.svg|25px|Tojama]] [[Prefektura Tojama|Tojama]]<br/>富山県 | [[Tojama (mesto)|Tojama]] <br/>富山市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.034.814 | align="right" | 4247,58 | align="right" | 243,6 | align="right" | 2 | align="right" | 15 | align="right" | JP-16 | align="right" | 076 |- | [[File:Flag of Wakayama Prefecture.svg|25px|Vakajama]] [[Prefektura Vakajama|Vakajama]]<br/>和歌山県 | [[Vakajama, Vakajama|Vakajama]] <br/>和歌山市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 922.584 | align="right" | 4724,65 | align="right" | 195,3 | align="right" | 6 | align="right" | 30 | align="right" | JP-30 | align="right" | 075 |- | [[File:Flag of Yamagata Prefecture.svg|25px|Jamagata]] [[Prefektura Jamagata|Jamagata]]<br/>山形県 | [[Jamagata, Jamagata|Jamagata]] <br/>山形市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.068.027 | align="right" | 9323,15 | align="right" | 114,6 | align="right" | 8 | align="right" | 35 | align="right" | JP-06 | align="right" | 023 |- | [[File:Flag of Yamaguchi Prefecture.svg|25px|Jamaguči]] [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]<br/>山口県 | [[Jamaguči, Jamaguči| Jamaguči]] <br/>山口市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.342.059 | align="right" | 6112,54 | align="right" | 219,6 | align="right" | 4 | align="right" | 19 | align="right" | JP-35 | align="right" | 083 |- | [[File:Flag of Yamanashi Prefecture.svg|25px|Jamanaši]] [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]<br/>山梨県 | [[Kofu]] <br/>甲府市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 809.974 | align="right" | 4465,27 | align="right" | 181,4 | align="right" | 5 | align="right" | 27 | align="right" | JP-19 | align="right" | 055 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Prefectures of Japan}} * [http://www.nga.gr.jp/english/index.html National Governors' Association website] * [http://gojapan.about.com/cs/japanmaps/l/blprefecturemap.htm Map of Japan showing prefectures] * [http://www.biwa.ne.jp/~toda-m/geo-hist/prefrank.html Japanese essay on types of prefectures] * [http://citymayors.com/government/jap_locgov.html CityMayors.com profile of prefectures] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] 3jm53wdgml0k1jleqv54952w7h0qcw4 5727571 5727380 2022-08-05T09:03:06Z Ljuba brank 92351 /* Po japonskem ISO */ wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Prefektura<br />{{nobold|{{lang|ja|都道府県}}}}<br />''Todōfuken'' | alt_name = | map = [[File:Regions and Prefectures of Japan 2.svg|330px]] | category = Prvostopenjska upravna razdelitev enotne države | territory = [[Japonska]] | start_date = | current_number = 47 Prefektur | number_date = | population_range = 553.407 ([[Prefektura Tottori|Tottori]]) – 14.047.594 ([[Tokio]]) | area_range = 1861,7 km<sup>2</sup> ([[prefektura Kagava|Kagava]]) – 83453,6 km<sup>2</sup> ([[Hokaido]]) | government = Vlada prefekture, Centralna vlada | subdivision = sosednji: [[Japonske občine|občine]]<br /> delno: Podprefekture <br/>zgodovinsko: okraji }} [[Japonska]] je razdeljena na 47 [[prefektura|prefektur]] (都道府県, t''odōfuken'', [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države. Vključujejo 43 prefektur (県, '''''ken'''''), dve mestni prefekturi (府, '''''fu''''': Osaka in Kjoto), eno "okrožje" ali "ozemlje" (道, '''''dō''''': Hokkai-dō) in eno metropolo (都, '''''to''''': Tokio ). Leta 1868 je administracija subnacionalne vladne strukture v zgodnjem [[obdobje Meidži|obdobju Meidži]] ''Fuhanken sanchisei'' ustanovila prve prefekture (urbani ''fu'' in podeželski ''ken''), ki so nadomestile mestne in podeželske upravitelje (''bugyō'', ''daikan'' itd.) v delih države, ki jih je prej neposredno nadzoroval [[Tokugava šogunat]] in nekaj ozemelj upornikov/lojalistov šogunata, ki se niso podredili novi vladi, kot je Aizu/Vakamacu. Leta 1871 so se v prefekture preoblikovale tudi vse preostale fevdalne oblasti (''han''), tako da so prefekture razdelile vso državo. V več valovih teritorialne konsolidacije je do preloma stoletja nastalo današnjih 47 prefektur. V mnogih primerih so te povezane s starodavnimi japonskimi provincami ''ritsuryō''.<ref name="nussbaum780">Louis-Frédéric, 2002: [https://books.google.com/books?id=p2QnPijAEmEC&pg=PA780&dq=#v=onepage&q&f=false "Provinces and prefectures"] in ''Japan encyclopedia'', p.&nbsp;780.</ref> Glavni izvršni vodja vsake prefekture je neposredno izvoljen guverner (知事, ''čiji''). Odloke in proračune sprejema enodomna skupščina (議会, ''gikai''), katere člani so izvoljeni za štiri leta. V skladu z nizom zakonov o lokalni upravi iz let 1888–1890 <ref>{{nihongo|{{ill|prefectural code|ja|府県制}}|府県制|fukensei}}, {{nihongo|{{ill|district code|ja|郡制}}|郡制|gunsei}}, {{nihongo|{{ill|City code (Japan)|ja|市制|lt=city code}}|市制|shisei}}, {{nihongo|{{ill|town and village code|ja|町村制}}|町村制|chōsonsei}}</ref> do dvajsetih let 20. stoletja je bila vsaka prefektura (takrat samo 3 -fu in 42 -ken; za Hokkai-dō in Okinawa-ken so do 20. stoletja veljali različni zakoni) v mesta (市, ši) in okrožja (郡, gun) ter vsako okrožje v mesta (町, čō/mači) in vasi (村, son/mura). Hokaido ima 14 podprefektur, ki delujejo kot generalni podprefekturni uradi (総合振興局, ''sōgō-šinkō-kjoku'', Urad za celovito promocijo) in podprefekturni uradi (振興局, ''šinkō-kjoku'', Urad za promocijo) prefekture. Nekatere druge prefekture imajo tudi podružnice, ki opravljajo prefekturne upravne funkcije zunaj glavnega mesta. [[Tokio]], [[glavno mesto]] Japonske, je združenje mestnih-prefektur; [[velemesto|metropola]], ima značilnosti tako mest kot prefektur. == Ozadje == Zahodna uporaba ''prefekture'' za označevanje teh japonskih regij izhaja iz uporabe besede ''prefeitura'', ki so jo portugalski raziskovalci in trgovci v 16. stoletju uporabljali za opisovanje [[fevd]]ov, na katere so tam naleteli. Prvotni pomen v portugalščini pa je bil bližji na ''občino'' kot na ''pokrajino''. Danes Japonska uporablja besedo ''ken'' (県), ki pomeni ''prefektura'', za identifikacijo portugalskih okrožij, medtem ko se na primer v [[Brazilija|Braziliji]] beseda ''prefeitura'' uporablja za označevanje [[mestna hiša|mestne hiše]]. Te fevde je vodil lokalni vojskovodja ali družina. Čeprav so bili fevdi že zdavnaj večkrat razstavljeni, združeni in reorganizirani ter so jim podelili zakonodajno upravljanje in nadzor, se je grobi prevod besede obdržal. Vlada Meidži je vzpostavila sedanji sistem julija 1871 z ukinitvijo sistema ''han'' (japonsko za podroćje, domena) in vzpostavitvijo sistema prefekture (廃藩置県, ''haihan-ćiken''). Čeprav je bilo sprva več kot 300 prefektur, od katerih so bile mnoge nekdanja ozemlja ''[[sistem han|han]]'', se je to število zmanjšalo na 72 v drugi polovici leta 1871 in 47 leta 1888. Zakon o lokalni avtonomiji iz leta 1947 je prefekturam dal več politične moči in uvedel prefekture guvernerji in parlamenti. Leta 2003 je premier Junichiro Koizumi predlagal, da vlada konsolidira sedanje prefekture v približno 10 regionalnih držav (tako imenovani ''dōšūsei'' - predlog za organiziranje Japonske v eno okrožje (''dō'') Hokaido in več novih držav (''šū''), ki so vsaka kombinacija več prefektur). Načrt je zahteval, da ima vsaka regija večjo avtonomijo od obstoječih prefektur. Ta postopek bi zmanjšal število podprefekturnih upravnih regij in znižal upravne stroške.<ref>Mabuchi, Masaru, [http://siteresources.worldbank.org/WBI/Resources/wbi37175.pdf "Municipal Amalgamation in Japan"], World Bank, 2001.</ref> Japonska vlada je prav tako razmišljala o načrtu za združitev več skupin prefektur, s čimer bi ustvarila subnacionalni sistem upravne delitve, sestavljen iz med devet in 13 držav, in tem državam dala več lokalne avtonomije, kot jo prefekture trenutno uživajo.<ref>[http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html "''Doshusei'' Regional System"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060926160741/http://www.nira.go.jp/publ/seiken/ev18n10/ev18n10-s.html |date=2006-09-26 }} National Association for Research Advancement.</ref> Od avgusta 2012 je bil ta načrt opuščen. == Pooblastila == Japonska je enotna država. Osrednja vlada prenese številne funkcije (kot sta izobraževanje in policija) na prefekture in občine, vendar obdrži splošno pravico do njihovega nadzora. Čeprav izdatki lokalnih oblasti predstavljajo 70 odstotkov vseh izdatkov države, centralna država nadzoruje lokalne proračune, davčne stopnje in zadolževanje.<ref>Mochida, "Local Government Organization and Finance: Japan", in {{cite book|title=Local Governance in Industrial Countries|first=Anwar |last=Shah |year=2006 |publisher=World Bank |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/WBI/WBIPROGRAMS/PSGLP/0,,contentMDK:21215193~pagePK:64156158~piPK:64152884~theSitePK:461606~isCURL:Y,00.html}}</ref> Funkcije prefekturne vlade vključujejo organizacijo prefekturne policije, nadzorovanje šol in vzdrževanje prefekturnih šol (predvsem srednjih šol), prefekturnih bolnišnic, prefekturnih cest, nadzorovanje prefekturnih vodnih poti in regionalno urbanistično načrtovanje. Njihove odgovornosti vključujejo naloge, ki jim jih prenese nacionalna vlada, kot je vzdrževanje večine običajnih državnih cest (razen v določenih večjih mestih), prefekture pa usklajujejo in podpirajo svoje občine pri njihovih funkcijah. ''[[De facto]]'' so bile prefekture in občine pogosto manj avtonomne, kot nakazuje formalni obseg zakona o lokalni avtonomiji, ker * jih je večina močno odvisnih od financiranja centralne vlade – odvisnost, ki se je nedavno v mnogih regijah še povečala zaradi demografskega prehoda, ki močneje / zgodaj prizadene podeželje, saj ga lahko mesta delno nadomestijo z migracijo s podeželja in *na številnih področjih politik je osnovni okvir strogo določen z nacionalnimi zakoni, prefekture in občine pa so avtonomne samo znotraj tega okvira. == Tipi prefektur == Zgodovinsko gledano je v obdobju Edo Tokugava šogunat okoli devetih največjih mest na Japonskem ustanovil cone, ki so jim vladale ''bugjō'' (奉行支配地), drugod pa 302 območji, ki so jim vladale občine (郡代支配地). Ko je vlada Meidži leta 1868 začela ustvarjati prefekturni sistem, je devet območij, v katerih vlada ''bugjō'', postalo ''fu'' (府), medtem ko so območja, v katerih vladajo občine in ostala območja, v katerih vlada ''bugyo'', postala ''ken'' (県). Kasneje, leta 1871, je vlada Tokio, Osako in Kjoto označila za ''fu'', ostale ''fu'' pa je znižala na status ''ken''. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1943 je Tokio postal ''to'', nova vrsta psevdoprefekture. Kljub razlikam v terminologiji je med štirimi vrstami lokalnih oblasti malo funkcionalnih razlik. Podnacionalne vlade se v japonščini včasih imenujejo ''todōfuken'' (都道府県, [todoːɸɯ̥ꜜkeɴ]), kar je kombinacija štirih izrazov. === Fu === Prefekturi Osaka in Kjoto se imenujeta ''fu'' (府, izgovorjeno [ɸɯꜜ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜɸɯ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [kʲoꜜːto] in [ɸɯꜜ] postaneta [kʲoːtoꜜɸɯ]). Klasična kitajska pismenost, iz katere je to izpeljano, pomeni osrednje mestno območje nacionalnega pomena. Pred drugo svetovno vojno so za ''fu'' in ''ken'' veljali različni zakoni, vendar je bilo to razlikovanje po vojni odpravljeno in obe vrsti prefektur sta zdaj funkcionalno enaki. === Ken === 43 od 47 prefektur se imenuje ''ken'' (県, izgovorjeno [keꜜɴ], ko je ločena beseda, vendar [ꜜkeɴ], ko je del polnega imena prefekture, npr. [aꜜitɕi] in [keꜜɴ] postaneta [aitɕi̥ꜜkeɴ]). Klasična kitajska pismenka, iz katere je to izpeljano, nosi podeželsko ali provincialno konotacijo, analogna črka pa se uporablja za sklicevanje na okrožja Kitajske, okrožja Tajvana in okrožja Vietnama. === Dō === Hokaidō se imenuje ''dō'' (道, [doꜜː]) ali krožje. Ta izraz je bil prvotno uporabljen za označevanje japonskih regij, sestavljenih iz več provinc - so bile prvostopenjske upravne enote Japonske od 600-ih do 1868. (npr. regija vzhodne obale Tōkaidō in regija zahodne obale Saikaido). To je bila tudi zgodovinska uporaba oznak na Kitajskem. (V Koreji se ta zgodovinska raba uporablja še danes in se je ohranila v obdobju japonske vladavine.) ''Hokkai-dō'' (北海道, [hokkaꜜidoː]), edini preostali ''dō'' danes, ni bil eden od prvotnih sedmih ''dō'' (v predmoderni dobi je bil znan kot Ezo - japonski izraz, ki se je v zgodovini uporabljal za ozemlja severno od japonskega otoka Honšu). Njegovo trenutno ime naj bi izviralo po [[Matsuura Takeshiro|Matsuuri Takeshiro]] (1818 – 1888), zgodnjem japonskem raziskovalcu otoka. Ker Hokkaidō ni sodil v obstoječo klasifikacijo ''dō'', je bil za to ustvarjen nov ''dō''. Vlada Meidžija je Hokkaidō prvotno razvrstila kot »odposlanstvo naselbine« (開拓使, kaitakuši), kasneje pa je otok razdelila na tri prefekture (Saporo, Hakodate in Nemuro). Ti so bili leta 1886 združeni v en sam departma Hokaido (北海道庁, Hokkaido-chō) na ravni prefekture, vendar bolj organiziran po ozemlju. Leta 1947 je bil departma razpuščen in Hokaidō je postal polnopravna prefektura. Pripona ''-ken'' ni bila nikoli dodana njenemu imenu, zato je pripona ''-dō'' postala razumljena kot prefektura. Ko je bil Hokaidō vključen, je bil promet na otoku še premalo razvit, zato je bila prefektura razdeljena na več podprefektur (支庁, šičō), ki so lahko izpolnjevale upravne naloge prefekturne vlade in držale strog nadzor nad razvijajočim se otokom. Te subprefekture obstajajo še danes, čeprav imajo veliko manj moči, kot so jo imele pred in med drugo svetovno vojno. Zdaj obstajajo predvsem za urejanje papirologije in drugih birokratskih nalog. Prefektura Hokaido je tehnično gledano odvečen izraz, ker ''dō'' sam po sebi označuje prefekturo, čeprav se občasno uporablja za razlikovanje vlade od samega otoka. Vlada prefekture se imenuje ''vlada Hokkaidō'' in ne ''vlada prefekture Hokkaidō''. === To === [[Tokio]] se imenuje (都, [toꜜ]), kar se pogosto prevaja kot ''metropola''. Japonska vlada skoraj v vseh primerih prevaja Tōkyō-to (東京都, [toːkʲoꜜːto]) kot ''tokijska metropola'', vlada pa se uradno imenuje ''tokijska metropolitanska vlada''. Po kapitulaciji šogunata Edo leta 1868 je bil ustanovljen Tōkyō-fu (mestna prefektura, kot sta Kjoto in Osaka) in je obsegal nekdanje mestno območje Edo pod ''Fuhanken sanchisei''. Po ukinitvi sistema ''han'' v prvem valu prefekturnih združitev leta 1871/72 je bilo več okoliških območij (deli prefektur Urava, Kosuge, Šinagava in Hikone) združenih v Tokio in po sistemu (oštevilčenih) »velikih okrožij in majhnih okrožij« (''daiku-šōku''), je bilo razdeljeno na enajst velikih okrožij, nadalje razdeljenih na 103 majhna okrožja, od katerih je šest velikih okrožij (97 majhnih okrožij) pokrivalo nekdanje mestno območje Edo.<ref>National Archives of Japan: [http://www.archives.go.jp/exhibition/digital/henbou/contents/11.html 『明治東京全図』]</ref> Ko so bila starodavna okrožja ''ritsuryō'' leta 1878 ponovno aktivirana kot upravne enote, je bil Tokio razdeljen na 15 [urbanih] okrožij (''-ku'') in sprva šest [podeželskih] okrožij (''-gun''; devet po prenosu Tame iz Kanagave leta 1893, osem po združitev East Tame in Južni Tošime v Tojota leta 1896). Mestna in podeželska okrožja so bila, kot povsod po državi, nadalje razdeljena na urbane enote/mesta/soseske (''-čō/-mači'') in podeželske enote/vasi (''-mura/-son''). Še neinkorporirane skupnosti na otoških skupinah Izu (prej del Šizuoke) in Ogasavara (prej neposredno pod upravo ministrstva za notranje zadeve) so postale del Tokia v 19. stoletju. Ko so bile moderne občine – [od okrožja neodvisna] mesta in [podeželska] okrožja, ki vsebujejo mesta in vasi – uvedene v skladu z zakoni Jamagata-Mosse o lokalni upravi in je bila leta 1889 izvedena sočasna Velika Meidži združitev, je 15 ''-kujev'' postalo podrejenih Tokio mesto, sprva edino neodvisno mesto Tokio (''-shi''), šest podeželskih okrožij Tokia pa je bilo združenih v 85 mest in vasi.<ref>Tokyo Metropolitan Archives: [http://www.soumu.metro.tokyo.jp/01soumu/archives/0714tokyo_ku.htm 大東京35区物語～15区から23区へ～東京23区の歴史]</ref> Leta 1893 so tri četrti Tama in njihovih 91 mest in vasi postale del Tokia. Ko so se predmestja Tokia v začetku 20. stoletja hitro povečala, so se številna mesta in vasi v Tokiu z leti združila ali povečala. Leta 1932 je bilo pet popolnih okrožij z 82 mesti in vasmi združenih v Tokio in organiziranih v 20 novih okrožjih. Do leta 1940 sta bili v Tokiu še dve mesti: Hachiōji (mesto) in Tačikava (mesto). Leta 1943 je bilo mesto Tokio ukinjeno, Tōkyō-fu je postal Tōkyō-to, 35 okrajev Tokyo-shi pa je ostalo 35 okrajev Tokyo-to, vendar so podobčinski organi okrajev Tokyo-shi, ki so prej spadali neposredno pod občino, zdaj ukinjeno, spadali neposredno pod prefekturo ali zdaj »metropolitansko« oblast. Vsa druga mesta, kraji in vasi v Tokio-fu so ostala mesta, kraji in vasi v Tokio-to. Cilj reorganizacije je bil utrditi upravljanje območja okoli prestolnice z odpravo dodatne ravni oblasti v Tokiu. Prav tako se guverner ni več imenoval ''chiji'', ampak ''chōkan'' (~»vodja/šef [običajno: osrednje vladne agencije]«) kot na Hokaidoju). Osrednja vlada je želela imeti večji nadzor nad vsemi lokalnimi vladami zaradi vse slabšega položaja Japonske v drugi svetovni vojni – na primer vsi župani v državi so postali imenovani kot v dobi Meidži – in zlasti nad Tokiom zaradi možnosti izrednih razmer v metropoli. Po vojni je bila Japonska prisiljena ponovno decentralizirati Tokio v skladu s splošnimi pogoji demokratizacije, začrtanimi v [[Potsdamska deklaracija|Potsdamski deklaraciji]]. Številne posebne vladne značilnosti Tokia so v tem času izginile in okraji so v desetletjih po predaji dobivali vse bolj občinski status. Današnji posebni oddelki se administrativno skoraj ne razlikujejo od drugih občin. Povojne reforme so močno spremenile tudi zemljevid Tokia: leta 1947 je bilo 35 oddelkov reorganiziranih v 23 posebnih oddelkov, ker je veliko prebivalcev umrlo med vojno, zapustilo mesto ali pa so bili vpoklicani in se niso vrnili. V okupacijskih reformah naj bi bili posebni oddelki, vsak s svojimi izvoljenimi skupščinami (''kugikai'') in župani (''kučō''), enakovredni drugim občinam, tudi če še vedno veljajo nekatere omejitve. (Med okupacijo je na primer obstajala namenska občinska policijska agencija za 23 posebnih oddelkov/nekdanje mesto Tokio, vendar komisije za javno varnost posebnih oddelkov niso imenovale vlade posebnih oddelkov, ampak vlada celotne »metropole«. Leta 1954 so bile neodvisne občinske policijske enote na splošno ukinjene po vsej državi in prefekturna / »metropolitanska« policija v Tokiu je ponovno odgovorna za celotno prefekturo / »metropolis« in je tako kot vse prefekturne policije pod nadzorom prefekture / »metropolitanske« komisija za javno varnost, katere člane imenujeta guverner prefekture / »metropolitanskega« in skupščina. Toda kot del "obratne smeri" v 1950-ih so bile nekatere od teh novih pravic odpravljene, najbolj očiten ukrep je bila zavrnitev neposredne izvoljeni župani. Nekatere od teh omejitev so bile čez desetletja spet odpravljene. Toda šele leta 2000 so bili posebni oddelki v celoti priznani kot enote na občinski ravni. Neodvisno od teh korakov, ko je urbana rast Tokia med povojnim gospodarskim čudežem znova zajela tempo in je večina glavnega otoškega dela tokijske "metropole" postala vse bolj osrednji del metropolitanskega območja Tokia, so številne druge občine v Tokiu prenesle nekaj njihove pristojnosti metropolitanski vladi. Na primer, tokijska gasilska služba, ki je bila do leta 1960 odgovorna le za 23 posebnih oddelkov, je do danes prevzela občinske gasilske službe v skoraj celotnem Tokiu. Skupna vladna struktura za celotno metropolitansko območje Tokia (in ne samo za zahodna predmestja posebnih oddelkov, ki so del tokijske prefekture/metropole), kot so jo zagovarjali nekateri politiki, kot je nekdanji guverner Kanagave Shigefumi Matsuzawa[8], ni bila vzpostavljena. Obstoječi medprefekturni forumi za sodelovanje med lokalnimi vladami v tokijskem metropolitanskem območju so Združenje regionalnih guvernerjev Kantō (Kantō chihō chijikai) <ref>Kanagawa prefectural government: [http://www.pref.kanagawa.jp/cnt/f7700/ 関東地方知事会]</ref><ref>Saitama prefectural government: [https://www.pref.saitama.lg.jp/a0101/kanto/ 関東地方知事会]</ref> in "vrh v Šutokenu" (formalno "konferenca" izvršnih direktorjev devetih prefektur in mest", ''9 to-ken-shi shunō kaigi'').<ref>{{cite web|url=http://www.9tokenshi-syunoukaigi.jp/|title=九都県市首脳会議|website=www.9tokenshi-syunoukaigi.jp}}</ref> Vendar ti sami po zakonu o lokalni avtonomiji niso lokalni javni subjekti in funkcij nacionalne ali lokalne uprave ni mogoče neposredno prenesti nanje, za razliko od Zveze kansajskih vlad (''Kansai kōiki-rengō'')<ref>{{cite web|url=https://www.kouiki-kansai.jp/|title=ホーム-関西広域連合}}</ref>, ki jo je ustanovilo več prefekturnih vlad v regiji Kansai. Obstaja nekaj razlik v terminologiji med Tokiom in drugimi prefekturami: policija in gasilci se na primer imenujejo ''chō'' (庁) namesto ''honbu'' (本部). Toda edina funkcionalna razlika med Tōkyō-to in drugimi prefekturami je ta, da Tokio upravlja tako z oddelki kot z mesti. Danes, ker imajo posebni oddelki skoraj enako stopnjo neodvisnosti kot japonska mesta, je razlika v upravi med Tokiom in drugimi prefekturami precej majhna. V Osaki je več vidnih politikov na čelu s Tōrujem Hashimotom, takratnim županom mesta Osaka in nekdanjim guvernerjem prefekture Osaka, predlagalo načrt metropole Osaka, po katerem bi mesto Osaka in morda druga sosednja mesta nadomestili posebni oddelki, podobni Tokiu. Načrt je bil tesno poražen na referendumu leta 2015 in ponovno leta 2020.<ref>{{cite news |title=Osaka metropolis plan rejected by slim margin in 2nd referendum |url=https://english.kyodonews.net/news/2020/11/602c90c5b457-voting-begins-in-2nd-referendum-on-osaka-metropolis-plan.html |access-date=14 July 2021 |agency=Kyodo News |date=2 Nov 2020}}</ref> == Seznam prefektur == <imagemap>File:Regions_and_Prefectures_of_Japan_2.svg|550px|thumb| Japonske prefecture z obarvanimi regijami poly 421 1 549 43 569 93 492 177 412 197 382 220 366 203 358 161 408 13 413 7 [[Hokaido]] poly 382 264 388 261 411 261 415 257 420 257 421 260 421 264 422 266 426 266 431 264 433 260 439 259 445 256 431 205 409 203 387 221 372 255 [[Prefektura Aomori |Aomori]] poly 382 266 389 263 409 263 413 262 415 258 418 258 420 260 420 265 421 267 418 271 418 296 415 300 415 312 420 318 423 324 423 329 418 332 415 333 399 327 387 327 373 291 [[Prefektura Akita |Akita]] poly 455 335 446 337 443 336 434 331 425 329 425 322 420 314 417 311 417 302 419 297 419 272 422 268 428 268 432 265 435 261 440 260 446 257 454 264 467 281 470 300 466 319 [[Prefektura Ivate |Ivate]] poly 387 328 366 341 367 355 380 357 391 365 394 368 394 374 389 377 388 381 388 385 392 389 394 390 407 390 411 388 414 384 409 380 409 376 416 367 417 363 418 346 416 343 415 335 399 329 388 329 [[Prefektura Jamagata |Jamagata]] poly 417 335 424 331 433 332 444 339 454 337 462 357 440 381 431 382 425 380 419 380 415 383 411 379 411 376 418 367 420 347 418 342 417 340 416 338 [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] poly 378 357 339 372 332 387 317 441 325 449 328 447 330 444 334 447 336 447 337 445 344 444 349 436 353 435 356 437 361 445 362 446 365 446 369 442 371 436 375 432 380 433 379 430 375 425 374 416 375 411 379 409 382 409 387 405 387 396 391 391 387 387 386 379 392 372 393 372 393 368 [[Prefektura Niigata |Niigata]] poly 381 433 380 428 376 424 376 415 379 411 385 410 389 405 389 397 392 391 409 392 416 384 421 381 425 382 431 384 441 383 447 393 450 419 444 431 438 429 435 429 431 431 429 434 427 434 413 421 406 420 402 423 396 430 391 433 389 434 383 434 [[Prefektura Fukušima|Fukušima]] poly 422 432 427 436 431 435 432 431 436 430 443 433 451 480 448 480 445 478 442 475 437 474 429 477 426 481 422 481 413 475 408 474 402 469 408 468 419 459 423 454 [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]] poly 384 436 391 435 398 430 404 422 406 422 410 422 413 424 421 431 420 437 421 454 415 460 409 465 407 466 400 468 391 459 390 456 390 450 389 447 386 445 386 438 [[Prefektura Točigi |Točigi]] poly 409 476 414 477 420 482 426 483 430 478 438 475 442 477 446 481 449 482 451 481 453 485 442 490 440 495 440 513 423 530 417 529 413 503 413 493 412 486 411 480 [[Prefektura Čiba |Čiba]] poly 362 448 365 448 370 443 372 436 375 434 380 434 385 439 385 445 388 450 389 450 389 457 391 461 399 468 384 468 374 478 370 482 369 486 363 480 362 476 362 468 360 466 355 465 352 461 353 457 [[Prefektura Gunma |Gunma]] poly 381 493 381 489 384 488 388 488 392 490 394 491 398 491 402 490 406 490 410 488 410 483 408 476 400 469 385 469 371 483 370 487 374 491 [[Prefektura Saitama |Saitama]] poly 382 493 382 491 383 489 387 489 392 491 393 492 399 492 401 491 406 491 410 489 411 490 412 494 407 498 401 498 399 499 388 499 386 496 [[Tokio]] poly 393 500 400 500 403 499 408 499 413 510 412 518 389 521 385 520 383 517 383 512 380 510 378 510 379 507 393 507 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]] rect 423 538 457 551 [[Tokio]] rect 386 551 438 565 [[Prefektura Kanagava |Kanagava]] circle 551 737 119 [[Prefektura Okinava |Okinava]] poly 352 493 364 493 367 491 368 487 373 492 381 494 384 496 387 499 392 499 392 507 378 507 377 510 376 511 369 511 366 513 364 515 364 520 362 521 359 519 351 508 351 506 343 506 343 499 352 499 [[Prefektura Jamanaši |Jamanaši]] poly 338 529 345 520 348 514 349 511 350 510 353 513 359 521 362 522 365 521 365 515 369 512 377 512 378 511 380 511 382 513 382 518 385 521 389 522 393 526 393 540 383 551 356 556 325 557 325 547 328 541 335 534 [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] poly 325 450 330 446 334 449 338 447 343 446 346 444 350 437 352 436 355 437 361 447 352 456 351 462 354 466 359 467 360 468 361 470 361 479 363 483 367 486 366 490 363 492 351 492 351 499 343 499 343 506 350 506 350 508 348 510 347 513 338 527 336 528 326 527 326 512 321 503 316 499 316 497 321 492 322 486 322 477 321 473 321 471 323 470 323 454 [[Prefektura Nagano |Nagano]] poly 294 447 316 441 324 450 322 453 322 469 320 471 301 471 297 476 296 476 293 475 291 475 290 466 287 459 287 458 290 458 291 449 [[Prefektura Tojama |Tojama]] poly 291 476 293 476 295 478 298 478 302 472 320 472 321 479 321 488 320 492 315 496 315 500 320 504 324 512 325 514 325 524 324 527 313 527 307 523 296 523 293 526 292 530 289 534 288 534 283 534 280 529 279 524 272 511 274 508 279 505 285 505 291 501 291 497 286 493 286 489 291 483 [[Prefektura Gifu |Gifu]] poly 290 535 293 530 294 526 297 524 305 524 312 528 328 528 336 529 334 533 327 540 324 547 324 557 308 561 298 552 296 542 [[Prefektura Aiči |Aiči]] poly 268 477 247 477 247 462 276 461 276 431 299 415 307 418 305 425 294 446 291 447 289 451 289 458 287 458 289 464 290 482 285 488 280 488 [[Prefektura Išikava |Išikava]] poly 267 478 280 489 285 489 285 493 289 497 289 499 289 500 285 504 278 504 272 508 270 512 261 521 257 523 253 527 247 527 243 524 243 521 256 492 [[Prefektura Fukui |Fukui]] poly 271 512 277 524 280 532 280 544 278 547 275 549 271 549 268 551 264 556 258 542 257 541 256 531 254 528 261 522 [[Prefektura Šiga |Šiga]] poly 280 533 284 535 288 535 294 542 297 555 307 568 306 577 271 606 265 604 262 600 262 598 270 591 272 586 272 564 265 557 269 552 277 550 281 544 [[Prefektura Mie |Mie]] poly 217 518 225 508 237 509 242 520 242 524 246 528 252 528 255 533 256 535 256 542 263 556 263 558 255 556 247 547 241 547 235 538 231 536 225 535 222 533 223 531 226 528 226 526 220 522 [[Prefektura Kjoto |Kjoto]] poly 242 548 246 548 252 555 252 573 253 575 239 575 243 566 244 564 243 553 [[Prefektura Osaka |Osaka]] poly 253 556 257 559 263 559 264 558 270 564 271 580 272 580 272 587 268 592 261 598 261 600 256 600 251 597 251 589 252 586 252 579 255 579 253 572 [[Prefektura Nara |Nara]] rect 222 616 253 628 [[Prefektura Osaka |Osaka]] poly 238 576 241 576 253 576 254 579 252 579 252 585 250 589 250 597 253 600 256 601 261 601 265 605 271 607 271 618 260 623 260 631 285 631 285 644 228 644 228 631 254 631 254 617 253 616 242 614 230 600 229 581 [[Prefektura Vakajama |Vakajama]] poly 198 518 202 515 215 517 219 523 224 526 224 528 221 532 222 535 226 537 231 537 235 540 237 545 240 548 242 555 242 565 230 567 227 578 223 587 216 587 214 577 222 567 221 565 200 563 197 557 197 553 195 549 197 544 204 535 204 527 [[Prefektura Hjogo |Hjogo]] poly 156 529 163 521 197 519 203 528 203 534 200 538 191 538 186 534 181 534 178 537 169 537 163 542 155 549 152 550 149 547 149 544 152 541 157 535 [[Prefektura Tottori |Tottori]] poly 154 551 157 549 169 539 172 538 178 538 182 535 185 535 190 539 199 539 194 545 194 551 197 554 197 561 200 565 185 578 167 579 162 569 159 562 156 558 155 553 [[Prefektura Okajama |Okajama]] poly 92 574 89 558 89 549 142 523 149 523 155 531 155 536 148 543 148 548 151 551 138 551 133 557 129 564 126 565 119 565 109 573 106 580 104 587 102 588 96 585 92 580 [[Prefektura Šimane |Šimane]] poly 106 582 110 574 119 566 128 566 130 564 139 552 153 552 155 554 155 558 159 564 159 566 166 579 164 582 158 582 150 589 133 596 116 592 112 590 110 585 [[Prefektura Hirošima |Hirošima]] poly 91 574 91 581 96 587 101 589 104 589 106 583 109 586 111 590 117 593 113 616 75 613 59 602 62 588 [[Prefektura Jamaguči |Jamaguči]] poly 158 582 177 582 185 579 204 582 203 587 198 591 186 594 181 595 174 600 171 596 158 592 [[Prefektura Kagava |Kagava]] poly 175 601 182 596 198 592 205 586 213 586 218 597 229 598 229 607 217 607 202 620 197 615 187 607 181 607 175 604 [[Prefektura Tokušima |Tokušima]] poly 132 658 138 653 138 650 136 647 136 644 145 636 145 629 150 625 155 616 155 614 166 608 174 605 181 608 187 608 202 622 196 635 162 635 152 662 137 667 [[Prefektura Koči |Koči]] poly 118 610 133 610 139 597 147 594 171 597 174 601 174 604 166 607 155 612 151 621 145 627 143 629 143 636 135 642 134 647 137 651 136 653 131 658 120 663 119 658 126 641 124 636 107 635 108 628 118 622 [[Prefektura Ehime |Ehime]] poly 77 624 67 608 62 605 34 619 29 634 32 636 51 636 52 638 51 641 42 651 46 657 52 652 60 650 63 648 63 637 68 632 72 631 [[Prefektura Fukuoka |Fukuoka]] poly 64 649 64 638 69 633 74 631 79 625 91 620 97 621 102 632 113 657 110 662 100 662 98 665 96 665 93 664 88 664 84 661 80 655 79 648 78 646 73 646 70 649 69 652 66 652 [[Prefektura Oita |Oita]] poly 84 663 87 665 94 665 98 666 102 663 109 663 104 681 103 688 120 688 120 700 96 700 94 735 87 737 83 731 83 723 79 719 71 713 64 702 74 698 77 693 76 683 73 679 73 676 [[Prefektura Mijazaki |Mijazaki]] poly 27 633 31 637 50 637 51 638 50 640 38 653 36 657 26 653 21 648 20 641 18 633 23 632 [[Prefektura Saga |Saga]] poly 19 641 19 648 25 654 49 662 49 673 37 678 17 679 6 671 7 641 12 638 [[Prefektura Nagasaki |Nagasaki]] poly 46 658 53 653 62 650 64 650 66 653 69 653 70 651 74 647 76 647 78 649 78 654 83 662 72 676 72 680 74 684 75 686 75 694 73 698 63 701 58 697 43 698 22 693 22 682 25 681 48 681 48 674 51 672 51 663 [[Prefektura Kumamoto |Kumamoto]] poly 13 707 43 699 57 699 62 702 70 714 81 723 82 733 80 744 64 753 39 744 35 721 12 720 [[Prefektura Kagošima |Kagošima]] </imagemap> {{clear|left}} Različni sistemi razčlenjevanja oblikujejo načine, na katere se dojemajo japonske prefekture: === Po japonskem ISO === Prefekture so pogosto združene v osem regij (Chihō). Te regije niso uradno določene, nimajo izvoljenih uradnikov, niti niso pravne osebe. Toda praksa razvrščanja prefektur glede na njihovo geografsko regijo je tradicionalna.[1] Ta vrstni red se odraža v kodiranju Japonske mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO).[14] Od severa proti jugu (oštevilčenje v vrstnem redu ISO 3166-2:JP) so prefekture Japonske in z njimi povezane regije: The prefectures are also often grouped into eight regions (Chihō). Those regions are not formally specified, they do not have elected officials, nor are they corporate bodies. But the practice of ordering prefectures based on their geographic region is traditional.[1] This ordering is mirrored in Japan's International Organization for Standardization (ISO) coding.[14] From north to south (numbering in ISO 3166-2:JP order), the prefectures of Japan and their commonly associated regions are: {{div col|colwidth=10em}} * [[Hokaido]] {{ordered list|[[Hokaido]]}} * [[Tohoku]] {{ordered list|start=2|[[prefektura Aomori|Aomori]]|[[Iwate Prefecture|Iwate]]|[[ prefektura Mijagi|Mijagi]]|[[ prefektura Akita |Akita]]|[[ prefektura Jamagata |Jamagata]]|[[ prefektura Fukušima |Fukušima]]}} * [[Kanto]] {{ordered list|start=8|[[ prefektura Ibaraki |Ibaraki]]|[[ prefektura Točigi |Točigi]]|[[ prefektura Gunma |Gunma]]|[[ prefektura Saitama |Saitama]]|[[ prefektura Čiba |Čiba]]|[[Tokio]]|[[ prefektura Kanagava |Kanagava]]}} * [[Čubu]] {{ordered list|start=15|[[ prefektura Niigata |Niigata]]|[[ prefektura Tojama|Tojama]]|[[ prefektura Išikava |Išikava]]|[[ prefektura Fukui |Fukui]]|[[ prefektura Jamanaši |Jamanaši]]|[[ prefektura Nagano |Nagano]]|[[ prefektura Gifu |Gifu]]|[[ prefektura Šizuoka |Šizuoka]]|[[ prefektura Aiči |Aiči]]}} * [[Kansai]] {{ordered list|start=24|[[ prefektura Mie |Mie]]|[[ prefektura Šiga |Šiga]]|[[ prefektura Kjoto |Kjoto]]|[[ prefektura Osaka |Osaka]]|[[ prefektura Hjogo |Hjogo]]|[[ prefektura Nara |Nara]]|[[ prefektura Vakajama |Vakajama]]}} * [[Čugoku]] {{ordered list|start=31|[[ prefektura Tottori |Tottori]]|[[ prefektura Šimane |Šimane]]|[[ prefektura Okajama |Okajama]]|[[ prefektura Hirošima |Hirošima]]|[[ prefektura Jamaguči |Jamaguči]]}} * [[Šikoku]] {{ordered list|start=36|[[ prefektura Tokušima |Tokušima]]|[[ prefektura Kagava |Kagava]]|[[ prefektura Ehime |Ehime]]|[[ prefektura Koči |Koči]]}} * [[Kjušu]] {{ordered list|start=40|[[ prefektura Fukuoka |Fukuoka]]|[[ prefektura Saga |Saga]]|[[ prefektura Nagasaki |Nagasaki]]|[[ prefektura Kumamoto |Kumamoto]]|[[ prefektura Oita |Oita]]|[[ prefektura Mijazaki |Mijazaki]]|[[ prefektura Kagošima |Kagošima]]|[[ prefektura Okinava |Okinava]]}} {{div col end}} ===Pregled=== :''Privzeti abecedni vrstni red v tej tabeli je mogoče spremeniti tako, da odraža tradicionalne japonske regije in razčlenjevanje ISO..'' {| class="wikitable sortable" |- ! [[Prefektura]] ! [[Glavno mesto]] ! Regija ! Glavni otok ! Št. prebivalcev<br>(2020) ! Površina<br>(km<sup>2</sup>)<br><ref name=":0">{{Cite web|date=October 1, 2020|title=全国都道府県市区町村別面積調 (10月1日時点) [Areas of prefectures, cities, towns and villages (October 1)]|url=https://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/backnumber/GSI-menseki20201001.pdf|url-status=live|access-date=18 March 2021|website=Geospatial Information Authority of Japan|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport, and Tourism|page=5}}</ref> ! Gostota<br>(na km<sup>2</sup>) ! Okrožje !Občine ! [[ISO 3166-2:JP|ISO]] ! Območna<br/>koda |- | {{flag|Aiči}}<br/> 愛知県 | [[Nagoja]] <br/>名古屋市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 7.542.415 | align="right" | 5173,07 | align="right" | 1458 | align="right" | 7 | align="right" | 54 | align="right" | JP-23 | align="right" | 052 |- | {{flag|Akita}}<br/>秋田県 | [[Akita (mesto) |Akita]] <br/>秋田市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 959.502 | align="right" | 11.637,52 | align="right" | 82,4 | align="right" | 6 | align="right" | 25 | align="right" | JP-05 | align="right" | 018 |- | {{flag|Aomori}}<br/>青森県 | [[Aomori]] <br/>青森市 | bgcolor=#efe979|[[ Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.237.984 | align="right" | 9645,64 | align="right" | 128,3 | align="right" | 8 | align="right" | 40 | align="right" | JP-02 | align="right" | 017 |- | [[File:Flag of Chiba Prefecture.svg|25px|Čiba]] [[Prefektura Čiba|Čiba]]<br/>千葉県 | [[Čiba, Čiba|Čiba]] <br/>千葉市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 6.28.480 | align="right" | 5157,57 | align="right" | 1218.50 | align="right" | 6 | align="right" | 54 | align="right" | JP-12 | align="right" | 043 |- | [[File:Flag of Ehime Prefecture.svg|25px|Ehime]] [[Prefektura Ehime|Ehime]]<br/>愛媛県 | [[Macujama]] <br/>松山市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 1.334.841 | align="right" | 5676,19 | align="right" | 235,2 | align="right" | 7 | align="right" | 20 | align="right" | JP-38 | align="right" | 089 |- | [[File:Flag of Fukui Prefecture.svg|25px|Fukui]] [[Prefektura Fukui|Fukui]]<br/>福井県 | [[Fukui, Fukui|Fukui]] <br/>福井市 | bgcolor=#79efd8|[[Chūbu region|Chūbu]] | [[Honšu]] | align="right" | 766.863 | align="right" | 4190.52 | align="right" | 183 | align="right" | 7 | align="right" | 17 | align="right" | JP-18 | align="right" | 077 |- | [[File:Flag of Fukuoka Prefecture.svg|25px|Fukuoka]] [[Prefektura Fukuoka|Fukuoka]]<br/>福岡県 | [[Fukuoka]] <br/>福岡市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 5.135.214 | align="right" | 4986,51 | align="right" | 1029,80 | align="right" | 12 | align="right" | 60 | align="right" | JP-40 | align="right" | 092 |- | [[File:Flag of Fukushima Prefecture.svg|25px|Fukušima]] [[Prefektura Fukušima|Fukušima]]<br/>福島県 | [[Fukušima, Fukušima|Fukušima]]<br/>福島市 | bgcolor=#efe979|[[Tōhoku region|Tōhoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.833.152 | align="right" | 13.784,14 | align="right" | 133 | align="right" | 13 | align="right" | 59 | align="right" | JP-07 | align="right" | 024 |- | [[File:Flag of Gifu Prefecture.svg|25px|Gifu]] [[Prefektura Gifu|Gifu]]<br/>岐阜県 | [[Gifu]] <br/>岐阜市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.978.742 | align="right" | 10.621,29 | align="right" | 186,3 | align="right" | 9 | align="right" | 42 | align="right" | JP-21 | align="right" | 058 |- | [[File:Flag of Gunma Prefecture.svg|25px|Gunma]] [[Prefektura Gunma|Gunma]]<br/>群馬県 | [[Maebaši]] <br/>前橋市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.939.110 | align="right" | 6362,28 | align="right" | 304,8 | align="right" | 7 | align="right" | 35 | align="right" | JP-10 | align="right" | 027 |- | [[File:Flag of Hiroshima Prefecture.svg|25px|Hirošima]] [[Prefektura Hirošima|Hirošima]]<br/>広島県 | [[Hirošima]] <br/>広島市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.799.702 | align="right" | 8479,65 | align="right" | 330,2 | align="right" | 5 | align="right" | 23 | align="right" | JP-34 | align="right" | 082 |- | [[File:Flag of Hokkaido Prefecture.svg|25px|Hokaido]] [[Prefektura Hokaido|Hokaido]]<br/>北海道 | [[Saporo]] <br/>札幌市 | bgcolor=#ef7979|[[Hokaido]] | [[Hokaido]] | align="right" | 5.224.614 | align="right" | 83.424,44 | align="right" | 66,6 | align="right" | 66 | align="right" | 180 | align="right" | JP-01 | align="right" | 011–016 |- | [[File:Flag of Hyogo Prefecture.svg|25px|Hjogo]] [[Prefektura Hjogo|Hjogo]]<br/>兵庫県 | [[Kobe]] <br/>神戸市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 5.465.002 | align="right" | 8401,02 | align="right" | 650,5 | align="right" | 8 | align="right" | 41 | align="right" | JP-28 | align="right" | 073 |- | [[File:Flag of Ibaraki Prefecture.svg|25px|Ibaraki]] [[Prefektura Ibaraki|Ibaraki]]<br/>茨城県 | [[Mito, Ibaraki|Mito]] <br/>水戸市 | bgcolor=#87ef79|[[Kantol]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.867.009 | align="right" | 6097,39 | align="right" | 470,2 | align="right" | 7 | align="right" | 44 | align="right" | JP-08 | align="right" | 029 |- | [[File:Flag of Ishikawa Prefecture.svg|25px|Išikava]] [[Prefektura Išikava|Išikava]]<br/>石川県 | [[Kanazava]] <br/>金沢市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.132.526 | align="right" | 4186,21 | align="right" | 270,5 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-17 | align="right" | 076 |- | [[File:Flag of Iwate Prefecture.svg|25px|Ivate]] [[Prefektura Ivate|Ivate]]<br/>岩手県 | [[Morioka]] <br/>盛岡市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.210.534 | align="right" | 15.275,01 | align="right" | 79,2 | align="right" | 10 | align="right" | 33 | align="right" | JP-03 | align="right" | 019 |- | [[File:Flag of Kagawa Prefecture.svg|25px|Kagava]] [[Prefektura Kagava|Kagava]]<br/>香川県 | [[Takamacu, Kagava|Takamacu]] <br/>高松市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 950.244 | align="right" | 1876,78 | align="right" | 506,3 | align="right" | 5 | align="right" | 17 | align="right" | JP-37 | align="right" | 087 |- | [[File:Flag of Kagoshima Prefecture.svg|25px|Kagošima]] [[Prefektura Kagošima|Kagošima]]<br/>鹿児島県 | [[Kagošima]] <br/>鹿児島市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.588.256 | align="right" | 9187,06 | align="right" | 172,9 | align="right" | 8 | align="right" | 43 | align="right" | JP-46 | align="right" | 099 |- | [[File:Flag of Kanagawa Prefecture.svg|25px|Kanagava]] [[Prefektura Kanagava|Kanagava]]<br/>神奈川県 | [[Jokohama]] <br/>横浜市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 9.237.337 | align="right" | 2416,11 | align="right" | 3823,20 | align="right" | 6 | align="right" | 33 | align="right" | JP-14 | align="right" | 045 |- | [[File:Flag of Kochi Prefecture.svg|25px|Koči]] [[Prefektura Koči|Koči]]<br/>高知県 | [[Koči, Koči|Kooči]] <br/>高知市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 691.527 | align="right" | 7103,63 | align="right" | 97,3 | align="right" | 6 | align="right" | 34 | align="right" | JP-39 | align="right" | 088 |- | [[File:Flag of Kumamoto Prefecture.svg|25px|Kumamoto]] [[Prefektura Kumamoto|Kumamoto]]<br/>熊本県 | [[Kumamoto]] <br/>熊本市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.738.301 | align="right" | 7409,46 | align="right" | 234,6 | align="right" | 9 | align="right" | 45 | align="right" | JP-43 | align="right" | 096 |- | [[File:Flag of Kyoto Prefecture.svg|25px|Kjoto]] [[Prefektura Kjoto|Kjoto]]<br/>京都府 | [[Kjoto]] <br/>京都市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 2,578.087 | align="right" | 4612,20 | align="right" | 559 | align="right" | 6 | align="right" | 26 | align="right" | JP-26 | align="right" | 074 |- | [[File:Flag of Mie Prefecture.svg|25px|Mie]] [[Prefektura Mie|Mie]]<br/>三重県 | [[Cu, Mie|Cu]] <br/>津市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.770.254 | align="right" | 5774,49 | align="right" | 306,6 | align="right" | 7 | align="right" | 29 | align="right" | JP-24 | align="right" | 059 |- | [[File:Flag of Miyagi Prefecture.svg|25px|Mijagi]] [[Prefektura Mijagi|Mijagi]]<br/>宮城県 | [[Sendai]] <br/>仙台市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.301.996 | align="right" | 7282,29 | align="right" | 316,1 | align="right" | 10 | align="right" | 35 | align="right" | JP-04 | align="right" | 022 |- | [[File:Flag of Miyazaki Prefecture.svg|25px|Mijazaki]] [[Prefektura Mijazaki|Mijazaki]]<br/>宮崎県 | [[Mijazaki, Mijazaki|Mijazaki]] <br/>宮崎市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.069.576 | align="right" | 7735,22 | align="right" | 138,3 | align="right" | 6 | align="right" | 26 | align="right" | JP-45 | align="right" | 098 |- | [[File:Flag of Nagano Prefecture.svg|25px|Nagano]] [[Prefektura Nagano|Nagano]]<br/>長野県 | [[Nagano, Nagano|Nagano]] <br/>長野市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.048.011 | align="right" | 13.561,56 | align="right" | 151 | align="right" | 14 | align="right" | 77 | align="right" | JP-20 | align="right" | 026 |- | [[File:Flag of Nagasaki Prefecture.svg|25px|Nagasaki]] [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]<br/>長崎県 | [[Nagasaki]] <br/>長崎市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.312.317 | align="right" | 4130,98 | align="right" | 317,7 | align="right" | 4 | align="right" | 21 | align="right" | JP-42 | align="right" | 095 |- | [[File:Flag of Nara Prefecture.svg|25px|Nara]] [[Prefektura Nara|Nara]]<br/>奈良県 | [[Nara, Nara|Nara]] <br/>奈良市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.324.473 | align="right" | 3690,94 | align="right" | 358,8 | align="right" | 7 | align="right" | 39 | align="right" | JP-29 | align="right" | 074 |- | [[File:Flag of Niigata Prefecture.svg|25px|Niigata]] [[Prefektura Niigata|Niigata]]<br/>新潟県 | [[Niigata, Niigata|Niigata]] <br/>新潟市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 2.201.272 | align="right" | 12.583,96 | align="right" | 174,9 | align="right" | 9 | align="right" | 30 | align="right" | JP-15 | align="right" | 025 |- | [[File:Flag of Oita Prefecture.svg|25px|Oita]] [[Prefektura Oita|Oita]]<br/>大分県 | [[Oita, Oita|{{hs|Oita}}Oita]] <br/>大分市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 1.123.852 | align="right" | 6340,76 | align="right" | 177,2 | align="right" | 3 | align="right" | 18 | align="right" | JP-44 | align="right" | 097 |- | [[File:Flag of Okayama Prefecture.svg|25px|Okajama]] [[Prefektura Okajama|Okajama]]<br/>岡山県 | [[Okajama]] <br/>岡山市 |bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.888.432 | align="right" | 7114,33 | align="right" | 265,4 | align="right" | 10 | align="right" | 27 | align="right" | JP-33 | align="right" | 086 |- | [[File:Flag of Okinawa Prefecture.svg|25px|Okinava]] [[Prefektura Okinava|Okinava]]<br/>沖縄県 | [[Naha]] <br/>那覇市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Otočje Rjukju]] | align="right" | 1.467.480 | align="right" | 2282,59 | align="right" | 642,9 | align="right" | 5 | align="right" | 41 | align="right" | JP-47 | align="right" | 098 |- | [[File:Flag of Osaka Prefecture.svg|25px|Osaka]] [[Prefektura Osaka|Osaka]]<br/>大阪府 | [[Osaka|Osaka]] <br/>大阪市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 8.837.685 | align="right" | 1905,32 | align="right" | 4638,40 | align="right" | 5 | align="right" | 43 | align="right" | JP-27 | align="right" | 06x |- | [[File:Flag of Saga Prefecture.svg|25px|Saga]] [[Prefektura Saga|Saga]]<br/>佐賀県 | [[Saga, Saga|Saga]] <br/>佐賀市 | bgcolor=#b4b4b4|[[Kjušu]] | [[Kjušu]] | align="right" | 811.442 | align="right" | 2440,69 | align="right" | 332,5 | align="right" | 6 | align="right" | 20 | align="right" | JP-41 | align="right" | 095 |- | [[File:Flag of Saitama Prefecture.svg|25px|Saitama]] [[Prefektura Saitama|Saitama]]<br/>埼玉県 | [[Saitama, Saitama|Saitama]] <br/>さいたま市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 7.344.765 | align="right" | 3797,75 | align="right" | 1.934 | align="right" | 8 | align="right" | 63 | align="right" | JP-11 | align="right" | 048 |- | [[File:Flag of Shiga Prefecture.svg|25px|Šiga]] [[Prefektura Šiga|Šiga]]<br/>滋賀県 | [[Ocu, Šiga|Otsu]] <br/>大津市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.413.610 | align="right" | 4017,38 | align="right" | 351,9 | align="right" | 3 | align="right" | 19 | align="right" | JP-25 | align="right" | 077 |- | [[File:Flag of Shimane Prefecture.svg|25px|Šimane]] [[Prefektura Šimane|Šimane]]<br/>島根県 | [[Macue, Šimane|Macue]] <br/>松江市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 671.126 | align="right" | 6707,89 | align="right" | 100,1 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-32 | align="right" | 085 |- | [[File:Flag of Shizuoka Prefecture.svg|25px|Šizuoka]] [[Prefektura Šizuoka|Šizuoka]]<br/>静岡県 | [[Šizuoka (mesto)|Šizuoka]] <br/>静岡市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 3,633.202 | align="right" | 7777,35 | align="right" | 467,2 | align="right" | 5 | align="right" | 35 | align="right" | JP-22 | align="right" | 054 |- | [[File:Flag of Tochigi Prefecture.svg|25px|Točigi]] [[Prefektura Točigi|Točigi]]<br/>栃木県 | [[Ucunomija]] <br/>宇都宮市 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 1,933.146 | align="right" | 6408,09 | align="right" | 301,7 | align="right" | 5 | align="right" | 26 | align="right" | JP-09 | align="right" | 028 |- | [[File:Flag of Tokushima Prefecture.svg|25px|Tokušima]] [[Prefektura Tokušima|Tokušima]]<br/>徳島県 | [[Tokušima, Tokušima|Tokušima]] <br/>徳島市 | bgcolor=#cc79ef|[[Šikoku]] | [[Šikoku]] | align="right" | 719.559 | align="right" | 4146,75 | align="right" | 173,5 | align="right" | 8 | align="right" | 24 | align="right" | JP-36 | align="right" | 088 |- | [[File:Flag of Tokyo Metropolis.svg|25px|Tokio]] [[Prefektura Tokio|Tokio]]<br/>東京都 | [[Posebni oddelki Tokia |Tokio]]<ref>{{cite web |url=http://www.chijihon.metro.tokyo.jp/sonota/syozaiti.htm |script-title=ja:都庁は新宿区 |publisher=Tokyo Metropolitan Government |access-date=April 12, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140419085331/http://www.chijihon.metro.tokyo.jp/sonota/syozaiti.htm |archive-date=April 19, 2014 |url-status=dead }} Shinjuku is the location of the Tokyo Metropolitan Government Office. But Tokyo is not a "municipality". Therefore, for the sake of convenience, the notation of prefectural is "Tokyo".</ref><br/>新宿区 | bgcolor=#87ef79|[[Kanto]] | [[Honšu]] | align="right" | 14.047.594 | align="right" | 2194,03 | align="right" | 6402,60 | align="right" | 1 | align="right" | 39 | align="right" | JP-13 | align="right" | 03x<br />042 |- | [[File:Flag of Tottori Prefecture.svg|25px|Tottori]] [[Prefektura Tottori|Tottori]]<br/>鳥取県 | [[Tottori, Tottori|Tottori]] <br/>鳥取市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 553.407 | align="right" | 3507,14 | align="right" | 157,8 | align="right" | 5 | align="right" | 19 | align="right" | JP-31 | align="right" | 085 |- | [[File:Flag of Toyama Prefecture.svg|25px|Tojama]] [[Prefektura Tojama|Tojama]]<br/>富山県 | [[Tojama (mesto)|Tojama]] <br/>富山市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.034.814 | align="right" | 4247,58 | align="right" | 243,6 | align="right" | 2 | align="right" | 15 | align="right" | JP-16 | align="right" | 076 |- | [[File:Flag of Wakayama Prefecture.svg|25px|Vakajama]] [[Prefektura Vakajama|Vakajama]]<br/>和歌山県 | [[Vakajama, Vakajama|Vakajama]] <br/>和歌山市 | bgcolor=#9579ef|[[Kansai]] | [[Honšu]] | align="right" | 922.584 | align="right" | 4724,65 | align="right" | 195,3 | align="right" | 6 | align="right" | 30 | align="right" | JP-30 | align="right" | 075 |- | [[File:Flag of Yamagata Prefecture.svg|25px|Jamagata]] [[Prefektura Jamagata|Jamagata]]<br/>山形県 | [[Jamagata, Jamagata|Jamagata]] <br/>山形市 | bgcolor=#efe979|[[Tohoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.068.027 | align="right" | 9323,15 | align="right" | 114,6 | align="right" | 8 | align="right" | 35 | align="right" | JP-06 | align="right" | 023 |- | [[File:Flag of Yamaguchi Prefecture.svg|25px|Jamaguči]] [[Prefektura Jamaguči|Jamaguči]]<br/>山口県 | [[Jamaguči, Jamaguči| Jamaguči]] <br/>山口市 | bgcolor=#efb179|[[Čugoku]] | [[Honšu]] | align="right" | 1.342.059 | align="right" | 6112,54 | align="right" | 219,6 | align="right" | 4 | align="right" | 19 | align="right" | JP-35 | align="right" | 083 |- | [[File:Flag of Yamanashi Prefecture.svg|25px|Jamanaši]] [[Prefektura Jamanaši|Jamanaši]]<br/>山梨県 | [[Kofu]] <br/>甲府市 | bgcolor=#79efd8|[[Čubu]] | [[Honšu]] | align="right" | 809.974 | align="right" | 4465,27 | align="right" | 181,4 | align="right" | 5 | align="right" | 27 | align="right" | JP-19 | align="right" | 055 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Prefectures of Japan}} * [http://www.nga.gr.jp/english/index.html National Governors' Association website] * [http://gojapan.about.com/cs/japanmaps/l/blprefecturemap.htm Map of Japan showing prefectures] * [http://www.biwa.ne.jp/~toda-m/geo-hist/prefrank.html Japanese essay on types of prefectures] * [http://citymayors.com/government/jap_locgov.html CityMayors.com profile of prefectures] [[Kategorija:Prefekture Japonske]] 1f8rulf3qlip5lodjjpbfvitl8yk65b Registrske tablice Švice 0 521933 5727387 5726967 2022-08-04T12:48:40Z Upwinxp 126544 + wikitext text/x-wiki [[Slika:Switzerland_licence_plate_2007_from_Sankt_Gallen_canton.jpg|sličica|300x300_pik|Zadnja registrska tablica (SG = [[Kanton St. Gallen|St. Gallen]])]] [[Slika:Swiss_reg_front_4227.JPG|sličica|180x180_pik|Sprednja tablica (FR = [[Fribourg]])]] '''Registrske tablice [[Švica|Švicarske konfederacije]]''' so sestavljene iz dvočrkovne okrajšave [[kantoni Švice|kantona]] in največ šestmestne številke. Zadnja tablica vsebuje tudi [[grb Švice]] in grb odgovarjajočega kantona. Dimenzije sprednje tablice so 300&nbsp;×&nbsp;80&nbsp;mm, zadnja tablica lahko meri 500&nbsp;×&nbsp;110 ali 300&nbsp;×&nbsp;160&nbsp;mm. Tablice so vezane na lastnika in ne na vozilo. Če lastnik zamenja vozilo, se tablice premestijo nanj; v primeru, da lastnik ne registrira novega vozila, mora tablice vrniti oblastem. Na zahtevo so lahko tablice tudi izmenljive (»''Wechselschilder''«) in si jih lahko delita do dve vozili istega lastnika.<ref>{{navedi splet |title=Strassenverkehrsgesetz (SVG) |url=http://www.admin.ch/ch/d/sr/7/741.01.de.pdf |website=admin.ch |language=de |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101214094837/http://www.admin.ch/ch/d/sr/7/741.01.de.pdf |archivedate=14. decembra 2010}}</ref> V nekaterih kantonih je register registrskih tablic in njihovih lastnikov javno dostopen. == Oznake kantonov == {{Image label begin|image=Switzerland administrative divisions - colored unlabelled.svg|width=500|float=right}} {{Označba slike|x=0.35|y=0.51|scale=500|text='''VS'''}} {{Označba slike|x=0.61|y=0.47|scale=500|text='''TI'''}} {{Označba slike|x=0.75|y=0.37|scale=500|text='''GR'''}} {{Označba slike|x=0.05|y=0.51|scale=500|text='''GE'''}} {{Označba slike|x=0.14|y=0.39|scale=500|text='''VD'''}} {{Označba slike|x=0.19|y=0.27|scale=500|text='''NE'''}} {{Označba slike|x=0.28|y=0.16|scale=500|text='''JU'''}} {{Označba slike|x=0.36|y=0.32|scale=500|text='''BE'''}} {{Označba slike|x=0.64|y=0.10|scale=500|text='''TG'''}} {{Označba slike|x=0.58|y=0.14|scale=500|text='''ZH'''}} {{Označba slike|x=0.48|y=0.15|scale=500|text='''AG'''}} {{Označba slike|x=0.46|y=0.25|scale=500|text='''LU'''}} {{Označba slike|x=0.35|y=0.18|scale=500|text='''SO'''}} {{Označba slike|x=0.40|y=0.14|scale=500|text='''BL'''}} {{Označba slike|x=0.55|y=0.05|scale=500|text='''SH'''}} {{Označba slike|x=0.57|y=0.34|scale=500|text='''UR'''}} {{Označba slike|x=0.59|y=0.26|scale=500|text='''SZ'''}} {{Označba slike|x=0.66|y=0.28|scale=500|text='''GL'''}} {{Označba slike|x=0.70|y=0.22|scale=500|text='''SG'''}} {{Označba slike|x=0.73|y=0.18|scale=500|text='''AI'''}} {{Označba slike|x=0.70|y=0.15|scale=500|text='''AR'''}} {{Označba slike|x=0.47|y=0.32|scale=500|text='''OW'''}} {{Označba slike|x=0.52|y=0.29|scale=500|text='''NW'''}} {{Označba slike|x=0.55|y=0.22|scale=500|text='''ZG'''}} {{Označba slike|x=0.26|y=0.36|scale=500|text='''FR'''}} {{Označba slike|x=0.36|y=0.09|scale=500|text='''BS'''}} {{Označba slike|x=0.07|y=0.23|scale=500|text=''<span style="color: #48A3B5;">Francija</span>''}} {{Označba slike|x=0.80|y=0.60|scale=500|text=''<span style="color: #48A3B5;">Italija</span>''}} {{Označba slike|x=0.75|y=0.23|scale=500|text=''<span style="color: #48A3B5;">Lihten-<br>štajn</span>''}} {{Označba slike|x=0.90|y=0.24|scale=500|text=''<span style="color: #48A3B5;">Avstrija</span>''}} {{Označba slike|x=0.77|y=0.04|scale=500|text=''<span style="color: #48A3B5;">Nemčija</span>''}} {{Image label end}} {| class="wikitable" !Koda !! Grb !! Kanton |- |'''AG''' || [[Slika:CHE Aargau COA.svg|20px]] || [[Kanton Aargau|Aargau]] |- |'''AI''' || [[Slika:Wappen Appenzell Innerrhoden matt.svg|20px]] || [[Kanton Appenzell Innerrhoden|Appenzell Innerrhoden]] |- |'''AR''' || [[Slika:Wappen Appenzell Ausserrhoden matt.svg|20px]] || [[Kanton Appenzell Ausserrhoden|Appenzell Ausserrhoden]] |- |'''BE''' || [[Slika:Wappen Bern matt.svg|20px]] || [[Kanton Bern|Bern]] |- |'''BL''' || [[Slika:Coat of arms of Kanton Basel-Landschaft.svg|20px]] || [[Kanton Basel-Landschaft|Basel-Landschaft]] |- |'''BS''' || [[Slika:Wappen Basel-Stadt matt.svg|20px]] || [[Kanton Basel-Stadt|Basel-Stadt]] |- |'''FR''' || [[Slika:Wappen Freiburg matt.svg|20px]] || [[Kanton Fribourg|Fribourg]] |- |'''GE''' || [[Slika:Wappen Genf matt.svg|20px]] || [[Kanton Ženeva|Ženeva]] |- |'''GL''' || [[Slika:Wappen Glarus matt.svg|20px]] || [[Kanton Glarus|Glarus]] |- |'''GR''' || [[Slika:Wappen Graubünden.svg|20px]] || [[Kanton Graubünden|Graubünden]] |- |'''JU''' || [[Slika:Wappen Jura matt.svg|20px]] || [[Kanton Jura|Jura]] |- |'''LU''' || [[Slika:Wappen Luzern matt.svg|20px]] || [[Kanton Luzern|Luzern]] |- |'''NE''' || [[Slika:Wappen Neuenburg matt.svg|20px]] || [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]] |- |'''NW''' || [[Slika:Wappen Nidwalden matt.svg|20px]] || [[Kanton Nidwalden|Nidwalden]] |- |'''OW''' || [[Slika:Wappen Obwalden matt.svg|20px]] || [[Kanton Obwalden|Obwalden]] |- |'''SG''' || [[Slika:Coat of arms of canton of St. Gallen.svg|20px]] || [[Kanton St. Gallen|St. Gallen]] |- |'''SH''' || [[Slika:Wappen Schaffhausen matt.svg|20px]] || [[Kanton Schaffhausen|Schaffhausen]] |- |'''SO''' || [[Slika:Wappen Solothurn matt.svg|20px]] || [[Kanton Solothurn|Solothurn]] |- |'''SZ''' || [[Slika:Wappen des Kantons Schwyz.svg|20px]] || [[Kanton Schwyz|Schwyz]] |- |'''TG''' || [[Slika:Wappen Thurgau matt.svg|20px]] || [[Kanton Thurgau|Thurgau]] |- |'''TI''' || [[Slika:Wappen Tessin matt.svg|20px]] || [[Kanton Ticino|Ticino]] |- |'''UR''' || [[Slika:Wappen Uri matt.svg|20px]] || [[Kanton Uri|Uri]] |- |'''VD''' || [[Slika:Wappen Waadt matt.svg|20px]] || [[Kanton Vaud|Vaud]] |- |'''VS''' || [[Slika:Wappen Wallis matt.svg|20px]] || [[Kanton Valais|Valais]] |- |'''ZG''' || [[Slika:Wappen Zug matt.svg|20px]] || [[Kanton Zug|Zug]] |- |'''ZH''' || [[Slika:Wappen Zürich matt.svg|20px]] || [[Kanton Zürich|Zürich]] |} == Vrste tablic == {| class="wikitable" | [[Slika:111111 Ticino.jpg|150px]] || Običajna tablica za [[motorno vozilo|motorna vozila]] in priklopnike |- | [[Slika:Swiss utilitary reg 4229.jpg|150px]] || Delovna vozila (vzdrževalna vozila, gasilska vozila, gradbeni stroji ...) |- | [[Slika:Ausnahmefahrzeug Kontrollschild Schweiz.jpg|150px]] || Vozila, katerih izredne dimenzije ali masa presegajo predpisane |- | [[Slika:Verkehrsschild grün 1999.JPG|150px]] || Kmetijska mehanizacija |- | [[Slika:Swiss motorcycle plate St.Gallen.jpg|150px]] || Motorna kolesa, trikolesa |- | [[Slika:Swiss license plate for scooters.jpg|150px]] || [[Moped]]i (katerih hitrost ne presega 45 km/h), lahka štirikolesa |- | [[Slika:Swiss moped plate SG.jpg|150px]] || Mopedi (katerih hitrost ne presega 30 km/h), [[električno kolo|električna kolesa]], [[skuter]]ji |- | [[Slika:Swiss Segway license plate.jpg|150px]] || [[Segway]]ji |- | [[Slika:Swiss military license plate rear.jpg|150px]] || Vojaška vozila |- | [[Slika:Rotes Kontrollschild.png|150px]] || Dodatna registrska tablica za nosilce na zadnji strani vozila. Imetnikom te tablice ni potrebno na nosilec premeščati zadnje registrske tablice, vendar je tudi to še vedno dovoljeno. |} === Začasne tablice === {| class="wikitable" | [[Slika:Swiss dealer plate.jpg|150px]] || '''Preizkusne tablice''', ki jih uporabljajo trgovci z avtomobili, se končujejo s črko '''U''' (»''Unternehmen''« ali »''Umhangschild''«). Te tablice se lahko za krajša obdobja namestijo na katerokoli vozilo za preizkusno vožnjo ali premik. |- | [[Slika:Swiss temporary rear license plate.jpg|150px]] || '''Začasne registrske tablice''' imajo poleg registrske številke rdečo nalepko, na kateri sta označena mesec in leto veljavnosti. |- | [[Slika:Schweizer Zollschild hinten.jpg|150px]] || Tablice za '''necarinjena vozila''', ki so začasno stacionirana v Švici, nosijo nalepko s časom veljavnosti in se končujejo s črko '''Z''' (»''Zollschild''«). |- | || '''Dnevne tablice''' omogočajo začasno registracijo vozila za krajši določen čas (24, 48, 72 ali 96 ur). Po videzu so enake običajnim tablicam, vendar imajo nekateri kantoni zanje rezervirane določene serije številk. |} === Diplomatske tablice === Vozila [[diplomatsko predstavništvo|diplomatskih]] in [[konzularno predstavništvo|konzularnih predstavništev]] ter nekaterih mednarodnih organizacij nosijo oznako '''CD''' (»''Corps Diplomatique''«), '''CC''' (»''Corps Consulaire''«) ali '''AT''' (»''Personnel administratif et technique''«). Prva številka je serijska, pri čemer so številke od 1 do 5 dodeljene službenim in zasebnim vozilom vodje predstavništva. Druga številka pomeni organizacijo oziroma državo, ki ji pripada predstavništvo. Sprednje tablice so enako velike kot zadnje (500&nbsp;×&nbsp;110&nbsp;mm). {| class="wikitable" | [[Slika:Swiss diplomatic license plate (Ambassador Liechtenstein).jpg|150px]] || Službena vozila diplomatskih predstavništev v [[Bern]]u in zasebna vozila diplomatskega osebja teh predstavništev (15 = [[Lihtenštajn]]) |- | [[Slika:Switzerland CC Diplomatic license plate ZH8•38.jpg|150px]] || Službena vozila konzularnih predstavništev in zasebna vozila konzulov (38 = [[Irak]]) |- | [[Slika:Switzerland CD Diplomatic license plate GE 29•201.jpg|150px]] || Službena vozila stalnih predstavništev meddržavnih organizacij; vozila institucionalnih upravičencev (meddržavnih organizacij, mednarodnih institucij, neodvisnih komisij, mednarodnih sodišč idr.), ki uživajo privilegije, imuniteto in olajšave; zasebna vozila najvišjih uradnikov teh organizacij, ki imajo diplomatski status (201 = [[Evropska unija|EU]]) |- | [[Slika:Swiss diplomatic license plate Administration and technical staff.jpg|150px]] || Zasebna vozila administrativnega in tehničnega osebja, zaposlenega na diplomatskih predstavništvih (39 = [[Italija]]) |} == Sklici == {{Kategorija v Zbirki|License plates of Switzerland|Registrske tablice Švice}} {{sklici}} {{Registrske tablice Evrope}} [[Kategorija:Registrske tablice po državi|Švica]] [[Kategorija:Promet v Švici]] 3o5iwe4971ld7o8m2p86w73wwccrhrn Geografija Japonske 0 521943 5727389 5727133 2022-08-04T12:55:24Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s širjenjem back-arc bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo " back-arc bazene'', znane kot Japonsko morje in Ohotsko morje, s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">[[国土地理院]] 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] aua7zuop8sfwev0fiprb577a5frii1w 5727392 5727389 2022-08-04T13:02:45Z Ljuba brank 92351 pp, wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">[[国土地理院]] 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] bfoq28nqt6wk0sffaapw8jwdz4fo080 5727405 5727392 2022-08-04T13:59:04Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Geologija == [[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]] [[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]] {{glavni|Geologija Japonske}} === Tektonske plošče === Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok. Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč: * Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.<ref>Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532</ref><ref>Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full</ref> Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.<ref>http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> * Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči. * Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči. * Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči. Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.<ref name="Barnes">{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New "Big Picture"|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}</ref> Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido. Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.<ref>{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}</ref> Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.<ref>{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}</ref> Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.<ref name="atlas">{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, "Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}</ref> === Srednja tektonska linija === [[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]] Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.<ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja. MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.<ref>Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.</ref> Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.<ref>Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.</ref> === Oceanski jarki === [[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]] Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki. *[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.<ref name=USGS>Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/</ref> *[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.<ref>{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}</ref> Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> *Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).<ref>{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}</ref> Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].<ref>[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]</ref> Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.<ref name="izu-ogasawara-arc">{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}</ref> === Sestava === Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.<ref name="gsj">{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}</ref> Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}</ref> Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.<ref>{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}</ref> == Rastoči arhipelag == Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču. Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.<ref>{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}</ref> Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.<ref name="Hokkaido">{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}</ref> Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m. Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.<ref name=DW>{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.<ref>[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&nbsp;metres after March quake &#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}</ref> Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju. == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] f0xmf54t716c15ika3i7odawtdrb2wh 5727423 5727405 2022-08-04T14:59:25Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Geologija == [[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]] [[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]] {{glavni|Geologija Japonske}} === Tektonske plošče === Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok. Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč: * Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.<ref>Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532</ref><ref>Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full</ref> Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.<ref>http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> * Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči. * Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči. * Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči. Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.<ref name="Barnes">{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New "Big Picture"|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}</ref> Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido. Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.<ref>{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}</ref> Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.<ref>{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}</ref> Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.<ref name="atlas">{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, "Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}</ref> === Srednja tektonska linija === [[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]] Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.<ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja. MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.<ref>Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.</ref> Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.<ref>Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.</ref> === Oceanski jarki === [[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]] Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki. *[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.<ref name=USGS>Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/</ref> *[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.<ref>{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}</ref> Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> *Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).<ref>{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}</ref> Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].<ref>[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]</ref> Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.<ref name="izu-ogasawara-arc">{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}</ref> === Sestava === Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.<ref name="gsj">{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}</ref> Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}</ref> Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.<ref>{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}</ref> == Rastoči arhipelag == Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču. Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.<ref>{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}</ref> Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.<ref name="Hokkaido">{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}</ref> Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m. Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.<ref name=DW>{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.<ref>[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&nbsp;metres after March quake &#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}</ref> Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju. == Naravni viri == === Viri na kopnem === Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.<ref>{{cite web|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.<ref>{{cite web|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}</ref> Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza. === Morski viri === [[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]] [[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu. Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.<ref name="天然ガスの本">藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}</ref> Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta. Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.<ref>{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}</ref> Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.<ref>{{cite news|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}</ref> ==== Življenje v morju ==== Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.<ref name="Fish capture by country">{{cite web |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}</ref> Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{cite web |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}</ref> Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce. === Energija === Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.<ref>{{cite web|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}</ref> Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.<ref>{{cite news|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}</ref> Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo. Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja. Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.<ref>{{Cite web|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016}}</ref> 3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.<ref>{{cite web|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}</ref> == Narodni parki in slikovita pokrajina == === Narodni parki === [[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]] {{glavni|Narodni parki Japonske}} Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}</ref> Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje. Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami. === Druga zavarovana območja === *[[Geopark Čičibu]] se razteza na območju (velikosti približno 89.250 ha), ki zajema regijo ČiČibu, sestavljeno iz mesta (Chichibu City) in štirih naselij (Yokoze, Minano, Nagatoro, Ogano). Leta 2011 je bil certificiran kot takrat 15. japonski geopark (trenutno je na Japonskem 44 geoparkov). Kasneje je bil ponovno certificiran leta 2015 in je certificiran do danes.<ref> Geopark Čičibu[https://www.chichibu-geo.com.e.qg.hp.transer.com/about/]</ref> *[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme. Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地). *[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov. *[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51. === Slikovita pokrajina === [[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]] Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.<ref>{{cite web |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=<!--Not stated--> |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 }}</ref> Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō''). === Trije pogledi na Japonsko === Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局). <gallery> Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate 20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|Torii v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]] </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] fwvg8nb92bb95hsraf44j8jkseq72k0 5727447 5727423 2022-08-04T15:59:06Z Ljuba brank 92351 /* Trije pogledi na Japonsko */ dodano wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Geologija == [[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]] [[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]] {{glavni|Geologija Japonske}} === Tektonske plošče === Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok. Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč: * Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.<ref>Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532</ref><ref>Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full</ref> Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.<ref>http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> * Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči. * Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči. * Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči. Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.<ref name="Barnes">{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New "Big Picture"|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}</ref> Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido. Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.<ref>{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}</ref> Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.<ref>{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}</ref> Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.<ref name="atlas">{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, "Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}</ref> === Srednja tektonska linija === [[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]] Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.<ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja. MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.<ref>Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.</ref> Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.<ref>Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.</ref> === Oceanski jarki === [[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]] Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki. *[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.<ref name=USGS>Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/</ref> *[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.<ref>{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}</ref> Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> *Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).<ref>{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}</ref> Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].<ref>[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]</ref> Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.<ref name="izu-ogasawara-arc">{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}</ref> === Sestava === Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.<ref name="gsj">{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}</ref> Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}</ref> Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.<ref>{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}</ref> == Rastoči arhipelag == Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču. Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.<ref>{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}</ref> Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.<ref name="Hokkaido">{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}</ref> Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m. Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.<ref name=DW>{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.<ref>[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&nbsp;metres after March quake &#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}</ref> Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju. == Naravni viri == === Viri na kopnem === Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.<ref>{{cite web|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.<ref>{{cite web|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}</ref> Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza. === Morski viri === [[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]] [[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu. Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.<ref name="天然ガスの本">藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}</ref> Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta. Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.<ref>{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}</ref> Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.<ref>{{cite news|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}</ref> ==== Življenje v morju ==== Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.<ref name="Fish capture by country">{{cite web |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}</ref> Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{cite web |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}</ref> Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce. === Energija === Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.<ref>{{cite web|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}</ref> Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.<ref>{{cite news|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}</ref> Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo. Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja. Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.<ref>{{Cite web|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016}}</ref> 3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.<ref>{{cite web|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}</ref> == Narodni parki in slikovita pokrajina == === Narodni parki === [[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]] {{glavni|Narodni parki Japonske}} Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}</ref> Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje. Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami. === Druga zavarovana območja === *[[Geopark Čičibu]] se razteza na območju (velikosti približno 89.250 ha), ki zajema regijo ČiČibu, sestavljeno iz mesta (Chichibu City) in štirih naselij (Yokoze, Minano, Nagatoro, Ogano). Leta 2011 je bil certificiran kot takrat 15. japonski geopark (trenutno je na Japonskem 44 geoparkov). Kasneje je bil ponovno certificiran leta 2015 in je certificiran do danes.<ref> Geopark Čičibu[https://www.chichibu-geo.com.e.qg.hp.transer.com/about/]</ref> *[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme. Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地). *[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov. *[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51. === Slikovita pokrajina === [[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]] Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.<ref>{{cite web |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=<!--Not stated--> |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 }}</ref> Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō''). === Trije pogledi na Japonsko === Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局). <gallery> Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate 20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|Torii v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]] </gallery> == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map JPN present.svg|thumb|upright=2| Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|podnebja]] Japonske]] Večina regij na Japonskem, kot so večji del Honšuja, Šikokuja in Kjušuja, spada v zmerno območje z vlažnim subtropskim podnebjem (Köppnova klasifikacija podnebja ''Cfa''), za katerega so značilni štirje različni letni časi. Vendar se podnebje spreminja od hladnega, vlažnega celinskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfb'') na severu, kot je severni Hokaido, do toplega podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu, kot so otoki Jaejama in Minami-Tori-šima. === Podnebne cone === [[File:Kabira Bay Ishigaki Island41s3s4500.jpg|thumb|Zaliv Kabira na otoku Išigaki, prefektura Okinava v marcu]] [[File:Himejijo sakura2.jpg|thumb|''[[Sakura]]''- svetoče češnje z [[Grad Himeji|gradom Himeji]] v prefekturi Hjōgo v aprilu]] [[File:Mt.Yarigatake_from_Enzansou.jpg|thumb|Mount Jari, prefektura Nagano avgustu]] Različne geografske značilnosti Japonsko delijo na šest glavnih podnebnih pasov. * Hokaido spada v vlažno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in svežimi poletji. Padavine so redke; vendar zima prinaša velike snežne padavine na območjih, kot sta Sapporo in Asahikava. * V Japonskem morju severozahodni sezonski veter pozimi povzroča obilno sneženje, ki se južno od Tōhokuja večinoma stopi pred začetkom pomladi. Poleti je nekoliko manj deževno kot na pacifiškem območju, vendar včasih doživi ekstremno visoke temperature zaradi pojava vetra [[fen (veter)|fen]]. * Osrednje višavje: značilno celinsko podnebje povzroča velike temperaturne razlike med poletji in zimami ter med dnevi in nočmi. Padavin je zaradi učinkov [[padavinska senca|padavinske sence]] manj kot na obali. * Notranje morje Seto: gore v regijah Čūgoku in Šikoku blokirajo sezonske vetrove ter prinašajo blago podnebje in veliko lepih dni skozi vse leto. * Tihi ocean: podnebje se močno razlikuje med severom in jugom, vendar so zime na splošno bistveno milejše in bolj sončne od tistih na strani, ki gleda na Japonsko morje. Poletja so vroča zaradi jugovzhodnega sezonskega vetra. Padavine so zelo obilne na jugu in močne poleti na severu. Podnebje otoške verige Ogasavara sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') do tropskega savanskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw''), kjer so temperature vse leto tople do vroče. * Podnebje otočja Rjukju sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') na severu do podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu s toplimi zimami in vročimi poletji. Padavin je zelo veliko in nanje še posebej vplivata deževna doba in tajfuni. === Padavine === Japonska je na splošno deževna dežela z visoko vlažnostjo. Zaradi širokega razpona zemljepisne širine, sezonskih vetrov in različnih vrst oceanskih tokov ima Japonska različna podnebja, z razponom zemljepisne širine naseljenih otokov od 24°N do 46°N, kar je primerljivo z območjem med Novo Škotsko in Bahami na vzhodni obali Severne Amerike. Tokio je med 35°N in 36°N, kar je primerljivo s Teheranom, Atenami ali Las Vegasom. Ker gora Fudži in obalne Japonske Alpe zagotavljajo padavinsko senco, prefekturi Nagano in Jamanaši prejmeta najmanj padavin na Honšuju, čeprav še vedno presega 900 milimetrov letno. Podoben učinek je na Hokaidu, kjer podprefektura Ohotsk prejme le 750 milimetrov na leto. Vse druge prefekture imajo obale na Tihem oceanu, Japonskem morju, Notranjem morju Seto ali pa imajo z njimi povezano telo slane vode. Dve prefekturi - Hokaido in Okinava - sta v celoti sestavljeni iz otokov. === Poletje === Podnebje od junija do septembra zaznamuje vroče, mokro vreme, ki ga prinašajo tropski zračni tokovi iz Tihega oceana in jugovzhodne Azije. Ti zračni tokovi so polni vlage in odlagajo znatne količine dežja, ko dosežejo kopno. Obstaja izrazito deževno obdobje, ki se začne v začetku junija in traja približno en mesec. Sledi vroče, lepljivo vreme. Pet ali šest [[tajfun]]ov preleti Japonsko ali njeno bližino vsako leto od začetka avgusta do začetka oktobra, kar včasih povzroči veliko škodo. Povprečna letna količina padavin je med 1000 in 2500 mm, razen na območjih, kot sta polotok Kii in otok Jakušima, ki je najbolj mokro mesto na Japonskem,<ref>{{cite web |title = Japan Climate Charts Index |url = http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |access-date = 2015-10-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date = 2017-10-30 |url-status = dead }}</ref> letna količina padavin pa je med 4000 do 10.000 mm med najvišjimi na svetu.<ref>{{cite web |title = Yakushima World Heritage property |url = http://www.env.go.jp/nature/isan/worldheritage/en/yakushima/area/index.html | publisher = Ministry of the Environment | access-date = 2015-10-11 }}</ref> Največ padavin, tako kot v preostali vzhodni Aziji, pade v poletnih mesecih, razen na obali Japonskega morja, kjer močni severni vetrovi povzročijo največ pozno jeseni in zgodaj pozimi. Z izjemo nekaj zaščitenih notranjih dolin v decembru in januarju so padavine na Japonskem nad 25 milimetrov padavinskega ekvivalenta v vseh mesecih v letu, v najbolj mokrih obalnih območjih pa nad 100 milimetrov na mesec čez celo leto. Od sredine junija do sredine julija je običajno deževno obdobje na otokih Honšu, Šikoku in Kjušu, z izjemo Hokaida, saj se sezonska deževna fronta ali ''baiu zensen'' (梅雨前線) razblini na severnem Honšuju, preden doseže Hokaido. Na Okinavi se deževna sezona začne zgodaj maja in traja do sredine junija. Za razliko od deževnega obdobja na celinski Japonski, v deževnem obdobju na Okinavi ne dežuje niti vsak dan niti ves dan. Med julijem in oktobrom lahko tajfuni, ki izhajajo iz tropskih depresij blizu ekvatorja, napadejo Japonsko s hudimi nevihtami. === Zima === [[File:Snow Mountains Japan 2006 001.jpg|thumb|upright|left| Vas v prefekturi Niigata januarja]] Pozimi se nad evrazijsko kopensko maso razvije Sibirski anticiklon, nad severnim Tihim oceanom pa Aleutski nizek tlak. Posledica tega je tok hladnega zraka proti jugovzhodu čez Japonsko, ki prinaša nizke temperature in obilne snežne padavine v osrednje gorske verige, ki gledajo na Japonsko morje, vendar jasno nebo na območja, ki so na Pacifiku. Najvišje zimske temperature so na otokih Nanpō in Bonin, ki uživajo tropsko podnebje zaradi kombinacije zemljepisne širine, oddaljenosti od azijske celine in segrevalnega učinka vetrov iz Kurošia, pa tudi na vulkanskih otokih (na zemljepisni širini najjužnejšega izmed otokov Rjukju, 24° J). Najhladnejše poletne temperature so na severovzhodni obali otoka Hokaidō v podprefekturah Kuširo in Nemuro. === Sončno obsevanje === Sončno obsevanje je v skladu z enakomerno močnimi padavinami na Japonskem na splošno skromno po količini, čeprav noben del Japonske ni deležen dosledno mračne megle, ki ovija Sečuansko kotlino ali Tajpej. Količine se gibljejo od približno šest ur na dan na obali celinskega morja in zaščitenih delih pacifiške obale in nižine Kantō do štirih ur na dan na obali Japonskega morja Hokaidō. V decembru je med Japonskim morjem in pacifiško obalo zelo izrazit sončni gradient, saj lahko prva stran prejme manj kot 30 ur, pacifiška stran pa kar 180 ur. Poleti pa je najmanj sončnih ur na izpostavljenih delih pacifiške obale, kjer megla zaradi toka Ojašio ustvarja obstojno oblačnost, podobno tisti na Kurilskih otokih in Sahalinu. === Ekstremne temperature === Najvišja zabeležena temperatura na Japonskem je bila 23. julija 2018 41,1 °C, nepreverjen rekord 42,7 °C je bil zabeležen v Adačiju v Tokiu 20. julija 2004. Najnižja je bila −41,0 °C v Asahikavi 25. januarja 1902. Vendar pa je bila 27. januarja 1931 v Bifuki izmerjena neuradna temperatura –41,5 °C. Gora Fudži je podrla japonske rekordno nizke vrednost za vsak mesec, razen za januar, februar, marec in december. Rekordno nizke vrednosti za kateri koli mesec so bile dosežene šele leta 1984. Minami-Tori-šima ima tropsko savansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw'') in najvišjo povprečno temperaturo na Japonskem 25 stopinj Celzija.<ref>{{Cite web |url=http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |title=Archived copy |access-date=2015-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date=2017-10-30 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] 9e94kd0hy1ne2tgnpz3q4rwjfuafnih 5727462 5727447 2022-08-04T16:57:14Z Ljuba brank 92351 /* Ekstremne temperature */ dodano wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Geologija == [[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]] [[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]] {{glavni|Geologija Japonske}} === Tektonske plošče === Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok. Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč: * Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.<ref>Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532</ref><ref>Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full</ref> Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.<ref>http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> * Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči. * Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči. * Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči. Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.<ref name="Barnes">{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New "Big Picture"|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}</ref> Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido. Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.<ref>{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}</ref> Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.<ref>{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}</ref> Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.<ref name="atlas">{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, "Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}</ref> === Srednja tektonska linija === [[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]] Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.<ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja. MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.<ref>Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.</ref> Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.<ref>Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.</ref> === Oceanski jarki === [[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]] Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki. *[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.<ref name=USGS>Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/</ref> *[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.<ref>{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}</ref> Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> *Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).<ref>{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}</ref> Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].<ref>[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]</ref> Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.<ref name="izu-ogasawara-arc">{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}</ref> === Sestava === Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.<ref name="gsj">{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}</ref> Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}</ref> Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.<ref>{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}</ref> == Rastoči arhipelag == Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču. Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.<ref>{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}</ref> Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.<ref name="Hokkaido">{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}</ref> Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m. Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.<ref name=DW>{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.<ref>[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&nbsp;metres after March quake &#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}</ref> Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju. == Naravni viri == === Viri na kopnem === Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.<ref>{{cite web|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.<ref>{{cite web|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}</ref> Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza. === Morski viri === [[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]] [[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu. Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.<ref name="天然ガスの本">藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}</ref> Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta. Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.<ref>{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}</ref> Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.<ref>{{cite news|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}</ref> ==== Življenje v morju ==== Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.<ref name="Fish capture by country">{{cite web |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}</ref> Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{cite web |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}</ref> Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce. === Energija === Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.<ref>{{cite web|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}</ref> Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.<ref>{{cite news|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}</ref> Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo. Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja. Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.<ref>{{Cite web|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016}}</ref> 3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.<ref>{{cite web|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}</ref> == Narodni parki in slikovita pokrajina == === Narodni parki === [[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]] {{glavni|Narodni parki Japonske}} Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}</ref> Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje. Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami. === Druga zavarovana območja === *[[Geopark Čičibu]] se razteza na območju (velikosti približno 89.250 ha), ki zajema regijo ČiČibu, sestavljeno iz mesta (Chichibu City) in štirih naselij (Yokoze, Minano, Nagatoro, Ogano). Leta 2011 je bil certificiran kot takrat 15. japonski geopark (trenutno je na Japonskem 44 geoparkov). Kasneje je bil ponovno certificiran leta 2015 in je certificiran do danes.<ref> Geopark Čičibu[https://www.chichibu-geo.com.e.qg.hp.transer.com/about/]</ref> *[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme. Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地). *[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov. *[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51. === Slikovita pokrajina === [[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]] Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.<ref>{{cite web |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=<!--Not stated--> |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 }}</ref> Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō''). === Trije pogledi na Japonsko === Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局). <gallery> Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate 20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|Torii v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]] </gallery> == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map JPN present.svg|thumb|upright=2| Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|podnebja]] Japonske]] Večina regij na Japonskem, kot so večji del Honšuja, Šikokuja in Kjušuja, spada v zmerno območje z vlažnim subtropskim podnebjem (Köppnova klasifikacija podnebja ''Cfa''), za katerega so značilni štirje različni letni časi. Vendar se podnebje spreminja od hladnega, vlažnega celinskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfb'') na severu, kot je severni Hokaido, do toplega podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu, kot so otoki Jaejama in Minami-Tori-šima. === Podnebne cone === [[File:Kabira Bay Ishigaki Island41s3s4500.jpg|thumb|Zaliv Kabira na otoku Išigaki, prefektura Okinava v marcu]] [[File:Himejijo sakura2.jpg|thumb|''[[Sakura]]''- svetoče češnje z [[Grad Himeji|gradom Himeji]] v prefekturi Hjōgo v aprilu]] [[File:Mt.Yarigatake_from_Enzansou.jpg|thumb|Mount Jari, prefektura Nagano avgustu]] Različne geografske značilnosti Japonsko delijo na šest glavnih podnebnih pasov. * Hokaido spada v vlažno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in svežimi poletji. Padavine so redke; vendar zima prinaša velike snežne padavine na območjih, kot sta Sapporo in Asahikava. * V Japonskem morju severozahodni sezonski veter pozimi povzroča obilno sneženje, ki se južno od Tōhokuja večinoma stopi pred začetkom pomladi. Poleti je nekoliko manj deževno kot na pacifiškem območju, vendar včasih doživi ekstremno visoke temperature zaradi pojava vetra [[fen (veter)|fen]]. * Osrednje višavje: značilno celinsko podnebje povzroča velike temperaturne razlike med poletji in zimami ter med dnevi in nočmi. Padavin je zaradi učinkov [[padavinska senca|padavinske sence]] manj kot na obali. * Notranje morje Seto: gore v regijah Čūgoku in Šikoku blokirajo sezonske vetrove ter prinašajo blago podnebje in veliko lepih dni skozi vse leto. * Tihi ocean: podnebje se močno razlikuje med severom in jugom, vendar so zime na splošno bistveno milejše in bolj sončne od tistih na strani, ki gleda na Japonsko morje. Poletja so vroča zaradi jugovzhodnega sezonskega vetra. Padavine so zelo obilne na jugu in močne poleti na severu. Podnebje otoške verige Ogasavara sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') do tropskega savanskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw''), kjer so temperature vse leto tople do vroče. * Podnebje otočja Rjukju sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') na severu do podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu s toplimi zimami in vročimi poletji. Padavin je zelo veliko in nanje še posebej vplivata deževna doba in tajfuni. === Padavine === Japonska je na splošno deževna dežela z visoko vlažnostjo. Zaradi širokega razpona zemljepisne širine, sezonskih vetrov in različnih vrst oceanskih tokov ima Japonska različna podnebja, z razponom zemljepisne širine naseljenih otokov od 24°N do 46°N, kar je primerljivo z območjem med Novo Škotsko in Bahami na vzhodni obali Severne Amerike. Tokio je med 35°N in 36°N, kar je primerljivo s Teheranom, Atenami ali Las Vegasom. Ker gora Fudži in obalne Japonske Alpe zagotavljajo padavinsko senco, prefekturi Nagano in Jamanaši prejmeta najmanj padavin na Honšuju, čeprav še vedno presega 900 milimetrov letno. Podoben učinek je na Hokaidu, kjer podprefektura Ohotsk prejme le 750 milimetrov na leto. Vse druge prefekture imajo obale na Tihem oceanu, Japonskem morju, Notranjem morju Seto ali pa imajo z njimi povezano telo slane vode. Dve prefekturi - Hokaido in Okinava - sta v celoti sestavljeni iz otokov. === Poletje === Podnebje od junija do septembra zaznamuje vroče, mokro vreme, ki ga prinašajo tropski zračni tokovi iz Tihega oceana in jugovzhodne Azije. Ti zračni tokovi so polni vlage in odlagajo znatne količine dežja, ko dosežejo kopno. Obstaja izrazito deževno obdobje, ki se začne v začetku junija in traja približno en mesec. Sledi vroče, lepljivo vreme. Pet ali šest [[tajfun]]ov preleti Japonsko ali njeno bližino vsako leto od začetka avgusta do začetka oktobra, kar včasih povzroči veliko škodo. Povprečna letna količina padavin je med 1000 in 2500 mm, razen na območjih, kot sta polotok Kii in otok Jakušima, ki je najbolj mokro mesto na Japonskem,<ref>{{cite web |title = Japan Climate Charts Index |url = http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |access-date = 2015-10-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date = 2017-10-30 |url-status = dead }}</ref> letna količina padavin pa je med 4000 do 10.000 mm med najvišjimi na svetu.<ref>{{cite web |title = Yakushima World Heritage property |url = http://www.env.go.jp/nature/isan/worldheritage/en/yakushima/area/index.html | publisher = Ministry of the Environment | access-date = 2015-10-11 }}</ref> Največ padavin, tako kot v preostali vzhodni Aziji, pade v poletnih mesecih, razen na obali Japonskega morja, kjer močni severni vetrovi povzročijo največ pozno jeseni in zgodaj pozimi. Z izjemo nekaj zaščitenih notranjih dolin v decembru in januarju so padavine na Japonskem nad 25 milimetrov padavinskega ekvivalenta v vseh mesecih v letu, v najbolj mokrih obalnih območjih pa nad 100 milimetrov na mesec čez celo leto. Od sredine junija do sredine julija je običajno deževno obdobje na otokih Honšu, Šikoku in Kjušu, z izjemo Hokaida, saj se sezonska deževna fronta ali ''baiu zensen'' (梅雨前線) razblini na severnem Honšuju, preden doseže Hokaido. Na Okinavi se deževna sezona začne zgodaj maja in traja do sredine junija. Za razliko od deževnega obdobja na celinski Japonski, v deževnem obdobju na Okinavi ne dežuje niti vsak dan niti ves dan. Med julijem in oktobrom lahko tajfuni, ki izhajajo iz tropskih depresij blizu ekvatorja, napadejo Japonsko s hudimi nevihtami. === Zima === [[File:Snow Mountains Japan 2006 001.jpg|thumb|upright|left| Vas v prefekturi Niigata januarja]] Pozimi se nad evrazijsko kopensko maso razvije Sibirski anticiklon, nad severnim Tihim oceanom pa Aleutski nizek tlak. Posledica tega je tok hladnega zraka proti jugovzhodu čez Japonsko, ki prinaša nizke temperature in obilne snežne padavine v osrednje gorske verige, ki gledajo na Japonsko morje, vendar jasno nebo na območja, ki so na Pacifiku. Najvišje zimske temperature so na otokih Nanpō in Bonin, ki uživajo tropsko podnebje zaradi kombinacije zemljepisne širine, oddaljenosti od azijske celine in segrevalnega učinka vetrov iz Kurošia, pa tudi na vulkanskih otokih (na zemljepisni širini najjužnejšega izmed otokov Rjukju, 24° J). Najhladnejše poletne temperature so na severovzhodni obali otoka Hokaidō v podprefekturah Kuširo in Nemuro. === Sončno obsevanje === Sončno obsevanje je v skladu z enakomerno močnimi padavinami na Japonskem na splošno skromno po količini, čeprav noben del Japonske ni deležen dosledno mračne megle, ki ovija Sečuansko kotlino ali Tajpej. Količine se gibljejo od približno šest ur na dan na obali celinskega morja in zaščitenih delih pacifiške obale in nižine Kantō do štirih ur na dan na obali Japonskega morja Hokaidō. V decembru je med Japonskim morjem in pacifiško obalo zelo izrazit sončni gradient, saj lahko prva stran prejme manj kot 30 ur, pacifiška stran pa kar 180 ur. Poleti pa je najmanj sončnih ur na izpostavljenih delih pacifiške obale, kjer megla zaradi toka Ojašio ustvarja obstojno oblačnost, podobno tisti na Kurilskih otokih in Sahalinu. === Ekstremne temperature === Najvišja zabeležena temperatura na Japonskem je bila 23. julija 2018 41,1 °C, nepreverjen rekord 42,7 °C je bil zabeležen v Adačiju v Tokiu 20. julija 2004. Najnižja je bila −41,0 °C v Asahikavi 25. januarja 1902. Vendar pa je bila 27. januarja 1931 v Bifuki izmerjena neuradna temperatura –41,5 °C. Gora Fudži je podrla japonske rekordno nizke vrednost za vsak mesec, razen za januar, februar, marec in december. Rekordno nizke vrednosti za kateri koli mesec so bile dosežene šele leta 1984. Minami-Tori-šima ima tropsko savansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw'') in najvišjo povprečno temperaturo na Japonskem 25 stopinj Celzija.<ref>{{Cite web |url=http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |title=Archived copy |access-date=2015-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date=2017-10-30 |url-status=dead }}</ref> == Prebivalstvo == [[File:JapanCitiesTownsOMC.PNG|thumb|upright=2|Zemljevid večjih japonskih mest, glavnih mest in izbranih manjših središč]] Leta 2019 je imela Japonska 126,3 milijona prebivalcev.<ref name="SBJ-Population-June-2019">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html|title=Population Estimates Monthly Report June 2019|date=June 20, 2019|website=www.stat.go.jp|publisher=Statistics Bureau Japan|access-date=July 18, 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190606203315/http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html |archive-date= June 6, 2019}}</ref> Je enajsta najbolj naseljena država in druga najbolj naseljena otoška država na svetu. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah. Leta 2010 je 90,7 % celotnega japonskega prebivalstva živelo v mestih.<ref>{{cite web |title=平成22年国勢調査最終報告書 人口の地域分布 |url=http://www.stat.go.jp/data/kokusei/2010/final/pdf/01-02.pdf |publisher=The Ministry of Internal Affairs and Communications Statistics Bureau |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska je urbana družba, kjer le 5 % delovne sile dela v kmetijstvu. Približno 80 milijonov mestnega prebivalstva je močno skoncentrirano na pacifiški obali Honšuja. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. Skoraj 1 od 3 [[Japonci|Japoncev]] živi na širšem območju Tokia, več kot polovica pa v metropolitanskih območjih Kanto, Kansai in Čukjo.<ref>{{Cite web|last=Statistics Bureau of Japan|title=Statistical Handbook of Japan 2020|url=https://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2020all.pdf#page=21}}</ref> === Honšu === [[Honšu]] (本州) je največji japonski otok in drugi najbolj poseljen otok na svetu. Ima 104.000.000 prebivalcev z gostoto prebivalstva 450/km2 (2010).<ref name="JPCensus">{{cite web|url=http://www.soumu.go.jp/main_sosiki/jichi_gyousei/c-gyousei/daityo/index.html|title=総務省｜住基ネット|work=soumu.go.jp}}</ref> Honšu je dolg približno 1300 km in širok od 50 do 230 km, skupna površina pa je 225.800 km2. Je 7. največji otok na svetu. Širše območje Tokia tudi Veliki Tokio na Honšuju je največje [[metropolitansko območje]] (velemesto) na svetu z 38.140.000 prebivalci (2016).<ref name="japan1">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm|title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas|publisher=Statistics Bureau of Japan|access-date=26 November 2013}}</ref> Območje meri 13.500 km2 in ima gostoto prebivalstva 2642 oseb/km2. === Kjušu === [[Kjušu]] (九州) je tretji največji japonski otok od petih glavnih otokov.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Kyūshū" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 588|page=588}}</ref> Od leta 2016 ima Kjušu 12.970.479 prebivalcev in obsega 36.782 km2.<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/islands-of-japan-1435071|title=Discover the Geography of the 4 Main Islands of Japan|work=ThoughtCo|access-date=2018-09-26}}</ref> Ima drugo največjo gostoto prebivalstva 307,13 oseb/km2 (2016). === Šikoku === [[Šikoku]] (四国) je drugi najmanjši od petih glavnih otokov (za otokom Okinava), meri 18.800 km2. Leži južno od Honšuja in severovzhodno od Kjušuja. Ima drugo najmanjše število prebivalcev s 3.845.534 milijoni (2015) <ref name=tourism>{{cite web |url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |title=Shikoku and Awaji Island |publisher=Japan National Tourism Organization |date=September 2011 |access-date=2013-05-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130204132833/http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |archive-date=2013-02-04 }}</ref> in tretjo najvišjo gostoto prebivalstva z 204,55 oseb/km2. === Hokaido === [[Hokaido]] (北海道) je drugi največji japonski otok ter največja in najsevernejša prefektura. Preliv Cugaru ločuje Hokaido od Honšuja.<ref name="nussbaum343">Louis Frédéric. (2005). "Hokkaido" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 343|page=343}}</ref> Ima tretje največje prebivalstvo med petimi glavnimi otoki s 5.383.579 (2015) in najnižjo gostoto prebivalstva s samo 64,5 oseb/km2 (2016). Po površini je na 21. mestu na svetu. === Prefektura Okinava === [[Prefektura Okinava]] (沖縄県) je najjužnejša Japonska prefektura.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Okinawa-shi" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 746-747|page=746}}</ref> Obsega dve tretjini otočja Rjukju, dolgih več kot 1000 kilometrov. Ima 1.445.812 prebivalcev (2017) in gostoto 662 oseb/km2. [[Otok Okinava]] (沖縄本島 ali 沖縄島) je najmanjši in najbolj jugozahodni od petih glavnih otokov, meri 1206,98 km2. Ima najmanj prebivalcev 1.301.462 (2014) in največjo gostoto prebivalstva 1083,6 oseb/km2. === Otočje Nanpō === Otoki Nanpō (南方諸島) so skupine otokov južno in vzhodno od glavnih otokov japonskega arhipelaga. Raztezajo se od polotoka Izu zahodno od [[Tokijski zaliv|Tokijskega zaliva]] proti jugu približno 1200 kilometrov, do 500 kilometrov od Marianskih otokov. Vse otoke Nanpō upravlja Tokijska metropola. === Taiheijō koridor === [[File:Major_metropolitan_employment_areas_of_Taiheiyō_Belt.svg|thumb|upright=1.2|right|[[Taiheijō koridor]]]] [[Taiheijō koridor]] je ''megalopolis'', ki vključuje širše območje Tokia in [[Keihanšin]]. Dolg je skoraj 1200 km od prefekture Ibaraki na severovzhodu do prefekture Fukuoka na jugozahodu. Satelitski posnetki ponoči kažejo gost in neprekinjen pas svetlobe, ki razmejuje regijo s prekrivajočimi se metropolitanskimi območji na Japonskem. Ima skupno približno 81.859.345 prebivalcev (2016). *Taiheijō koridor – vključuje Ibaraki, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Šizuoka, Aiči, Gifu, Mie, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Vakajama, Okajama, Hirošima, Kamaguči, Fukuoka, in Ōita. (81.859.345 prebivalcev) <ref>{{cite web|title=2015 Population Census|url=http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|publisher=Statistics Bureau, Ministry of Internal Affairs and Communications|access-date=August 13, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825120347/http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|archive-date=August 25, 2016|url-status=live|df=mdy-all}}</ref> ** Veliki Tokio – del velike regije Kantō, ki na splošno vključuje Tokio in Jokohamo. (38.000.000 prebivalcev) <ref>United Nations (March 12, 2017). "[https://www.un.org/en/development/desa/population/publications/pdf/urbanization/the_worlds_cities_in_2016_data_booklet.pdf The World's Cities in 2016]" (PDF). United Nations</ref> ** Keihanšin – Del večje regije Kansai, vključuje Osako, Kjoto, Kobe. (19.341.976 prebivalcev) <ref>[http://www.stat.go.jp/data/nenkan/back60/zuhyou/y0206000.xls Japan Statistics Bureau] – "2010 Census", retrieved August 23, 2015</ref> === Podvodni habitati === Obstajajo načrti za izgradnjo podvodnih habitatov v japonski izključni ekonomski coni. Trenutno še ni zgrajeno nobeno podvodno mesto. Na primer, ''Ocean Spiral'' podjetja Shimizu Corporation bi imel lebdečo kupolo premera 500 metrov s hoteli, stanovanjskimi in poslovnimi kompleksi. Dolga bi bila lahko 15 km. To omogoča rudarjenje morskega dna, raziskave in proizvodnjo metana iz ogljikovega dioksida z mikroorganizmi. Ocean Spiral je bil razvit skupaj z JAMSTEC in tokijsko univerzo.<ref>{{cite web |url=http://www.shimz.co.jp/theme/dream/oceanspiral.html |title=Ocean Spiral |access-date=November 21, 2014|language=ja}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |title=City of the future sinks into the ocean |newspaper=Daily Telegraph |access-date=November 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908021259/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |archive-date = September 8, 2018 }}</ref> == Ekstremne točke == [[File:Extreme_points_japan_map.png|thumb|upright=1.2|Ekstremne točke Japonske]] [[File:Numazu_and_Mount_Fuji.jpg|thumb|left|Vrh gore Fudži je najvišja toča Japonske]] Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). To so točke, ki so bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot katera koli druga lokacija na Japonskem. {| class="wikitable" style="width:75%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever <br />(izpodbijano) | class="fn org" | Rt Kamoivaka na Etorofu | [[Hokaido]]{{ref|iturup|‡}} | [[Ohotsko morje]] | {{coord|45|33|26|N|148|45|09|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Kamoiwakka (Northernmost – disputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.557187,148.752367&q=45.557187,148.752367&t=h&z=15|title=Google Maps (Cape Kamoiwakka)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Sever <br />(nesporno) | class="fn org" | Benten-džima | [[Hokaido]] | [[Preliv La Pérouse]] | {{coord|45|31|38|N|141|55|06|E|region:JP-01_type:landmark|name=Bentenjima (Northernmost – undisputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.527336,141.918211&q=45.527336,141.918211&t=h&z=13|title=Google Maps (Bentenjima)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Okinotorišima | Tokio | [[Filipinsko morje]] | {{coord|20|25|31|N|136|04|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Okinotorishima (Southernmost)}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Minami Torišima | Tokio | Tihi ocean | {{coord|24|16|59|N|153|59|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Minami Torishima (Easternmost)}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Jonaguni | [[prefektura Okinava |Okinava]] | [[Vzhodnokitajsko morje]] | {{coord|24|26|58|N|122|56|01|E|region:JP-47_type:landmark|name= (Westernmost)}} | Najbolj zahodni spomenik Japonske |} === Glavni japonski otoki === Pet glavnih japonskih otokov je Hokaido, Honšū, Kjūšū, Šikoku in Okinava. Ti se imenujejo tudi celina. Vse te točke so dostopne javnosti. {| class="wikitable" style="width:75%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever | class="fn org" | Rt Sōja | [[Hokaidō]] | Preliv La Pérouse | {{coord|45|31|22|N|141|56|11|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Sōya}} | |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Rt Arasaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|04|30|N|127|40|51|E|region:JP-46_type:landmark|name=Cape Arasaki}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Rt Nosappu | Hokaidō | Tihi ocean | {{coord|43|23|06|N|145|49|03|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Nosappu}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Rt Oominezaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|11|55|N|127|38|11|E|region:JP-42_type:landmark|name=Cape Oominezaki}} | |} === Ekstremne nadmorske višine === {| class="wikitable sortable" style="width:75%;" |- ! style="width:12%;" class="unsortable"| Ekstremnost ! style="width:15%;"| Ime ! style="width:13%;"| Višina ! style="width:7%;" class="unsortable"| Prefektura ! style="width:25%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Najvišja | class="fn org" | gora [fFudži]] | {{convert|3776|m|ft|0|abbr=on}} | [[prefektura Jamanaši |Jamanaši]] | {{coord|35|21|29|N|138|43|52|E|region:JP-19_type:mountain|name=Mount Fuji (Highest)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |- class="vcard" | Najnižja<br />(umetno izdelano) | class="fn org" | Rudnik Hačinohe | −170&nbsp;m (−558&nbsp;ft) | [[prefektura Aomori |Aomori]] | {{coord|40|27|10|N|141|32|16|E|region:JP-02_type:landmark|name=Hachinohe mine (Lowest – man-made)}} | <ref name="mine">{{cite web |url=http://www.iceee.jp/sisetudb/prev.php?id=367 |script-title=ja:施設見学ガイド 八戸鉱山株式会社 八戸石灰鉱山(八戸キャニオン) |access-date=2016-04-06 |work=The Information Center for Energy and Environment Education |language=ja}}</ref> |- class="vcard" | Najnižja<br />(naravna) | class="fn org" | [[Hačirōgata]] | −4&nbsp;m (−13&nbsp;ft) | [[Prefektura Akita |Akita]] | {{coord|39|54|50|N|140|01|15|E|region:JP-05_type:landmark|name=Hachirōgata (Lowest – natural)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |} == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] oyla7ntlbvfn4bgzvkadwpn88785jul 5727472 5727462 2022-08-04T17:51:07Z Ljuba brank 92351 /* Ekstremne nadmorske višine */ wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Geologija == [[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]] [[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]] {{glavni|Geologija Japonske}} === Tektonske plošče === Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok. Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč: * Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.<ref>Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532</ref><ref>Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full</ref> Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.<ref>http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> * Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči. * Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči. * Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči. Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.<ref name="Barnes">{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New "Big Picture"|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}</ref> Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido. Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.<ref>{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}</ref> Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.<ref>{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}</ref> Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.<ref name="atlas">{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, "Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}</ref> === Srednja tektonska linija === [[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]] Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.<ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja. MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.<ref>Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.</ref> Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.<ref>Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.</ref> === Oceanski jarki === [[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]] Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki. *[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.<ref name=USGS>Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/</ref> *[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.<ref>{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}</ref> Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> *Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).<ref>{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}</ref> Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].<ref>[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]</ref> Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.<ref name="izu-ogasawara-arc">{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}</ref> === Sestava === Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.<ref name="gsj">{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}</ref> Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}</ref> Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.<ref>{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}</ref> == Rastoči arhipelag == Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču. Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.<ref>{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}</ref> Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.<ref name="Hokkaido">{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}</ref> Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m. Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.<ref name=DW>{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.<ref>[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&nbsp;metres after March quake &#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}</ref> Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju. == Naravni viri == === Viri na kopnem === Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.<ref>{{cite web|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.<ref>{{cite web|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}</ref> Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza. === Morski viri === [[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]] [[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu. Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.<ref name="天然ガスの本">藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}</ref> Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta. Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.<ref>{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}</ref> Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.<ref>{{cite news|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}</ref> ==== Življenje v morju ==== Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.<ref name="Fish capture by country">{{cite web |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}</ref> Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{cite web |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}</ref> Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce. === Energija === Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.<ref>{{cite web|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}</ref> Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.<ref>{{cite news|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}</ref> Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo. Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja. Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.<ref>{{Cite web|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016}}</ref> 3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.<ref>{{cite web|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}</ref> == Narodni parki in slikovita pokrajina == === Narodni parki === [[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]] {{glavni|Narodni parki Japonske}} Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}</ref> Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje. Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami. === Druga zavarovana območja === *[[Geopark Čičibu]] se razteza na območju (velikosti približno 89.250 ha), ki zajema regijo ČiČibu, sestavljeno iz mesta (Chichibu City) in štirih naselij (Yokoze, Minano, Nagatoro, Ogano). Leta 2011 je bil certificiran kot takrat 15. japonski geopark (trenutno je na Japonskem 44 geoparkov). Kasneje je bil ponovno certificiran leta 2015 in je certificiran do danes.<ref> Geopark Čičibu[https://www.chichibu-geo.com.e.qg.hp.transer.com/about/]</ref> *[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme. Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地). *[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov. *[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51. === Slikovita pokrajina === [[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]] Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.<ref>{{cite web |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=<!--Not stated--> |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 }}</ref> Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō''). === Trije pogledi na Japonsko === Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局). <gallery> Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate 20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|Torii v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]] </gallery> == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map JPN present.svg|thumb|upright=2| Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|podnebja]] Japonske]] Večina regij na Japonskem, kot so večji del Honšuja, Šikokuja in Kjušuja, spada v zmerno območje z vlažnim subtropskim podnebjem (Köppnova klasifikacija podnebja ''Cfa''), za katerega so značilni štirje različni letni časi. Vendar se podnebje spreminja od hladnega, vlažnega celinskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfb'') na severu, kot je severni Hokaido, do toplega podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu, kot so otoki Jaejama in Minami-Tori-šima. === Podnebne cone === [[File:Kabira Bay Ishigaki Island41s3s4500.jpg|thumb|Zaliv Kabira na otoku Išigaki, prefektura Okinava v marcu]] [[File:Himejijo sakura2.jpg|thumb|''[[Sakura]]''- svetoče češnje z [[Grad Himeji|gradom Himeji]] v prefekturi Hjōgo v aprilu]] [[File:Mt.Yarigatake_from_Enzansou.jpg|thumb|Mount Jari, prefektura Nagano avgustu]] Različne geografske značilnosti Japonsko delijo na šest glavnih podnebnih pasov. * Hokaido spada v vlažno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in svežimi poletji. Padavine so redke; vendar zima prinaša velike snežne padavine na območjih, kot sta Sapporo in Asahikava. * V Japonskem morju severozahodni sezonski veter pozimi povzroča obilno sneženje, ki se južno od Tōhokuja večinoma stopi pred začetkom pomladi. Poleti je nekoliko manj deževno kot na pacifiškem območju, vendar včasih doživi ekstremno visoke temperature zaradi pojava vetra [[fen (veter)|fen]]. * Osrednje višavje: značilno celinsko podnebje povzroča velike temperaturne razlike med poletji in zimami ter med dnevi in nočmi. Padavin je zaradi učinkov [[padavinska senca|padavinske sence]] manj kot na obali. * Notranje morje Seto: gore v regijah Čūgoku in Šikoku blokirajo sezonske vetrove ter prinašajo blago podnebje in veliko lepih dni skozi vse leto. * Tihi ocean: podnebje se močno razlikuje med severom in jugom, vendar so zime na splošno bistveno milejše in bolj sončne od tistih na strani, ki gleda na Japonsko morje. Poletja so vroča zaradi jugovzhodnega sezonskega vetra. Padavine so zelo obilne na jugu in močne poleti na severu. Podnebje otoške verige Ogasavara sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') do tropskega savanskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw''), kjer so temperature vse leto tople do vroče. * Podnebje otočja Rjukju sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') na severu do podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu s toplimi zimami in vročimi poletji. Padavin je zelo veliko in nanje še posebej vplivata deževna doba in tajfuni. === Padavine === Japonska je na splošno deževna dežela z visoko vlažnostjo. Zaradi širokega razpona zemljepisne širine, sezonskih vetrov in različnih vrst oceanskih tokov ima Japonska različna podnebja, z razponom zemljepisne širine naseljenih otokov od 24°N do 46°N, kar je primerljivo z območjem med Novo Škotsko in Bahami na vzhodni obali Severne Amerike. Tokio je med 35°N in 36°N, kar je primerljivo s Teheranom, Atenami ali Las Vegasom. Ker gora Fudži in obalne Japonske Alpe zagotavljajo padavinsko senco, prefekturi Nagano in Jamanaši prejmeta najmanj padavin na Honšuju, čeprav še vedno presega 900 milimetrov letno. Podoben učinek je na Hokaidu, kjer podprefektura Ohotsk prejme le 750 milimetrov na leto. Vse druge prefekture imajo obale na Tihem oceanu, Japonskem morju, Notranjem morju Seto ali pa imajo z njimi povezano telo slane vode. Dve prefekturi - Hokaido in Okinava - sta v celoti sestavljeni iz otokov. === Poletje === Podnebje od junija do septembra zaznamuje vroče, mokro vreme, ki ga prinašajo tropski zračni tokovi iz Tihega oceana in jugovzhodne Azije. Ti zračni tokovi so polni vlage in odlagajo znatne količine dežja, ko dosežejo kopno. Obstaja izrazito deževno obdobje, ki se začne v začetku junija in traja približno en mesec. Sledi vroče, lepljivo vreme. Pet ali šest [[tajfun]]ov preleti Japonsko ali njeno bližino vsako leto od začetka avgusta do začetka oktobra, kar včasih povzroči veliko škodo. Povprečna letna količina padavin je med 1000 in 2500 mm, razen na območjih, kot sta polotok Kii in otok Jakušima, ki je najbolj mokro mesto na Japonskem,<ref>{{cite web |title = Japan Climate Charts Index |url = http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |access-date = 2015-10-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date = 2017-10-30 |url-status = dead }}</ref> letna količina padavin pa je med 4000 do 10.000 mm med najvišjimi na svetu.<ref>{{cite web |title = Yakushima World Heritage property |url = http://www.env.go.jp/nature/isan/worldheritage/en/yakushima/area/index.html | publisher = Ministry of the Environment | access-date = 2015-10-11 }}</ref> Največ padavin, tako kot v preostali vzhodni Aziji, pade v poletnih mesecih, razen na obali Japonskega morja, kjer močni severni vetrovi povzročijo največ pozno jeseni in zgodaj pozimi. Z izjemo nekaj zaščitenih notranjih dolin v decembru in januarju so padavine na Japonskem nad 25 milimetrov padavinskega ekvivalenta v vseh mesecih v letu, v najbolj mokrih obalnih območjih pa nad 100 milimetrov na mesec čez celo leto. Od sredine junija do sredine julija je običajno deževno obdobje na otokih Honšu, Šikoku in Kjušu, z izjemo Hokaida, saj se sezonska deževna fronta ali ''baiu zensen'' (梅雨前線) razblini na severnem Honšuju, preden doseže Hokaido. Na Okinavi se deževna sezona začne zgodaj maja in traja do sredine junija. Za razliko od deževnega obdobja na celinski Japonski, v deževnem obdobju na Okinavi ne dežuje niti vsak dan niti ves dan. Med julijem in oktobrom lahko tajfuni, ki izhajajo iz tropskih depresij blizu ekvatorja, napadejo Japonsko s hudimi nevihtami. === Zima === [[File:Snow Mountains Japan 2006 001.jpg|thumb|upright|left| Vas v prefekturi Niigata januarja]] Pozimi se nad evrazijsko kopensko maso razvije Sibirski anticiklon, nad severnim Tihim oceanom pa Aleutski nizek tlak. Posledica tega je tok hladnega zraka proti jugovzhodu čez Japonsko, ki prinaša nizke temperature in obilne snežne padavine v osrednje gorske verige, ki gledajo na Japonsko morje, vendar jasno nebo na območja, ki so na Pacifiku. Najvišje zimske temperature so na otokih Nanpō in Bonin, ki uživajo tropsko podnebje zaradi kombinacije zemljepisne širine, oddaljenosti od azijske celine in segrevalnega učinka vetrov iz Kurošia, pa tudi na vulkanskih otokih (na zemljepisni širini najjužnejšega izmed otokov Rjukju, 24° J). Najhladnejše poletne temperature so na severovzhodni obali otoka Hokaidō v podprefekturah Kuširo in Nemuro. === Sončno obsevanje === Sončno obsevanje je v skladu z enakomerno močnimi padavinami na Japonskem na splošno skromno po količini, čeprav noben del Japonske ni deležen dosledno mračne megle, ki ovija Sečuansko kotlino ali Tajpej. Količine se gibljejo od približno šest ur na dan na obali celinskega morja in zaščitenih delih pacifiške obale in nižine Kantō do štirih ur na dan na obali Japonskega morja Hokaidō. V decembru je med Japonskim morjem in pacifiško obalo zelo izrazit sončni gradient, saj lahko prva stran prejme manj kot 30 ur, pacifiška stran pa kar 180 ur. Poleti pa je najmanj sončnih ur na izpostavljenih delih pacifiške obale, kjer megla zaradi toka Ojašio ustvarja obstojno oblačnost, podobno tisti na Kurilskih otokih in Sahalinu. === Ekstremne temperature === Najvišja zabeležena temperatura na Japonskem je bila 23. julija 2018 41,1 °C, nepreverjen rekord 42,7 °C je bil zabeležen v Adačiju v Tokiu 20. julija 2004. Najnižja je bila −41,0 °C v Asahikavi 25. januarja 1902. Vendar pa je bila 27. januarja 1931 v Bifuki izmerjena neuradna temperatura –41,5 °C. Gora Fudži je podrla japonske rekordno nizke vrednost za vsak mesec, razen za januar, februar, marec in december. Rekordno nizke vrednosti za kateri koli mesec so bile dosežene šele leta 1984. Minami-Tori-šima ima tropsko savansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw'') in najvišjo povprečno temperaturo na Japonskem 25 stopinj Celzija.<ref>{{Cite web |url=http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |title=Archived copy |access-date=2015-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date=2017-10-30 |url-status=dead }}</ref> == Prebivalstvo == [[File:JapanCitiesTownsOMC.PNG|thumb|upright=2|Zemljevid večjih japonskih mest, glavnih mest in izbranih manjših središč]] Leta 2019 je imela Japonska 126,3 milijona prebivalcev.<ref name="SBJ-Population-June-2019">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html|title=Population Estimates Monthly Report June 2019|date=June 20, 2019|website=www.stat.go.jp|publisher=Statistics Bureau Japan|access-date=July 18, 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190606203315/http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html |archive-date= June 6, 2019}}</ref> Je enajsta najbolj naseljena država in druga najbolj naseljena otoška država na svetu. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah. Leta 2010 je 90,7 % celotnega japonskega prebivalstva živelo v mestih.<ref>{{cite web |title=平成22年国勢調査最終報告書 人口の地域分布 |url=http://www.stat.go.jp/data/kokusei/2010/final/pdf/01-02.pdf |publisher=The Ministry of Internal Affairs and Communications Statistics Bureau |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska je urbana družba, kjer le 5 % delovne sile dela v kmetijstvu. Približno 80 milijonov mestnega prebivalstva je močno skoncentrirano na pacifiški obali Honšuja. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. Skoraj 1 od 3 [[Japonci|Japoncev]] živi na širšem območju Tokia, več kot polovica pa v metropolitanskih območjih Kanto, Kansai in Čukjo.<ref>{{Cite web|last=Statistics Bureau of Japan|title=Statistical Handbook of Japan 2020|url=https://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2020all.pdf#page=21}}</ref> === Honšu === [[Honšu]] (本州) je največji japonski otok in drugi najbolj poseljen otok na svetu. Ima 104.000.000 prebivalcev z gostoto prebivalstva 450/km2 (2010).<ref name="JPCensus">{{cite web|url=http://www.soumu.go.jp/main_sosiki/jichi_gyousei/c-gyousei/daityo/index.html|title=総務省｜住基ネット|work=soumu.go.jp}}</ref> Honšu je dolg približno 1300 km in širok od 50 do 230 km, skupna površina pa je 225.800 km2. Je 7. največji otok na svetu. Širše območje Tokia tudi Veliki Tokio na Honšuju je največje [[metropolitansko območje]] (velemesto) na svetu z 38.140.000 prebivalci (2016).<ref name="japan1">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm|title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas|publisher=Statistics Bureau of Japan|access-date=26 November 2013}}</ref> Območje meri 13.500 km2 in ima gostoto prebivalstva 2642 oseb/km2. === Kjušu === [[Kjušu]] (九州) je tretji največji japonski otok od petih glavnih otokov.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Kyūshū" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 588|page=588}}</ref> Od leta 2016 ima Kjušu 12.970.479 prebivalcev in obsega 36.782 km2.<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/islands-of-japan-1435071|title=Discover the Geography of the 4 Main Islands of Japan|work=ThoughtCo|access-date=2018-09-26}}</ref> Ima drugo največjo gostoto prebivalstva 307,13 oseb/km2 (2016). === Šikoku === [[Šikoku]] (四国) je drugi najmanjši od petih glavnih otokov (za otokom Okinava), meri 18.800 km2. Leži južno od Honšuja in severovzhodno od Kjušuja. Ima drugo najmanjše število prebivalcev s 3.845.534 milijoni (2015) <ref name=tourism>{{cite web |url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |title=Shikoku and Awaji Island |publisher=Japan National Tourism Organization |date=September 2011 |access-date=2013-05-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130204132833/http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |archive-date=2013-02-04 }}</ref> in tretjo najvišjo gostoto prebivalstva z 204,55 oseb/km2. === Hokaido === [[Hokaido]] (北海道) je drugi največji japonski otok ter največja in najsevernejša prefektura. Preliv Cugaru ločuje Hokaido od Honšuja.<ref name="nussbaum343">Louis Frédéric. (2005). "Hokkaido" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 343|page=343}}</ref> Ima tretje največje prebivalstvo med petimi glavnimi otoki s 5.383.579 (2015) in najnižjo gostoto prebivalstva s samo 64,5 oseb/km2 (2016). Po površini je na 21. mestu na svetu. === Prefektura Okinava === [[Prefektura Okinava]] (沖縄県) je najjužnejša Japonska prefektura.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Okinawa-shi" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 746-747|page=746}}</ref> Obsega dve tretjini otočja Rjukju, dolgih več kot 1000 kilometrov. Ima 1.445.812 prebivalcev (2017) in gostoto 662 oseb/km2. [[Otok Okinava]] (沖縄本島 ali 沖縄島) je najmanjši in najbolj jugozahodni od petih glavnih otokov, meri 1206,98 km2. Ima najmanj prebivalcev 1.301.462 (2014) in največjo gostoto prebivalstva 1083,6 oseb/km2. === Otočje Nanpō === Otoki Nanpō (南方諸島) so skupine otokov južno in vzhodno od glavnih otokov japonskega arhipelaga. Raztezajo se od polotoka Izu zahodno od [[Tokijski zaliv|Tokijskega zaliva]] proti jugu približno 1200 kilometrov, do 500 kilometrov od Marianskih otokov. Vse otoke Nanpō upravlja Tokijska metropola. === Taiheijō koridor === [[File:Major_metropolitan_employment_areas_of_Taiheiyō_Belt.svg|thumb|upright=1.2|right|[[Taiheijō koridor]]]] [[Taiheijō koridor]] je ''megalopolis'', ki vključuje širše območje Tokia in [[Keihanšin]]. Dolg je skoraj 1200 km od prefekture Ibaraki na severovzhodu do prefekture Fukuoka na jugozahodu. Satelitski posnetki ponoči kažejo gost in neprekinjen pas svetlobe, ki razmejuje regijo s prekrivajočimi se metropolitanskimi območji na Japonskem. Ima skupno približno 81.859.345 prebivalcev (2016). *Taiheijō koridor – vključuje Ibaraki, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Šizuoka, Aiči, Gifu, Mie, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Vakajama, Okajama, Hirošima, Kamaguči, Fukuoka, in Ōita. (81.859.345 prebivalcev) <ref>{{cite web|title=2015 Population Census|url=http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|publisher=Statistics Bureau, Ministry of Internal Affairs and Communications|access-date=August 13, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825120347/http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|archive-date=August 25, 2016|url-status=live|df=mdy-all}}</ref> ** Veliki Tokio – del velike regije Kantō, ki na splošno vključuje Tokio in Jokohamo. (38.000.000 prebivalcev) <ref>United Nations (March 12, 2017). "[https://www.un.org/en/development/desa/population/publications/pdf/urbanization/the_worlds_cities_in_2016_data_booklet.pdf The World's Cities in 2016]" (PDF). United Nations</ref> ** Keihanšin – Del večje regije Kansai, vključuje Osako, Kjoto, Kobe. (19.341.976 prebivalcev) <ref>[http://www.stat.go.jp/data/nenkan/back60/zuhyou/y0206000.xls Japan Statistics Bureau] – "2010 Census", retrieved August 23, 2015</ref> === Podvodni habitati === Obstajajo načrti za izgradnjo podvodnih habitatov v japonski izključni ekonomski coni. Trenutno še ni zgrajeno nobeno podvodno mesto. Na primer, ''Ocean Spiral'' podjetja Shimizu Corporation bi imel lebdečo kupolo premera 500 metrov s hoteli, stanovanjskimi in poslovnimi kompleksi. Dolga bi bila lahko 15 km. To omogoča rudarjenje morskega dna, raziskave in proizvodnjo metana iz ogljikovega dioksida z mikroorganizmi. Ocean Spiral je bil razvit skupaj z JAMSTEC in tokijsko univerzo.<ref>{{cite web |url=http://www.shimz.co.jp/theme/dream/oceanspiral.html |title=Ocean Spiral |access-date=November 21, 2014|language=ja}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |title=City of the future sinks into the ocean |newspaper=Daily Telegraph |access-date=November 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908021259/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |archive-date = September 8, 2018 }}</ref> == Ekstremne točke == [[File:Extreme_points_japan_map.png|thumb|upright=1.2|Ekstremne točke Japonske]] [[File:Numazu_and_Mount_Fuji.jpg|thumb|left|Vrh gore Fudži je najvišja toča Japonske]] Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). To so točke, ki so bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot katera koli druga lokacija na Japonskem. {| class="wikitable" style="width:75%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever <br />(izpodbijano) | class="fn org" | Rt Kamoivaka na Etorofu | [[Hokaido]]{{ref|iturup|‡}} | [[Ohotsko morje]] | {{coord|45|33|26|N|148|45|09|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Kamoiwakka (Northernmost – disputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.557187,148.752367&q=45.557187,148.752367&t=h&z=15|title=Google Maps (Cape Kamoiwakka)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Sever <br />(nesporno) | class="fn org" | Benten-džima | [[Hokaido]] | [[Preliv La Pérouse]] | {{coord|45|31|38|N|141|55|06|E|region:JP-01_type:landmark|name=Bentenjima (Northernmost – undisputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.527336,141.918211&q=45.527336,141.918211&t=h&z=13|title=Google Maps (Bentenjima)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Okinotorišima | Tokio | [[Filipinsko morje]] | {{coord|20|25|31|N|136|04|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Okinotorishima (Southernmost)}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Minami Torišima | Tokio | Tihi ocean | {{coord|24|16|59|N|153|59|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Minami Torishima (Easternmost)}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Jonaguni | [[prefektura Okinava |Okinava]] | [[Vzhodnokitajsko morje]] | {{coord|24|26|58|N|122|56|01|E|region:JP-47_type:landmark|name= (Westernmost)}} | Najbolj zahodni spomenik Japonske |} === Glavni japonski otoki === Pet glavnih japonskih otokov je Hokaido, Honšū, Kjūšū, Šikoku in Okinava. Ti se imenujejo tudi celina. Vse te točke so dostopne javnosti. {| class="wikitable" style="width:75%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever | class="fn org" | Rt Sōja | [[Hokaidō]] | Preliv La Pérouse | {{coord|45|31|22|N|141|56|11|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Sōya}} | |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Rt Arasaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|04|30|N|127|40|51|E|region:JP-46_type:landmark|name=Cape Arasaki}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Rt Nosappu | Hokaidō | Tihi ocean | {{coord|43|23|06|N|145|49|03|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Nosappu}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Rt Oominezaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|11|55|N|127|38|11|E|region:JP-42_type:landmark|name=Cape Oominezaki}} | |} === Ekstremne nadmorske višine === {| class="wikitable sortable" style="width:75%;" |- ! style="width:12%;" class="unsortable"| Ekstremnost ! style="width:15%;"| Ime ! style="width:13%;"| Višina ! style="width:7%;" class="unsortable"| Prefektura ! style="width:25%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Najvišja | class="fn org" | gora [[Fudži]] | {{convert|3776|m|ft|0|abbr=on}} | [[prefektura Jamanaši |Jamanaši]] | {{coord|35|21|29|N|138|43|52|E|region:JP-19_type:mountain|name=Mount Fuji (Highest)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |- class="vcard" | Najnižja<br />(umetno izdelano) | class="fn org" | Rudnik Hačinohe | −170&nbsp;m (−558&nbsp;ft) | [[prefektura Aomori |Aomori]] | {{coord|40|27|10|N|141|32|16|E|region:JP-02_type:landmark|name=Hachinohe mine (Lowest – man-made)}} | <ref name="mine">{{cite web |url=http://www.iceee.jp/sisetudb/prev.php?id=367 |script-title=ja:施設見学ガイド 八戸鉱山株式会社 八戸石灰鉱山(八戸キャニオン) |access-date=2016-04-06 |work=The Information Center for Energy and Environment Education |language=ja}}</ref> |- class="vcard" | Najnižja<br />(naravna) | class="fn org" | [[Hačirōgata]] | −4&nbsp;m (−13&nbsp;ft) | [[Prefektura Akita |Akita]] | {{coord|39|54|50|N|140|01|15|E|region:JP-05_type:landmark|name=Hachirōgata (Lowest – natural)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |} == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] jkaaa93wpegq0g3jx9d6x7dcmk1z8ji 5727473 5727472 2022-08-04T17:53:36Z Ljuba brank 92351 /* Ekstremne nadmorske višine */ wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Geologija == [[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]] [[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]] {{glavni|Geologija Japonske}} === Tektonske plošče === Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok. Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč: * Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.<ref>Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532</ref><ref>Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full</ref> Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.<ref>http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> * Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči. * Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči. * Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči. Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.<ref name="Barnes">{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New "Big Picture"|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}</ref> Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido. Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.<ref>{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}</ref> Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.<ref>{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}</ref> Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.<ref name="atlas">{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, "Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}</ref> === Srednja tektonska linija === [[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]] Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.<ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja. MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.<ref>Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.</ref> Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.<ref>Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.</ref> === Oceanski jarki === [[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]] Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki. *[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.<ref name=USGS>Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/</ref> *[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.<ref>{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}</ref> Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> *Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).<ref>{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}</ref> Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].<ref>[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]</ref> Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.<ref name="izu-ogasawara-arc">{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}</ref> === Sestava === Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.<ref name="gsj">{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}</ref> Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}</ref> Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.<ref>{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}</ref> == Rastoči arhipelag == Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču. Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.<ref>{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}</ref> Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.<ref name="Hokkaido">{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}</ref> Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m. Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.<ref name=DW>{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.<ref>[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&nbsp;metres after March quake &#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}</ref> Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju. == Naravni viri == === Viri na kopnem === Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.<ref>{{cite web|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.<ref>{{cite web|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}</ref> Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza. === Morski viri === [[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]] [[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu. Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.<ref name="天然ガスの本">藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}</ref> Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta. Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.<ref>{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}</ref> Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.<ref>{{cite news|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}</ref> ==== Življenje v morju ==== Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.<ref name="Fish capture by country">{{cite web |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}</ref> Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{cite web |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}</ref> Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce. === Energija === Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.<ref>{{cite web|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}</ref> Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.<ref>{{cite news|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}</ref> Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo. Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja. Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.<ref>{{Cite web|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016}}</ref> 3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.<ref>{{cite web|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}</ref> == Narodni parki in slikovita pokrajina == === Narodni parki === [[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]] {{glavni|Narodni parki Japonske}} Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}</ref> Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje. Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami. === Druga zavarovana območja === *[[Geopark Čičibu]] se razteza na območju (velikosti približno 89.250 ha), ki zajema regijo ČiČibu, sestavljeno iz mesta (Chichibu City) in štirih naselij (Yokoze, Minano, Nagatoro, Ogano). Leta 2011 je bil certificiran kot takrat 15. japonski geopark (trenutno je na Japonskem 44 geoparkov). Kasneje je bil ponovno certificiran leta 2015 in je certificiran do danes.<ref> Geopark Čičibu[https://www.chichibu-geo.com.e.qg.hp.transer.com/about/]</ref> *[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme. Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地). *[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov. *[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51. === Slikovita pokrajina === [[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]] Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.<ref>{{cite web |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=<!--Not stated--> |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 }}</ref> Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō''). === Trije pogledi na Japonsko === Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局). <gallery> Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate 20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|Torii v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]] </gallery> == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map JPN present.svg|thumb|upright=2| Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|podnebja]] Japonske]] Večina regij na Japonskem, kot so večji del Honšuja, Šikokuja in Kjušuja, spada v zmerno območje z vlažnim subtropskim podnebjem (Köppnova klasifikacija podnebja ''Cfa''), za katerega so značilni štirje različni letni časi. Vendar se podnebje spreminja od hladnega, vlažnega celinskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfb'') na severu, kot je severni Hokaido, do toplega podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu, kot so otoki Jaejama in Minami-Tori-šima. === Podnebne cone === [[File:Kabira Bay Ishigaki Island41s3s4500.jpg|thumb|Zaliv Kabira na otoku Išigaki, prefektura Okinava v marcu]] [[File:Himejijo sakura2.jpg|thumb|''[[Sakura]]''- svetoče češnje z [[Grad Himeji|gradom Himeji]] v prefekturi Hjōgo v aprilu]] [[File:Mt.Yarigatake_from_Enzansou.jpg|thumb|Mount Jari, prefektura Nagano avgustu]] Različne geografske značilnosti Japonsko delijo na šest glavnih podnebnih pasov. * Hokaido spada v vlažno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in svežimi poletji. Padavine so redke; vendar zima prinaša velike snežne padavine na območjih, kot sta Sapporo in Asahikava. * V Japonskem morju severozahodni sezonski veter pozimi povzroča obilno sneženje, ki se južno od Tōhokuja večinoma stopi pred začetkom pomladi. Poleti je nekoliko manj deževno kot na pacifiškem območju, vendar včasih doživi ekstremno visoke temperature zaradi pojava vetra [[fen (veter)|fen]]. * Osrednje višavje: značilno celinsko podnebje povzroča velike temperaturne razlike med poletji in zimami ter med dnevi in nočmi. Padavin je zaradi učinkov [[padavinska senca|padavinske sence]] manj kot na obali. * Notranje morje Seto: gore v regijah Čūgoku in Šikoku blokirajo sezonske vetrove ter prinašajo blago podnebje in veliko lepih dni skozi vse leto. * Tihi ocean: podnebje se močno razlikuje med severom in jugom, vendar so zime na splošno bistveno milejše in bolj sončne od tistih na strani, ki gleda na Japonsko morje. Poletja so vroča zaradi jugovzhodnega sezonskega vetra. Padavine so zelo obilne na jugu in močne poleti na severu. Podnebje otoške verige Ogasavara sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') do tropskega savanskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw''), kjer so temperature vse leto tople do vroče. * Podnebje otočja Rjukju sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') na severu do podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu s toplimi zimami in vročimi poletji. Padavin je zelo veliko in nanje še posebej vplivata deževna doba in tajfuni. === Padavine === Japonska je na splošno deževna dežela z visoko vlažnostjo. Zaradi širokega razpona zemljepisne širine, sezonskih vetrov in različnih vrst oceanskih tokov ima Japonska različna podnebja, z razponom zemljepisne širine naseljenih otokov od 24°N do 46°N, kar je primerljivo z območjem med Novo Škotsko in Bahami na vzhodni obali Severne Amerike. Tokio je med 35°N in 36°N, kar je primerljivo s Teheranom, Atenami ali Las Vegasom. Ker gora Fudži in obalne Japonske Alpe zagotavljajo padavinsko senco, prefekturi Nagano in Jamanaši prejmeta najmanj padavin na Honšuju, čeprav še vedno presega 900 milimetrov letno. Podoben učinek je na Hokaidu, kjer podprefektura Ohotsk prejme le 750 milimetrov na leto. Vse druge prefekture imajo obale na Tihem oceanu, Japonskem morju, Notranjem morju Seto ali pa imajo z njimi povezano telo slane vode. Dve prefekturi - Hokaido in Okinava - sta v celoti sestavljeni iz otokov. === Poletje === Podnebje od junija do septembra zaznamuje vroče, mokro vreme, ki ga prinašajo tropski zračni tokovi iz Tihega oceana in jugovzhodne Azije. Ti zračni tokovi so polni vlage in odlagajo znatne količine dežja, ko dosežejo kopno. Obstaja izrazito deževno obdobje, ki se začne v začetku junija in traja približno en mesec. Sledi vroče, lepljivo vreme. Pet ali šest [[tajfun]]ov preleti Japonsko ali njeno bližino vsako leto od začetka avgusta do začetka oktobra, kar včasih povzroči veliko škodo. Povprečna letna količina padavin je med 1000 in 2500 mm, razen na območjih, kot sta polotok Kii in otok Jakušima, ki je najbolj mokro mesto na Japonskem,<ref>{{cite web |title = Japan Climate Charts Index |url = http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |access-date = 2015-10-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date = 2017-10-30 |url-status = dead }}</ref> letna količina padavin pa je med 4000 do 10.000 mm med najvišjimi na svetu.<ref>{{cite web |title = Yakushima World Heritage property |url = http://www.env.go.jp/nature/isan/worldheritage/en/yakushima/area/index.html | publisher = Ministry of the Environment | access-date = 2015-10-11 }}</ref> Največ padavin, tako kot v preostali vzhodni Aziji, pade v poletnih mesecih, razen na obali Japonskega morja, kjer močni severni vetrovi povzročijo največ pozno jeseni in zgodaj pozimi. Z izjemo nekaj zaščitenih notranjih dolin v decembru in januarju so padavine na Japonskem nad 25 milimetrov padavinskega ekvivalenta v vseh mesecih v letu, v najbolj mokrih obalnih območjih pa nad 100 milimetrov na mesec čez celo leto. Od sredine junija do sredine julija je običajno deževno obdobje na otokih Honšu, Šikoku in Kjušu, z izjemo Hokaida, saj se sezonska deževna fronta ali ''baiu zensen'' (梅雨前線) razblini na severnem Honšuju, preden doseže Hokaido. Na Okinavi se deževna sezona začne zgodaj maja in traja do sredine junija. Za razliko od deževnega obdobja na celinski Japonski, v deževnem obdobju na Okinavi ne dežuje niti vsak dan niti ves dan. Med julijem in oktobrom lahko tajfuni, ki izhajajo iz tropskih depresij blizu ekvatorja, napadejo Japonsko s hudimi nevihtami. === Zima === [[File:Snow Mountains Japan 2006 001.jpg|thumb|upright|left| Vas v prefekturi Niigata januarja]] Pozimi se nad evrazijsko kopensko maso razvije Sibirski anticiklon, nad severnim Tihim oceanom pa Aleutski nizek tlak. Posledica tega je tok hladnega zraka proti jugovzhodu čez Japonsko, ki prinaša nizke temperature in obilne snežne padavine v osrednje gorske verige, ki gledajo na Japonsko morje, vendar jasno nebo na območja, ki so na Pacifiku. Najvišje zimske temperature so na otokih Nanpō in Bonin, ki uživajo tropsko podnebje zaradi kombinacije zemljepisne širine, oddaljenosti od azijske celine in segrevalnega učinka vetrov iz Kurošia, pa tudi na vulkanskih otokih (na zemljepisni širini najjužnejšega izmed otokov Rjukju, 24° J). Najhladnejše poletne temperature so na severovzhodni obali otoka Hokaidō v podprefekturah Kuširo in Nemuro. === Sončno obsevanje === Sončno obsevanje je v skladu z enakomerno močnimi padavinami na Japonskem na splošno skromno po količini, čeprav noben del Japonske ni deležen dosledno mračne megle, ki ovija Sečuansko kotlino ali Tajpej. Količine se gibljejo od približno šest ur na dan na obali celinskega morja in zaščitenih delih pacifiške obale in nižine Kantō do štirih ur na dan na obali Japonskega morja Hokaidō. V decembru je med Japonskim morjem in pacifiško obalo zelo izrazit sončni gradient, saj lahko prva stran prejme manj kot 30 ur, pacifiška stran pa kar 180 ur. Poleti pa je najmanj sončnih ur na izpostavljenih delih pacifiške obale, kjer megla zaradi toka Ojašio ustvarja obstojno oblačnost, podobno tisti na Kurilskih otokih in Sahalinu. === Ekstremne temperature === Najvišja zabeležena temperatura na Japonskem je bila 23. julija 2018 41,1 °C, nepreverjen rekord 42,7 °C je bil zabeležen v Adačiju v Tokiu 20. julija 2004. Najnižja je bila −41,0 °C v Asahikavi 25. januarja 1902. Vendar pa je bila 27. januarja 1931 v Bifuki izmerjena neuradna temperatura –41,5 °C. Gora Fudži je podrla japonske rekordno nizke vrednost za vsak mesec, razen za januar, februar, marec in december. Rekordno nizke vrednosti za kateri koli mesec so bile dosežene šele leta 1984. Minami-Tori-šima ima tropsko savansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw'') in najvišjo povprečno temperaturo na Japonskem 25 stopinj Celzija.<ref>{{Cite web |url=http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |title=Archived copy |access-date=2015-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date=2017-10-30 |url-status=dead }}</ref> == Prebivalstvo == [[File:JapanCitiesTownsOMC.PNG|thumb|upright=2|Zemljevid večjih japonskih mest, glavnih mest in izbranih manjših središč]] Leta 2019 je imela Japonska 126,3 milijona prebivalcev.<ref name="SBJ-Population-June-2019">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html|title=Population Estimates Monthly Report June 2019|date=June 20, 2019|website=www.stat.go.jp|publisher=Statistics Bureau Japan|access-date=July 18, 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190606203315/http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html |archive-date= June 6, 2019}}</ref> Je enajsta najbolj naseljena država in druga najbolj naseljena otoška država na svetu. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah. Leta 2010 je 90,7 % celotnega japonskega prebivalstva živelo v mestih.<ref>{{cite web |title=平成22年国勢調査最終報告書 人口の地域分布 |url=http://www.stat.go.jp/data/kokusei/2010/final/pdf/01-02.pdf |publisher=The Ministry of Internal Affairs and Communications Statistics Bureau |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska je urbana družba, kjer le 5 % delovne sile dela v kmetijstvu. Približno 80 milijonov mestnega prebivalstva je močno skoncentrirano na pacifiški obali Honšuja. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. Skoraj 1 od 3 [[Japonci|Japoncev]] živi na širšem območju Tokia, več kot polovica pa v metropolitanskih območjih Kanto, Kansai in Čukjo.<ref>{{Cite web|last=Statistics Bureau of Japan|title=Statistical Handbook of Japan 2020|url=https://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2020all.pdf#page=21}}</ref> === Honšu === [[Honšu]] (本州) je največji japonski otok in drugi najbolj poseljen otok na svetu. Ima 104.000.000 prebivalcev z gostoto prebivalstva 450/km2 (2010).<ref name="JPCensus">{{cite web|url=http://www.soumu.go.jp/main_sosiki/jichi_gyousei/c-gyousei/daityo/index.html|title=総務省｜住基ネット|work=soumu.go.jp}}</ref> Honšu je dolg približno 1300 km in širok od 50 do 230 km, skupna površina pa je 225.800 km2. Je 7. največji otok na svetu. Širše območje Tokia tudi Veliki Tokio na Honšuju je največje [[metropolitansko območje]] (velemesto) na svetu z 38.140.000 prebivalci (2016).<ref name="japan1">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm|title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas|publisher=Statistics Bureau of Japan|access-date=26 November 2013}}</ref> Območje meri 13.500 km2 in ima gostoto prebivalstva 2642 oseb/km2. === Kjušu === [[Kjušu]] (九州) je tretji največji japonski otok od petih glavnih otokov.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Kyūshū" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 588|page=588}}</ref> Od leta 2016 ima Kjušu 12.970.479 prebivalcev in obsega 36.782 km2.<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/islands-of-japan-1435071|title=Discover the Geography of the 4 Main Islands of Japan|work=ThoughtCo|access-date=2018-09-26}}</ref> Ima drugo največjo gostoto prebivalstva 307,13 oseb/km2 (2016). === Šikoku === [[Šikoku]] (四国) je drugi najmanjši od petih glavnih otokov (za otokom Okinava), meri 18.800 km2. Leži južno od Honšuja in severovzhodno od Kjušuja. Ima drugo najmanjše število prebivalcev s 3.845.534 milijoni (2015) <ref name=tourism>{{cite web |url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |title=Shikoku and Awaji Island |publisher=Japan National Tourism Organization |date=September 2011 |access-date=2013-05-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130204132833/http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |archive-date=2013-02-04 }}</ref> in tretjo najvišjo gostoto prebivalstva z 204,55 oseb/km2. === Hokaido === [[Hokaido]] (北海道) je drugi največji japonski otok ter največja in najsevernejša prefektura. Preliv Cugaru ločuje Hokaido od Honšuja.<ref name="nussbaum343">Louis Frédéric. (2005). "Hokkaido" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 343|page=343}}</ref> Ima tretje največje prebivalstvo med petimi glavnimi otoki s 5.383.579 (2015) in najnižjo gostoto prebivalstva s samo 64,5 oseb/km2 (2016). Po površini je na 21. mestu na svetu. === Prefektura Okinava === [[Prefektura Okinava]] (沖縄県) je najjužnejša Japonska prefektura.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Okinawa-shi" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 746-747|page=746}}</ref> Obsega dve tretjini otočja Rjukju, dolgih več kot 1000 kilometrov. Ima 1.445.812 prebivalcev (2017) in gostoto 662 oseb/km2. [[Otok Okinava]] (沖縄本島 ali 沖縄島) je najmanjši in najbolj jugozahodni od petih glavnih otokov, meri 1206,98 km2. Ima najmanj prebivalcev 1.301.462 (2014) in največjo gostoto prebivalstva 1083,6 oseb/km2. === Otočje Nanpō === Otoki Nanpō (南方諸島) so skupine otokov južno in vzhodno od glavnih otokov japonskega arhipelaga. Raztezajo se od polotoka Izu zahodno od [[Tokijski zaliv|Tokijskega zaliva]] proti jugu približno 1200 kilometrov, do 500 kilometrov od Marianskih otokov. Vse otoke Nanpō upravlja Tokijska metropola. === Taiheijō koridor === [[File:Major_metropolitan_employment_areas_of_Taiheiyō_Belt.svg|thumb|upright=1.2|right|[[Taiheijō koridor]]]] [[Taiheijō koridor]] je ''megalopolis'', ki vključuje širše območje Tokia in [[Keihanšin]]. Dolg je skoraj 1200 km od prefekture Ibaraki na severovzhodu do prefekture Fukuoka na jugozahodu. Satelitski posnetki ponoči kažejo gost in neprekinjen pas svetlobe, ki razmejuje regijo s prekrivajočimi se metropolitanskimi območji na Japonskem. Ima skupno približno 81.859.345 prebivalcev (2016). *Taiheijō koridor – vključuje Ibaraki, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Šizuoka, Aiči, Gifu, Mie, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Vakajama, Okajama, Hirošima, Kamaguči, Fukuoka, in Ōita. (81.859.345 prebivalcev) <ref>{{cite web|title=2015 Population Census|url=http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|publisher=Statistics Bureau, Ministry of Internal Affairs and Communications|access-date=August 13, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825120347/http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|archive-date=August 25, 2016|url-status=live|df=mdy-all}}</ref> ** Veliki Tokio – del velike regije Kantō, ki na splošno vključuje Tokio in Jokohamo. (38.000.000 prebivalcev) <ref>United Nations (March 12, 2017). "[https://www.un.org/en/development/desa/population/publications/pdf/urbanization/the_worlds_cities_in_2016_data_booklet.pdf The World's Cities in 2016]" (PDF). United Nations</ref> ** Keihanšin – Del večje regije Kansai, vključuje Osako, Kjoto, Kobe. (19.341.976 prebivalcev) <ref>[http://www.stat.go.jp/data/nenkan/back60/zuhyou/y0206000.xls Japan Statistics Bureau] – "2010 Census", retrieved August 23, 2015</ref> === Podvodni habitati === Obstajajo načrti za izgradnjo podvodnih habitatov v japonski izključni ekonomski coni. Trenutno še ni zgrajeno nobeno podvodno mesto. Na primer, ''Ocean Spiral'' podjetja Shimizu Corporation bi imel lebdečo kupolo premera 500 metrov s hoteli, stanovanjskimi in poslovnimi kompleksi. Dolga bi bila lahko 15 km. To omogoča rudarjenje morskega dna, raziskave in proizvodnjo metana iz ogljikovega dioksida z mikroorganizmi. Ocean Spiral je bil razvit skupaj z JAMSTEC in tokijsko univerzo.<ref>{{cite web |url=http://www.shimz.co.jp/theme/dream/oceanspiral.html |title=Ocean Spiral |access-date=November 21, 2014|language=ja}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |title=City of the future sinks into the ocean |newspaper=Daily Telegraph |access-date=November 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908021259/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |archive-date = September 8, 2018 }}</ref> == Ekstremne točke == [[File:Extreme_points_japan_map.png|thumb|upright=1.2|Ekstremne točke Japonske]] [[File:Numazu_and_Mount_Fuji.jpg|thumb|left|Vrh gore Fudži je najvišja toča Japonske]] Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). To so točke, ki so bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot katera koli druga lokacija na Japonskem. {| class="wikitable" style="width:75%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever <br />(izpodbijano) | class="fn org" | Rt Kamoivaka na Etorofu | [[Hokaido]]{{ref|iturup|‡}} | [[Ohotsko morje]] | {{coord|45|33|26|N|148|45|09|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Kamoiwakka (Northernmost – disputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.557187,148.752367&q=45.557187,148.752367&t=h&z=15|title=Google Maps (Cape Kamoiwakka)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Sever <br />(nesporno) | class="fn org" | Benten-džima | [[Hokaido]] | [[Preliv La Pérouse]] | {{coord|45|31|38|N|141|55|06|E|region:JP-01_type:landmark|name=Bentenjima (Northernmost – undisputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.527336,141.918211&q=45.527336,141.918211&t=h&z=13|title=Google Maps (Bentenjima)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Okinotorišima | Tokio | [[Filipinsko morje]] | {{coord|20|25|31|N|136|04|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Okinotorishima (Southernmost)}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Minami Torišima | Tokio | Tihi ocean | {{coord|24|16|59|N|153|59|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Minami Torishima (Easternmost)}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Jonaguni | [[prefektura Okinava |Okinava]] | [[Vzhodnokitajsko morje]] | {{coord|24|26|58|N|122|56|01|E|region:JP-47_type:landmark|name= (Westernmost)}} | Najbolj zahodni spomenik Japonske |} === Glavni japonski otoki === Pet glavnih japonskih otokov je Hokaido, Honšū, Kjūšū, Šikoku in Okinava. Ti se imenujejo tudi celina. Vse te točke so dostopne javnosti. {| class="wikitable" style="width:75%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever | class="fn org" | Rt Sōja | [[Hokaidō]] | Preliv La Pérouse | {{coord|45|31|22|N|141|56|11|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Sōya}} | |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Rt Arasaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|04|30|N|127|40|51|E|region:JP-46_type:landmark|name=Cape Arasaki}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Rt Nosappu | Hokaidō | Tihi ocean | {{coord|43|23|06|N|145|49|03|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Nosappu}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Rt Oominezaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|11|55|N|127|38|11|E|region:JP-42_type:landmark|name=Cape Oominezaki}} | |} === Ekstremne nadmorske višine === {| class="wikitable sortable" style="width:65%;" |- ! style="width:12%;" class="unsortable"| Ekstremnost ! style="width:15%;"| Ime ! style="width:10%;"| Višina ! style="width:7%;" class="unsortable"| Prefektura ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Najvišja | class="fn org" | gora [[Fudži]] | 3776 m | [[prefektura Jamanaši |Jamanaši]] | {{coord|35|21|29|N|138|43|52|E|region:JP-19_type:mountain|name=Mount Fuji (Highest)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |- class="vcard" | Najnižja<br />(umetno izdelano) | class="fn org" | Rudnik Hačinohe | −170&nbsp;m | [[prefektura Aomori |Aomori]] | {{coord|40|27|10|N|141|32|16|E|region:JP-02_type:landmark|name=Hachinohe mine (Lowest – man-made)}} | <ref name="mine">{{cite web |url=http://www.iceee.jp/sisetudb/prev.php?id=367 |script-title=ja:施設見学ガイド 八戸鉱山株式会社 八戸石灰鉱山(八戸キャニオン) |access-date=2016-04-06 |work=The Information Center for Energy and Environment Education |language=ja}}</ref> |- class="vcard" | Najnižja<br />(naravna) | class="fn org" | [[Hačirōgata]] | −4&nbsp;m | [[Prefektura Akita |Akita]] | {{coord|39|54|50|N|140|01|15|E|region:JP-05_type:landmark|name=Hachirōgata (Lowest – natural)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |} == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] e683xwspy8od49q1bbqafe1tnp34g99 5727474 5727473 2022-08-04T17:54:15Z Ljuba brank 92351 /* Glavni japonski otoki */ wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Geologija == [[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]] [[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]] {{glavni|Geologija Japonske}} === Tektonske plošče === Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok. Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč: * Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.<ref>Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532</ref><ref>Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full</ref> Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.<ref>http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> * Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči. * Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči. * Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči. Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.<ref name="Barnes">{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New "Big Picture"|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}</ref> Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido. Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.<ref>{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}</ref> Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.<ref>{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}</ref> Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.<ref name="atlas">{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, "Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}</ref> === Srednja tektonska linija === [[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]] Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.<ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja. MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.<ref>Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.</ref> Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.<ref>Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.</ref> === Oceanski jarki === [[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]] Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki. *[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.<ref name=USGS>Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/</ref> *[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.<ref>{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}</ref> Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> *Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).<ref>{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}</ref> Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].<ref>[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]</ref> Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.<ref name="izu-ogasawara-arc">{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}</ref> === Sestava === Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.<ref name="gsj">{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}</ref> Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}</ref> Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.<ref>{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}</ref> == Rastoči arhipelag == Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču. Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.<ref>{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}</ref> Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.<ref name="Hokkaido">{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}</ref> Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m. Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.<ref name=DW>{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.<ref>[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&nbsp;metres after March quake &#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}</ref> Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju. == Naravni viri == === Viri na kopnem === Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.<ref>{{cite web|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.<ref>{{cite web|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}</ref> Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza. === Morski viri === [[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]] [[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu. Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.<ref name="天然ガスの本">藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}</ref> Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta. Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.<ref>{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}</ref> Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.<ref>{{cite news|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}</ref> ==== Življenje v morju ==== Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.<ref name="Fish capture by country">{{cite web |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}</ref> Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{cite web |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}</ref> Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce. === Energija === Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.<ref>{{cite web|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}</ref> Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.<ref>{{cite news|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}</ref> Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo. Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja. Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.<ref>{{Cite web|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016}}</ref> 3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.<ref>{{cite web|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}</ref> == Narodni parki in slikovita pokrajina == === Narodni parki === [[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]] {{glavni|Narodni parki Japonske}} Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}</ref> Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje. Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami. === Druga zavarovana območja === *[[Geopark Čičibu]] se razteza na območju (velikosti približno 89.250 ha), ki zajema regijo ČiČibu, sestavljeno iz mesta (Chichibu City) in štirih naselij (Yokoze, Minano, Nagatoro, Ogano). Leta 2011 je bil certificiran kot takrat 15. japonski geopark (trenutno je na Japonskem 44 geoparkov). Kasneje je bil ponovno certificiran leta 2015 in je certificiran do danes.<ref> Geopark Čičibu[https://www.chichibu-geo.com.e.qg.hp.transer.com/about/]</ref> *[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme. Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地). *[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov. *[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51. === Slikovita pokrajina === [[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]] Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.<ref>{{cite web |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=<!--Not stated--> |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 }}</ref> Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō''). === Trije pogledi na Japonsko === Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局). <gallery> Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate 20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|Torii v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]] </gallery> == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map JPN present.svg|thumb|upright=2| Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|podnebja]] Japonske]] Večina regij na Japonskem, kot so večji del Honšuja, Šikokuja in Kjušuja, spada v zmerno območje z vlažnim subtropskim podnebjem (Köppnova klasifikacija podnebja ''Cfa''), za katerega so značilni štirje različni letni časi. Vendar se podnebje spreminja od hladnega, vlažnega celinskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfb'') na severu, kot je severni Hokaido, do toplega podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu, kot so otoki Jaejama in Minami-Tori-šima. === Podnebne cone === [[File:Kabira Bay Ishigaki Island41s3s4500.jpg|thumb|Zaliv Kabira na otoku Išigaki, prefektura Okinava v marcu]] [[File:Himejijo sakura2.jpg|thumb|''[[Sakura]]''- svetoče češnje z [[Grad Himeji|gradom Himeji]] v prefekturi Hjōgo v aprilu]] [[File:Mt.Yarigatake_from_Enzansou.jpg|thumb|Mount Jari, prefektura Nagano avgustu]] Različne geografske značilnosti Japonsko delijo na šest glavnih podnebnih pasov. * Hokaido spada v vlažno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in svežimi poletji. Padavine so redke; vendar zima prinaša velike snežne padavine na območjih, kot sta Sapporo in Asahikava. * V Japonskem morju severozahodni sezonski veter pozimi povzroča obilno sneženje, ki se južno od Tōhokuja večinoma stopi pred začetkom pomladi. Poleti je nekoliko manj deževno kot na pacifiškem območju, vendar včasih doživi ekstremno visoke temperature zaradi pojava vetra [[fen (veter)|fen]]. * Osrednje višavje: značilno celinsko podnebje povzroča velike temperaturne razlike med poletji in zimami ter med dnevi in nočmi. Padavin je zaradi učinkov [[padavinska senca|padavinske sence]] manj kot na obali. * Notranje morje Seto: gore v regijah Čūgoku in Šikoku blokirajo sezonske vetrove ter prinašajo blago podnebje in veliko lepih dni skozi vse leto. * Tihi ocean: podnebje se močno razlikuje med severom in jugom, vendar so zime na splošno bistveno milejše in bolj sončne od tistih na strani, ki gleda na Japonsko morje. Poletja so vroča zaradi jugovzhodnega sezonskega vetra. Padavine so zelo obilne na jugu in močne poleti na severu. Podnebje otoške verige Ogasavara sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') do tropskega savanskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw''), kjer so temperature vse leto tople do vroče. * Podnebje otočja Rjukju sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') na severu do podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu s toplimi zimami in vročimi poletji. Padavin je zelo veliko in nanje še posebej vplivata deževna doba in tajfuni. === Padavine === Japonska je na splošno deževna dežela z visoko vlažnostjo. Zaradi širokega razpona zemljepisne širine, sezonskih vetrov in različnih vrst oceanskih tokov ima Japonska različna podnebja, z razponom zemljepisne širine naseljenih otokov od 24°N do 46°N, kar je primerljivo z območjem med Novo Škotsko in Bahami na vzhodni obali Severne Amerike. Tokio je med 35°N in 36°N, kar je primerljivo s Teheranom, Atenami ali Las Vegasom. Ker gora Fudži in obalne Japonske Alpe zagotavljajo padavinsko senco, prefekturi Nagano in Jamanaši prejmeta najmanj padavin na Honšuju, čeprav še vedno presega 900 milimetrov letno. Podoben učinek je na Hokaidu, kjer podprefektura Ohotsk prejme le 750 milimetrov na leto. Vse druge prefekture imajo obale na Tihem oceanu, Japonskem morju, Notranjem morju Seto ali pa imajo z njimi povezano telo slane vode. Dve prefekturi - Hokaido in Okinava - sta v celoti sestavljeni iz otokov. === Poletje === Podnebje od junija do septembra zaznamuje vroče, mokro vreme, ki ga prinašajo tropski zračni tokovi iz Tihega oceana in jugovzhodne Azije. Ti zračni tokovi so polni vlage in odlagajo znatne količine dežja, ko dosežejo kopno. Obstaja izrazito deževno obdobje, ki se začne v začetku junija in traja približno en mesec. Sledi vroče, lepljivo vreme. Pet ali šest [[tajfun]]ov preleti Japonsko ali njeno bližino vsako leto od začetka avgusta do začetka oktobra, kar včasih povzroči veliko škodo. Povprečna letna količina padavin je med 1000 in 2500 mm, razen na območjih, kot sta polotok Kii in otok Jakušima, ki je najbolj mokro mesto na Japonskem,<ref>{{cite web |title = Japan Climate Charts Index |url = http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |access-date = 2015-10-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date = 2017-10-30 |url-status = dead }}</ref> letna količina padavin pa je med 4000 do 10.000 mm med najvišjimi na svetu.<ref>{{cite web |title = Yakushima World Heritage property |url = http://www.env.go.jp/nature/isan/worldheritage/en/yakushima/area/index.html | publisher = Ministry of the Environment | access-date = 2015-10-11 }}</ref> Največ padavin, tako kot v preostali vzhodni Aziji, pade v poletnih mesecih, razen na obali Japonskega morja, kjer močni severni vetrovi povzročijo največ pozno jeseni in zgodaj pozimi. Z izjemo nekaj zaščitenih notranjih dolin v decembru in januarju so padavine na Japonskem nad 25 milimetrov padavinskega ekvivalenta v vseh mesecih v letu, v najbolj mokrih obalnih območjih pa nad 100 milimetrov na mesec čez celo leto. Od sredine junija do sredine julija je običajno deževno obdobje na otokih Honšu, Šikoku in Kjušu, z izjemo Hokaida, saj se sezonska deževna fronta ali ''baiu zensen'' (梅雨前線) razblini na severnem Honšuju, preden doseže Hokaido. Na Okinavi se deževna sezona začne zgodaj maja in traja do sredine junija. Za razliko od deževnega obdobja na celinski Japonski, v deževnem obdobju na Okinavi ne dežuje niti vsak dan niti ves dan. Med julijem in oktobrom lahko tajfuni, ki izhajajo iz tropskih depresij blizu ekvatorja, napadejo Japonsko s hudimi nevihtami. === Zima === [[File:Snow Mountains Japan 2006 001.jpg|thumb|upright|left| Vas v prefekturi Niigata januarja]] Pozimi se nad evrazijsko kopensko maso razvije Sibirski anticiklon, nad severnim Tihim oceanom pa Aleutski nizek tlak. Posledica tega je tok hladnega zraka proti jugovzhodu čez Japonsko, ki prinaša nizke temperature in obilne snežne padavine v osrednje gorske verige, ki gledajo na Japonsko morje, vendar jasno nebo na območja, ki so na Pacifiku. Najvišje zimske temperature so na otokih Nanpō in Bonin, ki uživajo tropsko podnebje zaradi kombinacije zemljepisne širine, oddaljenosti od azijske celine in segrevalnega učinka vetrov iz Kurošia, pa tudi na vulkanskih otokih (na zemljepisni širini najjužnejšega izmed otokov Rjukju, 24° J). Najhladnejše poletne temperature so na severovzhodni obali otoka Hokaidō v podprefekturah Kuširo in Nemuro. === Sončno obsevanje === Sončno obsevanje je v skladu z enakomerno močnimi padavinami na Japonskem na splošno skromno po količini, čeprav noben del Japonske ni deležen dosledno mračne megle, ki ovija Sečuansko kotlino ali Tajpej. Količine se gibljejo od približno šest ur na dan na obali celinskega morja in zaščitenih delih pacifiške obale in nižine Kantō do štirih ur na dan na obali Japonskega morja Hokaidō. V decembru je med Japonskim morjem in pacifiško obalo zelo izrazit sončni gradient, saj lahko prva stran prejme manj kot 30 ur, pacifiška stran pa kar 180 ur. Poleti pa je najmanj sončnih ur na izpostavljenih delih pacifiške obale, kjer megla zaradi toka Ojašio ustvarja obstojno oblačnost, podobno tisti na Kurilskih otokih in Sahalinu. === Ekstremne temperature === Najvišja zabeležena temperatura na Japonskem je bila 23. julija 2018 41,1 °C, nepreverjen rekord 42,7 °C je bil zabeležen v Adačiju v Tokiu 20. julija 2004. Najnižja je bila −41,0 °C v Asahikavi 25. januarja 1902. Vendar pa je bila 27. januarja 1931 v Bifuki izmerjena neuradna temperatura –41,5 °C. Gora Fudži je podrla japonske rekordno nizke vrednost za vsak mesec, razen za januar, februar, marec in december. Rekordno nizke vrednosti za kateri koli mesec so bile dosežene šele leta 1984. Minami-Tori-šima ima tropsko savansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw'') in najvišjo povprečno temperaturo na Japonskem 25 stopinj Celzija.<ref>{{Cite web |url=http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |title=Archived copy |access-date=2015-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date=2017-10-30 |url-status=dead }}</ref> == Prebivalstvo == [[File:JapanCitiesTownsOMC.PNG|thumb|upright=2|Zemljevid večjih japonskih mest, glavnih mest in izbranih manjših središč]] Leta 2019 je imela Japonska 126,3 milijona prebivalcev.<ref name="SBJ-Population-June-2019">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html|title=Population Estimates Monthly Report June 2019|date=June 20, 2019|website=www.stat.go.jp|publisher=Statistics Bureau Japan|access-date=July 18, 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190606203315/http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html |archive-date= June 6, 2019}}</ref> Je enajsta najbolj naseljena država in druga najbolj naseljena otoška država na svetu. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah. Leta 2010 je 90,7 % celotnega japonskega prebivalstva živelo v mestih.<ref>{{cite web |title=平成22年国勢調査最終報告書 人口の地域分布 |url=http://www.stat.go.jp/data/kokusei/2010/final/pdf/01-02.pdf |publisher=The Ministry of Internal Affairs and Communications Statistics Bureau |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska je urbana družba, kjer le 5 % delovne sile dela v kmetijstvu. Približno 80 milijonov mestnega prebivalstva je močno skoncentrirano na pacifiški obali Honšuja. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. Skoraj 1 od 3 [[Japonci|Japoncev]] živi na širšem območju Tokia, več kot polovica pa v metropolitanskih območjih Kanto, Kansai in Čukjo.<ref>{{Cite web|last=Statistics Bureau of Japan|title=Statistical Handbook of Japan 2020|url=https://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2020all.pdf#page=21}}</ref> === Honšu === [[Honšu]] (本州) je največji japonski otok in drugi najbolj poseljen otok na svetu. Ima 104.000.000 prebivalcev z gostoto prebivalstva 450/km2 (2010).<ref name="JPCensus">{{cite web|url=http://www.soumu.go.jp/main_sosiki/jichi_gyousei/c-gyousei/daityo/index.html|title=総務省｜住基ネット|work=soumu.go.jp}}</ref> Honšu je dolg približno 1300 km in širok od 50 do 230 km, skupna površina pa je 225.800 km2. Je 7. največji otok na svetu. Širše območje Tokia tudi Veliki Tokio na Honšuju je največje [[metropolitansko območje]] (velemesto) na svetu z 38.140.000 prebivalci (2016).<ref name="japan1">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm|title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas|publisher=Statistics Bureau of Japan|access-date=26 November 2013}}</ref> Območje meri 13.500 km2 in ima gostoto prebivalstva 2642 oseb/km2. === Kjušu === [[Kjušu]] (九州) je tretji največji japonski otok od petih glavnih otokov.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Kyūshū" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 588|page=588}}</ref> Od leta 2016 ima Kjušu 12.970.479 prebivalcev in obsega 36.782 km2.<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/islands-of-japan-1435071|title=Discover the Geography of the 4 Main Islands of Japan|work=ThoughtCo|access-date=2018-09-26}}</ref> Ima drugo največjo gostoto prebivalstva 307,13 oseb/km2 (2016). === Šikoku === [[Šikoku]] (四国) je drugi najmanjši od petih glavnih otokov (za otokom Okinava), meri 18.800 km2. Leži južno od Honšuja in severovzhodno od Kjušuja. Ima drugo najmanjše število prebivalcev s 3.845.534 milijoni (2015) <ref name=tourism>{{cite web |url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |title=Shikoku and Awaji Island |publisher=Japan National Tourism Organization |date=September 2011 |access-date=2013-05-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130204132833/http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |archive-date=2013-02-04 }}</ref> in tretjo najvišjo gostoto prebivalstva z 204,55 oseb/km2. === Hokaido === [[Hokaido]] (北海道) je drugi največji japonski otok ter največja in najsevernejša prefektura. Preliv Cugaru ločuje Hokaido od Honšuja.<ref name="nussbaum343">Louis Frédéric. (2005). "Hokkaido" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 343|page=343}}</ref> Ima tretje največje prebivalstvo med petimi glavnimi otoki s 5.383.579 (2015) in najnižjo gostoto prebivalstva s samo 64,5 oseb/km2 (2016). Po površini je na 21. mestu na svetu. === Prefektura Okinava === [[Prefektura Okinava]] (沖縄県) je najjužnejša Japonska prefektura.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Okinawa-shi" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 746-747|page=746}}</ref> Obsega dve tretjini otočja Rjukju, dolgih več kot 1000 kilometrov. Ima 1.445.812 prebivalcev (2017) in gostoto 662 oseb/km2. [[Otok Okinava]] (沖縄本島 ali 沖縄島) je najmanjši in najbolj jugozahodni od petih glavnih otokov, meri 1206,98 km2. Ima najmanj prebivalcev 1.301.462 (2014) in največjo gostoto prebivalstva 1083,6 oseb/km2. === Otočje Nanpō === Otoki Nanpō (南方諸島) so skupine otokov južno in vzhodno od glavnih otokov japonskega arhipelaga. Raztezajo se od polotoka Izu zahodno od [[Tokijski zaliv|Tokijskega zaliva]] proti jugu približno 1200 kilometrov, do 500 kilometrov od Marianskih otokov. Vse otoke Nanpō upravlja Tokijska metropola. === Taiheijō koridor === [[File:Major_metropolitan_employment_areas_of_Taiheiyō_Belt.svg|thumb|upright=1.2|right|[[Taiheijō koridor]]]] [[Taiheijō koridor]] je ''megalopolis'', ki vključuje širše območje Tokia in [[Keihanšin]]. Dolg je skoraj 1200 km od prefekture Ibaraki na severovzhodu do prefekture Fukuoka na jugozahodu. Satelitski posnetki ponoči kažejo gost in neprekinjen pas svetlobe, ki razmejuje regijo s prekrivajočimi se metropolitanskimi območji na Japonskem. Ima skupno približno 81.859.345 prebivalcev (2016). *Taiheijō koridor – vključuje Ibaraki, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Šizuoka, Aiči, Gifu, Mie, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Vakajama, Okajama, Hirošima, Kamaguči, Fukuoka, in Ōita. (81.859.345 prebivalcev) <ref>{{cite web|title=2015 Population Census|url=http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|publisher=Statistics Bureau, Ministry of Internal Affairs and Communications|access-date=August 13, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825120347/http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|archive-date=August 25, 2016|url-status=live|df=mdy-all}}</ref> ** Veliki Tokio – del velike regije Kantō, ki na splošno vključuje Tokio in Jokohamo. (38.000.000 prebivalcev) <ref>United Nations (March 12, 2017). "[https://www.un.org/en/development/desa/population/publications/pdf/urbanization/the_worlds_cities_in_2016_data_booklet.pdf The World's Cities in 2016]" (PDF). United Nations</ref> ** Keihanšin – Del večje regije Kansai, vključuje Osako, Kjoto, Kobe. (19.341.976 prebivalcev) <ref>[http://www.stat.go.jp/data/nenkan/back60/zuhyou/y0206000.xls Japan Statistics Bureau] – "2010 Census", retrieved August 23, 2015</ref> === Podvodni habitati === Obstajajo načrti za izgradnjo podvodnih habitatov v japonski izključni ekonomski coni. Trenutno še ni zgrajeno nobeno podvodno mesto. Na primer, ''Ocean Spiral'' podjetja Shimizu Corporation bi imel lebdečo kupolo premera 500 metrov s hoteli, stanovanjskimi in poslovnimi kompleksi. Dolga bi bila lahko 15 km. To omogoča rudarjenje morskega dna, raziskave in proizvodnjo metana iz ogljikovega dioksida z mikroorganizmi. Ocean Spiral je bil razvit skupaj z JAMSTEC in tokijsko univerzo.<ref>{{cite web |url=http://www.shimz.co.jp/theme/dream/oceanspiral.html |title=Ocean Spiral |access-date=November 21, 2014|language=ja}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |title=City of the future sinks into the ocean |newspaper=Daily Telegraph |access-date=November 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908021259/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |archive-date = September 8, 2018 }}</ref> == Ekstremne točke == [[File:Extreme_points_japan_map.png|thumb|upright=1.2|Ekstremne točke Japonske]] [[File:Numazu_and_Mount_Fuji.jpg|thumb|left|Vrh gore Fudži je najvišja toča Japonske]] Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). To so točke, ki so bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot katera koli druga lokacija na Japonskem. {| class="wikitable" style="width:75%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever <br />(izpodbijano) | class="fn org" | Rt Kamoivaka na Etorofu | [[Hokaido]]{{ref|iturup|‡}} | [[Ohotsko morje]] | {{coord|45|33|26|N|148|45|09|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Kamoiwakka (Northernmost – disputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.557187,148.752367&q=45.557187,148.752367&t=h&z=15|title=Google Maps (Cape Kamoiwakka)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Sever <br />(nesporno) | class="fn org" | Benten-džima | [[Hokaido]] | [[Preliv La Pérouse]] | {{coord|45|31|38|N|141|55|06|E|region:JP-01_type:landmark|name=Bentenjima (Northernmost – undisputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.527336,141.918211&q=45.527336,141.918211&t=h&z=13|title=Google Maps (Bentenjima)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Okinotorišima | Tokio | [[Filipinsko morje]] | {{coord|20|25|31|N|136|04|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Okinotorishima (Southernmost)}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Minami Torišima | Tokio | Tihi ocean | {{coord|24|16|59|N|153|59|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Minami Torishima (Easternmost)}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Jonaguni | [[prefektura Okinava |Okinava]] | [[Vzhodnokitajsko morje]] | {{coord|24|26|58|N|122|56|01|E|region:JP-47_type:landmark|name= (Westernmost)}} | Najbolj zahodni spomenik Japonske |} === Glavni japonski otoki === Pet glavnih japonskih otokov je Hokaido, Honšū, Kjūšū, Šikoku in Okinava. Ti se imenujejo tudi celina. Vse te točke so dostopne javnosti. {| class="wikitable" style="width:65%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever | class="fn org" | Rt Sōja | [[Hokaidō]] | Preliv La Pérouse | {{coord|45|31|22|N|141|56|11|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Sōya}} | |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Rt Arasaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|04|30|N|127|40|51|E|region:JP-46_type:landmark|name=Cape Arasaki}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Rt Nosappu | Hokaidō | Tihi ocean | {{coord|43|23|06|N|145|49|03|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Nosappu}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Rt Oominezaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|11|55|N|127|38|11|E|region:JP-42_type:landmark|name=Cape Oominezaki}} | |} === Ekstremne nadmorske višine === {| class="wikitable sortable" style="width:65%;" |- ! style="width:12%;" class="unsortable"| Ekstremnost ! style="width:15%;"| Ime ! style="width:10%;"| Višina ! style="width:7%;" class="unsortable"| Prefektura ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Najvišja | class="fn org" | gora [[Fudži]] | 3776 m | [[prefektura Jamanaši |Jamanaši]] | {{coord|35|21|29|N|138|43|52|E|region:JP-19_type:mountain|name=Mount Fuji (Highest)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |- class="vcard" | Najnižja<br />(umetno izdelano) | class="fn org" | Rudnik Hačinohe | −170&nbsp;m | [[prefektura Aomori |Aomori]] | {{coord|40|27|10|N|141|32|16|E|region:JP-02_type:landmark|name=Hachinohe mine (Lowest – man-made)}} | <ref name="mine">{{cite web |url=http://www.iceee.jp/sisetudb/prev.php?id=367 |script-title=ja:施設見学ガイド 八戸鉱山株式会社 八戸石灰鉱山(八戸キャニオン) |access-date=2016-04-06 |work=The Information Center for Energy and Environment Education |language=ja}}</ref> |- class="vcard" | Najnižja<br />(naravna) | class="fn org" | [[Hačirōgata]] | −4&nbsp;m | [[Prefektura Akita |Akita]] | {{coord|39|54|50|N|140|01|15|E|region:JP-05_type:landmark|name=Hachirōgata (Lowest – natural)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |} == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] 3xta7pwi1amdwtjz76o2mmskkh77p3s 5727475 5727474 2022-08-04T17:55:05Z Ljuba brank 92351 /* Ekstremne točke */ wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Geologija == [[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]] [[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]] {{glavni|Geologija Japonske}} === Tektonske plošče === Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok. Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč: * Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.<ref>Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532</ref><ref>Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full</ref> Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.<ref>http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> * Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči. * Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči. * Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči. Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.<ref name="Barnes">{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New "Big Picture"|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}</ref> Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido. Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.<ref>{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}</ref> Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.<ref>{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}</ref> Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.<ref name="atlas">{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, "Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}</ref> === Srednja tektonska linija === [[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]] Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.<ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja. MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.<ref>Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.</ref> Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.<ref>Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.</ref> === Oceanski jarki === [[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]] Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki. *[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.<ref name=USGS>Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/</ref> *[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.<ref>{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}</ref> Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> *Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).<ref>{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}</ref> Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].<ref>[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]</ref> Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.<ref name="izu-ogasawara-arc">{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}</ref> === Sestava === Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.<ref name="gsj">{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}</ref> Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}</ref> Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.<ref>{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}</ref> == Rastoči arhipelag == Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču. Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.<ref>{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}</ref> Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.<ref name="Hokkaido">{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}</ref> Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m. Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.<ref name=DW>{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.<ref>[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&nbsp;metres after March quake &#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}</ref> Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju. == Naravni viri == === Viri na kopnem === Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.<ref>{{cite web|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.<ref>{{cite web|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}</ref> Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza. === Morski viri === [[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]] [[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu. Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.<ref name="天然ガスの本">藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}</ref> Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta. Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.<ref>{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}</ref> Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.<ref>{{cite news|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}</ref> ==== Življenje v morju ==== Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.<ref name="Fish capture by country">{{cite web |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}</ref> Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{cite web |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}</ref> Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce. === Energija === Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.<ref>{{cite web|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}</ref> Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.<ref>{{cite news|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}</ref> Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo. Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja. Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.<ref>{{Cite web|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016}}</ref> 3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.<ref>{{cite web|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}</ref> == Narodni parki in slikovita pokrajina == === Narodni parki === [[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]] {{glavni|Narodni parki Japonske}} Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}</ref> Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje. Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami. === Druga zavarovana območja === *[[Geopark Čičibu]] se razteza na območju (velikosti približno 89.250 ha), ki zajema regijo ČiČibu, sestavljeno iz mesta (Chichibu City) in štirih naselij (Yokoze, Minano, Nagatoro, Ogano). Leta 2011 je bil certificiran kot takrat 15. japonski geopark (trenutno je na Japonskem 44 geoparkov). Kasneje je bil ponovno certificiran leta 2015 in je certificiran do danes.<ref> Geopark Čičibu[https://www.chichibu-geo.com.e.qg.hp.transer.com/about/]</ref> *[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme. Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地). *[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov. *[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51. === Slikovita pokrajina === [[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]] Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.<ref>{{cite web |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=<!--Not stated--> |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 }}</ref> Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō''). === Trije pogledi na Japonsko === Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局). <gallery> Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate 20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|Torii v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]] </gallery> == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map JPN present.svg|thumb|upright=2| Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|podnebja]] Japonske]] Večina regij na Japonskem, kot so večji del Honšuja, Šikokuja in Kjušuja, spada v zmerno območje z vlažnim subtropskim podnebjem (Köppnova klasifikacija podnebja ''Cfa''), za katerega so značilni štirje različni letni časi. Vendar se podnebje spreminja od hladnega, vlažnega celinskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfb'') na severu, kot je severni Hokaido, do toplega podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu, kot so otoki Jaejama in Minami-Tori-šima. === Podnebne cone === [[File:Kabira Bay Ishigaki Island41s3s4500.jpg|thumb|Zaliv Kabira na otoku Išigaki, prefektura Okinava v marcu]] [[File:Himejijo sakura2.jpg|thumb|''[[Sakura]]''- svetoče češnje z [[Grad Himeji|gradom Himeji]] v prefekturi Hjōgo v aprilu]] [[File:Mt.Yarigatake_from_Enzansou.jpg|thumb|Mount Jari, prefektura Nagano avgustu]] Različne geografske značilnosti Japonsko delijo na šest glavnih podnebnih pasov. * Hokaido spada v vlažno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in svežimi poletji. Padavine so redke; vendar zima prinaša velike snežne padavine na območjih, kot sta Sapporo in Asahikava. * V Japonskem morju severozahodni sezonski veter pozimi povzroča obilno sneženje, ki se južno od Tōhokuja večinoma stopi pred začetkom pomladi. Poleti je nekoliko manj deževno kot na pacifiškem območju, vendar včasih doživi ekstremno visoke temperature zaradi pojava vetra [[fen (veter)|fen]]. * Osrednje višavje: značilno celinsko podnebje povzroča velike temperaturne razlike med poletji in zimami ter med dnevi in nočmi. Padavin je zaradi učinkov [[padavinska senca|padavinske sence]] manj kot na obali. * Notranje morje Seto: gore v regijah Čūgoku in Šikoku blokirajo sezonske vetrove ter prinašajo blago podnebje in veliko lepih dni skozi vse leto. * Tihi ocean: podnebje se močno razlikuje med severom in jugom, vendar so zime na splošno bistveno milejše in bolj sončne od tistih na strani, ki gleda na Japonsko morje. Poletja so vroča zaradi jugovzhodnega sezonskega vetra. Padavine so zelo obilne na jugu in močne poleti na severu. Podnebje otoške verige Ogasavara sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') do tropskega savanskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw''), kjer so temperature vse leto tople do vroče. * Podnebje otočja Rjukju sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') na severu do podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu s toplimi zimami in vročimi poletji. Padavin je zelo veliko in nanje še posebej vplivata deževna doba in tajfuni. === Padavine === Japonska je na splošno deževna dežela z visoko vlažnostjo. Zaradi širokega razpona zemljepisne širine, sezonskih vetrov in različnih vrst oceanskih tokov ima Japonska različna podnebja, z razponom zemljepisne širine naseljenih otokov od 24°N do 46°N, kar je primerljivo z območjem med Novo Škotsko in Bahami na vzhodni obali Severne Amerike. Tokio je med 35°N in 36°N, kar je primerljivo s Teheranom, Atenami ali Las Vegasom. Ker gora Fudži in obalne Japonske Alpe zagotavljajo padavinsko senco, prefekturi Nagano in Jamanaši prejmeta najmanj padavin na Honšuju, čeprav še vedno presega 900 milimetrov letno. Podoben učinek je na Hokaidu, kjer podprefektura Ohotsk prejme le 750 milimetrov na leto. Vse druge prefekture imajo obale na Tihem oceanu, Japonskem morju, Notranjem morju Seto ali pa imajo z njimi povezano telo slane vode. Dve prefekturi - Hokaido in Okinava - sta v celoti sestavljeni iz otokov. === Poletje === Podnebje od junija do septembra zaznamuje vroče, mokro vreme, ki ga prinašajo tropski zračni tokovi iz Tihega oceana in jugovzhodne Azije. Ti zračni tokovi so polni vlage in odlagajo znatne količine dežja, ko dosežejo kopno. Obstaja izrazito deževno obdobje, ki se začne v začetku junija in traja približno en mesec. Sledi vroče, lepljivo vreme. Pet ali šest [[tajfun]]ov preleti Japonsko ali njeno bližino vsako leto od začetka avgusta do začetka oktobra, kar včasih povzroči veliko škodo. Povprečna letna količina padavin je med 1000 in 2500 mm, razen na območjih, kot sta polotok Kii in otok Jakušima, ki je najbolj mokro mesto na Japonskem,<ref>{{cite web |title = Japan Climate Charts Index |url = http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |access-date = 2015-10-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date = 2017-10-30 |url-status = dead }}</ref> letna količina padavin pa je med 4000 do 10.000 mm med najvišjimi na svetu.<ref>{{cite web |title = Yakushima World Heritage property |url = http://www.env.go.jp/nature/isan/worldheritage/en/yakushima/area/index.html | publisher = Ministry of the Environment | access-date = 2015-10-11 }}</ref> Največ padavin, tako kot v preostali vzhodni Aziji, pade v poletnih mesecih, razen na obali Japonskega morja, kjer močni severni vetrovi povzročijo največ pozno jeseni in zgodaj pozimi. Z izjemo nekaj zaščitenih notranjih dolin v decembru in januarju so padavine na Japonskem nad 25 milimetrov padavinskega ekvivalenta v vseh mesecih v letu, v najbolj mokrih obalnih območjih pa nad 100 milimetrov na mesec čez celo leto. Od sredine junija do sredine julija je običajno deževno obdobje na otokih Honšu, Šikoku in Kjušu, z izjemo Hokaida, saj se sezonska deževna fronta ali ''baiu zensen'' (梅雨前線) razblini na severnem Honšuju, preden doseže Hokaido. Na Okinavi se deževna sezona začne zgodaj maja in traja do sredine junija. Za razliko od deževnega obdobja na celinski Japonski, v deževnem obdobju na Okinavi ne dežuje niti vsak dan niti ves dan. Med julijem in oktobrom lahko tajfuni, ki izhajajo iz tropskih depresij blizu ekvatorja, napadejo Japonsko s hudimi nevihtami. === Zima === [[File:Snow Mountains Japan 2006 001.jpg|thumb|upright|left| Vas v prefekturi Niigata januarja]] Pozimi se nad evrazijsko kopensko maso razvije Sibirski anticiklon, nad severnim Tihim oceanom pa Aleutski nizek tlak. Posledica tega je tok hladnega zraka proti jugovzhodu čez Japonsko, ki prinaša nizke temperature in obilne snežne padavine v osrednje gorske verige, ki gledajo na Japonsko morje, vendar jasno nebo na območja, ki so na Pacifiku. Najvišje zimske temperature so na otokih Nanpō in Bonin, ki uživajo tropsko podnebje zaradi kombinacije zemljepisne širine, oddaljenosti od azijske celine in segrevalnega učinka vetrov iz Kurošia, pa tudi na vulkanskih otokih (na zemljepisni širini najjužnejšega izmed otokov Rjukju, 24° J). Najhladnejše poletne temperature so na severovzhodni obali otoka Hokaidō v podprefekturah Kuširo in Nemuro. === Sončno obsevanje === Sončno obsevanje je v skladu z enakomerno močnimi padavinami na Japonskem na splošno skromno po količini, čeprav noben del Japonske ni deležen dosledno mračne megle, ki ovija Sečuansko kotlino ali Tajpej. Količine se gibljejo od približno šest ur na dan na obali celinskega morja in zaščitenih delih pacifiške obale in nižine Kantō do štirih ur na dan na obali Japonskega morja Hokaidō. V decembru je med Japonskim morjem in pacifiško obalo zelo izrazit sončni gradient, saj lahko prva stran prejme manj kot 30 ur, pacifiška stran pa kar 180 ur. Poleti pa je najmanj sončnih ur na izpostavljenih delih pacifiške obale, kjer megla zaradi toka Ojašio ustvarja obstojno oblačnost, podobno tisti na Kurilskih otokih in Sahalinu. === Ekstremne temperature === Najvišja zabeležena temperatura na Japonskem je bila 23. julija 2018 41,1 °C, nepreverjen rekord 42,7 °C je bil zabeležen v Adačiju v Tokiu 20. julija 2004. Najnižja je bila −41,0 °C v Asahikavi 25. januarja 1902. Vendar pa je bila 27. januarja 1931 v Bifuki izmerjena neuradna temperatura –41,5 °C. Gora Fudži je podrla japonske rekordno nizke vrednost za vsak mesec, razen za januar, februar, marec in december. Rekordno nizke vrednosti za kateri koli mesec so bile dosežene šele leta 1984. Minami-Tori-šima ima tropsko savansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw'') in najvišjo povprečno temperaturo na Japonskem 25 stopinj Celzija.<ref>{{Cite web |url=http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |title=Archived copy |access-date=2015-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date=2017-10-30 |url-status=dead }}</ref> == Prebivalstvo == [[File:JapanCitiesTownsOMC.PNG|thumb|upright=2|Zemljevid večjih japonskih mest, glavnih mest in izbranih manjših središč]] Leta 2019 je imela Japonska 126,3 milijona prebivalcev.<ref name="SBJ-Population-June-2019">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html|title=Population Estimates Monthly Report June 2019|date=June 20, 2019|website=www.stat.go.jp|publisher=Statistics Bureau Japan|access-date=July 18, 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190606203315/http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html |archive-date= June 6, 2019}}</ref> Je enajsta najbolj naseljena država in druga najbolj naseljena otoška država na svetu. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah. Leta 2010 je 90,7 % celotnega japonskega prebivalstva živelo v mestih.<ref>{{cite web |title=平成22年国勢調査最終報告書 人口の地域分布 |url=http://www.stat.go.jp/data/kokusei/2010/final/pdf/01-02.pdf |publisher=The Ministry of Internal Affairs and Communications Statistics Bureau |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska je urbana družba, kjer le 5 % delovne sile dela v kmetijstvu. Približno 80 milijonov mestnega prebivalstva je močno skoncentrirano na pacifiški obali Honšuja. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. Skoraj 1 od 3 [[Japonci|Japoncev]] živi na širšem območju Tokia, več kot polovica pa v metropolitanskih območjih Kanto, Kansai in Čukjo.<ref>{{Cite web|last=Statistics Bureau of Japan|title=Statistical Handbook of Japan 2020|url=https://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2020all.pdf#page=21}}</ref> === Honšu === [[Honšu]] (本州) je največji japonski otok in drugi najbolj poseljen otok na svetu. Ima 104.000.000 prebivalcev z gostoto prebivalstva 450/km2 (2010).<ref name="JPCensus">{{cite web|url=http://www.soumu.go.jp/main_sosiki/jichi_gyousei/c-gyousei/daityo/index.html|title=総務省｜住基ネット|work=soumu.go.jp}}</ref> Honšu je dolg približno 1300 km in širok od 50 do 230 km, skupna površina pa je 225.800 km2. Je 7. največji otok na svetu. Širše območje Tokia tudi Veliki Tokio na Honšuju je največje [[metropolitansko območje]] (velemesto) na svetu z 38.140.000 prebivalci (2016).<ref name="japan1">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm|title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas|publisher=Statistics Bureau of Japan|access-date=26 November 2013}}</ref> Območje meri 13.500 km2 in ima gostoto prebivalstva 2642 oseb/km2. === Kjušu === [[Kjušu]] (九州) je tretji največji japonski otok od petih glavnih otokov.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Kyūshū" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 588|page=588}}</ref> Od leta 2016 ima Kjušu 12.970.479 prebivalcev in obsega 36.782 km2.<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/islands-of-japan-1435071|title=Discover the Geography of the 4 Main Islands of Japan|work=ThoughtCo|access-date=2018-09-26}}</ref> Ima drugo največjo gostoto prebivalstva 307,13 oseb/km2 (2016). === Šikoku === [[Šikoku]] (四国) je drugi najmanjši od petih glavnih otokov (za otokom Okinava), meri 18.800 km2. Leži južno od Honšuja in severovzhodno od Kjušuja. Ima drugo najmanjše število prebivalcev s 3.845.534 milijoni (2015) <ref name=tourism>{{cite web |url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |title=Shikoku and Awaji Island |publisher=Japan National Tourism Organization |date=September 2011 |access-date=2013-05-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130204132833/http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |archive-date=2013-02-04 }}</ref> in tretjo najvišjo gostoto prebivalstva z 204,55 oseb/km2. === Hokaido === [[Hokaido]] (北海道) je drugi največji japonski otok ter največja in najsevernejša prefektura. Preliv Cugaru ločuje Hokaido od Honšuja.<ref name="nussbaum343">Louis Frédéric. (2005). "Hokkaido" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 343|page=343}}</ref> Ima tretje največje prebivalstvo med petimi glavnimi otoki s 5.383.579 (2015) in najnižjo gostoto prebivalstva s samo 64,5 oseb/km2 (2016). Po površini je na 21. mestu na svetu. === Prefektura Okinava === [[Prefektura Okinava]] (沖縄県) je najjužnejša Japonska prefektura.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Okinawa-shi" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 746-747|page=746}}</ref> Obsega dve tretjini otočja Rjukju, dolgih več kot 1000 kilometrov. Ima 1.445.812 prebivalcev (2017) in gostoto 662 oseb/km2. [[Otok Okinava]] (沖縄本島 ali 沖縄島) je najmanjši in najbolj jugozahodni od petih glavnih otokov, meri 1206,98 km2. Ima najmanj prebivalcev 1.301.462 (2014) in največjo gostoto prebivalstva 1083,6 oseb/km2. === Otočje Nanpō === Otoki Nanpō (南方諸島) so skupine otokov južno in vzhodno od glavnih otokov japonskega arhipelaga. Raztezajo se od polotoka Izu zahodno od [[Tokijski zaliv|Tokijskega zaliva]] proti jugu približno 1200 kilometrov, do 500 kilometrov od Marianskih otokov. Vse otoke Nanpō upravlja Tokijska metropola. === Taiheijō koridor === [[File:Major_metropolitan_employment_areas_of_Taiheiyō_Belt.svg|thumb|upright=1.2|right|[[Taiheijō koridor]]]] [[Taiheijō koridor]] je ''megalopolis'', ki vključuje širše območje Tokia in [[Keihanšin]]. Dolg je skoraj 1200 km od prefekture Ibaraki na severovzhodu do prefekture Fukuoka na jugozahodu. Satelitski posnetki ponoči kažejo gost in neprekinjen pas svetlobe, ki razmejuje regijo s prekrivajočimi se metropolitanskimi območji na Japonskem. Ima skupno približno 81.859.345 prebivalcev (2016). *Taiheijō koridor – vključuje Ibaraki, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Šizuoka, Aiči, Gifu, Mie, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Vakajama, Okajama, Hirošima, Kamaguči, Fukuoka, in Ōita. (81.859.345 prebivalcev) <ref>{{cite web|title=2015 Population Census|url=http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|publisher=Statistics Bureau, Ministry of Internal Affairs and Communications|access-date=August 13, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825120347/http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|archive-date=August 25, 2016|url-status=live|df=mdy-all}}</ref> ** Veliki Tokio – del velike regije Kantō, ki na splošno vključuje Tokio in Jokohamo. (38.000.000 prebivalcev) <ref>United Nations (March 12, 2017). "[https://www.un.org/en/development/desa/population/publications/pdf/urbanization/the_worlds_cities_in_2016_data_booklet.pdf The World's Cities in 2016]" (PDF). United Nations</ref> ** Keihanšin – Del večje regije Kansai, vključuje Osako, Kjoto, Kobe. (19.341.976 prebivalcev) <ref>[http://www.stat.go.jp/data/nenkan/back60/zuhyou/y0206000.xls Japan Statistics Bureau] – "2010 Census", retrieved August 23, 2015</ref> === Podvodni habitati === Obstajajo načrti za izgradnjo podvodnih habitatov v japonski izključni ekonomski coni. Trenutno še ni zgrajeno nobeno podvodno mesto. Na primer, ''Ocean Spiral'' podjetja Shimizu Corporation bi imel lebdečo kupolo premera 500 metrov s hoteli, stanovanjskimi in poslovnimi kompleksi. Dolga bi bila lahko 15 km. To omogoča rudarjenje morskega dna, raziskave in proizvodnjo metana iz ogljikovega dioksida z mikroorganizmi. Ocean Spiral je bil razvit skupaj z JAMSTEC in tokijsko univerzo.<ref>{{cite web |url=http://www.shimz.co.jp/theme/dream/oceanspiral.html |title=Ocean Spiral |access-date=November 21, 2014|language=ja}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |title=City of the future sinks into the ocean |newspaper=Daily Telegraph |access-date=November 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908021259/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |archive-date = September 8, 2018 }}</ref> == Ekstremne točke == [[File:Extreme_points_japan_map.png|thumb|upright=1.2|Ekstremne točke Japonske]] [[File:Numazu_and_Mount_Fuji.jpg|thumb|left|Vrh gore Fudži je najvišja toča Japonske]] Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). To so točke, ki so bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot katera koli druga lokacija na Japonskem. {| class="wikitable" style="width:65%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever <br />(izpodbijano) | class="fn org" | Rt Kamoivaka na Etorofu | [[Hokaido]]{{ref|iturup|‡}} | [[Ohotsko morje]] | {{coord|45|33|26|N|148|45|09|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Kamoiwakka (Northernmost – disputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.557187,148.752367&q=45.557187,148.752367&t=h&z=15|title=Google Maps (Cape Kamoiwakka)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Sever <br />(nesporno) | class="fn org" | Benten-džima | [[Hokaido]] | [[Preliv La Pérouse]] | {{coord|45|31|38|N|141|55|06|E|region:JP-01_type:landmark|name=Bentenjima (Northernmost – undisputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.527336,141.918211&q=45.527336,141.918211&t=h&z=13|title=Google Maps (Bentenjima)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Okinotorišima | Tokio | [[Filipinsko morje]] | {{coord|20|25|31|N|136|04|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Okinotorishima (Southernmost)}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Minami Torišima | Tokio | Tihi ocean | {{coord|24|16|59|N|153|59|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Minami Torishima (Easternmost)}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Jonaguni | [[prefektura Okinava |Okinava]] | [[Vzhodnokitajsko morje]] | {{coord|24|26|58|N|122|56|01|E|region:JP-47_type:landmark|name= (Westernmost)}} | Najbolj zahodni spomenik Japonske |} === Glavni japonski otoki === Pet glavnih japonskih otokov je Hokaido, Honšū, Kjūšū, Šikoku in Okinava. Ti se imenujejo tudi celina. Vse te točke so dostopne javnosti. {| class="wikitable" style="width:65%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever | class="fn org" | Rt Sōja | [[Hokaidō]] | Preliv La Pérouse | {{coord|45|31|22|N|141|56|11|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Sōya}} | |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Rt Arasaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|04|30|N|127|40|51|E|region:JP-46_type:landmark|name=Cape Arasaki}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Rt Nosappu | Hokaidō | Tihi ocean | {{coord|43|23|06|N|145|49|03|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Nosappu}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Rt Oominezaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|11|55|N|127|38|11|E|region:JP-42_type:landmark|name=Cape Oominezaki}} | |} === Ekstremne nadmorske višine === {| class="wikitable sortable" style="width:65%;" |- ! style="width:12%;" class="unsortable"| Ekstremnost ! style="width:15%;"| Ime ! style="width:10%;"| Višina ! style="width:7%;" class="unsortable"| Prefektura ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Najvišja | class="fn org" | gora [[Fudži]] | 3776 m | [[prefektura Jamanaši |Jamanaši]] | {{coord|35|21|29|N|138|43|52|E|region:JP-19_type:mountain|name=Mount Fuji (Highest)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |- class="vcard" | Najnižja<br />(umetno izdelano) | class="fn org" | Rudnik Hačinohe | −170&nbsp;m | [[prefektura Aomori |Aomori]] | {{coord|40|27|10|N|141|32|16|E|region:JP-02_type:landmark|name=Hachinohe mine (Lowest – man-made)}} | <ref name="mine">{{cite web |url=http://www.iceee.jp/sisetudb/prev.php?id=367 |script-title=ja:施設見学ガイド 八戸鉱山株式会社 八戸石灰鉱山(八戸キャニオン) |access-date=2016-04-06 |work=The Information Center for Energy and Environment Education |language=ja}}</ref> |- class="vcard" | Najnižja<br />(naravna) | class="fn org" | [[Hačirōgata]] | −4&nbsp;m | [[Prefektura Akita |Akita]] | {{coord|39|54|50|N|140|01|15|E|region:JP-05_type:landmark|name=Hachirōgata (Lowest – natural)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |} == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] ej46c1qiihqfhgj6ebfff4n4v7sqfcy 5727490 5727475 2022-08-04T19:00:59Z Ljuba brank 92351 /* Ekstremne nadmorske višine */ dodano wikitext text/x-wiki {{ Country geography | name = Japonska | map = Satellite View of Japan 1999.jpg | continent = Azija | region = [[Vzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|36|N|138|E|type:country}} | area ranking = 62.<ref>{{cite web |url=https://www.indexmundi.com/facts/indicators/AG.SRF.TOTL.K2/rankings|title=Countries ranked by Surface area (Sq. Km) }}</ref> | km area = 377.973,89<ref>"Geospatial Information Authority of Japan 2022"[https://web.archive.org/web/20220421170303/https://www.gsi.go.jp/ENGLISH/index.html]</ref> | percent land = 87,93099 | km coastline = 29.751 |exclusive economic zone=4.470.000 km² | borders = Nima <!--unknown params: | northernmost point = Benten-džima (Wakkanai) | southernmost point = Okinotorišima | easternmost point = Minami-Tori-šima | westernmost point = Rt Irizaki--> | geographic center = | highest point = [[Fudži]] <br /> 3776 m<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> | lowest point = [[Hačirōgata]] <br /> -4 m<ref name="CIA World Factbook"/> | longest river = [[Šinano (reka)|Šinano]] <br /> 367 km<ref>{{cite web|title=Shinano River|url=https://www.britannica.com/place/Shinano-River|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | largest lake = [[Jezero Biva]] <br /> 671 km²<ref>{{cite web|title=Lake Biwa|url=https://www.britannica.com/place/Lake-Biwa|website=Encyclopædia Britannica|access-date=11 November 2017}}</ref> | climate = Pestro; tropsko na jugu do hladno celinsko na severu, gorata območja pa so subarktična ali alpska tundra<ref name="CIA World Factbook"/> | terrain = Večinoma razgiban, vulkanski in gorat<ref name="CIA World Factbook"/> | natural resources = Morsko življenje in mineralni viri v teritorialnih vodah. Majhna nahajališča premoga, nafte, železa in mineralov na kopnem.<ref> "What is the Volume of Japan's 200-nm Exclusive Economic Zone?".[ https://web.archive.org/web/20190729135457/https://www.spf.org/en/opri/newsletter/123_3.html?full=123_3] The Ocean Policy Research Institute. September 20, 2005. Archived from the original (website) on July 29, 2019. Retrieved 30 July 2019. </ref> <ref>"World review of fisheries and aquaculture"[https://www.fao.org/3/w9900e/w9900e02.htm]. Food and Agriculture Organization. Retrieved January 18, 2014.</ref><ref name="CIA World Factbook"/> | natural hazards = Vulkanski izbruhi, cunami, potresi in tajfuni | environmental issues = Onesnaževanje zraka; zakisljevanje jezer in rezervoarjev; prelov; krčenje gozdov }} '''[[Japonska]]''' je otoška država, ki obsega [[stratovulkan|stratovulkanski]] [[arhipelag]], dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]].<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Sestavlja ga 6852 otokov.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> Pet glavnih otokov je [[Hokaido]], [[Honšu]], [[Kjušu]], [[Šikoku]] in [[Okinava]]. Obstaja 6847 oddaljenih otokov.<ref name="main-islands-japan">{{cite web |title=離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?) |publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism |url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |website= MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) |date=22 August 2015 |access-date= 9 August 2019 |language=ja |format=website |quote=MILT classification 6,852 islands (main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands) |archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html |archive-date=2007-11-13}}</ref> [[Otočje Rjukju]] in [[otoki Nanpō]] so južno in vzhodno od glavnih otokov. Ozemlje obsega 377.973,89 km². Je četrta največja otoška država na svetu in največja otoška država v vzhodni Aziji. Država ima 6. najdaljšo obalo na 29.751 km in 8. največjo [[izključna ekonomska cona|izključno ekonomsko cono]] s 4.470.000 km² na svetu.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Teren je večinoma razgiban in gorat s 66 % gozda. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah.<ref name="autogenerated1">{{cite web |title=地形分類 |url=http://www.gsi.go.jp/atlas/archive/j-atlas-d_j_02.pdf |publisher=Geospatial Information Authority of Japan |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska leži v severozahodnem [[pacifiški ognjeni obroč|ognjenem obroču]] na več [[tektonska plošča|tektonskih ploščah]]. Vzhodno od [[Japonsko otočje|japonskega arhipelaga]] so trije [[oceanski jarek|oceanski jarki]]. [[Japonski jarek]] nastane, ko se oceanska [[Pacifiška plošča]] potopi pod celinsko [[Ohotska plošča|Ohotsko ploščo]].<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> Neprekinjen proces subdukcije povzroča pogoste [[potres]]e, [[cunami]]je in stratovulkane. Otoke prizadenejo tudi [[tajfun]]i. Subdukcijske plošče so japonski arhipelag potegnile proti vzhodu, ustvarile [[Japonsko morje]] in ga ločile od azijske celine s povratnim širjenjem bazena pred 15 milijoni let. Podnebje se spreminja od vlažnega celinskega na severu do vlažnega subtropskega in tropskega deževnega gozda na jugu. Te razlike v podnebju in pokrajini so omogočile razvoj raznolike flore in favne z nekaterimi redkimi endemičnimi vrstami, zlasti na otokih Ogasavara. Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). Japonska je obdana z morji. Na severu ga Ohotsko morje ločuje od [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]], na zahodu ga ločuje Japonsko morje od [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], na jugozahodu [[Vzhodnokitajsko morje]] ločuje otočje Rjukju od Kitajske in [[Tajvan]]a, na vzhodu je [[Tihi ocean]]. [[File:Japan-CIA WFB Map.png|right|thumb|upright=1.25|Zemljevid Japonske]] [[File:Japan-Archipelago-Outlined-Islands-Map.png|thumb|upright=1.25|Japonski arhipelag z občrtanimi otoki]] Japonski arhipelag je dolg več kot 3000 km v smeri od severa proti jugu od Ohotskega morja do [[Filipinsko morje|Filipinskega morja]] v Tihem oceanu. Je ozek in nobena točka na Japonskem ni od morja oddaljena več kot 150 km.<ref name="water-supply">{{cite web |title = Water Supply in Japan |format=website |url = https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126130519/https://www.mhlw.go.jp/english/policy/health/water_supply/1.html |archive-date = January 26, 2018 | publisher = Ministry of Health, Labour and Welfare | access-date = 26 September 2018 }}</ref> Skupaj je 6852 otokov. Pet glavnih otokov je (od severa proti jugu) Hokaido, Honšu, Šikoku, Kjušu in Okinava. Trije od štirih večjih otokov (Honšu, Kjušu in Šikoku) so ločeni z ozkimi ožinami [[Notranje morje Seto|Notranjega morja Seto]] in tvorijo naravno celoto. 6847 manjših otokov se imenujejo oddaljeni otoki.<ref name="離島">{{cite web|url=http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|title=離島とは(島の基礎知識)|publisher=Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism|language=ja|format=website|archive-url=https://web.archive.org/web/20071113053915/http://www.mlit.go.jp/crd/chirit/ritoutoha.html|archive-date=November 13, 2007|access-date=3 October 2018}}</ref> To vključuje otoke Bonin, otoke Daitō, Minami-Tori-šima, Okinotorišima, otočje Rjukju, vulkanske otoke in otoke Nanpō ter številne otočke in [[čer]]i, od katerih je 430 naseljenih. [[Otočje Senkaku]] so pod upravo Japonske, Kitajska pa jih oporeka. To izključuje sporna severna ozemlja ([[Kurilsko otočje]]) in [[Skale Liancourt]]. Od leta 2021 ima ozemlje Japonske skupno 377.973,89 km² površine, od tega je 364.546,41 km² kopnega in 13.430 km² vode. Japonska ima šesto najdaljšo obalo na svetu (29.751 km). Je največja otoška država v vzhodni Aziji in četrta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> Zaradi številnih oddaljenih otokov in dolge obale ima država obsežno morsko življenje in mineralne vire v oceanu. Izključna gospodarska cona Japonske obsega 4.470.000 km² in je osma največja na svetu. Je več kot 11-krat večja od površine države.<ref name="kaiho">{{cite web| url=http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html|title=日本の領海等概念図| publisher=海上保安庁海洋情報部| access-date=12 August 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180812151410/http://www1.kaiho.mlit.go.jp/JODC/ryokai/ryokai_setsuzoku.html| archive-date=August 12, 2018}}</ref> Izključna ekonomska cona se razteza od osnovne črte do 200 navtičnih milj (370 km) od njene obale. Njeno teritorialno morje je 12 nmi (22,2 km), vendar med 3 in 12 nmi (5,6 in 22,2 km) v mednarodnih ožinah – preliv La Pérouse (ali preliv Sōja), preliva Cugaru, Ōsumi in preliv Cušima. Leta 2019 je imela Japonska 126 milijonov prebivalcev.[19] Je 11. najbolj naseljena država na svetu in druga najbolj naseljena otoška država. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. == Zemljevid Japonske == [[File:Regions and Prefectures Japan.png|thumb|upright=1.20|Regije in prefekture Japonske]] {{glavni|Tradicionalne regije Japonske}} Japonska je neformalno razdeljena na osem zgodovinskih regij od severovzhoda (Hokaidō) do jugozahoda (otočje Rjukju):<ref>[http://www.japan-guide.com/list/e1001.html Regions of Japan on japan-guide.com]</ref> * [[Hokaido|Hokaidō]] * [[Tohoku|Tōhoku]] * [[Kanto|Kantō]] * [[Čubu|Čūbu]] * [[Kansai]] (ali Kinki). * [[Čugoku|Čūgoku]] * [[Šikoku]] * [[Kjušu|Kjūšū]] Vsaka regija vsebuje več prefektur, razen regije Hokaido, ki obsega samo prefekturo Hokaido. Regije niso uradne upravne enote, vendar se tradicionalno uporabljajo kot regionalna delitev Japonske v številnih kontekstih. Na primer, zemljevidi in geografski učbeniki razdelijo Japonsko na osem regij, vremenska poročila običajno podajajo vreme po regijah, mnoga podjetja in ustanove uporabljajo svojo domačo regijo kot del svojega imena (železnica Kinki Nippon, banka Čūgoku, univerza Tohoku itd.). ). Čeprav ima Japonska osem višjih sodišč, se njihove pristojnosti ne ujemajo z osmimi regijami. == Sestava, topografija in geografija == [[File:Japan topo en.jpg|thumb|upright=1.2|Topografska karta Japonske]] Približno 73 % Japonske je gorate, z gorovjem, ki poteka skozi vsakega od glavnih otokov. Najvišja japonska gora je gora [[Fudži]] z višino 3776 m. Stopnja gozdnatosti Japonske je 68,55 %, saj so gore močno gozdnate. Edini drugi razviti državi s tako visokim odstotkom gozdnatosti sta Finska in Švedska. Ker je malo ravnin, se veliko hribovitih in gorskih pobočij na nižjih višinah okoli mest pogosto obdeluje. Ker je Japonska v vulkanskem območju vzdolž pacifiških globin, je po vseh otokih čutiti pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje in občasno vulkansko aktivnost. Uničujoči potresi se zgodijo večkrat na stoletje. Vročih vrelcev je veliko in jih izkorišča industrija prostega časa. Japonska uprava za geoprostorske informacije vsako leto meri japonsko ozemlje, da bi nenehno razumela stanje državnega ozemlja. Od 1. julija 2021 je ozemlje Japonske veliko 377.973,89 kvadratnih kilometrov. Površina se povečuje zaradi vulkanskih izbruhov, kot je Nišinošima (西之島), naravnega širjenja otokov in amelioracije oziroma pridobianja novega kopna. Tabela prikazuje rabo zemljišč v letu 2002.<ref name="mlit-2011">{{cite web|url=http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|title=土地総合情報ライブラリー 平成16年土地の動向に関する年次報告 第2章 土地に関する動向|publisher=国土交通省|language=ja|access-date=2007-02-17|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130120195343/http://tochi.mlit.go.jp/wp-content/uploads/2011/02/16-02.pdf|archive-date=2013-01-20}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:50%;" |- ! style="width:14%;" class="unsortable"| Gozd ! style="width:14%;" class="unsortable"| Kmetijske površine ! style="width:14%;" class="unsortable"| Pozidana območja ! style="width:14%;" class="unsortable"| vodne površine, reke, plovne poti ! style="width:14%;" class="unsortable"| Ceste ! style="width:14%;" class="unsortable"| Divjina ! style="width:16%;" class="unsortable"| Drugo |- class="vcard" style="text-align:center;" | 66,4% || 12,8% || 4,8% || 3,6% || 3,4% || 0,7% || 8,3% |- class="vcard" style="text-align:center;" | 251.000 km2 || 48.400 km2 || 18.100 km2 || 13.500 km2 || 13.000 km2 || 2600 km2 || 31.300 km2 |} === Lega === Japonski arhipelag je razmeroma oddaljen od azijske celine. Kjušu je najbližje najjužnejši točki Korejskega polotoka z razdaljo 190 km, kar je skoraj 6-krat dlje kot od Anglije do Francije čez Rokavski preliv. Tako je bil zgodovinsko Kjušu prehod med Azijo in Japonsko. Kitajsko loči 800 km morja od velikih japonskih glavnih otokov. Hokaido je blizu [[Sahalin]]a, ki ga je od leta 1905 do 1945 zasedla Japonska. Večina prebivalstva živi na pacifiški obali Honšūja. Zahodna obala, ki gleda na Japonsko morje, je manj gosto poseljena. Japonski arhipelag je bil težko dostopen že pred antično zgodovino. V obdobju [[paleolitik]]a okoli 20.000 pr. n. št. na vrhuncu [[zadnji ledeniški maksimum|zadnjega ledeniškega maksimuma]] je obstajal kopenski most med Hokaidom in Sahalinom, ki je povezoval Japonsko z azijsko celino. Kopenski most je izginil, ko se je morska gladina dvignila v [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] okoli 10.000 pr. n. št.<ref name=Japan>{{cite book |last1=Campbell |first1=Allen |last2=Nobel |first2=David S |title=Japan: An Illustrated Encyclopedia |publisher=Kodansha |date=1993 |page=1186 |isbn=406205938X}}</ref> Japonska je zaradi oddaljene lege, obdane s prostranimi morji, razgibanim, goratim terenom in strmimi rekami, varna pred vsiljivci in nenadzorovanimi migracijami z azijske celine. Japonci lahko zaprejo svojo civilizacijo z izolacionistično zunanjo politiko. V obdobju Edo je šogunat Tokugawa uveljavil politiko Sakoku, ki je prepovedovala večino tujih stikov in trgovine od 1641 do 1853.<ref>Ronald P. Toby, ''State and Diplomacy in Early Modern Japan: Asia in the Development of the Tokugawa Bakufu'', Stanford, California: Stanford University Press, (1984) 1991.</ref>] V sodobnem času se dotok ljudi upravlja preko morskih pristanišč in letališč. Tako je Japonska dokaj izolirana od celinskih vprašanj. Skozi zgodovino Japonska ni bila nikoli v celoti napadena ali kolonizirana s strani drugih držav. [[Mongoli]] so poskušali dvakrat vdreti na Japonsko in leta 1274 in 1281 niso uspeli. Japonska je kapitulirala le enkrat po jedrskih napadih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Takrat Japonska ni imela jedrske tehnologije. Otoška geografija je glavni dejavnik za izolacionistična, polodprta in ekspanzionistična obdobja japonske zgodovine. === Gore in vulkani === Gorski otoki japonskega arhipelaga tvorijo polmesec ob vzhodni obali Azije.<ref name=loc>{{Cite book|url=https://www.loc.gov/item/91029874/|title=Japan: a country study|date=1992|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|isbn=0-8444-0731-3|editor-last=Dolan|editor-first=Ronald E.|edition=5th|location=Washington, D.C.|pages=72–84|oclc=24247433|postscript=. {{PD-notice}}|editor-last2=Worden|editor-first2=Robert L.}}</ref> Od celine jih ločuje Japonsko morje, ki služi kot zaščitna pregrada. Japonska ima 108 aktivnih vulkanov (10 % aktivnih vulkanov na svetu) zaradi aktivne tektonike plošč v ognjenem obroču. Pred približno 15 milijoni let je bila vulkanska obala azijske celine potisnjena v niz vulkanskih otoških lokov. To je ustvarilo bazene, znane kot [[Japonsko morje]] in [[Ohotsko morje]], s formalnim oblikovanjem japonskega otočja. Arhipelag ima tudi vrhove gorskih grebenov, ki so bili dvignjeni blizu zunanjega roba epikontinentalnega pasu. Približno 73 odstotkov japonske površine je goratih, razpršene ravnice in medgorske kotline (v katerih je skoncentrirano prebivalstvo) pa pokrivajo le okoli 27 odstotkov. Dolga veriga gora teče po sredini otočja in ga deli na dve polovici, ''lice'', ki gleda na Tihi ocean in ''zadnjo plat'' proti Japonskemu morju. Na pacifiški strani so strme gore, visoke od 1500 do 3000 metrov, z globokimi dolinami in soteskami. Osrednjo Japonsko zaznamuje zbliževanje treh gorskih verig – pogorja Hida, Kiso in Akaiši – ki tvorijo [[Japonske Alpe]] (''Nihon Arupusu''), katerih več vrhov je višjih od 3000 metrov. Najvišja točka v japonskih Alpah je gora Kita s 3193 metri. Najvišja točka v državi je gora Fudži (''Fujisan'', napačno imenovana tudi ''Fudžijama''), vulkan, ki miruje od leta 1707 in se dviga do 3776 m nadmorske višine v prefekturi Šizuoka. Na strani Japonskega morja so planote in nizkogorski predeli z nadmorsko višino od 500 do 1500 metrov. === Planote in ravnice === [[File:Kanto plain.png|thumb|220px|Zemljevid nižine Kantō]] V osrednjem Honšūju so tri velike nižine. Največja je nižina Kantō, ki pokriva 17.000 km2 v regiji Kantō. Tam je glavno mesto [[Tokio]] in največje metropolitansko mesto. Druga največja ravnina na Honšuju je ravnica Nōbi s 1800 km2 s tretjim najbolj naseljenim mestnim območjem [[Nagoja]]. Tretja največja nižina na Honšūju je nižina Osaka, ki pokriva 1600 km2 v regiji Kansai. Predstavlja drugo največje mestno območje Osake (del metropolitanskega območja Keihanšin). Osaka in Nagoya segata v notranjost celine od svojih zalivov, dokler ne dosežeta strmih gora. Nižina Osaka je povezana s Kjotom in Naro. Kjoto je v porečju reke Jamaširo 827,9 km², Nara pa v porečju Nara 300 km². Nižina Kantō, nižina Osaka in nižina Nōbi so najpomembnejša gospodarska, politična in kulturna območja Japonske. Te ravnice so imele največjo kmetijsko proizvodnjo in velike zalive s pristanišči za ribolov in trgovino. Zaradi tega so postala največja naseljena središča. Kjoto in Nara sta starodavni prestolnici in kulturno srce Japonske. Ravnina Kantō je postala japonsko središče moči, saj je največja ravnina s središčno lokacijo in je imela zgodovinsko največ kmetijske proizvodnje, ki bi jo bilo mogoče obdavčiti. Šogunat Tokugawa je leta 1603 v Edu ustanovil ''bakufu''.<ref>Gordon, Andrew. (2003). ''A Modern History of Japan from Tokugawa Times to the Present'', p. 23.</ref> To se je do leta 1868 razvilo v glavno mesto Tokio. Hokaido ima več nižin, kot so nižina Išikari 3800 km², nižina Tokači 3600 km2, nižina Kuširo je največje [[mokrišče]] na Japonskem 2510 km2 in nižina Sarobecu 200 km2. Obstaja veliko kmetij, ki proizvajajo veliko kmetijskih pridelkov. Povprečna velikost kmetije na Hokaidu je leta 2013 znašala 26 hektarjev na kmeta. To je skoraj 11-krat več od državnega povprečja, ki znaša 2,4 hektarja. Zaradi tega je Hokaido postal kmetijsko najbogatejša prefektura Japonske.<ref name="Agriculture Hokkaido">{{Cite news |title=Trend toward stronger agriculture seen in Hokkaido |url=https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |work=The Nikkei |date=5 January 2015 |access-date=7 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190407200056/https://asia.nikkei.com/Business/Biotechnology/Trend-toward-stronger-agriculture-seen-in-Hokkaido/ |archive-date=7 April 2019 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Skoraj ena četrtina japonskih obdelovalnih površin in 22 % japonskih gozdov je na Hokaidu.<ref name="business-env">{{cite web|url=http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|title=Hokkaido's Business Environment|publisher=Trade and Economic Exchange Group, Commerce and Economic Exchange Division, Department of Economic Affairs, Hokkaido Government|access-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100721020826/http://www.pref.hokkaido.jp/keizai/kz-bkkry/env/env-e.html|archive-date=2010-07-21}}</ref> Druga pomembna ravnica je Sendajska nižina okoli mesta Sendai na severovzhodu Honšuja. Mnoge od teh ravnin so vzdolž obale, njihove površine pa so se v zgodovini povečevale z amelioracijo. === Reke === [[File:NiigataCityOpenData machinami004.jpg|thumb|Reka [[Šinano (reka)|Šinano]] v mestu Niigata]] Reke so na splošno strme in hitre in redke so primerne za plovbo, razen v spodnjem toku. Čeprav je večina rek dolga manj kot 300 km, njihov hiter tok iz gora zagotavlja hidroelektrično energijo. Sezonska nihanja pretoka so privedla do obsežnega razvoja ukrepov za nadzor poplav. Najdaljša reka Šinano, ki se vije skozi prefekturo Nagano do prefekture Niigata in se izliva v Japonsko morje, je dolga 367 km (228 milj).<ref name="longest-rivers">{{cite web |title = Longest Rivers In Japan |format=website |url = https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117105043/https://www.worldatlas.com/articles/the-longest-rivers-in-japan.html |archive-date = November 17, 2018 | publisher = WorldAtlas.com | access-date = 9 February 2020 }}</ref> To je 10 najdaljših rek na Japonskem. {| class="wikitable sortable" |- bgcolor="#CCCCCC" ! class="unsortable"|Rang !Ime !Regija !Prefektura !Dolžina (km) |- |1 |[[Šinano (reka)|Šinano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]] |367 |- |2 |[[Tone (reka)|Tone]] |[[Kanto]] |[[ Prefektura Saitama|Saitama]], [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Prefektura Gunma |Gunma]] |322 |- |3 |[[Išikari (reka)|Išikari]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |268 |- |4 |[[Tešio (reka)|Tešio]] |[[Hokaido]] |[[Hokaido]] |256 |- |5 |[[Kitakami (reka)|Kitakami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |249 |- |6 |[[Abukuma (reka)|Abukuma]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]] |239 |- |7 |[[Mogami (reka)|Mogami]] |[[Tohoku]] |[[ Prefektura Jamagata |Jamagata]] |229 |- |8 |[[Tenrju (reka)|Tenrju]] |[[Čubu]] |[[ Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]] |212 |- |9 |[[Agano (reka)|Agano]] |[[Honšu]]<br/> Hokuriku |[[ Prefektura Niigata |Niigata]] |210 |- |10 |[[Šimanto (reka)|Šimanto]] |[[Šikoku]] |[[ Prefektura Koči |Koči]] |196 |} === Jezera in obala === [[File:20091015琵琶湖.jpg|thumb|Območje jezera Biva]] Največje sladkovodno jezero je [[jezero Biva]] 670,3 km², severovzhodno od Kjota v prefekturi Šiga.<ref name=Tabata2016>{{Cite journal|doi = 10.1002/ece3.2070|title = Phylogeny and historical demography of endemic fishes in Lake Biwa: The ancient lake as a promoter of evolution and diversification of freshwater fishes in western Japan|year = 2016|last1 = Tabata|first1 = Ryoichi|last2 = Kakioka|first2 = Ryo|last3 = Tominaga|first3 = Koji|last4 = Komiya|first4 = Takefumi|last5 = Watanabe|first5 = Katsutoshi|journal = Ecology and Evolution|volume = 6|issue = 8|pages = 2601–2623|pmid = 27066244|pmc = 4798153}}</ref> Jezero Biva je starodavno jezero in ocenjujejo, da je 13. najstarejše jezero na svetu, staro vsaj 4 milijone let.<ref name="marine-rutgers">{{cite web|title=Ancient lakes of the world|url=https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-url=https://web.archive.org/web/20200209063201/https://marine.rutgers.edu/~cfree/ancient-lakes-of-the-world/|archive-date=February 9, 2020|access-date=20 January 2020|publisher=Christopher M. Free|format=website}}</ref> Milijone let dosledno vsebuje vodo. Jezero Biva je ustvarila tektonika plošč v območju aktivnega [[prelom (geologija)|preloma]]. Tako je nastalo zelo globoko jezero z največjo globino 104 m. Tako ni naravno napolnjeno z usedlinami. Skozi milijone let se je v jezeru razvil raznolik ekosistem. Vsebuje več kot 1000 vrst in podvrst. Obstaja 46 domorodnih vrst in podvrst rib,<ref name=fish>Kawanabe, H.; Nishino, M.; and Maehata, M., editors (2012). ''Lake Biwa: Interactions between Nature and People.'' pp 119-120. {{ISBN|978-94-007-1783-1}}</ref> vključno z 11 vrstami in 5 podvrstami, ki so endemične ali skoraj endemične. Vsako leto jezero obišče približno 5000 vodnih ptic. Sledi 10 največjih jezer na Japonskem.<ref name="GSI-20172">国土地理院 平成29年全国都道府県市区町村別面積調 [http://www.gsi.go.jp/KOKUJYOHO/MENCHO/201710/f1_kosho.pdf 付1 湖沼面積（平成29年10月1日版）] 2018年2月10日閲覧。</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! class="unsortable"|Rang ! Ime ! Regija ! Prefektura¹ ! class="unsortable"|Občine !Type ! class="unsortable"|[[Slanost|Voda]] ! Površina<br />(km<sup>2</sup>) ! Max globina<br />(m) ! Nadm. višina<br />(m) ! Volumen<br />(km³) |- | 1 || [[Jezero Biva|Biva]] || [[Kansai]] || [[Prefektura Šiga |Šiga]] || Ōcu, Kusacu, Higaši-Ōmi, Hikone, Nagahama, Morijama, Ōmi-Hačiman, Takašima, Jasu, Maibara |[[Starodavno jezero]], [[tektonsko jezero|tektonsko]], sladka voda|| Sladkovodno || 670,3 || 103,8 || 85|| 27,5 |- | 2 || [[Jezero Kasumigaura|Kasumigaura]] || [[Kanto]] || [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]] || Tsuchiura, Išioka, Omitama, Inašiki, Ami, Kasumigaura, Namegata, Itako, Miho |Toplo [[monomiktično jezero]]|| Fresh || 167,6 || 7,10 || 0 || 0,85 |- | 3 || [[Jezero Saroma|Saroma]] || [[Hokaido]] || Podprefektura Abaširi || Kitami, Saroma, Jūbecu |[[Mezotrofično jezero|Mezotrofično]]|| Brakično || 151,9 || 19,6 || 0 || 1,3 |- | 4 || [[Jezero Inavaširo|Inavaširo]] || [[Tohoku]] || [[Prefektura Fukušima |Fukušima]] || Kōrijama, Aizu-Vakamacu, Inavaširo |Tektonsko jezero| Sladkovodno || 103,3 || 94,6 || 514 || 5,40 |- | 5 || [[Nakaumi]] || [[Čugoku]] || [[Prefektura Šimane |Šimane]]<br />[[Prefektura Tottori |Tottori]] || Macue, Jonago, Jasugi, Sakaiminato, Higashi-Izumo |Brakično|| Brakično || 86,2 || 17,1 || 0 || 0,47 |- | 6 || [[Jezero Kusšaro|Kusšaro]] || [[Hokaido]] || [[Prefektura Kuširo |Kuširo]] || Tešikaga |Acidotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 79,3 || 117,5 || 121 || 2,25 |- | 7 || [[Jezero Šindži|Šindži]] || [[Honšu]],<br/> San'in || [[Prefektura Šimane |Šimane]] || Macue, Izumo, Hikava |Brakično|| Brakično || 79,1 || 6,0 || 0 || 0,34 |- | 8 || [[Jezero Šikocu|Šikocu]] || [[Hokaido]] || podprefektura Išikari || Čitose |kratersko jezero|| Sladkovodno || 78,4 || 360,1 || 247 || 20,9 |- | 9 || [[Jezero Tōja|Tōja]] || [[Hokaido]] || podprefektura Iburi || Tōjako, Sōbecu |Oligotrofično kratersko jezero|| Sladkovodno || 70,7 || 179,9 || 84 || 8,19 |- | 10 || [[Jezero Hamana|Hamana]] || [[Čubu]], podregija Tokai || [[Prefektura Šizuoka |Shizuoka]] || Hamamacu, Kosai, Arai |Brakično [[laguna]]|| Brakično || 65,0 || 13,1 || 0 || 0,35 |} [[File:Seto_Inland_Sea.jpg|thumb|[[Notranje morje Seto]]]] Obsežen obalni ladijski promet, zlasti okoli [[Notranje morje Seto |Notranjega morja Seto]], kompenzira pomanjkanje plovnih rek. Za pacifiško obalo južno od Tokia so značilni dolgi, ozki, postopoma plitvi zalivi, ki nastanejo zaradi sedimentacije, ki je ustvarila številna naravna pristanišča. Pacifiška obala severno od Tokia, obala Hokaida in obala Japonskega morja so na splošno nerazčlenjene, z malo naravnimi pristanišči. Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo na Japonskem 765 km² površin plimovanja, zaradi česar je bila država na 35. mestu glede na obseg plimovanja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> === Pridobivanje zemlje === [[File:151229_Kobe_Port_Japan02bs.jpg|thumb|[[Letališče Kobe]] v zalivu Osaka]] Japonski arhipelag so ljudje spremenili v nekakšno neprekinjeno deželo, v kateri so štirje glavni otoki v celoti dosegljivi in prehodni z železniškim in cestnim prometom zahvaljujoč izgradnji ogromnih [[most]]ov in [[predor]]ov, ki povezujejo med seboj in različne otoke.<ref>{{cite book |title=Il mondo come sistema|author= E. Fedrizzi and S. Ferri |year=2000|publisher=Minerva Italica |isbn=88-298-1989-1}}</ref> Približno 0,5 % celotne površine Japonske je predelana zemlja (''umetatechi''). Začelo se je v 12. stoletju. Zemljo so pridobili iz morja in rečnih delt z gradnjo nasipov in drenaž ter riževih polj na terasah, vklesanih v pobočja gora. Večina projektov melioracije se je zgodila po drugi svetovni vojni v času japonskega gospodarskega čudeža. Opravljena je bila melioracija 80 % do 90 % vse ravnine plimovanja. Na obalnih območjih so bili izvedeni veliki projekti melioracije zemljišč z odlagališči za pomorske in industrijske tovarne, kot je Higaši Ogišima v Kavasakiju, zaliv Osaka in letališče Nagasaki. Port Island, Rokkō Island in letališče Kobe so bili zgrajeni v Kobeju. Projekti s konca 20. in začetka 21. stoletja vključujejo umetne otoke, kot je mednarodno letališče Čubu Centrair v zalivu Ise, mednarodno letališče Kansai sredi zaliva Osaka, Jokohama Hakkeijima Sea Paradise in Wakayama Marina City. Vas Ōgata v Akiti je bila ustanovljena na zemljišču, pridobljenem iz jezera Hačirōgata (takrat drugega največjega japonskega jezera) od leta 1957. Do leta 1977 je količina pridobljenega zemljišča skupaj znašala 172,03 kvadratnih kilometrov.<ref>{{cite web |url=http://www.ogata.or.jp/english/history.html |title=The History of Ogata-Mura &#124; Ogata-mura |publisher=Ogata.or.jp |access-date=2014-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924055244/http://www.ogata.or.jp/english/history.html |archive-date=2015-09-24 }}</ref> Primeri melioracije zemljišč na Japonskem so: * Kjogašima, Kobe – prvi umetni otok, ki ga je leta 1173 zgradil Taira no Kiyomori * Hibiya Inlet, Tokio – prvi obsežen projekt melioracije se je začel leta 1592 * Dedžima, Nagasaki – zgrajena med obdobjem japonske nacionalne izolacije leta 1634. Bila je edina trgovska postaja na Japonskem v obdobju Sakoku, prvotno pa so jo naselili portugalski in nato nizozemski trgovci. * Tokijski zaliv, Japonska – 249 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web| title = Japan Fact Sheet| publisher = Japan Reference| url = http://www.jref.com/society/japan_fact_sheet.shtml| access-date = 2007-03-23 }}</ref> umetni otok (2007). ** To vključuje celotno Odaibo, niz otoških utrdb, zgrajenih za zaščito Tokia pred napadi z morja (1853). * Kobe, Japonska – 23 kvadratnih kilometrov (1995). * Zaliv Isahaja v morju Ariake – približno 35 kvadratnih kilometrov je obnovljenih z nasipom proti plimovanju in zaporami (2018). * Jumešima, Osaka – 390 hektarjev umetni otok (2025). * Centralni valobran – 989 hektarjev Veliko predelanih zemljišč sestavljajo odlagališča odpadnih materialov, izkopane zemlje, peska, usedlin, blata in prsti, odstranjenih z gradbišč. Uporablja se za gradnjo umetnih otokov v pristaniščih in nasipov v celinskih območjih. Od 8. novembra 2011 je Tokio začel sprejemati ruševine in odpadke iz regije potresa in cunamija Tōhoku leta 2011. Te ruševine so obdelali in ko so imele ustrezne ravni sevanja, so jih uporabili kot odlagališče za gradnjo novih umetnih otokov v Tokijskem zalivu. Park Jamašita v mestu Jokohama je bil zgrajen iz ruševin velikega potresa v Kantōju leta 1923. Obstaja nevarnost kontaminacije na umetnih otokih z odlagališči in predelanimi zemljišči, če je obstajala industrija, ki je izlila (strupene) kemikalije v zemljo. Na primer, umetni otok Tojosu je nekoč zasedla tokijska tovarna plina. Strupene snovi so odkrili v zemlji in podtalnici v Tojosuju. Tokijska metropolitanska vlada je porabila dodatnih 3,8 milijarde jenov (33,5 milijona dolarjev) za črpanje podtalnice z izkopavanjem na stotine vodnjakov.<ref name="historic-tsukiji">{{cite news |url=https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |access-date=October 4, 2018 |title=As Tokyo's historic Tsukiji market closes, fishmongers mourn |first=Issei|last= Kato|date= 29 September 2018|work=Reuters |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003005402/https://widerimage.reuters.com/story/as-historic-tsukiji-market-closes-fishmongers-mourn |archive-date=October 3, 2018}}</ref> Junija 2017 so načrti za selitev ribje tržnice Cukiji ponovno začeli, <ref>{{cite news|last1=Osumi|first1=Magdalena|last2=Aoki|first2=Mizuho|title=Koike announces Tsukiji relocation, plans to retain its 'cultural legacy'|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2017/06/20/national/tokyo-governor-announces-tsukiji-fish-markets-relocation-possible-plan-return-five-years/|access-date=24 July 2017|work=Japan Times|date=20 June 2017}}</ref> vendar so bili julija preloženi na jesen 2018.<ref>{{cite news|title=Tsukiji market relocation to Toyosu delayed till autumn 2018|url=https://mainichi.jp/english/articles/20170721/p2a/00m/0na/016000c|access-date=24 July 2017|work=Mainichi Shimbun|date=21 July 2017}}</ref> Ko je bilo novo mesto po operaciji čiščenja razglašeno za varno, so odprli tržnico Tojosu.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/world/2018/aug/26/tokyo-tsukiji-fish-market-moves |title=Tokyo fears losing a part of its soul as world's biggest fish market moves |first=Justin|last= McCurry |date= 26 August 2018 |work=The Guardian }}</ref> == Oceanografija in morsko dno Japonske == [[File:Japan Relief Map of Land and Seabed.png|thumb|upright=1.3| Reliefni zemljevid kopnega in morskega dna Japonske. Prikazuje površinski in podvodni relief japonskega arhipelaga.]] Japonsko morsko ozemlje meri 4.470.000 km². Japonska je na četrtem mestu s svojo izključno gospodarsko cono in obsegom oceanske vode od 0 do 2000 m globine. Japonska je s prostornino morja 2000–3000 metrov na petem mestu, s 3000–4000 metri na četrtem, s 4000–5000 metri na tretjem in s prostornino morja od 5000 do več kot 6000 metri na prvem mestu. Reliefni zemljevid japonskega arhipelaga kaže, da ima 50 % japonskega morskega ozemlja ocean z globino med 0 in 4000 m. Ostalih 50 % ima globino od 4000 m do več kot 6000 m. 19 % ima globino od 0 do 1000 m. Tako ima Japonska eno največjih oceanskih ozemelj s kombinacijo vseh globin od plitvega do zelo globokega morja. Več dolgih podvodnih gorskih verig se razteza od glavnih japonskih otokov proti jugu. Občasno segajo nad morsko gladino kot otoki. Vzhodno od podmorskih gorskih verig so trije oceanski jarki: jarek Kuril-Kamčatka (največja globina 10.542 m), japonski jarek (največja globina 10.375 m) in jarek Izu-Ogasawara (največja globina 9810 m). V japonskem oceanu in morskem dnu so velike količine morskega življenja in mineralnih virov. Na globini več kot 1000 m so minerali, kot so [[mangan]]ovi noduli, [[kobalt]] v skorji in hidrotermalna nahajališča. == Geologija == [[File:Japan separation.png|thumb|upright=1.3|Otoki, ki sestavljajo japonski arhipelag, so bili ločeni od azijske celine povratnim širjenjem]] [[File:Tectonic map of Japan-fr.png|thumb|upright=1.3|Tektonski zemljevid Japonske]] {{glavni|Geologija Japonske}} === Tektonske plošče === Japonski arhipelag je rezultat subdukcije tektonskih plošč v nekaj 100 milijonih letih od sredine [[silur]]ja (443,8 mio) do [[pleistocen]]a (pred 11.700 leti). Približno 15.000 km oceanskega dna je minilo pod japonskim arhipelagom v zadnjih 450 milijonih let, pri čemer je bila večina v celoti potopljena. Velja za zrel otoški lok. Japonski otoki so nastali zaradi premikov tektonskih plošč: * Tohoku (zgornja polovica Honšuja), Hokaido, Kurilski otoki in Sahalin so na Ohotski plošči. To je manjša tektonska plošča, ki jo na severu omejuje Severnoameriška plošča.<ref>Seno et al., 1996 Journal of Geophysical Research; https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/96JB00532</ref><ref>Apel et al., 2006 Geophysical Research Letters; http://onlinelibrary.wiley.com/wol1/doi/10.1029/2006GL026077/full</ref> Ohotsko ploščo na vzhodu omejujeta Tihooceanska plošča pri Kurilsko-Kamčatskem jarku in Japonskem jarku. Na jugu ga omejuje Filipinska morska plošča pri koritu Nankai. Na zahodu jo omejuje Evrazijska plošča, na jugozahodu pa verjetno Amurska plošča. Severovzhodna meja Ulakhan prelom.<ref>http://www.stephan-mueller-spec-publ-ser.net/4/147/2009/smsps-4-147-2009.pdf {{Bare URL PDF|date=March 2022}}</ref> * Južna polovica Honšuja, Šikoku in večina Kjušuja so na Amurski plošči. * Južna konica otoka Kjušu in otoki Rjukju so na okinavski plošči. * Otoki Nanpō so na Filipinski morski plošči. Tihooceanska plošča in plošča Filipinskega morja sta subdukcijski plošči. Sta globlji od Evrazijske plošče. Filipinska morska plošča se premika pod celinsko Amursko ploščo in Okinavsko ploščo proti jugu. Tihooceanska plošča se premakne pod Ohotsko ploščo proti severu. Te subdukcijske plošče so potegnile Japonsko proti vzhodu in odprle Japonsko morje s povratnim širjenjem pred približno 15 milijoni let.<ref name="Barnes">{{cite web|url=http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|author=Barnes, Gina L.|title=Origins of the Japanese Islands: The New "Big Picture"|publisher=University of Durham|year=2003|access-date=August 11, 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110428043510/http://shinku.nichibun.ac.jp/jpub/pdf/jr/IJ1501.pdf|archive-date=April 28, 2011|url-status=dead}}</ref> Tatarski in Korejski preliv sta se odprla mnogo kasneje. Preliv La Pérouse je nastal pred približno 60.000 do 11.000 leti in zaprl pot, ki so jo uporabljali [[mamut]]i, ki so se prej preselili na severni Hokaido. Območje subdukcije je mesto, kjer oceanska skorja zdrsne pod celinsko skorjo ali druge oceanske plošče. To je zato, ker ima litosfera oceanske plošče večjo gostoto. Subdukcijska območja so območja, ki imajo običajno visoko stopnjo vulkanizma in potresov.<ref>{{Cite journal|last=Martínez-López, M.R., Mendoza, C.|year=2016|title=Acoplamiento sismogénico en la zona de subducción de Michoacán-Colima-Jalisco,México|journal=Boletín de la Sociedad Geológica Mexicana|language=es|volume=68|issue=2|pages=199–214|doi=10.18268/BSGM2016v68n2a3|doi-access=free}}</ref> Poleg tega subdukcijska območja razvijejo deformacijske pasove.<ref>{{cite web |url=http://snl.no/orogenese |title=Orogenese |access-date=July 2, 2014 |date=February 14, 2009|website=Store norske leksikon |language=no }}</ref> Subdukcijska območja na vzhodni strani japonskega arhipelaga povzročajo pogoste nizkointenzivne tresljaje zemlje. Večji potresi, vulkanski izbruhi in cunamiji se zgodijo večkrat na stoletje. Je del pacifiškega ognjenega obroča. Severovzhodna Japonska, severno od preloma Tanakura, je imela visoko vulkansko aktivnost 14–17 milijonov let pred sedanjostjo.<ref name="atlas">{{cite web|url=https://confit.atlas.jp/guide/event-img/jpgu2016/SGL36-P01/public/pdf?type=in|publisher=confit.atlas.jp|title=Yurie SAWAHATA, Makoto Okada, Jun Hosoi, Kazuo Amano, "Paleomagnetic study of Neogene sediments in strike-slip basins along the Tanakura Fault|access-date=July 16, 2017}}</ref> === Srednja tektonska linija === [[Image:Tectonic map of southwest Japan.png|thumb|upright=1.3|left| Rdeča črta predstavlja srednjo tektonsko linijo. Oranžno osenčeno območje je Fossa Magna, omejeno s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (zahodna modra linija).]] Japonska srednja tektonska črta (MTL) je najdaljši prelomni sistem na Japonskem.<ref name="d">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Dijitaru Daijisen |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line (MTL) |oclc=56431036 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref><ref name="n">{{cite encyclopedia|encyclopedia=Nihon Daihyakka Zensho (Nipponika) |title=中央構造線 |url=http://rekishi.jkn21.com/ |access-date=2012-09-21 |year=2012 |publisher=Shogakukan |location=Tokyo |language=ja |trans-title=Japan Median Tectonic Line |oclc=153301537 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070825113418/http://rekishi.jkn21.com/ |archive-date=2007-08-25 }}</ref> MTL se začne blizu prefekture Ibaraki, kjer se poveže s tektonsko linijo Itoigava-Šizuoka (ISTL) in Fossa Magna. Poteka vzporedno z japonskim vulkanskim lokom, poteka skozi osrednji Honšū do bližine Nagoje, skozi zaliv Mikava, nato skozi celinsko morje Seto od kanala Kii in preliva Naruto do Šikokuja vzdolž polotoka Sadamisaki in kanala Bungo in preliva Hōjo do Kjūšūja. MTL premakne zdrs v desno s približno 5–10 milimetri na leto.<ref>Okada, A., On the Quaternary faulting along the Median Tectonic Line, in ''Median Tectonic Line'' (in Japanese with English abstract), edited by R. Sugiyama, pp. 49–86, Tokai University Press, Tokyo, 1973.</ref> Občutek gibanja je skladen s smerjo poševne konvergence korita Nankai. Hitrost gibanja na MTL je veliko manjša od hitrosti konvergence na meji plošče. To otežuje razlikovanje gibanja na MTL od interseizmičnih elastičnih deformacij v podatkih GPS.<ref>Miyazaki, S. and Heki, K. (2001) Crustal velocity field of southwest Japan: Subduction and arc-arc collision, ''Journal of Geophysical Research'',vo. 106, no. B3.</ref> === Oceanski jarki === [[File:Japan_Trench_Map.jpg|thumb|upright=1.3| Zemljevid prikazuje Kurilsko-Kamčatski jarek, Japonski jarek, Izu-Ogasavara jarek in Marianski jarek]] Vzhodno od japonskega arhipelaga so trije oceanski jarki. *[[Kurilsko-Kamčatski jarek]] je v severozahodnem Tihem oceanu. Leži ob jugovzhodni obali [[Kamčatka|Kamčatke]] in poteka vzporedno z verigo Kurilskih otokov, da bi se vzhodno od Hokaida srečal z Japonskim jarkom.<ref name=USGS>Rhea, S., et al., 2010, ''Seismicity of the Earth 1900–2007, Kuril–Kamchatka arc and vicinity'', U.S. Geological Survey Open-File Report 2010-1083-C, 1 map sheet, scale 1:5,000,000 http://pubs.usgs.gov/of/2010/1083/c/</ref> *[[Japonski jarek]] se razteza 8000 km od Kurilskih otokov do severnega konca otokov Izu. Njegov najgloblji del je 8046 m.<ref>{{cite web|url=https://www.gmrt.org/about/index.php|title=GMRT Overview|last=O'Hara|first=Design by J. Morton, V. Ferrini, and S.|website=www.gmrt.org|access-date=2018-05-27}}</ref> Japonski jarek nastane, ko se oceanska pacifiška plošča podre pod celinsko Ohotsko ploščo. Proces subdukcije povzroči upogibanje padajoče plošče, kar povzroči globok jarek. Nenehno gibanje na subdukcijskem območju, povezanem z Japonskim jarkom, je eden od glavnih vzrokov za cunamije in potrese na severu Japonske, vključno z megatrustnim potresom in cunamijem Tōhoku leta 2011. Hitrost subdukcije, povezana z Japonskim jarkom, je bila zabeležena pri približno 7,9–9,2 cm (3,1–3,6 in)/leto.<ref name="revel">{{Cite journal|last1=Sella|first1=Giovanni F.|last2=Dixon|first2=Timothy H.|last3=Mao|first3=Ailin|date=2002|title=REVEL: A model for Recent plate velocities from space geodesy|url=https://scholarcommons.usf.edu/geo_facpub/468|journal=Journal of Geophysical Research: Solid Earth|volume=107|issue=B4|pages=ETG 11–1–ETG 11–30|bibcode=2002JGRB..107.2081S|doi=10.1029/2000jb000033|issn=0148-0227}}</ref> *Jarek Izu-Ogasavara je južno od Japonskega jarka v zahodnem Tihem oceanu. Sestavljata ga jarek Izu (na severu) in jarek Bonin (na jugu, zahodno od planote Ogasavara).<ref>{{cite web|title=Locator map|url=http://www.soest.hawaii.edu/expeditions/mariana/images/regional_locator.jpg|website=Expedition to the Mariana forearc|publisher=School of Ocean and Earth Science and Technology at the University of Hawaii}}</ref> Razteza se do skrajnega severnega dela [[Marijanski jarek|Marijanskega jarka]].<ref>[http://www.agu.org/pubs/crossref/2000/1999JC900324.shtml Deep current structure above the Izu-Ogasawara Trench]</ref> Izu-Ogasawara jarek je podaljšek Japonskega jarka. Tam se pacifiška plošča potopi pod ploščo Filipinskega morja, kar ustvarja otoke Izu in Boninove otoke v sistemu Izu–Bonin–Mariana Arc.<ref name="izu-ogasawara-arc">{{cite web |url=http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029065154/http://www.terrapub.co.jp/journals/EPS/pdf/2006e/5808e033.pdf |archive-date=October 29, 2017 |title=Crustal structure of the ocean-island arc transition at the mid Izu–Ogasawara (Bonin) arc margin |publisher=Earth, Planets and Space |access-date=October 2, 2018}}</ref> === Sestava === Japonske otoke tvorijo omenjene geološke enote vzporedno s subdukcijsko fronto. Deli otokov, ki gledajo na Pacifiško ploščo, so običajno mlajši in imajo večji delež vulkanskih produktov, medtem ko so deli otokov, ki gledajo na Japonsko morje, večinoma močno prelomljeni in nagubani sedimentni nanosi. Na severozahodu Japonske so debele kvartarne usedline. To otežuje določitev geološke zgodovine in sestave in še ni popolnoma razumljena.<ref name="gsj">{{cite web|url=https://www.gsj.jp/en/education/geomap-e/geology-e.html|publisher=gsj.jp|title=Geology of Japan｜Geological Survey of Japan, AIST｜産総研地質調査総合センター / Geological Survey of Japan, AIST |access-date=July 16, 2017}}</ref> Sistem japonskega otočnega loka ima porazdeljene vulkanske nize, kjer se vulkanske kamnine spreminjajo iz toleitov-kalk alkalnih-alkalnih z naraščajočo oddaljenostjo od jarka.<ref name=":2">{{Cite journal|last=Gill|first=J.B.|date=1982|title=Andesites: Orogenic andesites and related rocks|journal=Geochimica et Cosmochimica Acta|volume=46|issue=12|pages=2688|doi=10.1016/0016-7037(82)90392-1|issn=0016-7037}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Pearce |first1=J |last2=Peate |first2=D |date=1995 |title=Tectonic Implications of the Composition of Volcanic ARC Magmas |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |pages=251–285 |volume=23 |issue=1 |doi=10.1146/annurev.ea.23.050195.001343 |bibcode=1995AREPS..23..251P }}</ref> Geološka provinca Japonske je večinoma kotlina in nekoliko razširjena skorja.<ref>{{cite web|title=Geologic Province and Thermo-Tectonic Age Maps |url=https://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |website=Earthquake Hazards Program |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140607001305/http://earthquake.usgs.gov/research/structure/crust/maps.php |archive-date=7 June 2014 }}</ref> == Rastoči arhipelag == Japonski arhipelag postopoma raste zaradi nenehnih tektonskih premikov plošč, potresov, stratovulkanov in melioracije zemlje v ognjenem obroču. Na primer, v 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōwa-šinzan na Hokaidu in Mjōdžin-šō pri Bajonnaise Rocks v Pacifiku. Izbruh [[Sakuradžima]] leta 1914 je povzročil tokove lave, ki so nekdanji otok povezali s polotokom Ōsumi v Kjušuju.<ref>{{cite journal |author = Davison C |title = The Sakura-Jima Eruption of January, 1914 |journal = Nature |volume = 98 |issue = 2447 |pages = 57–58 |date = 1916-09-21 |doi = 10.1038/098057b0 |bibcode = 1916Natur..98...57D |s2cid = 3964260 |url = https://zenodo.org/record/1429613 }}</ref> Je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> Med izbruhom leta 2013 jugovzhodno od Nišinošime se je iz morja pojavil nov neimenovani vulkanski otok.<ref name="Hokkaido">{{cite news|title=しんとう|url=http://www.hokkaido-np.co.jp/news/fourseasons/514834.html|access-date=16 January 2014|newspaper=Hokkaidō Shinbun|date=12 January 2014}}</ref> Erozija in premikanje peska sta povzročila, da se je novi otok združil z Nišinošimo. Raziskava iz leta 1911 je pokazala, da je bila najgloblja kaldera 107 m. Potres in cunami Tōhoku leta 2011 sta povzročila, da so se deli severovzhodne Japonske premaknili za 2,4 metra bližje Severni Ameriki.<ref name=DW>{{Cite news |title=Quake shifted Japan by over two metres |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |work=Deutsche Welle |date=14 March 2011 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110315181343/http://www.dw-world.de/dw/article/0,,14909967,00.html |archive-date=15 March 2011 |url-status=live |df=dmy }}</ref> Zaradi tega so nekateri deli japonskega kopnega postali širši kot prej. Območja Japonske, ki so najbližje epicentru, so doživela največje premike. 400 kilometrov dolg odsek obale se je navpično spustil za 0,6 metra, kar je omogočilo, da je cunami potoval dlje in hitreje na kopno. 6. aprila je japonska obalna straža sporočila, da je potres premaknil morsko dno blizu epicentra za 24 metrov in dvignil morsko dno ob obali prefekture Mijagi za 3 metre.<ref>[http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 Japan seabed shifted 24&nbsp;metres after March quake &#124; Reuters.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110414005051/http://us.mobile.reuters.com/article/environmentNews/idUSTRE73607620110407?irpc=932 |date=14 April 2011 }}</ref> Poročilo japonske agencije za pomorsko-zemeljsko znanost in tehnologijo, objavljeno v ''Science'' 2. decembra 2011, ugotavlja, da se je morsko dno na območju med epicentrom in Japonskim jarkom zaradi potresa premaknilo 50 metrov vzhod-jugovzhod in se dvignilo za približno 7 metrov. Poročilo tudi navaja, da je potres povzročil več večjih plazov na morsko dno na prizadetem območju. == Naravni viri == === Viri na kopnem === Na japonskem otočju so majhna nahajališča [[premog]]a, [[nafta|nafte]], [[železo|železa]] in mineralov.<ref name="CIA World Factbook">{{cite web|title=Japan|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/|website=CIA World Factbook|access-date=11 November 2017 }}</ref> Japonska ima malo kritičnih naravnih virov in je že dolgo močno odvisna od uvožene energije in surovin.<ref>{{cite web|title=Can nuclear power save Japan from peak oil?|url=http://ourworld.unu.edu/en/can-nuclear-power-save-japan-from-peak-oil/|publisher=Our World 2.0|access-date= March 15, 2011|date=February 2, 2011}}</ref> Naftna kriza leta 1973 je spodbudila učinkovito rabo energije. Japonska si je zato prizadevala za diverzifikacijo svojih virov in ohranjanje visoke ravni energetske učinkovitosti.<ref>{{cite web|title=U.S. Relations with Japan|date = 11 March 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/4142.htm |publisher= U.S. Department of State}}</ref> Kar zadeva kmetijske proizvode, je stopnja samooskrbe večine artiklov nižja od 100 %, razen riža. Riž ima 100% prehransko samooskrbo. Zaradi tega je težko zadovoljiti japonsko povpraševanje po hrani brez uvoza. === Morski viri === [[File:Japan Exclusive Economic Zones.png|thumb|right|upright=1.3|Japonska izključna ekonomska cona::{{legend|#dd12c2|Japanski EEZ}}{{legend|#f080e1|Skupni režim z Republiko Korejo}}{{legend|#f2d1ee|Izključna ekonomska cona, ki jo zahteva Japonska, druge oporekajo}}]] [[Izključna ekonomska cona]] Japonske ima po ocenah velike količine mineralnih virov, kot so [[metanov klatrat]], [[zemeljski plin]], kovinski minerali in zaloge mineralov redkih zemelj. Mineralni viri morskega dna, kot so manganovi noduli, s kobaltom bogata skorja in podmorska hidrotermalna nahajališča, so v globinah nad 1000 m. Večina teh globokomorskih virov je neraziskanih. Japonska rudarska zakonodaja omejuje proizvodnjo nafte in plina na morju. Obstajajo tehnološke ovire za rudarjenje na tako ekstremnih globinah in za omejevanje vpliva na okolje. Ni še nobenih uspešnih komercialnih podvigov, ki bi rudarili v globokem morju. Tako je trenutno nekaj projektov globokomorskega rudarjenja za pridobivanje mineralov ali globokomorskega vrtanja na oceanskem dnu. Ocenjuje se, da je približno 40 trilijonov kubičnih čevljev metanskega klatrata v vzhodnem japonskem koritu Nankai.<ref name="天然ガスの本">藤田和男ほか監修 佐々木詔雄ほか編著 『天然ガスの本』 日刊工業新聞 2008年3月25日初版1刷発行 {{ISBN|978-4-526-06024-3}}</ref> Od leta 2019 metanski klatrat v globokem morju ostaja neizkoriščen, ker potrebna tehnologija še ni vzpostavljena. Zato ima Japonska trenutno zelo omejene dokazane zaloge, kot je surova nafta. Ocenjuje se, da ima samo regija Kantō več kot 400 milijard kubičnih metrov zalog zemeljskega plina. Tvori plinsko polje Minami Kantō na območju, ki zajema prefekture Saitama, Tokio, Kanagava, Ibaraki in Čiba. Vendar je rudarjenje na številnih območjih strogo regulirano, ker je neposredno pod Tokiom, na polotoku Bōsō pa se izkorišča le malo. V Tokiu in prefekturi Čiba so bile pogoste nesreče z zemeljskim plinom, ki je bil naravno sproščen iz plinskega polja Minami Kantō.<ref>{{Cite journal |doi = 10.14863/geosocabst.2008.0.426.0|year = 2008|volume = 2008|last1 = 金子|first1 = 信行|title = 関東平野下に賦存する可燃性天然ガスについて|journal = 日本地質学会学術大会講演要旨|last2 = 佐脇|first2 = 貴幸|last3 = 棚橋|first3 = 学.}}</ref> Leta 2018 je JAMSTEC v sodelovanju z Univerzo Waseda in Univerzo v Tokiu odkril 250 km južno od Minami-Tori-šime na globini 5700 m približno 16 milijonov ton mineralov redkih zemelj.<ref>{{cite news|title=Centuries worth of rare earth elements found in Japan's EEZ|url=http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html| newspaper=The Asahi Shimbun|date=April 17, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180621021131/http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201804170045.html|archive-date=June 21, 2018|access-date=February 24, 2019}}</ref> ==== Življenje v morju ==== Japonska ima eno največjih ribiških flot na svetu in predstavlja skoraj 15 % svetovnega ulova (2014). Leta 2005 je bila Japonska šesta na svetu po tonaži ulovljenih rib. Japonska je leta 2005 ujela 4.074.580 metričnih ton rib.<ref name="Fish capture by country">{{cite web |url=https://www.theguardian.com/environment/datablog/2009/sep/02/fish-capture-country |title=Fish capture by country |website=The Guardian |date=September 2, 2003 |access-date=January 18, 2014 |author=Brown, Felicity}}</ref> Leta 2010 je japonska skupna ribiška proizvodnja znašala 4.762.469 rib.<ref name="World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010)">{{cite web |url=ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525161431/ftp://ftp.fao.org/FI/STAT/summary/a-0a.pdf |url-status=dead |archive-date=2017-05-25 |title=World fisheries production, by capture and aquaculture, by country (2010) |website=Food and Agriculture Organization |access-date=January 18, 2014 |df=mdy-all }}</ref> Ribištvo na morju je v poznih 1980-ih v povprečju predstavljalo 50 % celotnega ulova rib v državi, čeprav je v tem obdobju doživljalo ponavljajoče se vzpone in padce. === Energija === Leta 2011 je bilo na Japonskem 46,1 % energije proizvedene iz nafte, 21,3 % iz premoga, 21,4 % iz zemeljskega plina, 4,0 % iz jedrske energije in 3,3 % iz vodne energije. Jedrska energija je glavni domači vir energije in je od leta 2011 proizvedla 9,2 odstotka japonske električne energije, kar je manj od 24,9 odstotka prejšnje leto.<ref>{{cite web|title=Energy|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm#c07|website=Statistical Handbook of Japan 2013|publisher=Statistics Bureau|access-date=February 14, 2014}}</ref> Po potresu in cunamiju leta 2011 v Tōhokuju so bili jedrski reaktorji zaprti. Tako je japonski industrijski sektor postal še bolj kot prej odvisen od uvoženih fosilnih goriv. Do maja 2012 so bile vse jedrske elektrarne v državi izklopljene zaradi nenehnega nasprotovanja javnosti po jedrski nesreči v Fukušimi Daiči marca 2011, čeprav so vladni uradniki še naprej poskušali vplivati na javno mnenje v prid vrnitvi vsaj nekaterih od 50 japonskih jedrskih reaktorjev.<ref>{{cite news|last=Tsukimori|first=Osamu|title=Japan nuclear power-free as last reactor shuts|url=https://www.reuters.com/article/us-nuclear-japan-idUSBRE84405820120505|access-date=May 8, 2012|work=Reuters|date=May 5, 2012}}</ref> Vlada Šinza Abeja si je prizadevala ponovno zagnati jedrske elektrarne, ki ustrezajo strogim novim varnostnim standardom in poudarjala pomen jedrske energije kot vira električne energije za osnovno obremenitev. Leta 2015 je Japonska uspešno ponovno zagnala en jedrski reaktor v jedrski elektrarni Sendai v prefekturi Kagošima, od takrat pa je ponovno začelo delovati več drugih reaktorjev po državi. Nasprotovanje lokalnih vlad je odložilo več ponovnih zagonov, ki še vedno čakajo. Reforme sektorja električne energije in plina, vključno s popolno liberalizacijo japonskega energetskega trga aprila 2016 in trga plina aprila 2017, so bile pomemben del gospodarskega programa premierja Abeja. Japonska ima tretje največje geotermalne rezerve na svetu. Po katastrofi v Fukušimi se geotermalna energija močno osredotoča na vir energije. Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo raziskuje več kot 40 lokacij za potencialne geotermalne elektrarne.<ref>{{Cite web|url=http://www.renewableenergyworld.com/articles/print/volume-18/issue-3/features/geothermal/is-japan-the-next-boom-market-for-the-geothermal-energy-industry.html|title=Is Japan the Next Boom Market for the Geothermal Energy Industry?|last=Cichon|first=Meg|date=29 May 2015|website=Renewable Energy World|access-date=20 October 2016}}</ref> 3. julija 2018 se je japonska vlada zavezala, da bo do leta 2030 povečala obnovljive vire energije s 15 % na 22–24 %, vključno z vetrno in sončno energijo. Jedrska energija bo zagotovila 20 % energetskih potreb države kot vir energije brez emisij. To bo Japonski pomagalo izpolniti zaveze glede podnebnih sprememb.<ref>{{cite web|title=Japan aims for 24% renewable energy but keeps nuclear central|url=https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html| publisher=Phys.org|date=July 3, 2018| archive-url=https://web.archive.org/web/20180703120614/https://phys.org/news/2018-07-japan-aims-renewable-energy-nuclear.html|archive-date=July 3, 2018|access-date=October 3, 2018}}</ref> == Narodni parki in slikovita pokrajina == === Narodni parki === [[File:Jrb 2007 LakeToya Showashinzan.jpg|thumb|right|upright=1.3|Jezero Tōja in Šōva-šinzan v narodnem parku Šikocu-Tōja]] {{glavni|Narodni parki Japonske}} Japonska ima leta 2019 34 [[narodni park|narodnih parkov]] (国立公園, ''Kokuritsu Kōen'') in 56 kvazinacionalnih parkov (国定公園, ''Kokutei Kōen''). Ministrstvo za okolje jih določi in upravlja za zaščito in trajnostno uporabo v skladu z zakonom o naravnih parkih (自然公園法) iz leta 1957.<ref>{{cite web |url=http://www.env.go.jp/en/laws/nature/law_np.pdf |title=Natural Parks Act (1957) |publisher=Ministry of the Environment |access-date=1 February 2012}}</ref> Kvazinacionalni parki imajo nekoliko manj lepote, velikosti, raznolikosti ali ohranjenosti. Priporočeni so za imenovanje ministrstva, upravljajo pa jih prefekture pod nadzorom Ministrstva za okolje. Japonski arhipelag ima raznoliko pokrajino. Na primer, severni del Hokaida ima [[biom]] [[tajga|tajge]]. Hokaido ima 22 % japonskih gozdov z iglastimi drevesi (sahalinska jelka ''Abies sachalinensis'' in sahalinska smreka ''Picea glehnii'') in širokolistnatimi drevesi (japonski hrast ''Lithocarpus glaber'', mandžurska breza ''Betula platyphylla'' in pobarvani javor ''Acer pictum subsp. Mono''). Sezonski pogledi se skozi leto spreminjajo. Na jugu so otoki Jaejama v subtropskem pasu s številnimi vrstami subtropskih in tropskih rastlin ter gozdovi [[mangrove|mangrov]]. Večina naravnih otokov ima v središču gorske verige z obalnimi ravninami. === Druga zavarovana območja === *[[Geopark Čičibu]] se razteza na območju (velikosti približno 89.250 ha), ki zajema regijo ČiČibu, sestavljeno iz mesta (Chichibu City) in štirih naselij (Yokoze, Minano, Nagatoro, Ogano). Leta 2011 je bil certificiran kot takrat 15. japonski geopark (trenutno je na Japonskem 44 geoparkov). Kasneje je bil ponovno certificiran leta 2015 in je certificiran do danes.<ref> Geopark Čičibu[https://www.chichibu-geo.com.e.qg.hp.transer.com/about/]</ref> *[[Zavarovana območja divjih živali na Japonskem]] je ustanovilo Ministrstvo za okolje in, za območja večjega lokalnega pomena, vlade prefektur, da bi »zaščitili in spodbujali razmnoževanje ptic in sesalcev« v skladu z Zakonom o varstvu divjih živali in lovu iz leta 2002. Ustanovljena območja lahko trajajo največ dvajset let (z obnovo) in na njih je lov prepovedan. Posebna varstvena območja (特別保護地区) so določena znotraj varstvenih območij prostoživečih živali, da bi zaščitili habitate in ekosisteme. Od 1. novembra 2019 je bilo na nacionalni ravni vzpostavljenih 86 območij varstva prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 5930 kvadratnih kilometrov, vključno s 1639 kvadratnimi kilometri območij posebnega varstva. Od istega datuma je bilo na ravni prefektur vzpostavljenih 3639 območij zaščite prosto živečih živali, ki pokrivajo površino 29.260 kvadratnih kilometrov, vključno s 1425 kvadratnimi kilometri prefekturnih posebnih varstvenih območij. 86 nacionalno določenih območij,je razdeljenih v štiri razrede velikih habitatov, mokrišč (集団渡来地), območij razmnoževanja (集団繁殖地) in habitatov redkih ptic in sesalcev (希少鳥獣生息地). *[[Ramsarska območja na Japonskem]]; Japonska je bila štiriindvajseta pogodbenica, ki je pristopila k [[Ramsarska konvencija|Ramsarski konvenciji]] 17. oktobra 1980. Kuširo-šicugen je bil od aprila 2022 prvo od 53 ramsarskih območij na Japonskem s skupno površino 1552 kvadratnih kilometrov. *[[Zavarovana kulturna krajina na Japonskem]] je pokrajina na Japonskem, ki se je razvila skupaj z načinom življenja in geokulturnimi značilnostmi regije in je nepogrešljiva za razumevanje življenjskega sloga Japoncev in jo priznava vlada v skladu z 2. členom, 1. odstavkom, tč. 5 Zakona o varstvu kulturnih dobrin (1950). Kulturne krajine posebne vrednosti so lahko nadalje označene kot pomembne kulturne krajine (重要文化的景観, Jūyō bunkateki keikan); od 31. maja 2017 je takih pokrajin 51. === Slikovita pokrajina === [[File:Ritsurin_park16s3200.jpg|thumb|Vrtovi Ricurin, Takamacu, Japonska]] Mesta slikovite lepote in naravne spomenike izbere vlada prek Agencije za kulturne zadeve, da bi zaščitila japonsko kulturno dediščino.<ref>{{cite web |url=http://www.bunka.go.jp/koho_hodo_oshirase/hodohappyo/__icsFiles/afieldfile/2017/11/15/a1397922_01.pdf |script-title=ja:史跡等の指定等について |trans-title=Designation of Special Historic Sites |author=<!--Not stated--> |date=2017-09-14 |website=Agency for Cultural Affairs |access-date=2017-11-18 }}</ref> Od leta 2017 je bilo določenih 1027 naravnih spomenikov (天然記念物, ''tennen kinenbutsu'') in 410 krajev slikovite lepote (名勝, ''meishō''). Najvišja klasifikacija je 75 posebnih naravnih spomenikov (特別天然記念物, ''tokubetsu tennen kinenbutsu'') in 36 posebnih krajev slikovite lepote (特別名勝, ''tokubetsu meishō''). === Trije pogledi na Japonsko === Trije pogledi na Japonsko (日本三景, ''Nihon Sankei'') je kanonični seznam treh najbolj znanih japonskih slikovitih znamenitosti, ki ga pripisujejo letu 1643 in učenjaku Hayashi Gahō.[105] To so tradicionalno z borovci porasli otoki Macušima v prefekturi Mijagi, z borovci poraščeni peščeni greben Amanohašidate v prefekturi Kjoto in svetišče Icukušima v prefekturi Hirošima. Leta 1915 je založniško podjetje Džicugjo no Nihon Ša ((株式会社実業之日本社, ''Kabushiki Kaisha Jitsugyō no Nihon Sha'') na nacionalnih volitvah izbral nove tri poglede na Japonsko. Leta 2003 so izbrali ''Novi trije glavni nočni pogledi na Japonsko'' in ''Klub 100 nočnih pogledov na Japonsko'' (新日本三大夜景・夜景100選事務局). <gallery> Matsushima miyagi z.JPG|Z borovci porasli otoki Macušima Amanohashidate view from Mt Moju02s3s4592.jpg|Peščeni pas Amanohašidate 20131012_07_Miyajima_-_Torii_(10491662566).jpg|Torii v [[Svetišče Icukušima|svetišču Icukušima]] </gallery> == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map JPN present.svg|thumb|upright=2| Karta [[Köppnova podnebna klasifikacija|podnebja]] Japonske]] Večina regij na Japonskem, kot so večji del Honšuja, Šikokuja in Kjušuja, spada v zmerno območje z vlažnim subtropskim podnebjem (Köppnova klasifikacija podnebja ''Cfa''), za katerega so značilni štirje različni letni časi. Vendar se podnebje spreminja od hladnega, vlažnega celinskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Dfb'') na severu, kot je severni Hokaido, do toplega podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu, kot so otoki Jaejama in Minami-Tori-šima. === Podnebne cone === [[File:Kabira Bay Ishigaki Island41s3s4500.jpg|thumb|Zaliv Kabira na otoku Išigaki, prefektura Okinava v marcu]] [[File:Himejijo sakura2.jpg|thumb|''[[Sakura]]''- svetoče češnje z [[Grad Himeji|gradom Himeji]] v prefekturi Hjōgo v aprilu]] [[File:Mt.Yarigatake_from_Enzansou.jpg|thumb|Mount Jari, prefektura Nagano avgustu]] Različne geografske značilnosti Japonsko delijo na šest glavnih podnebnih pasov. * Hokaido spada v vlažno celinsko podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in svežimi poletji. Padavine so redke; vendar zima prinaša velike snežne padavine na območjih, kot sta Sapporo in Asahikava. * V Japonskem morju severozahodni sezonski veter pozimi povzroča obilno sneženje, ki se južno od Tōhokuja večinoma stopi pred začetkom pomladi. Poleti je nekoliko manj deževno kot na pacifiškem območju, vendar včasih doživi ekstremno visoke temperature zaradi pojava vetra [[fen (veter)|fen]]. * Osrednje višavje: značilno celinsko podnebje povzroča velike temperaturne razlike med poletji in zimami ter med dnevi in nočmi. Padavin je zaradi učinkov [[padavinska senca|padavinske sence]] manj kot na obali. * Notranje morje Seto: gore v regijah Čūgoku in Šikoku blokirajo sezonske vetrove ter prinašajo blago podnebje in veliko lepih dni skozi vse leto. * Tihi ocean: podnebje se močno razlikuje med severom in jugom, vendar so zime na splošno bistveno milejše in bolj sončne od tistih na strani, ki gleda na Japonsko morje. Poletja so vroča zaradi jugovzhodnega sezonskega vetra. Padavine so zelo obilne na jugu in močne poleti na severu. Podnebje otoške verige Ogasavara sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') do tropskega savanskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw''), kjer so temperature vse leto tople do vroče. * Podnebje otočja Rjukju sega od vlažnega subtropskega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija ''Cfa'') na severu do podnebja tropskega deževnega gozda (Köppnova podnebna klasifikacija ''Af'') na jugu s toplimi zimami in vročimi poletji. Padavin je zelo veliko in nanje še posebej vplivata deževna doba in tajfuni. === Padavine === Japonska je na splošno deževna dežela z visoko vlažnostjo. Zaradi širokega razpona zemljepisne širine, sezonskih vetrov in različnih vrst oceanskih tokov ima Japonska različna podnebja, z razponom zemljepisne širine naseljenih otokov od 24°N do 46°N, kar je primerljivo z območjem med Novo Škotsko in Bahami na vzhodni obali Severne Amerike. Tokio je med 35°N in 36°N, kar je primerljivo s Teheranom, Atenami ali Las Vegasom. Ker gora Fudži in obalne Japonske Alpe zagotavljajo padavinsko senco, prefekturi Nagano in Jamanaši prejmeta najmanj padavin na Honšuju, čeprav še vedno presega 900 milimetrov letno. Podoben učinek je na Hokaidu, kjer podprefektura Ohotsk prejme le 750 milimetrov na leto. Vse druge prefekture imajo obale na Tihem oceanu, Japonskem morju, Notranjem morju Seto ali pa imajo z njimi povezano telo slane vode. Dve prefekturi - Hokaido in Okinava - sta v celoti sestavljeni iz otokov. === Poletje === Podnebje od junija do septembra zaznamuje vroče, mokro vreme, ki ga prinašajo tropski zračni tokovi iz Tihega oceana in jugovzhodne Azije. Ti zračni tokovi so polni vlage in odlagajo znatne količine dežja, ko dosežejo kopno. Obstaja izrazito deževno obdobje, ki se začne v začetku junija in traja približno en mesec. Sledi vroče, lepljivo vreme. Pet ali šest [[tajfun]]ov preleti Japonsko ali njeno bližino vsako leto od začetka avgusta do začetka oktobra, kar včasih povzroči veliko škodo. Povprečna letna količina padavin je med 1000 in 2500 mm, razen na območjih, kot sta polotok Kii in otok Jakušima, ki je najbolj mokro mesto na Japonskem,<ref>{{cite web |title = Japan Climate Charts Index |url = http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |access-date = 2015-10-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date = 2017-10-30 |url-status = dead }}</ref> letna količina padavin pa je med 4000 do 10.000 mm med najvišjimi na svetu.<ref>{{cite web |title = Yakushima World Heritage property |url = http://www.env.go.jp/nature/isan/worldheritage/en/yakushima/area/index.html | publisher = Ministry of the Environment | access-date = 2015-10-11 }}</ref> Največ padavin, tako kot v preostali vzhodni Aziji, pade v poletnih mesecih, razen na obali Japonskega morja, kjer močni severni vetrovi povzročijo največ pozno jeseni in zgodaj pozimi. Z izjemo nekaj zaščitenih notranjih dolin v decembru in januarju so padavine na Japonskem nad 25 milimetrov padavinskega ekvivalenta v vseh mesecih v letu, v najbolj mokrih obalnih območjih pa nad 100 milimetrov na mesec čez celo leto. Od sredine junija do sredine julija je običajno deževno obdobje na otokih Honšu, Šikoku in Kjušu, z izjemo Hokaida, saj se sezonska deževna fronta ali ''baiu zensen'' (梅雨前線) razblini na severnem Honšuju, preden doseže Hokaido. Na Okinavi se deževna sezona začne zgodaj maja in traja do sredine junija. Za razliko od deževnega obdobja na celinski Japonski, v deževnem obdobju na Okinavi ne dežuje niti vsak dan niti ves dan. Med julijem in oktobrom lahko tajfuni, ki izhajajo iz tropskih depresij blizu ekvatorja, napadejo Japonsko s hudimi nevihtami. === Zima === [[File:Snow Mountains Japan 2006 001.jpg|thumb|upright|left| Vas v prefekturi Niigata januarja]] Pozimi se nad evrazijsko kopensko maso razvije Sibirski anticiklon, nad severnim Tihim oceanom pa Aleutski nizek tlak. Posledica tega je tok hladnega zraka proti jugovzhodu čez Japonsko, ki prinaša nizke temperature in obilne snežne padavine v osrednje gorske verige, ki gledajo na Japonsko morje, vendar jasno nebo na območja, ki so na Pacifiku. Najvišje zimske temperature so na otokih Nanpō in Bonin, ki uživajo tropsko podnebje zaradi kombinacije zemljepisne širine, oddaljenosti od azijske celine in segrevalnega učinka vetrov iz Kurošia, pa tudi na vulkanskih otokih (na zemljepisni širini najjužnejšega izmed otokov Rjukju, 24° J). Najhladnejše poletne temperature so na severovzhodni obali otoka Hokaidō v podprefekturah Kuširo in Nemuro. === Sončno obsevanje === Sončno obsevanje je v skladu z enakomerno močnimi padavinami na Japonskem na splošno skromno po količini, čeprav noben del Japonske ni deležen dosledno mračne megle, ki ovija Sečuansko kotlino ali Tajpej. Količine se gibljejo od približno šest ur na dan na obali celinskega morja in zaščitenih delih pacifiške obale in nižine Kantō do štirih ur na dan na obali Japonskega morja Hokaidō. V decembru je med Japonskim morjem in pacifiško obalo zelo izrazit sončni gradient, saj lahko prva stran prejme manj kot 30 ur, pacifiška stran pa kar 180 ur. Poleti pa je najmanj sončnih ur na izpostavljenih delih pacifiške obale, kjer megla zaradi toka Ojašio ustvarja obstojno oblačnost, podobno tisti na Kurilskih otokih in Sahalinu. === Ekstremne temperature === Najvišja zabeležena temperatura na Japonskem je bila 23. julija 2018 41,1 °C, nepreverjen rekord 42,7 °C je bil zabeležen v Adačiju v Tokiu 20. julija 2004. Najnižja je bila −41,0 °C v Asahikavi 25. januarja 1902. Vendar pa je bila 27. januarja 1931 v Bifuki izmerjena neuradna temperatura –41,5 °C. Gora Fudži je podrla japonske rekordno nizke vrednost za vsak mesec, razen za januar, februar, marec in december. Rekordno nizke vrednosti za kateri koli mesec so bile dosežene šele leta 1984. Minami-Tori-šima ima tropsko savansko podnebje (Köppnova podnebna klasifikacija ''Aw'') in najvišjo povprečno temperaturo na Japonskem 25 stopinj Celzija.<ref>{{Cite web |url=http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |title=Archived copy |access-date=2015-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030040135/http://www.climate-charts.com/Countries/Japan.html |archive-date=2017-10-30 |url-status=dead }}</ref> == Prebivalstvo == [[File:JapanCitiesTownsOMC.PNG|thumb|upright=2|Zemljevid večjih japonskih mest, glavnih mest in izbranih manjših središč]] Leta 2019 je imela Japonska 126,3 milijona prebivalcev.<ref name="SBJ-Population-June-2019">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html|title=Population Estimates Monthly Report June 2019|date=June 20, 2019|website=www.stat.go.jp|publisher=Statistics Bureau Japan|access-date=July 18, 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190606203315/http://www.stat.go.jp/english/data/jinsui/tsuki/index.html |archive-date= June 6, 2019}}</ref> Je enajsta najbolj naseljena država in druga najbolj naseljena otoška država na svetu. Prebivalstvo je strnjeno v urbanih območjih na obali, ravnicah in dolinah. Leta 2010 je 90,7 % celotnega japonskega prebivalstva živelo v mestih.<ref>{{cite web |title=平成22年国勢調査最終報告書 人口の地域分布 |url=http://www.stat.go.jp/data/kokusei/2010/final/pdf/01-02.pdf |publisher=The Ministry of Internal Affairs and Communications Statistics Bureau |access-date = 2015-10-14 }}</ref> Japonska je urbana družba, kjer le 5 % delovne sile dela v kmetijstvu. Približno 80 milijonov mestnega prebivalstva je močno skoncentrirano na pacifiški obali Honšuja. 81 % prebivalstva živi na Honšuju, 10 % na Kjušuju, 4,2 % na Hokaidu, 3 % na Šikokuju, 1,1 % v prefekturi Okinava in 0,7 % na drugih japonskih otokih, kot je otočje Nanpō. Skoraj 1 od 3 [[Japonci|Japoncev]] živi na širšem območju Tokia, več kot polovica pa v metropolitanskih območjih Kanto, Kansai in Čukjo.<ref>{{Cite web|last=Statistics Bureau of Japan|title=Statistical Handbook of Japan 2020|url=https://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2020all.pdf#page=21}}</ref> === Honšu === [[Honšu]] (本州) je največji japonski otok in drugi najbolj poseljen otok na svetu. Ima 104.000.000 prebivalcev z gostoto prebivalstva 450/km2 (2010).<ref name="JPCensus">{{cite web|url=http://www.soumu.go.jp/main_sosiki/jichi_gyousei/c-gyousei/daityo/index.html|title=総務省｜住基ネット|work=soumu.go.jp}}</ref> Honšu je dolg približno 1300 km in širok od 50 do 230 km, skupna površina pa je 225.800 km2. Je 7. največji otok na svetu. Širše območje Tokia tudi Veliki Tokio na Honšuju je največje [[metropolitansko območje]] (velemesto) na svetu z 38.140.000 prebivalci (2016).<ref name="japan1">{{cite web|url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/c0117.htm|title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas|publisher=Statistics Bureau of Japan|access-date=26 November 2013}}</ref> Območje meri 13.500 km2 in ima gostoto prebivalstva 2642 oseb/km2. === Kjušu === [[Kjušu]] (九州) je tretji največji japonski otok od petih glavnih otokov.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Kyūshū" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 588|page=588}}</ref> Od leta 2016 ima Kjušu 12.970.479 prebivalcev in obsega 36.782 km2.<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/islands-of-japan-1435071|title=Discover the Geography of the 4 Main Islands of Japan|work=ThoughtCo|access-date=2018-09-26}}</ref> Ima drugo največjo gostoto prebivalstva 307,13 oseb/km2 (2016). === Šikoku === [[Šikoku]] (四国) je drugi najmanjši od petih glavnih otokov (za otokom Okinava), meri 18.800 km2. Leži južno od Honšuja in severovzhodno od Kjušuja. Ima drugo najmanjše število prebivalcev s 3.845.534 milijoni (2015) <ref name=tourism>{{cite web |url=http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |title=Shikoku and Awaji Island |publisher=Japan National Tourism Organization |date=September 2011 |access-date=2013-05-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130204132833/http://www.jnto.go.jp/eng/location/rtg/pdf/pg-607.pdf |archive-date=2013-02-04 }}</ref> in tretjo najvišjo gostoto prebivalstva z 204,55 oseb/km2. === Hokaido === [[Hokaido]] (北海道) je drugi največji japonski otok ter največja in najsevernejša prefektura. Preliv Cugaru ločuje Hokaido od Honšuja.<ref name="nussbaum343">Louis Frédéric. (2005). "Hokkaido" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 343|page=343}}</ref> Ima tretje največje prebivalstvo med petimi glavnimi otoki s 5.383.579 (2015) in najnižjo gostoto prebivalstva s samo 64,5 oseb/km2 (2016). Po površini je na 21. mestu na svetu. === Prefektura Okinava === [[Prefektura Okinava]] (沖縄県) je najjužnejša Japonska prefektura.<ref>Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Okinawa-shi" in {{Google books|p2QnPijAEmEC|''Japan Encyclopedia'', p. 746-747|page=746}}</ref> Obsega dve tretjini otočja Rjukju, dolgih več kot 1000 kilometrov. Ima 1.445.812 prebivalcev (2017) in gostoto 662 oseb/km2. [[Otok Okinava]] (沖縄本島 ali 沖縄島) je najmanjši in najbolj jugozahodni od petih glavnih otokov, meri 1206,98 km2. Ima najmanj prebivalcev 1.301.462 (2014) in največjo gostoto prebivalstva 1083,6 oseb/km2. === Otočje Nanpō === Otoki Nanpō (南方諸島) so skupine otokov južno in vzhodno od glavnih otokov japonskega arhipelaga. Raztezajo se od polotoka Izu zahodno od [[Tokijski zaliv|Tokijskega zaliva]] proti jugu približno 1200 kilometrov, do 500 kilometrov od Marianskih otokov. Vse otoke Nanpō upravlja Tokijska metropola. === Taiheijō koridor === [[File:Major_metropolitan_employment_areas_of_Taiheiyō_Belt.svg|thumb|upright=1.2|right|[[Taiheijō koridor]]]] [[Taiheijō koridor]] je ''megalopolis'', ki vključuje širše območje Tokia in [[Keihanšin]]. Dolg je skoraj 1200 km od prefekture Ibaraki na severovzhodu do prefekture Fukuoka na jugozahodu. Satelitski posnetki ponoči kažejo gost in neprekinjen pas svetlobe, ki razmejuje regijo s prekrivajočimi se metropolitanskimi območji na Japonskem. Ima skupno približno 81.859.345 prebivalcev (2016). *Taiheijō koridor – vključuje Ibaraki, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Šizuoka, Aiči, Gifu, Mie, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Vakajama, Okajama, Hirošima, Kamaguči, Fukuoka, in Ōita. (81.859.345 prebivalcev) <ref>{{cite web|title=2015 Population Census|url=http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|publisher=Statistics Bureau, Ministry of Internal Affairs and Communications|access-date=August 13, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825120347/http://www.stat.go.jp/english/data/kokusei/2015/summary.htm|archive-date=August 25, 2016|url-status=live|df=mdy-all}}</ref> ** Veliki Tokio – del velike regije Kantō, ki na splošno vključuje Tokio in Jokohamo. (38.000.000 prebivalcev) <ref>United Nations (March 12, 2017). "[https://www.un.org/en/development/desa/population/publications/pdf/urbanization/the_worlds_cities_in_2016_data_booklet.pdf The World's Cities in 2016]" (PDF). United Nations</ref> ** Keihanšin – Del večje regije Kansai, vključuje Osako, Kjoto, Kobe. (19.341.976 prebivalcev) <ref>[http://www.stat.go.jp/data/nenkan/back60/zuhyou/y0206000.xls Japan Statistics Bureau] – "2010 Census", retrieved August 23, 2015</ref> === Podvodni habitati === Obstajajo načrti za izgradnjo podvodnih habitatov v japonski izključni ekonomski coni. Trenutno še ni zgrajeno nobeno podvodno mesto. Na primer, ''Ocean Spiral'' podjetja Shimizu Corporation bi imel lebdečo kupolo premera 500 metrov s hoteli, stanovanjskimi in poslovnimi kompleksi. Dolga bi bila lahko 15 km. To omogoča rudarjenje morskega dna, raziskave in proizvodnjo metana iz ogljikovega dioksida z mikroorganizmi. Ocean Spiral je bil razvit skupaj z JAMSTEC in tokijsko univerzo.<ref>{{cite web |url=http://www.shimz.co.jp/theme/dream/oceanspiral.html |title=Ocean Spiral |access-date=November 21, 2014|language=ja}}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |title=City of the future sinks into the ocean |newspaper=Daily Telegraph |access-date=November 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908021259/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/japan/11244758/City-of-the-future-sinks-into-the-ocean.html |archive-date = September 8, 2018 }}</ref> == Ekstremne točke == [[File:Extreme_points_japan_map.png|thumb|upright=1.2|Ekstremne točke Japonske]] [[File:Numazu_and_Mount_Fuji.jpg|thumb|left|Vrh gore Fudži je najvišja toča Japonske]] Japonska se razteza od 20° do 45° severne zemljepisne širine (Okinotorišima do Benten-džima) in od 122° do 153° vzhodne zemljepisne dolžine (Jonaguni do Minami Torišima). To so točke, ki so bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot katera koli druga lokacija na Japonskem. {| class="wikitable" style="width:65%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever <br />(izpodbijano) | class="fn org" | Rt Kamoivaka na Etorofu | [[Hokaido]]{{ref|iturup|‡}} | [[Ohotsko morje]] | {{coord|45|33|26|N|148|45|09|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Kamoiwakka (Northernmost – disputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.557187,148.752367&q=45.557187,148.752367&t=h&z=15|title=Google Maps (Cape Kamoiwakka)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Sever <br />(nesporno) | class="fn org" | Benten-džima | [[Hokaido]] | [[Preliv La Pérouse]] | {{coord|45|31|38|N|141|55|06|E|region:JP-01_type:landmark|name=Bentenjima (Northernmost – undisputed)}} | <ref>{{cite web|url=https://maps.google.com/maps?ll=45.527336,141.918211&q=45.527336,141.918211&t=h&z=13|title=Google Maps (Bentenjima)|work=Google|access-date=2009-07-29}}</ref> |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Okinotorišima | Tokio | [[Filipinsko morje]] | {{coord|20|25|31|N|136|04|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Okinotorishima (Southernmost)}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Minami Torišima | Tokio | Tihi ocean | {{coord|24|16|59|N|153|59|11|E|region:JP-13_type:landmark|name=Minami Torishima (Easternmost)}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Jonaguni | [[prefektura Okinava |Okinava]] | [[Vzhodnokitajsko morje]] | {{coord|24|26|58|N|122|56|01|E|region:JP-47_type:landmark|name= (Westernmost)}} | Najbolj zahodni spomenik Japonske |} === Glavni japonski otoki === Pet glavnih japonskih otokov je Hokaido, Honšū, Kjūšū, Šikoku in Okinava. Ti se imenujejo tudi celina. Vse te točke so dostopne javnosti. {| class="wikitable" style="width:65%;" |- ! style="width:10%;"| Naslov ! style="width:15%;"| Lokacija ! style="width:10%;"| Prefektura ! style="width:15%;"| Mejni subjekt ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Sever | class="fn org" | Rt Sōja | [[Hokaidō]] | Preliv La Pérouse | {{coord|45|31|22|N|141|56|11|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Sōya}} | |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Rt Arasaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|04|30|N|127|40|51|E|region:JP-46_type:landmark|name=Cape Arasaki}} | |- class="vcard" | Vzhod | class="fn org" | Rt Nosappu | Hokaidō | Tihi ocean | {{coord|43|23|06|N|145|49|03|E|region:JP-01_type:landmark|name=Cape Nosappu}} | |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Rt Oominezaki |Okinava | Vzhodnokitajsko morje | {{coord|26|11|55|N|127|38|11|E|region:JP-42_type:landmark|name=Cape Oominezaki}} | |} === Ekstremne nadmorske višine === {| class="wikitable sortable" style="width:65%;" |- ! style="width:12%;" class="unsortable"| Ekstremnost ! style="width:15%;"| Ime ! style="width:10%;"| Višina ! style="width:7%;" class="unsortable"| Prefektura ! style="width:20%;" class="unsortable"| Koordinate{{ref|coord|†}} ! style="width:5%;" class="unsortable"| Ref |- class="vcard" | Najvišja | class="fn org" | gora [[Fudži]] | 3776 m | [[prefektura Jamanaši |Jamanaši]] | {{coord|35|21|29|N|138|43|52|E|region:JP-19_type:mountain|name=Mount Fuji (Highest)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |- class="vcard" | Najnižja<br />(umetno izdelano) | class="fn org" | Rudnik Hačinohe | −170&nbsp;m | [[prefektura Aomori |Aomori]] | {{coord|40|27|10|N|141|32|16|E|region:JP-02_type:landmark|name=Hachinohe mine (Lowest – man-made)}} | <ref name="mine">{{cite web |url=http://www.iceee.jp/sisetudb/prev.php?id=367 |script-title=ja:施設見学ガイド 八戸鉱山株式会社 八戸石灰鉱山(八戸キャニオン) |access-date=2016-04-06 |work=The Information Center for Energy and Environment Education |language=ja}}</ref> |- class="vcard" | Najnižja<br />(naravna) | class="fn org" | [[Hačirōgata]] | −4&nbsp;m | [[Prefektura Akita |Akita]] | {{coord|39|54|50|N|140|01|15|E|region:JP-05_type:landmark|name=Hachirōgata (Lowest – natural)}} | <ref name="CIA World Factbook"/> |} == Naravne nevarnosti == === Potresi in cunamiji === [[File:SH-60B helicopter flies over Sendai.jpg|thumb|Posledice potresa in cunamija Tōhoku leta 2011]] Japonska je zaradi svoje lege vzdolž [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]] precej nagnjena k [[potres]]om, [[cunami]]jem in [[vulkan]]om.<ref>{{cite web|url=http://www.livescience.com/30226-japan-tectonics-explosive-geology-ring-of-fire-110314.html |title=Japan's Explosive Geology Explained |publisher=Live Science |last=Israel |first=Brett |date=March 14, 2011 |access-date=June 17, 2016}}</ref> Ima 15. največje tveganje za naravne nesreče, kot je bilo izmerjeno v svetovnem indeksu tveganja za leto 2013.<ref name="2013 World Risk Report">[http://www.worldriskreport.com/uploads/media/WorldRiskReport_2013_online_01.pdf 2013 World Risk Report] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140816173655/http://www.worldriskreport.com/uploads/media/WorldRiskReport_2013_online_01.pdf |date=August 16, 2014 }}</ref> Letno je zabeleženih kar 1500 potresov, pogoste pa so magnitude od 4 do 6. Manjši potresi se pojavljajo skoraj vsak dan v enem ali drugem delu države in povzročajo rahlo tresenje zgradb. Podmorski potresi tudi izpostavljajo japonsko obalo nevarnosti cunamijev (津波). Uničujoči potresi, ki pogosto povzročijo cunami, se zgodijo večkrat v vsakem stoletju. [[Veliki potres v Kantu (1923)|Potres v Tokiu leta 1923]] je ubil več kot 140.000 ljudi.<ref>{{cite web|last=James |first=C.D. |title=The 1923 Tokyo Earthquake and Fire |url=http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |publisher=University of California Berkeley |access-date=January 16, 2011 |year=2002 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316050633/http://nisee.berkeley.edu/kanto/tokyo1923.pdf |archive-date=March 16, 2007 }}</ref> Novejša večja potresa sta [[Veliki potres v Hanšinu]] leta 1995 in [[potres Tōhoku 2011]], potres z magnitudo 9,1,<ref name="USGS9.1">{{cite web |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/official20110311054624120_30#executive |title=M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan |publisher=Earthquake.usgs.gov |date=July 11, 2016 |access-date=August 29, 2017 }}</ref> ki je Japonsko prizadel 11. marca 2011. Sprožil je velik cunami in [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrsko katastrofo Fukušima Daiči]], eno najhujših nesreč. v zgodovini jedrske energije.<ref name="nytimes-tsunami">{{cite news|last=Fackler|first=Martin; Drew, Kevin|title=Devastation as Tsunami Crashes Into Japan|url=https://www.nytimes.com/2011/03/12/world/asia/12japan.html?ref=world|access-date=March 11, 2011|work=The New York Times|date=March 11, 2011}}</ref> Potres v regiji Tōhoku leta 2011 je bil največji doslej zabeležen na Japonskem in je četrti največji potres na svetu od leta 1900, poroča Geološka služba ZDA. Udarilo je v morje okoli 371 kilometrov severovzhodno od Tokia in 130 kilometrov vzhodno od mesta [[Sendai, Mijagi|Sendai]] in povzročilo ogromen cunami, ki je opustošil severovzhodna obalna območja Japonske. Glavnemu sunku je sledilo vsaj 100 popotresnih sunkov z magnitudo 6,0 ali več. Zaradi tega je umrlo najmanj 15.000 ljudi. Raziskovalci so našli vir močnih sunkov potresov in povezanih cunamijev na širšem območju Tokia v jarku Izu-Ogasavara. Obstaja »trojno stičišče jarek-jarek« oceanske Filipinske morske plošče, ki sega pod celinsko ploščo in jo subducira Pacifiško ploščo.<ref name="phys1">{{cite web |author= Simon Fraser University |website=Phys.org |title=New source for earthquakes and tsunamis in the Greater Tokyo Region identified |url=https://phys.org/news/2021-09-source-earthquakes-tsunamis-greater-tokyo.html |access-date=September 12, 2021 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210904134332/https://phys.org/news/2021-09-source-earthquakes-tsunamis-greater-tokyo.html |archive-date=September 4, 2021}}</ref> Pridobljena zemlja in umetni otoki so še posebej dovzetni za [[utekočinjenje tal]] med potresom. Posledično obstajajo posebni standardi odpornosti proti potresom in reforma tal, ki veljajo za vse gradnje na teh območjih. Na območju, ki je bilo v preteklosti morda predelano, se preverijo stari zemljevidi in skice stanja zemljišča ter izvede vrtanje, da se ugotovi trdnost tal. Vendar je to lahko zelo drago, zato je za zasebne stanovanjske bloke pogostejši švedski test sondiranja teže. Japonska je postala vodilna v svetu pri raziskavah vzrokov in napovedovanju potresov. Razvoj napredne tehnologije je omogočil gradnjo nebotičnikov tudi na potresno ogroženih območjih. Obsežna prizadevanja civilne zaščite so usmerjena v usposabljanje za zaščito pred potresi, predvsem pred spremljajočim požarom, ki predstavlja največjo nevarnost. === Vulkanizem === [[File:Sakurajima_20091003.jpg|thumb|upright|Izbruh Sakuradžima 3. oktobra 2009]] {{glej|Seznam vulkanov na Japonskem}} Na Japonskem je 108 aktivnih [[ognjenik|vulkanov]]. To je 10 % vseh aktivnih vulkanov na svetu. Japonska ima [[stratovulkan]]e v bližini subdukcijskih območij tektonskih plošč. V 20. stoletju se je pojavilo več novih vulkanov, vključno s Šōva-šinzan na Hokaidu in Mjōjin-šō pri Bayonnaise Rocks v Pacifiku. Leta 1991 se je japonski vulkan [[Unzen (gora)|Unzen]] na otoku Kjušu, približno 40 km vzhodno od [[Nagasaki]]ja, prebudil iz 200-letnega spanca in na svojem vrhu ustvaril novo kupolo lave. Začetek junija je ponavljajoča se zrušitev te erupcijske kupole povzročila tokove pepela, ki so se po pobočjih gore spustili s hitrostjo do 200 km/h (120 mph). Unzen je izbruhnil leta 1792 in ubil več kot 15.000 ljudi. To je najhujša vulkanska katastrofa v zgodovini države.<ref name="dynearth">Plate tectonics and people|last1=Kious|first1=W. Jacquelyne|last2=Tilling|first2=Robert I.|url=http://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/tectonics.html}}</ref> Gora Fudži je mirujoči stratovulkan, ki je zadnjič izbruhnil 16. decembra 1707 do približno 1. januarja 1708.<ref name=GSJ_active>{{cite web | title=Active Volcanoes of Japan | url=https://gbank.gsj.jp/volcano/Quat_Vol/act_map_e.html | publisher=Geological Survey of Japan |work = AIST | access-date=March 7, 2016}}</ref> Izbruh Hōei na gori Fudži ni imel toka lave, vendar je sprostil približno 800 milijonov kubičnih metrov vulkanskega pepela. Razširil se je na velika območja okoli vulkana in dosegel Edo, oddaljen skoraj 100 kilometrov. Žlindra in pepel sta padala kot dež v provincah Izu, Kai, Sagami in Musaši.<ref>{{cite book|language = fr |last1 =Titsingh |first1 = Isaac|last2=von Klaproth|first2= Julius |author3= Siyun-zai Rin-siyo|date =1834|url = https://archive.org/details/niponodaitsiran01ringoog |oclc =63259938|title = Nipon o daï itsi ran; ou, Annales des empereurs du Japon|page =416|publisher =Paris, Printed for the Oriental Translation Fund; [etc., etc.] }}</ref> V Edu je bil vulkanski pepel debel več centimetrov. Izbruh je ocenjen s 5 na indeksu vulkanske eksplozivnosti.<ref name="Fuji — Eruption History">{{cite web |url=http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=283030 |title=Fuji — Eruption History |website=Global Volcanism Program |publisher=Smithsonian Institution |access-date=10 August 2013}}</ref> [[File:Aso-4_tephra_90-85ka.svg|thumb| Piroklastični tok gore Aso 4 in širjenje tefre Aso 4 (pred 90.000 do 85.000 leti). Piroklastični tok je dosegel skoraj celotno območje Kjušuja, 15 cm sloj vulkanskega pepela pa se je odložil za na širokem območju od Kjušuja do južnega Hokaida.]] Na Japonskem so trije vulkani VEI-7. To so kaldera Aira, kaldera Kikai in kaldera Aso. Te velikanske [[kaldera|kaldere]] so ostanki preteklih izbruhov. Gora Aso je največji aktivni vulkan na Japonskem. Pred 300.000 do 90.000 leti so bili štirje izbruhi gore Aso, ki so izpustili ogromne količine vulkanskega pepela, ki je pokril ves Kjušu do prefekture Jamaguči. * Kaldera Aira je dolga 17 kilometrov in široka 23 kilometrov in je v južnem Kjušuju. Mesto Kagošima in vulkan Sakuradžima sta znotraj kaldere Aira. Sakuradžima je najbolj aktiven vulkan na Japonskem.<ref>{{Cite web |url=https://www.nippon.com/en/features/h00194/ |title=Sakurajima, Japan's Most Active Volcano |date=2018-05-16 |website=nippon.com |publisher=Nippon Communications Foundation |access-date=2018-08-02 |df=mdy-all}}</ref> * Kaldera Aso se razteza 25 kilometrov od severa proti jugu in 18 kilometrov od vzhoda proti zahodu v prefekturi Kumamoto, Kjušu. Izbruhnil je 4-krat: pred 266.000 in pred 141.000 leti s 32 DRE km³ (ekvivalent gostih kamnin); pred 130.000 leti s 96 DRE km³; in pred 90.000 leti s 384 DRE km³.<ref name="52Aso">[https://www.gsj.jp/data/openfile/no0613/52Aso.pdf 阿蘇カルデラ] 産総研</ref> * Kaldera Kikai je ogromna, večinoma potopljena kaldera s premerom do 19 kilometrov na otokih Ōsumi v prefekturi Kagošima na Japonskem. Gre za ostanke starodavnega izbruha ogromnega vulkana. Kaldera Kikai je bila vir izbruha Akahoja, enega največjih izbruhov v [[holocen]]u (pred 10.000 leti do danes). Približno leta 4300 pred našim štetjem so piroklastični tokovi iz tega izbruha dosegli obalo južnega Kjušuja do 100 km stran, pepel pa je padel vse do Hokaida. Izbruh je proizvedel približno 150 km³ tefre, <ref>[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0802-06=&volpage=erupt Kikai – Eruptive history], Global Volcanism Program. Smithsonian Institution.</ref> kar mu je dalo indeks vulkanske eksplozivnosti 7.<ref>Johnston, Eric, "[http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/nn20110301i1.html Latest volcano show: Shinmoe]", ''The Japan Times'', 1 March 2011, p. 3.</ref> Kultura Džomon vsaj južnega Kjušuja je bila uničena in trajalo je skoraj 1000 let, da si je opomogla. Raziskave KOBEC (Kobe Ocean-Bottom Exploration Center) potrjujejo, da je velikanska kupola lave s 23 kubičnimi kilometri nastala po izbruhu kaldere Kikai leta 4300 pr. n. št. Obstaja 1-odstotna možnost izbruha velikanske kaldere na japonskem otočju v naslednjih 100 letih. V enem izbruhu bi se sprostilo približno 40 kubičnih kilometrov magme in povzročilo ogromno škodo.<ref name = "Japan's Kikai Caldera">{{cite web |title = Giant lava dome confirmed in Japan's Kikai Caldera |format=website |url = http://www.kobe-u.ac.jp/research_at_kobe_en/NEWS/news/2018_02_09_01.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20180727045127/http://www.kobe-u.ac.jp/research_at_kobe_en/NEWS/news/2018_02_09_01.html |archive-date = July 27, 2018 | publisher = Kobe Ocean Bottom Exploration Center (KOBEC) | access-date = 31 March 2019 }}</ref> Glede na študijo KOBEC z univerze Kobe iz leta 2014 bi v najslabšem primeru, če pride do izbruha VEI-7 kaldere Aso in če vulkanski pepel prenašajo zahodni vetrovi, potem piroklastični tokovi zajeli 7 milijonov prebivalcev v bližini kaldere Aso v dveh urah. Piroklastični tokovi bi lahko dosegli večji del Kjušuja. Onkraj piroklastičnega območja je vulkanski pepel, ki pada z neba. Če vulkanski pepel neprekinjeno teče proti severu, bi padanje pepela onemogočilo normalno življenje na velikih delih glavnih japonskih otokov zaradi paralize prometa in reševalnih povezav za omejeno obdobje (nekaj dni do 2 tedna), dokler se izbruh ne umiri. V tem scenariju bi bila izjema vzhodni in severni Hokaido (izvzeto bi bili tudi otočje Rjukju in južni otoki Nanpo). Profesor Yoshiyuki Tatsumi, vodja KOBEC, je za ''Mainichi Shimbun'' povedal, da je »verjetnost, da bo velikanski izbruh kaldere zadel japonski arhipelag, v naslednjih 100 letih 1 odstotek«, pri čemer bo umrlo več deset milijonov ljudi in divjih živali.<ref name = "KOBEC Caldera Eruption">{{cite web |title = 巨大カルデラ噴火のメカニズムとリスクを発表 (Announce the mechanism and risk of a huge caldera eruption) |format=website |url = http://www.kobe-u.ac.jp/NEWS/info/2014_10_22_01.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330103442/http://www.kobe-u.ac.jp/NEWS/info/2014_10_22_01.html |archive-date = March 30, 2019 | publisher = Kobe University | access-date = 31 March 2019 }}</ref> Obstaja možnost, da na desetine milijonov ljudi in drugih živih bitij umre med vulkanskim izbruhom VEI-7 s pomembnimi kratkoročnimi učinki na globalno podnebje. Največ žrtev bi bilo na Kjušuju zaradi piroklastičnih tokov. Potencialna škoda vulkanskega pepela je odvisna od smeri vetra. Če po drugem scenariju veter piha v zahodni ali južni smeri, bi lahko vulkanski pepel prizadel vzhodnoazijsko celino ali jugovzhodno Azijo. Če pepel teče proti vzhodu, se bo razširil čez Tihi ocean. Ker je kaldera Kikai potopljena, ni jasno, koliko škode bi oblaki vročega pepela povzročili, če bi velike količine vulkanskega pepela ostale pod gladino oceana. Podvodni pepel bi odnesli oceanski tokovi. Gora Paektu na kitajsko-severnokorejski meji je imela izbruh VEI-7 leta 946. Gora Paektu je predvsem grožnja za okolico v Severni Koreji in Mandžuriji. Zahodna obala Hokaida je oddaljena približno 971,62 km. Vendar pa je tempelj na Japonskem poročal, da je 3. novembra 946 n. št. »bel pepel padal kot sneg«.<ref name="paektu-sd">{{Cite web|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2017/01/170129111657.htm#|title=Fossilized tree and ice cores help date huge volcanic eruption 1,000 years ago to within three months|website= Science Daily.com |access-date=8 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112013611/https://www.sciencedaily.com/releases/2017/01/170129111657.htm |archive-date=November 12, 2020}}</ref> Tako so močni vetrovi odnesli vulkanski pepel proti vzhodu čez Japonsko morje. Povprečno 5 cm padavin pepela je pokrilo približno 1.500.000 km² Japonskega morja in severne Japonske (prefektura Hokaido in Aomori). Oblaki pepela so potrebovali približno 1 dan, da so dosegli Hokaido. Skupno trajanje izbruha je bilo 4 in pol do 14 dni (111–333 ur).<ref name="changbaishan">{{Cite book|title = Modern eruption of Changbaishan Tianchi volcano|last = L'iu|first = RX|publisher = China Science Publishing|year = 1998}}</ref> Oktobra 2021 so velike količine kamenčkov plovca iz podmorskega vulkana Fukutoku-Okanoba poškodovale ribištvo, turizem, okolje, 11 pristanišč na Okinavi in 19 pristanišč v prefekturi Kagošima. Čiščenje je trajalo 2–3 tedne.<ref name="pumice">{{cite web |date=October 30, 2021 |title=Japan ports swamped by pumice spewed from undersea volcano |website=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/world/2021/oct/30/japan-ports-swamped-by-pumice-spewed-from-undersea-volcano |archive-url=https://web.archive.org/web/20211030070901/https://www.theguardian.com/world/2021/oct/30/japan-ports-swamped-by-pumice-spewed-from-undersea-volcano |archive-date=October 30, 2021}}</ref> {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+ Izbruhi VEI 7 so se zgodili na naslednjih lokacijah na Japonskem.. !Imw !Cona !Lokacija !Dogodek / opombe !Pred letom 1950 (približno) ! Izmetna prostornina (približno) |- valign="top" | '''Kikai Caldera''' | | Japonska, [[Otočje Rjukju]] | [[Akahoja izbruh]] 5.300&nbsp;pr. n. št. | style="text-align:right;"| 7300<ref name="Smith2013">{{Cite journal |date=2013 |title=Identification and correlation of visible tephras in the Lake Suigetsu SG06 sedimentary archive, Japan: chronostratigraphic markers for synchronising of east Asian/west Pacific palaeoclimatic records across the last 150 ka |author=Smith|display-authors=etal |journal=Quaternary Science Reviews |volume=67 |pages=121–137 |doi=10.1016/j.quascirev.2013.01.026 |bibcode=2013QSRv...67..121S }}</ref> | style="text-align:right;"| 170&nbsp;km<sup>3</sup> |- valign="top" | '''[[Kaldera Aira]]''' | | Japonska, [[Kjušu]] | Aira-Tanzava pepel | style="text-align:right;"| 30.000<ref name="Smith2013"/> | style="text-align:right;"| 450&nbsp;km<sup>3</sup> |- valign="top" | '''[[Kaldera Aso]]''' | | Japonska, Kjušu | Aso-4 piroklastični tok | style="text-align:right;"| 90.000 | style="text-align:right;"| 600&nbsp;km<sup>3</sup> |- valign="top" | '''[[Aso (gora)|Aso]]''' | | Japonska, Kjušu | Štirje veliki izbruhi med 300.000 in 90.000 let nazaj. | style="text-align:right;"| 300.000 | style="text-align:right;"| 600&nbsp;km<sup>3</sup> |} Izboljšanje tehnologije in metod za napovedovanje izbruhov vulkanov in velikanskih kalder bi pripomoglo k zgodnejši pripravi in evakuaciji ljudi. Potrebna je tehnologija za natančno zajemanje stanja magmatske komore, ki se tanko razprostira z debelino manj kot nekaj kilometrov okoli sredine skorje. Podzemno območje Kjušuja je treba spremljati, ker je nevarno območje s potencialnim izbruhom kaldere. Najbolj zaščitni ukrep je preprečiti širjenje vročih oblakov pepela in uničenje območij v bližini izbruha, tako da ljudi ni treba evakuirati. Trenutno ni zaščitnih ukrepov za zmanjšanje širjenja milijonov ton smrtonosnega vročega pepela med izbruhom VEI-7. Leta 2018 je NASA objavila teoretični načrt za preprečevanje vulkanskega izbruha s črpanjem velikih količin hladne vode skozi vrtino v hidrotermalni sistem supervulkana. Voda bi ohladila ogromno telo magme v komorah pod vulkanom, tako da tekoča magma postane poltrdna. Tako bi lahko pridobili dovolj toplote, da bi preprečili izbruh. Toploto bi lahko uporabila geotermalna elektrarna za pridobivanje geotermalne energije in električne energije.<ref name=NASA-supervolcano>{{cite news|url=https://www.businessinsider.com/nasa-is-looking-at-how-to-contain-a-volcano-that-may-wipe-out-humanity-2018-10|title=NASA is trying to figure out how to contain a supervolcano that could destroy humanity|work=Business Insider|date=October 6, 2018|access-date=January 31, 2019 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190111060313/https://www.businessinsider.com/nasa-is-looking-at-how-to-contain-a-volcano-that-may-wipe-out-humanity-2018-10/ |archive-date=2019-01-11 }}</ref> === Tajfuni === Od začetka snemanja leta 1951 je glavne otoke Kjušu, Šikoku, Honšu in Hokaido doseglo povprečno 2,6 tajfuna na leto. Približno 10,3 tajfuni se približajo v območju 300 kilometrov blizu Japonske obale. Okinava je zaradi svoje geografske lege najbolj ranljiva za tajfune s povprečno 7 nevihtami na leto. Najbolj uničujoč je bil tajfun Isewan s 5000 žrtvami v regiji Tokai septembra 1959. Oktobra 2004 je tajfun Tokage povzročil močno deževje v Kjušuju in osrednji Japonski z 98 žrtvami. Do leta 1960 je bilo število smrtnih žrtev na stotine ljudi na tajfun. Od leta 1960 so izboljšave v gradnji, preprečevanju poplav, zaznavanju visokih plim in zgodnjih opozorilih znatno zmanjšale število smrtnih žrtev, ki le redko preseže ducat ljudi na tajfun. Japonska ima tudi posebne enote za iskanje in reševanje, ki rešujejo ljudi v stiski.<ref name="typhoondetails">{{cite web| url=http://factsanddetails.com/japan/cat26/sub160/item856.html |website=Factsanddetails.com | title=Typhoons in Japan |archive-date=January 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200129143927/http://factsanddetails.com/japan/cat26/sub160/item856.html}}</ref> Močno sneženje pozimi v snežnih regijah povzroča zemeljske plazove, poplave in snežne plazove. == Okoljska vprašanja == V okoljskem letnem poročilu za leto 2006<ref>[http://www.env.go.jp/en/wpaper/2006/02.pdf Annual Report on the Environment in Japan 2006], Ministry of the Environment</ref> Ministrstvo za okolje poroča, da so aktualna glavna vprašanja: globalno segrevanje in ohranjanje ozonske plasti, ohranjanje atmosferskega okolja, vode in tal, ravnanje z odpadki in recikliranje, ukrepi za kemične snovi, ohranjanje naravnega okolja in sodelovanje v mednarodnem sodelovanju. == Sklici == {{sklici|2}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/japan/ Japan]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. ==Zunanje povezave== {{commons category|Geography of Japan}} * [http://www.wdl.org/en/item/75 "Colton's Japan: Nippon, Kiusiu, Sikok, Yesso and the Japanese Kuriles"] a map from 1855 *[http://maps.gsi.go.jp/?ll=35.799994,139.680176&z=5&base=english&ls=lake2%7Crelief&disp=11&vs=c1j0l0u0 Terrain of Japan] – GJI Maps (Geospatial Information Authority of Japan) [[Kategorija:Geografija Japonske]] h2iheoytbocb48o96et2hnj4v4bwll4 Velikopoljska 0 521945 5727410 5727211 2022-08-04T14:29:06Z Octopus 13285 /* Ime */ Geografija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Wielkopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_shield = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|80px]] | image_map =Poznańskie kaliskie.png | mapsize =250px | map_caption = Prava Velikopoljska | seat = [[Gniezno]], [[Poznanj]], [[Kalisz]] | subdivision_type =Country | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} [[Slika:WielkoPolska epoki Piastowskiej.jpg|thumb|280px|Zemljevid Velikopoljske med vladavino [[Pjasti|Pjastov]] v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'']] '''Velikopoljska''' ([[poljsko]] Wielkopolska, [[nemško]] Großpolen, [[latinsko]] Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji [[Poljska|Poljski]]. Glavno in največje mesto je [[Poznanj]], drugo in najstarejše mesto na Poljskem pa [[Kalisz]]. Meje Velikopoljske so se skozi zgodovino nekoliko spreminjale. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bila razdeljena na Poznanjsko in Kališko vojvodstvo. V širšem smislu je obsegala tudi vojvodstva Sieradz, Łęczyca, Brześć Kujawski in Inowrocław, ki so bila bolj vzhodno. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] ob koncu 18. stoletja je bila Velikopoljska vključena v [[Prusija|Prusijo]] kot Veliko vojvodstvo Posen. Regija v pravem pomenu besede približno sovpada z današnjim Velikopoljskim vojvodstvom (Województwo Wielkopolskie). Tako kot zgodovinske regije [[Pomorjansko]], [[Šlezija]], [[Mazovija]] ali [[Malopoljska]] ima tudi Velikopoljska regija svoje značilne narodne noše, arhitekturo, kuhinjo, narečje in druge običaje, ki se razlikujejo od drugih delov Poljske. ==Ime== [[Slika:Polska-dialekty wg Urbańczyka.PNG|thumb|280px|Zemljevid poljskih narečij; regija, kjer se govori velikopoljsko nararečje, je označena z vijolično barvo]] Ker je bila Velikopoljska poselitveno območje Poljanov in jedro zgodnje poljske države, se je včasih imenovala preprosto "Poljska" (latinsko Polonia). Kot Velikopoljska je bila prvič omenjena z latinskim imenom Polonia Maior leta 1257, s poljskim imenom pa v izrazu "w Wielkej Polszcze" leta 1449. Prvotni pomen imena je bil "Starejša Poljska" v nasprotju z Malopoljsko (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor), regijo v jugovzhodni Poljski s prestolnico [[Krakov]], ki je kasneje postal glavno središče države. ==Geografija== Velikopoljska obsega velik del porečja reke Warte in njeni pritokov, vključno z reko Noteć. Pokrajina se razlikuje od Malopoljske z nižinsko pokrajino in od Mazovije po številnih jezerih. V strogem pomenu imena pokriva površino približno 33.000 kvadratnih kilometrov in ima 3,5 milijona prebivalcev. V širšem smislu ima skoraj 60.000 kvadratnih kilometrov in 7 milijonov prebivalcev. Glavna metropola regije je [[Poznanj]] na reki Warti in blizu središča regije. Druga velika mesta so [[Kalisz]] na jugovzhodu, Konin na vzhodu, Piła na severu, Ostrów Wielkopolskito na jugovzhodu, [[Gniezno]] (najzgodnejša prestolnica Poljske) na severovzhodu in Leszno na jugozahodu. Območje gozdov in jezer južno od Poznanja s površino 75,84 kvadratnih kilometrov je Velikopoljski narodni park (Wielkopolski Park Narodowy), ustanovljen leta 1957. Regija vključuje tudi del narodnega parka Drawa in več drugih krajinskih parkov. Krajinski park Rogalin je na primer znan po približno 2000 monumentalnih [[hrast]]ovih drevesih, ki rastejo med številnimi jezeri na poplavni ravnici reke Warte. ==Zgodovina== Velikopoljska je v 10. stoletju tvorila srce zgodnje poljske države, zato jo včasih imenujejo "zibelka Poljske". Poznanj in Gniezno sta bili zgodnji središči kraljeve oblasti, po opustošenju regije zaradi poganskega upora v 1030. letih in invaziji [[Břetislav I. |Břetislava I. Češkega]] leta 1038 je [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] prestolnico preselil iz Gniezna v [[Krakov]]. V oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], ki je pomenila začek obdobja razdrobljenosti Poljske (1138–1320), je bil zahodni del Velikopoljske, vključno s Poznanjem, podeljen [[Mješko III. Stari|Mješku III. Staremu]]. Vzhodni del z Gnieznom in Kaliszem je bil del Krakovskega vojvodstva, ki ga je dobil [[Vladislav II. Izgnani]]. Večino obdobja sta bila oba dela pod enim samim vladarjem in bila znana kot Vojvodina Velikopoljska, čeprav so vojvodinam Poznań, Gniezno, Kalisz in Ujście včasih vladali različni vojvode. Regija je leta 1314 prišla pod oblast [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I.]] in tako postala del ponovno združene Poljske. Vladislav I. je bill leta 1320 okronan za poljskega kralja. V ponovno združenem kraljestvu in pozneje v poljsko-litovski skupni [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila država razdeljena na upravne enote, imenovane vojvodstva. V Velikopoljski sta bili vojvodstvi Poznanj in Kalisz. V Republiki obeh narodov so bile tudi večje upravne enote province (poljsko prowincja), od katerih se je ena imenovala Velikopoljska. Slednja je razen Velikopoljske obsegala tudi [[Mazovija|Mazovijo]] in [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]]. Delitev kronske Poljske na Velikopoljsko in Malopoljsko, ima svoje korenine v [[Statuti Kazimirja Velikega|Statutih Kazimirja Velikega]] iz let 1346–1362, v katerih so bili zakoni severnega dela države – Velikopoljske, kodificirani v Piotrkówskem statutu, zakoni Malopoljske pa v ločenem Wiśliškem statutu. Leta 1768 je bilo iz severnega dela vojvodstva Kalisz ustanovljeno novo vojvodstvo Gniezno, z [[Delitve Poljske|delitvami Poljske]] pa so nastale bolj daljnosežne spremembe. V prvi delitvi (1772) je dele Velikopoljske severno od reke Noteć (nemško Netze) prevzela [[Prusija]] in jih vključila v okrožje Netze. V drugi delitvi (1793) je celotno Velikopoljsko prevzela Prusija in jo vključila v provinco Južna Prusija. Tako je ostalo tudi po prvi velikopoljski vstaji (1794), delu neuspele Kościuszkove vstaje, usmerjene predvsem proti [[Rusko carstvo|Rusiji]]. Uspešnejša je bila velikopoljska vstaja leta 1806, ki je privedla do tega, da je regija postala del [[Napoleon]]ove vojvodine Varšave z departmajem Poznanj in deli departmajev Kalisz in Bydgoszcz. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 je bila Velikopoljska ponovno razdeljena. Zahodni del, vključno s Poznanjem, je pripadel Prusiji. Vzhodni del, vključno s Kaliszem, je bil vključen v Kraljevino Poljsko pod ruskim nadzorom, kjer je do leta 1837 tvoril vojvodstvo Kalisz, nato gubernijo Kalisz, med letoma 1844 in 1867 združeno v Varšavsko gubernijo. Znotraj [[Prusija|Pruskega cesarstva]] je zahodna Velikopoljska postala Veliko vojvodstvo Posen (Poznań), ki je teoretično imelo nekaj avtonomije. Po neuspešnem uporu leta 1846 in obsežnejšem, a ponovno neuspešnem uporu leta 1848 v času pomladi narodov, je Veliko vojvodstvo nadomestila provinca Posen. Oblasti so si prizadevale za germanizacijo regije, zlasti po ustanovitvi Nemčije leta 1871. Od leta 1886 je Pruska naselitvena komisija intenzivno kupovala zemljišča na nekdanjih poljskih območjih. Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je velikopoljska vstaja (1918–1919) zagotovila, da je bila večina regije vključena v novo neodvisno poljsko državo, in tvorila večino Poznanjskega vojvodstva (1921–1939). Severni in nekateri zahodni deli Velikopoljske so ostali v Nemčiji, kjer so tvorili večji del province Posen-Zahodna Prusija (1922–1938), katere glavno mesto je bil Schneidemühl (Piła). Poljska država je uvedla protinemško politiko in posnemala preteklo germanizacijsko politiko Prusije, da bi spodkopala nemško manjšino v regiji.<ref>Elizabeth A. Drummond (2002). ''From "verloren gehen" to "verloren bleiben"''. V Ingrao, Charles W. Szabo, Franz A. J. (ur.). ''The Germans and the East''. Purdue University Press. str. 231.</ref> Po nemški invaziji leta 1939 je bila Velikopoljska vključena v nacistično Nemčijo in postala provinca Reichsgau Posen, kasneje Reichsgau Wartheland (Warthe je nemško ime reke Warta). Poljsko in judovsko prebivalstvo so nacisti označili za podčloveško in predmet organiziranega [[genocid]]a,<ref> Edmund Makowski (1991). ''Od socjaldemokracji do "Solidarności": organizacje robotnicze w Wielkopolsce w XIX i XX wieku, do roku 1990''. Wydawnictwo Naukowe Uniwersytetu im. Adama Mickiewicza. str. 155.</ref> ki je vključeval množične pomore in etnično čiščenje. Številne nekdanje uradnike in druge, ki so jih nacisti imeli za potencialne sovražnike, so zaprli ali usmrtili, tudi v razvpitem koncentracijskem taborišču Trdnjava VII. v Poznanju.<ref> Czesław Łuczak. Kraj Warty 1934-1945: studium historyczno-gospodarcze okupacji hitlerowskiej. Wydawnictwo Poznańskie, 1972.</ref> Poznanj je bil v zadnji fazi vojne razglašen za trdnjavo (Festung). [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] [[Rdeča armada]] ga zavzela v bitki za Poznanj, ki se je končala 22. februarja 1945. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Velikopoljska v celoti vključena v Poljsko ljudsko republiko kot Poznanjsko vojvodstvo. Z reformami leta 1975 je bilo vojvodstvo razdeljeno na manjše enote: vojvodstva Kalisz, Konin, Leszno in Piła ter manjše vojvodstvo Poznanj. Današnje Velikopoljsko vojvodstvo, ponovno s Poznanjem kot glavnim mestom, je bilo ustanovljeno leta 1999. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Poljske]] 9sa9b2nlywgv3msuwy6pflkl61eeu73 5727421 5727410 2022-08-04T14:57:32Z Octopus 13285 /* Sklici */ mesta wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Wielkopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_shield = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|80px]] | image_map =Poznańskie kaliskie.png | mapsize =250px | map_caption = Prava Velikopoljska | seat = [[Gniezno]], [[Poznanj]], [[Kalisz]] | subdivision_type =Country | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} [[Slika:WielkoPolska epoki Piastowskiej.jpg|thumb|280px|Zemljevid Velikopoljske med vladavino [[Pjasti|Pjastov]] v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'']] '''Velikopoljska''' ([[poljsko]] Wielkopolska, [[nemško]] Großpolen, [[latinsko]] Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji [[Poljska|Poljski]]. Glavno in največje mesto je [[Poznanj]], drugo in najstarejše mesto na Poljskem pa [[Kalisz]]. Meje Velikopoljske so se skozi zgodovino nekoliko spreminjale. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bila razdeljena na Poznanjsko in Kališko vojvodstvo. V širšem smislu je obsegala tudi vojvodstva Sieradz, Łęczyca, Brześć Kujawski in Inowrocław, ki so bila bolj vzhodno. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] ob koncu 18. stoletja je bila Velikopoljska vključena v [[Prusija|Prusijo]] kot Veliko vojvodstvo Posen. Regija v pravem pomenu besede približno sovpada z današnjim Velikopoljskim vojvodstvom (Województwo Wielkopolskie). Tako kot zgodovinske regije [[Pomorjansko]], [[Šlezija]], [[Mazovija]] ali [[Malopoljska]] ima tudi Velikopoljska regija svoje značilne narodne noše, arhitekturo, kuhinjo, narečje in druge običaje, ki se razlikujejo od drugih delov Poljske. ==Ime== [[Slika:Polska-dialekty wg Urbańczyka.PNG|thumb|280px|Zemljevid poljskih narečij; regija, kjer se govori velikopoljsko nararečje, je označena z vijolično barvo]] Ker je bila Velikopoljska poselitveno območje Poljanov in jedro zgodnje poljske države, se je včasih imenovala preprosto "Poljska" (latinsko Polonia). Kot Velikopoljska je bila prvič omenjena z latinskim imenom Polonia Maior leta 1257, s poljskim imenom pa v izrazu "w Wielkej Polszcze" leta 1449. Prvotni pomen imena je bil "Starejša Poljska" v nasprotju z Malopoljsko (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor), regijo v jugovzhodni Poljski s prestolnico [[Krakov]], ki je kasneje postal glavno središče države. ==Geografija== Velikopoljska obsega velik del porečja reke Warte in njeni pritokov, vključno z reko Noteć. Pokrajina se razlikuje od Malopoljske z nižinsko pokrajino in od Mazovije po številnih jezerih. V strogem pomenu imena pokriva površino približno 33.000 kvadratnih kilometrov in ima 3,5 milijona prebivalcev. V širšem smislu ima skoraj 60.000 kvadratnih kilometrov in 7 milijonov prebivalcev. Glavna metropola regije je [[Poznanj]] na reki Warti in blizu središča regije. Druga velika mesta so [[Kalisz]] na jugovzhodu, Konin na vzhodu, Piła na severu, Ostrów Wielkopolskito na jugovzhodu, [[Gniezno]] (najzgodnejša prestolnica Poljske) na severovzhodu in Leszno na jugozahodu. Območje gozdov in jezer južno od Poznanja s površino 75,84 kvadratnih kilometrov je Velikopoljski narodni park (Wielkopolski Park Narodowy), ustanovljen leta 1957. Regija vključuje tudi del narodnega parka Drawa in več drugih krajinskih parkov. Krajinski park Rogalin je na primer znan po približno 2000 monumentalnih [[hrast]]ovih drevesih, ki rastejo med številnimi jezeri na poplavni ravnici reke Warte. ==Zgodovina== Velikopoljska je v 10. stoletju tvorila srce zgodnje poljske države, zato jo včasih imenujejo "zibelka Poljske". Poznanj in Gniezno sta bili zgodnji središči kraljeve oblasti, po opustošenju regije zaradi poganskega upora v 1030. letih in invaziji [[Břetislav I. |Břetislava I. Češkega]] leta 1038 je [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] prestolnico preselil iz Gniezna v [[Krakov]]. V oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], ki je pomenila začek obdobja razdrobljenosti Poljske (1138–1320), je bil zahodni del Velikopoljske, vključno s Poznanjem, podeljen [[Mješko III. Stari|Mješku III. Staremu]]. Vzhodni del z Gnieznom in Kaliszem je bil del Krakovskega vojvodstva, ki ga je dobil [[Vladislav II. Izgnani]]. Večino obdobja sta bila oba dela pod enim samim vladarjem in bila znana kot Vojvodina Velikopoljska, čeprav so vojvodinam Poznań, Gniezno, Kalisz in Ujście včasih vladali različni vojvode. Regija je leta 1314 prišla pod oblast [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I.]] in tako postala del ponovno združene Poljske. Vladislav I. je bill leta 1320 okronan za poljskega kralja. V ponovno združenem kraljestvu in pozneje v poljsko-litovski skupni [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila država razdeljena na upravne enote, imenovane vojvodstva. V Velikopoljski sta bili vojvodstvi Poznanj in Kalisz. V Republiki obeh narodov so bile tudi večje upravne enote province (poljsko prowincja), od katerih se je ena imenovala Velikopoljska. Slednja je razen Velikopoljske obsegala tudi [[Mazovija|Mazovijo]] in [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]]. Delitev kronske Poljske na Velikopoljsko in Malopoljsko, ima svoje korenine v [[Statuti Kazimirja Velikega|Statutih Kazimirja Velikega]] iz let 1346–1362, v katerih so bili zakoni severnega dela države – Velikopoljske, kodificirani v Piotrkówskem statutu, zakoni Malopoljske pa v ločenem Wiśliškem statutu. Leta 1768 je bilo iz severnega dela vojvodstva Kalisz ustanovljeno novo vojvodstvo Gniezno, z [[Delitve Poljske|delitvami Poljske]] pa so nastale bolj daljnosežne spremembe. V prvi delitvi (1772) je dele Velikopoljske severno od reke Noteć (nemško Netze) prevzela [[Prusija]] in jih vključila v okrožje Netze. V drugi delitvi (1793) je celotno Velikopoljsko prevzela Prusija in jo vključila v provinco Južna Prusija. Tako je ostalo tudi po prvi velikopoljski vstaji (1794), delu neuspele Kościuszkove vstaje, usmerjene predvsem proti [[Rusko carstvo|Rusiji]]. Uspešnejša je bila velikopoljska vstaja leta 1806, ki je privedla do tega, da je regija postala del [[Napoleon]]ove vojvodine Varšave z departmajem Poznanj in deli departmajev Kalisz in Bydgoszcz. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 je bila Velikopoljska ponovno razdeljena. Zahodni del, vključno s Poznanjem, je pripadel Prusiji. Vzhodni del, vključno s Kaliszem, je bil vključen v Kraljevino Poljsko pod ruskim nadzorom, kjer je do leta 1837 tvoril vojvodstvo Kalisz, nato gubernijo Kalisz, med letoma 1844 in 1867 združeno v Varšavsko gubernijo. Znotraj [[Prusija|Pruskega cesarstva]] je zahodna Velikopoljska postala Veliko vojvodstvo Posen (Poznań), ki je teoretično imelo nekaj avtonomije. Po neuspešnem uporu leta 1846 in obsežnejšem, a ponovno neuspešnem uporu leta 1848 v času pomladi narodov, je Veliko vojvodstvo nadomestila provinca Posen. Oblasti so si prizadevale za germanizacijo regije, zlasti po ustanovitvi Nemčije leta 1871. Od leta 1886 je Pruska naselitvena komisija intenzivno kupovala zemljišča na nekdanjih poljskih območjih. Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je velikopoljska vstaja (1918–1919) zagotovila, da je bila večina regije vključena v novo neodvisno poljsko državo, in tvorila večino Poznanjskega vojvodstva (1921–1939). Severni in nekateri zahodni deli Velikopoljske so ostali v Nemčiji, kjer so tvorili večji del province Posen-Zahodna Prusija (1922–1938), katere glavno mesto je bil Schneidemühl (Piła). Poljska država je uvedla protinemško politiko in posnemala preteklo germanizacijsko politiko Prusije, da bi spodkopala nemško manjšino v regiji.<ref>Elizabeth A. Drummond (2002). ''From "verloren gehen" to "verloren bleiben"''. V Ingrao, Charles W. Szabo, Franz A. J. (ur.). ''The Germans and the East''. Purdue University Press. str. 231.</ref> Po nemški invaziji leta 1939 je bila Velikopoljska vključena v nacistično Nemčijo in postala provinca Reichsgau Posen, kasneje Reichsgau Wartheland (Warthe je nemško ime reke Warta). Poljsko in judovsko prebivalstvo so nacisti označili za podčloveško in predmet organiziranega [[genocid]]a,<ref> Edmund Makowski (1991). ''Od socjaldemokracji do "Solidarności": organizacje robotnicze w Wielkopolsce w XIX i XX wieku, do roku 1990''. Wydawnictwo Naukowe Uniwersytetu im. Adama Mickiewicza. str. 155.</ref> ki je vključeval množične pomore in etnično čiščenje. Številne nekdanje uradnike in druge, ki so jih nacisti imeli za potencialne sovražnike, so zaprli ali usmrtili, tudi v razvpitem koncentracijskem taborišču Trdnjava VII. v Poznanju.<ref> Czesław Łuczak. Kraj Warty 1934-1945: studium historyczno-gospodarcze okupacji hitlerowskiej. Wydawnictwo Poznańskie, 1972.</ref> Poznanj je bil v zadnji fazi vojne razglašen za trdnjavo (Festung). [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] [[Rdeča armada]] ga zavzela v bitki za Poznanj, ki se je končala 22. februarja 1945. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Velikopoljska v celoti vključena v Poljsko ljudsko republiko kot Poznanjsko vojvodstvo. Z reformami leta 1975 je bilo vojvodstvo razdeljeno na manjše enote: vojvodstva Kalisz, Konin, Leszno in Piła ter manjše vojvodstvo Poznanj. Današnje Velikopoljsko vojvodstvo, ponovno s Poznanjem kot glavnim mestom, je bilo ustanovljeno leta 1999. ==Največja mesta== V naslednji preglednici so prikazana mesta z več kot 25.000 prebivalci. {|class="wikitable" style="text-align:left" width="76%" !style="width:1%;"| !style="width:16%;"|Mesto !style="width:6%;"|Število prebivalcev (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Miasta|title=Lista miast w Polsce (spis miast, mapa miast, liczba ludności, powierzchnia, wyszukiwarka)|website=polskawliczbach.pl}}</ref> !style="width:9%;"|Vojvodstvo leta 1750 !style="width:14%;"|Vojvodstvo eta 2016 !style="width:27%;"|Drugi podatki |- |align="right"|1. |[[File:POL Poznań COA.svg|20px]] [[Poznanj]] |align="right"|548.028 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznanj |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivša prestolnica Poljske, bivše kraljevo mesto, zgodovinska prestolnica Velikopoljske.</small> |- |align="right"|2. |[[File:POL Kalisz COA 1.svg|20px]] [[Kalisz]] |align="right"|103.997 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše kraljevo mesto, bivša prestolnica vojvodstva, zgodovinsko glavno mesto Velikopoljske.</small> |- |align="right"|3. |[[File:POL Konin COA.svg|20px]] Konin |align="right"|77.224 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše kraljevo mesto.</small> |- |align="right"|4. |[[File:POL Piła COA 1.svg|20px]] Piła |align="right"|74.609 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznanj |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše kraljevo mesto.</small> |- |align="right"|5. |[[File:POL Ostrów Wielkopolski COA.svg|20px]] Ostrów Wielkopolski |align="right"|72.890 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše zasebno mesto družine Przebendowski.</small> |- |align="right"|6. |[[File:POL Gniezno COA.svg|20px]] [[Gniezno]] |align="right"|69.883 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivša prestolnica Poljske, bivše kraljevo mesto, cerkvena prestolnica Poljske.</small> |- |align="right"|7. |[[File:POL Leszno COA.svg|20px]] Leszno |align="right"|64.589 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše zasebno mesto družine Leszczyński.</small> |- |align="right"|8. |[[File:POL Swarzędz COA.svg|20px]] Swarzędz |align="right"|31.084 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše zasebno mesto družine Grudziński, del širšega mestnega področja Poznanja.</small> |- |align="right"|9. |[[File:POL Luboń COA.svg|20px]] Luboń |align="right"|30.676 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Del širšega mestnega področja Poznanja.</small> |- |align="right"|10. |[[File:POL Śrem COA.svg|20px]] Śrem |align="right"|30.152 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše kraljevo mesto.</small> |- |align="right"|11. |[[File:POL Września COA.svg|20px]] Września |align="right"|29.552 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska | |- |align="right"|12. |[[File:POL Krotoszyn COA.svg|20px]] Krotoszyn |align="right"|29.397 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše zasebno mesto.</small> |- |align="right"|13. |[[File:POL Jarocin COA.svg|20px]] Jarocin |align="right"|26.311 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska | |- |align="right"|14. |[[File:POL Wałcz COA.svg|20px]] Wałcz |align="right"|26.231 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań||[[File:POL województwo zachodniopomorskie COA.svg|20px]] Zahodno Pomorjansko |<small>Bivše kraljevo mesto.</small> |- |align="right"|15. |[[File:POL Wągrowiec COA 1.svg|20px]] Wągrowiec |align="right"|25.178 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska | |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Poljske]] pagob3qjdzjxfaxtzoqru5bkutk6gn7 5727426 5727421 2022-08-04T15:03:44Z Octopus 13285 /* Največja mesta */ galerija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | native_name =''Wielkopolska'' | native_name_lang =pl | settlement_type = Zgodovinska regija | image_shield = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|80px]] | image_map =Poznańskie kaliskie.png | mapsize =250px | map_caption = Prava Velikopoljska | seat = [[Gniezno]], [[Poznanj]], [[Kalisz]] | subdivision_type =Country | subdivision_name ={{flag|Poljska}} | timezone =[[Central European Time|CET]] | utc_offset =+1 | timezone_DST =[[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST =+2 }} [[Slika:WielkoPolska epoki Piastowskiej.jpg|thumb|280px|Zemljevid Velikopoljske med vladavino [[Pjasti|Pjastov]] v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'']] '''Velikopoljska''' ([[poljsko]] Wielkopolska, [[nemško]] Großpolen, [[latinsko]] Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji [[Poljska|Poljski]]. Glavno in največje mesto je [[Poznanj]], drugo in najstarejše mesto na Poljskem pa [[Kalisz]]. Meje Velikopoljske so se skozi zgodovino nekoliko spreminjale. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bila razdeljena na Poznanjsko in Kališko vojvodstvo. V širšem smislu je obsegala tudi vojvodstva Sieradz, Łęczyca, Brześć Kujawski in Inowrocław, ki so bila bolj vzhodno. Po [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]] ob koncu 18. stoletja je bila Velikopoljska vključena v [[Prusija|Prusijo]] kot Veliko vojvodstvo Posen. Regija v pravem pomenu besede približno sovpada z današnjim Velikopoljskim vojvodstvom (Województwo Wielkopolskie). Tako kot zgodovinske regije [[Pomorjansko]], [[Šlezija]], [[Mazovija]] ali [[Malopoljska]] ima tudi Velikopoljska regija svoje značilne narodne noše, arhitekturo, kuhinjo, narečje in druge običaje, ki se razlikujejo od drugih delov Poljske. ==Ime== [[Slika:Polska-dialekty wg Urbańczyka.PNG|thumb|280px|Zemljevid poljskih narečij; regija, kjer se govori velikopoljsko nararečje, je označena z vijolično barvo]] Ker je bila Velikopoljska poselitveno območje Poljanov in jedro zgodnje poljske države, se je včasih imenovala preprosto "Poljska" (latinsko Polonia). Kot Velikopoljska je bila prvič omenjena z latinskim imenom Polonia Maior leta 1257, s poljskim imenom pa v izrazu "w Wielkej Polszcze" leta 1449. Prvotni pomen imena je bil "Starejša Poljska" v nasprotju z Malopoljsko (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor), regijo v jugovzhodni Poljski s prestolnico [[Krakov]], ki je kasneje postal glavno središče države. ==Geografija== Velikopoljska obsega velik del porečja reke Warte in njeni pritokov, vključno z reko Noteć. Pokrajina se razlikuje od Malopoljske z nižinsko pokrajino in od Mazovije po številnih jezerih. V strogem pomenu imena pokriva površino približno 33.000 kvadratnih kilometrov in ima 3,5 milijona prebivalcev. V širšem smislu ima skoraj 60.000 kvadratnih kilometrov in 7 milijonov prebivalcev. Glavna metropola regije je [[Poznanj]] na reki Warti in blizu središča regije. Druga velika mesta so [[Kalisz]] na jugovzhodu, Konin na vzhodu, Piła na severu, Ostrów Wielkopolskito na jugovzhodu, [[Gniezno]] (najzgodnejša prestolnica Poljske) na severovzhodu in Leszno na jugozahodu. Območje gozdov in jezer južno od Poznanja s površino 75,84 kvadratnih kilometrov je Velikopoljski narodni park (Wielkopolski Park Narodowy), ustanovljen leta 1957. Regija vključuje tudi del narodnega parka Drawa in več drugih krajinskih parkov. Krajinski park Rogalin je na primer znan po približno 2000 monumentalnih [[hrast]]ovih drevesih, ki rastejo med številnimi jezeri na poplavni ravnici reke Warte. ==Zgodovina== Velikopoljska je v 10. stoletju tvorila srce zgodnje poljske države, zato jo včasih imenujejo "zibelka Poljske". Poznanj in Gniezno sta bili zgodnji središči kraljeve oblasti, po opustošenju regije zaradi poganskega upora v 1030. letih in invaziji [[Břetislav I. |Břetislava I. Češkega]] leta 1038 je [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I. Obnovitelj]] prestolnico preselil iz Gniezna v [[Krakov]]. V oporoki [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], ki je pomenila začek obdobja razdrobljenosti Poljske (1138–1320), je bil zahodni del Velikopoljske, vključno s Poznanjem, podeljen [[Mješko III. Stari|Mješku III. Staremu]]. Vzhodni del z Gnieznom in Kaliszem je bil del Krakovskega vojvodstva, ki ga je dobil [[Vladislav II. Izgnani]]. Večino obdobja sta bila oba dela pod enim samim vladarjem in bila znana kot Vojvodina Velikopoljska, čeprav so vojvodinam Poznań, Gniezno, Kalisz in Ujście včasih vladali različni vojvode. Regija je leta 1314 prišla pod oblast [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I.]] in tako postala del ponovno združene Poljske. Vladislav I. je bill leta 1320 okronan za poljskega kralja. V ponovno združenem kraljestvu in pozneje v poljsko-litovski skupni [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] je bila država razdeljena na upravne enote, imenovane vojvodstva. V Velikopoljski sta bili vojvodstvi Poznanj in Kalisz. V Republiki obeh narodov so bile tudi večje upravne enote province (poljsko prowincja), od katerih se je ena imenovala Velikopoljska. Slednja je razen Velikopoljske obsegala tudi [[Mazovija|Mazovijo]] in [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]]. Delitev kronske Poljske na Velikopoljsko in Malopoljsko, ima svoje korenine v [[Statuti Kazimirja Velikega|Statutih Kazimirja Velikega]] iz let 1346–1362, v katerih so bili zakoni severnega dela države – Velikopoljske, kodificirani v Piotrkówskem statutu, zakoni Malopoljske pa v ločenem Wiśliškem statutu. Leta 1768 je bilo iz severnega dela vojvodstva Kalisz ustanovljeno novo vojvodstvo Gniezno, z [[Delitve Poljske|delitvami Poljske]] pa so nastale bolj daljnosežne spremembe. V prvi delitvi (1772) je dele Velikopoljske severno od reke Noteć (nemško Netze) prevzela [[Prusija]] in jih vključila v okrožje Netze. V drugi delitvi (1793) je celotno Velikopoljsko prevzela Prusija in jo vključila v provinco Južna Prusija. Tako je ostalo tudi po prvi velikopoljski vstaji (1794), delu neuspele Kościuszkove vstaje, usmerjene predvsem proti [[Rusko carstvo|Rusiji]]. Uspešnejša je bila velikopoljska vstaja leta 1806, ki je privedla do tega, da je regija postala del [[Napoleon]]ove vojvodine Varšave z departmajem Poznanj in deli departmajev Kalisz in Bydgoszcz. Po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815 je bila Velikopoljska ponovno razdeljena. Zahodni del, vključno s Poznanjem, je pripadel Prusiji. Vzhodni del, vključno s Kaliszem, je bil vključen v Kraljevino Poljsko pod ruskim nadzorom, kjer je do leta 1837 tvoril vojvodstvo Kalisz, nato gubernijo Kalisz, med letoma 1844 in 1867 združeno v Varšavsko gubernijo. Znotraj [[Prusija|Pruskega cesarstva]] je zahodna Velikopoljska postala Veliko vojvodstvo Posen (Poznań), ki je teoretično imelo nekaj avtonomije. Po neuspešnem uporu leta 1846 in obsežnejšem, a ponovno neuspešnem uporu leta 1848 v času pomladi narodov, je Veliko vojvodstvo nadomestila provinca Posen. Oblasti so si prizadevale za germanizacijo regije, zlasti po ustanovitvi Nemčije leta 1871. Od leta 1886 je Pruska naselitvena komisija intenzivno kupovala zemljišča na nekdanjih poljskih območjih. Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je velikopoljska vstaja (1918–1919) zagotovila, da je bila večina regije vključena v novo neodvisno poljsko državo, in tvorila večino Poznanjskega vojvodstva (1921–1939). Severni in nekateri zahodni deli Velikopoljske so ostali v Nemčiji, kjer so tvorili večji del province Posen-Zahodna Prusija (1922–1938), katere glavno mesto je bil Schneidemühl (Piła). Poljska država je uvedla protinemško politiko in posnemala preteklo germanizacijsko politiko Prusije, da bi spodkopala nemško manjšino v regiji.<ref>Elizabeth A. Drummond (2002). ''From "verloren gehen" to "verloren bleiben"''. V Ingrao, Charles W. Szabo, Franz A. J. (ur.). ''The Germans and the East''. Purdue University Press. str. 231.</ref> Po nemški invaziji leta 1939 je bila Velikopoljska vključena v nacistično Nemčijo in postala provinca Reichsgau Posen, kasneje Reichsgau Wartheland (Warthe je nemško ime reke Warta). Poljsko in judovsko prebivalstvo so nacisti označili za podčloveško in predmet organiziranega [[genocid]]a,<ref> Edmund Makowski (1991). ''Od socjaldemokracji do "Solidarności": organizacje robotnicze w Wielkopolsce w XIX i XX wieku, do roku 1990''. Wydawnictwo Naukowe Uniwersytetu im. Adama Mickiewicza. str. 155.</ref> ki je vključeval množične pomore in etnično čiščenje. Številne nekdanje uradnike in druge, ki so jih nacisti imeli za potencialne sovražnike, so zaprli ali usmrtili, tudi v razvpitem koncentracijskem taborišču Trdnjava VII. v Poznanju.<ref> Czesław Łuczak. Kraj Warty 1934-1945: studium historyczno-gospodarcze okupacji hitlerowskiej. Wydawnictwo Poznańskie, 1972.</ref> Poznanj je bil v zadnji fazi vojne razglašen za trdnjavo (Festung). [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] [[Rdeča armada]] ga zavzela v bitki za Poznanj, ki se je končala 22. februarja 1945. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Velikopoljska v celoti vključena v Poljsko ljudsko republiko kot Poznanjsko vojvodstvo. Z reformami leta 1975 je bilo vojvodstvo razdeljeno na manjše enote: vojvodstva Kalisz, Konin, Leszno in Piła ter manjše vojvodstvo Poznanj. Današnje Velikopoljsko vojvodstvo, ponovno s Poznanjem kot glavnim mestom, je bilo ustanovljeno leta 1999. ==Največja mesta== V naslednji preglednici so prikazana mesta z več kot 25.000 prebivalci. {|class="wikitable" style="text-align:left" width="76%" !style="width:1%;"| !style="width:16%;"|Mesto !style="width:6%;"|Število prebivalcev (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.polskawliczbach.pl/Miasta|title=Lista miast w Polsce (spis miast, mapa miast, liczba ludności, powierzchnia, wyszukiwarka)|website=polskawliczbach.pl}}</ref> !style="width:9%;"|Vojvodstvo leta 1750 !style="width:14%;"|Vojvodstvo eta 2016 !style="width:27%;"|Drugi podatki |- |align="right"|1. |[[File:POL Poznań COA.svg|20px]] [[Poznanj]] |align="right"|548.028 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznanj |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivša prestolnica Poljske, bivše kraljevo mesto, zgodovinska prestolnica Velikopoljske.</small> |- |align="right"|2. |[[File:POL Kalisz COA 1.svg|20px]] [[Kalisz]] |align="right"|103.997 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše kraljevo mesto, bivša prestolnica vojvodstva, zgodovinsko glavno mesto Velikopoljske.</small> |- |align="right"|3. |[[File:POL Konin COA.svg|20px]] Konin |align="right"|77.224 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše kraljevo mesto.</small> |- |align="right"|4. |[[File:POL Piła COA 1.svg|20px]] Piła |align="right"|74.609 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznanj |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše kraljevo mesto.</small> |- |align="right"|5. |[[File:POL Ostrów Wielkopolski COA.svg|20px]] Ostrów Wielkopolski |align="right"|72.890 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše zasebno mesto družine Przebendowski.</small> |- |align="right"|6. |[[File:POL Gniezno COA.svg|20px]] [[Gniezno]] |align="right"|69.883 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivša prestolnica Poljske, bivše kraljevo mesto, cerkvena prestolnica Poljske.</small> |- |align="right"|7. |[[File:POL Leszno COA.svg|20px]] Leszno |align="right"|64.589 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše zasebno mesto družine Leszczyński.</small> |- |align="right"|8. |[[File:POL Swarzędz COA.svg|20px]] Swarzędz |align="right"|31.084 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše zasebno mesto družine Grudziński, del širšega mestnega področja Poznanja.</small> |- |align="right"|9. |[[File:POL Luboń COA.svg|20px]] Luboń |align="right"|30.676 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Del širšega mestnega področja Poznanja.</small> |- |align="right"|10. |[[File:POL Śrem COA.svg|20px]] Śrem |align="right"|30.152 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše kraljevo mesto.</small> |- |align="right"|11. |[[File:POL Września COA.svg|20px]] Września |align="right"|29.552 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska | |- |align="right"|12. |[[File:POL Krotoszyn COA.svg|20px]] Krotoszyn |align="right"|29.397 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska |<small>Bivše zasebno mesto.</small> |- |align="right"|13. |[[File:POL Jarocin COA.svg|20px]] Jarocin |align="right"|26.311 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska | |- |align="right"|14. |[[File:POL Wałcz COA.svg|20px]] Wałcz |align="right"|26.231 |[[File:POL województwo poznańskie IRP COA.svg|20px]] Poznań||[[File:POL województwo zachodniopomorskie COA.svg|20px]] Zahodno Pomorjansko |<small>Bivše kraljevo mesto.</small> |- |align="right"|15. |[[File:POL Wągrowiec COA 1.svg|20px]] Wągrowiec |align="right"|25.178 |[[File:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Kalisz |[[File:POL województwo wielkopolskie COA.svg|20px]] Velikopoljska | |} <gallery widths="200px" heights="200px"> Slika:Poznan 10-2013 img10 Town hall.jpg|Poznanjska mestna hiša Slika:Pałac w Rogalinie (4).jpg|Palača družine Raczyński v Rogalinu z Rogalinskim krajinskim parkom Slika:Catedral de Gniezno, Gniezno, Polonia, 2014-09-20, DD 45-47 HDR.jpg|Stolnica v Gnieznu Slika:Kalisz ratusz 2018.jpg|Kališka mestna hiša Slika:Ratusz w Lesznie (2).jpg|Lesenska mestna hiša Slika:Basílica de Nuestra Señora de Licheń, Stary Licheń, Polonia, 2016-12-21, DD 33-35 HDR.jpg|Marijansko svetišče v Licheńu pri Koninu </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Poljske]] 8jj84hwt4m2z48zu6r6ycls0xxx1gfl Istrski ovčji sir 0 521951 5727487 5727175 2022-08-04T18:55:17Z Shabicht 3554 /* Značilnosti */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotna enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti), okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], [[Ćutin Veli|V. Čutin]], [[Trstenik (Cres)|Trstenik]], [[Vele Orjule|V. Orijule]], [[Male Orjule|M. Orijule]], [[Sveti Petar (otok)|Sveti Petar]], [[Ilovik]], [[Susak]], [[Koludarac]], [[Vele Srakane|V. Srakane]], [[Male Srakane|M. Srakane]], [[Unije]], [[Zeča]], [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== * [https://madeinistra.org/stocarstvo/vedran-macan-opg-sir-istarske-ovce/ Vedran Macan: Sir istarske ovce] {{ikona hr}} {{Siri}} {{Istra}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] tee2bzk1xfemv1aj6mphvaz1xfufksr 5727488 5727487 2022-08-04T18:56:30Z Shabicht 3554 /* Značilnosti */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotna enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti). Okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], [[Ćutin Veli|V. Čutin]], [[Trstenik (Cres)|Trstenik]], [[Vele Orjule|V. Orijule]], [[Male Orjule|M. Orijule]], [[Sveti Petar (otok)|Sveti Petar]], [[Ilovik]], [[Susak]], [[Koludarac]], [[Vele Srakane|V. Srakane]], [[Male Srakane|M. Srakane]], [[Unije]], [[Zeča]], [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== * [https://madeinistra.org/stocarstvo/vedran-macan-opg-sir-istarske-ovce/ Vedran Macan: Sir istarske ovce] {{ikona hr}} {{Siri}} {{Istra}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] fium3376bwn3bz2wweb4gsd4t3h7kr7 5727489 5727488 2022-08-04T18:57:14Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Istarski ovčji sir / Istrski ovčji sir | image = | othernames = Istrian Sheep Cheese | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]<br>{{flagicon|Croatia}} [[Hrvaška]] | regiontown = | region = [[Istra|Slovenska Istra]]<br> [[Istrska županija|Hrvaška Istra]] in nekateri severnojadranski otoki | town = | source = [[istrska pramenka|domača ovca]] | pasteurized = da ali ne, tradicionalno ne | texture = srednje trd ali trd | fat = najmanj 45 % | protein = | dimensions =16 do 22&nbsp;cm (premer)<br> 6 do 9&nbsp;cm (višina) | weight =1,8 do 4,5&nbsp;kg, odvisno od dimenzije sira | aging = najmanj 60 dni ali več, odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla]] }} '''Istrski ovčji sir''' je [[trdi sir|trdi]] polnomastni [[ovca|ovčji]] [[sir]] z [[Zaščitena geografska označba|zaščitenim geografskim poreklom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.student.si/lajf-je/hrana/istrski-ovcji-sir-je-zasciten/?cn-reloaded=1 |title=Istrski ovčji sir je zaščiten |accessdate= 3. avgust 2022|date=28. julij 2022 |format= |work= }}</ref> odličen tudi za ribanje ali rezanje. == Značilnosti == Istrski ovčji [[sir]] izdelujejo iz surovega ali [[Pasterizirano mleko|pasteriziranega]] [[ovca|ovčjega]] [[mleko|mleka]]. Testo je slamnato do zlatorumene [[barva|barve]], lahko so prisotna enakomerno razporejena nepravilna očesca v velikosti do 4 mm. Sir je aromatičen, polnega okusa, nudi občutek hranljivosti (zasičenosti). Okus je slan in pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir, vendar z izraženo noto po ovci, sveži travi in začimbnih rastlinah. Zelo zreli siri se med uživanjem topijo v ustih. Lastnosti sira, ki se nanašajo na barvo, teksturo, presek, okus in vonj, se lahko spreminjajo v skladu s spremembami, ki jih povzroči zorenje sira. Premer cilindričnega hlebca, visokega 6 do 9&nbsp;cm, je 16 do 22&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, varira med 1,8 in 4,5&nbsp;kg. Skorja sira je gladka, limonino-rumene do temno rumene enakomerne barve. Lahko je zaščitena z brezbarvnim premazom za sir. Čvrsta obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Tekstura je slabo elastična, vendar lahko rezljiva. Zaradi posebne klime in rastlinja v [[Istra|Istri]], kot tudi posebnih postopkov izdelave in zorenja je istrski ovčji sir prepoznaven tako po okusu, kot po teksturi. [[Slika:Logo Zaščitena označba porekla.jpg|140 px|right]] == Zgodovina == Za [[Istra|Istro]] je značilno submediteransko podnebje, pomemben vpliv imata tudi bližina [[Jadransko morje|morja]] in občasna močna [[burja]]. Ovčarstvo ima na širšem območju Istre večstoletno tradicijo. Poleg posameznih kmetij, kjer so redili nekje od 5 do 15 ovac (večinoma pasme [[Istrska pramenka]]), so bili za Istro nekoč značilni tudi nomadski pastirji [[Istroromuni|Vlahi]] (Čiči) in drugi, ki so svoje črede na zimsko pašo vodili v Istro. Trgovske poti sirov iz notranjosti Istre so vodile predvsem v obalna mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Umag]], v [[Trst]], [[Koper]], [[Piran]] in na [[Reka, Hrvaška|Reko]]. == Proizvodnja == Istrski ovčji sir izdelujejo na posameznih kmetijah, zorijo ga najmanj 60 dni, lahko pa tudi več. Ovce tam vzrejajo polekstenzivno, pasejo pa se na pašnikih z značilno sestavo sredozemskih rastlin. Zaradi majhnih količin in njegove velike priljubljenosti pri sosedih Italijanih, lahko istrski sir kupite skoraj izključno na kmetijah pri proizvajalcih in občasno na različnih lokalnih prireditvah. ===Geografsko območje proizvodnje=== Poleg [[Istra|Slovenske Istre]] in [[Istrska županija|Istrske županije]] območje proizvodnje zajema tudi otoke: [[Cres]], [[Lošinj]], [[Ćutin Veli|V. Čutin]], [[Trstenik (Cres)|Trstenik]], [[Vele Orjule|V. Orijule]], [[Male Orjule|M. Orijule]], [[Sveti Petar (otok)|Sveti Petar]], [[Ilovik]], [[Susak]], [[Koludarac]], [[Vele Srakane|V. Srakane]], [[Male Srakane|M. Srakane]], [[Unije]], [[Zeča]], [[Veruda]], [[Veliki Brion]], [[Mali Brion]] in [[Krasnica (Vanga)]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Zaščita označbe porekla === Originalni istrski ovčji sir je od leta 2022 označen tudi s pripadajočim znakom [[Evropska Unija|Skupnosti]] za živilo z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.gov.si/novice/2022-07-25-ministrstvo-zascitilo-istrski-ovcji-sir/|title= Ministrstvo zaščitilo »Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir«|accessdate=3. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{opombe}} == Viri == * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} == Glej tudi== * [[Istrska pramenka|Istrska pramenka]] ==Zunanje povezave== * [https://madeinistra.org/stocarstvo/vedran-macan-opg-sir-istarske-ovce/ Vedran Macan: Sir istarske ovce] {{ikona hr}} {{Siri}} {{Istra}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Slovenski siri]] [[Kategorija:Hrvaški siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] kuvaek6q9kvf9advc0zh7bpmtul6pb7 Medicinski razgledi 0 521952 5727495 5727326 2022-08-04T19:38:18Z Yerpo 8417 napisano na novo (po dogovoru na [[Uporabniški pogovor:GasperTonin]]) wikitext text/x-wiki {{short description|Recenzirana medicinska revija}} {{Infobox journal | title = Medicinski razgledi | image = Naslovnica revije Medicinski razgledi.jpg |alt=Na sliki je prikazana naslovnica medicinske znanstvene revije Medicinski razgledi. Naslovnica vsebuje kazalo s seznamom objavljenih člankov, vse naslovnice istega letnika pa so izdane v isti barvi. Levo zgoraj je na črni navpični pasici izrisan logotip Medicinskih razgledov (mala tiskana črka m, pod njo pa napis MEDICINSKI RAZGLEDI v dveh vrsticah). Vodoravno čez naslovnico pod pasico z logotipom teče pasica temnejše barve, na kateri so zapisane številka letnika, zaporedna številka revije v letu in mesec ter leto izida. | editor = [[Gašper Tonin]] | editor_title = Glavni urednik | discipline = Medicina | abbreviation = | publisher = Medicinski razgledi | frequency = 4-krat letno | firstdate = 1962 | country = Slovenija | language = [[slovenščina]] | website = https://medrazgl.si/ | ISSN = 0025-8121 | CODEN = MRAZAM }} '''''Medicinski razgledi''''' (okrajšano '''Med razgl''') so slovenska [[znanstvena revija]] s področja [[Medicina|medicine]], ki jo izdaja istoimensko društvo študentov medicine, povezano z [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani]]. Na leto izidejo štiri številke, v katerih so objavljeni izvirni [[znanstveni članek|raziskovalni]] in [[Pregledni članek|pregledni strokovni prispevki]] ter klinični primeri.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Medicinski razgledi |title=[[Slovenika]] |volume=A-O |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |pages=785}}</ref><ref name="ZupanicSlavec2022">{{cite journal |last=Zupanič Slavec|first=Zvonka |authorlink=Zvonka Zupanič Slavec |date=2022-04-02 |title=Poslanstvo ''Medicinskih razgledov'' (1962−2022) in znanstvenoraziskovalnega dela na Medicinski fakulteti UL |journal=Medicinski razgledi (Študentski medicinski raziskovalni kongres ob 60-letnici)|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEFH5FBR |pages=9–17|year=2022|volume=Suppl 1}}</ref> Prispevki so indeksirani v zbirkah, kot so [[Biomedicina Slovenica]], [[Chemical Abstracts]], [[Bowker International]] in [[Biological Abstracts]]. Uredništvo izdaja tudi [[zbornik]]e s prispevki strokovnih srečanj drugih organizacij v obliki tematskih zvezkov – supplementov – in visokošolske učbenike ter druga učna gradiva za študij medicine,<ref name="Slovenika"/><ref name="ZupanicSlavec2022"/> poleg tega organizira študentske kongrese in podobne dogodke.<ref name="ZupanicSlavec2022"/> == Zgodovina == Revijo so leta 1962 začeli izdajati študenti na Medicinski fakulteti UL na pobudo [[Jože Lokar|Jožeta Lokarja]] in [[Ciril Godec|Cirila Godca]] in nekaterih njunih kolegov, kot »glasilo združenj študentov Medicinske fakultete v Ljubljani in Višje stomatološke šole v Mariboru«, pri čemer je bila omemba slednje iz političnih razlogov in sodelovanje ni zaživelo. Lokar je bil prvi glavni urednik, medtem ko je Godec prevzel vlogo tehničnega urednika. V prvih 20 letih je bil poudarek na preglednih člankih predkliničnih in kliničnih predmetov študijev medicine in [[stomatologija|stomatologije]], s čemer so ustvarjalci želeli omiliti težavo pomanjkanja študijske literature v tem času.<ref name="ZupanicSlavec2022"/> Leta 1974 so ob reviji začeli izhajati tematski dopolnilni zvezki, ki služijo kot zborniki srečanj raznih medicinskih organizacij, leta 1988 pa so založniško dejavnost razširili še na učbenike v slovenščini.<ref name="Slovenika"/><ref name="ZupanicSlavec2022"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} [[Kategorija:Medicinska literatura]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] dv79xrpwdiq40ziedkrkabz1uaogwot Willem de Vlamingh 0 521956 5727411 5727317 2022-08-04T14:45:34Z JozefD 5744 /* Reševalna misija */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Willem de Vlamingh |birth_place=[[Oost-Vlieland]], [[Nizozemska republika]] |death_date={{nowr|neznan datum, {{circa|{{death year and age|1698|1640}}}}}} |image=Portrait of Willem de Vlamingh, Johannes en Nicholaas Verkolje (1690 - 1700).jpg |caption=Portret, na katerem naj bi bil De Vlamingh |baptised=28. november 1640 |birth_name=Willem Hesselsz de Vlamingh }} '''Willem Hesselsz de Vlamingh''' (november 1640 – {{Circa|1698}}) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17. stoletju raziskoval osrednjo zahodno obalo Nove Holandije (sodobna [[Avstralija]]), kjer je pristal v današnjem [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthu]] ob reki Swan. Misija se je izkazala za neuspešno, vendar je začrtal dele zahodne obale celine.<ref>The original maps were found in 2006 in the National Library of Australia.</ref> == Zgodnje življenje == Willem de Vlamingh se je rodil v Oost-Vlielandu na [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Krščen je bil 28. novembra 1640. Leta 1664 je De Vlamingh odplul na [[Nova dežela|Novo deželo]] in odkril Jelmerland.<ref>{{Navedi knjigo|last=Hacquebord|first=Louwrens|editor-last=Nuttall|editor-first=Mark|title=Encyclopedia of the Arctic|date=2012|publisher=Routledge|isbn=9781136786808|pages=2140–2141|chapterurl=https://books.google.com/books?id=Swr9BTI_2FEC&pg=PA2140|chapter=Vlamingh, Willem de}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Witsen|first=Nicolaes|authorlink=|title=Noord en Oost Tartarye|url=http://www.dbnl.org/tekst/wits008noor02_01/wits008noor02_01_0174.php|website=Digitale Bibliotheek voor de Nederlandse Letteren|publisher=François Halma|accessdate=17 March 2018|location=Amsterdam|language=nl|date=1705}}</ref> Leta 1668 se je poročil; njegov poklic je bil [[skiper]] na [[Kitolov|kitolovkah]] in še vedno je živel na otoku [[Vlieland]].<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/ondertrouwregisters/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=w*&a1=vlaming*&x=20&z=b# City Archives Amsterdam]</ref>  Leta 1687 sta on in njegova žena prodala svoje stanovanje v Jordaanu.<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/transportakten_voor_1811/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=W*&a1=vlaming&x=14&z=b# City Archives Amsterdam]</ref> De Vlamingh se je leta 1688 pridružil [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemski vzhodnoindijski družbi]] in istega leta opravil svoje prvo potovanje v [[Batavia, Nizozemska vzhodna Indija|Batavijo]]. Po drugem potovanju, so ga leta 1694 vprašali, na prošnjo Nicolaesa Witsena, da organizira odpravo za iskanje {{Ladja||Ridderschap van Holland|1681|2}}, kapitanske ladje držbe, ki je bila izgubljena s 325 potniki in posadko na poti v Batavijo leta 1694. Uradniki Nizozemske vzhodnoindijske družbe so verjeli, da je morda pristala na zahodni obali Avstralije. == Reševalna misija == [[Slika:Vlamingh_ships_at_the_Swan_River,_Keulen_1796.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg/220px-Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg|sličica| ''Ladje Willema de Vlamingha, s črnimi labodi, na vhodu v reko Swan, Zahodna Avstralija'', barvna gravura (1796), izpeljana iz starejše risbe (zdaj izgubljene)]] Leta 1696 je De Vlamingh poveljeval reševalni misiji na zahodni obali Avstralije pri iskanju preživelih iz ladje ''Ridderschap van Holland'', ki je izginila dve leti prej, na krovu pa je bil admiral sir James Couper.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696-97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 4.</ref> Pod njegovim poveljstvom so bile tri ladje: fregata ''Geelvink'', ki ji je poveljeval sam De Vlamingh, ''Nijptang'' pod kapitanom Gerritom Collaertom in galiot ''Weseltje'' pod kapitanom Cornelisom de Vlaminghom, sinom Willema de Vlamingha. Odprava je odplula iz [[Texel|Texela]] »strogo inkognito« 3. maja 1696 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10355|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Geelvink (1696)|website=www.vocsite.nl}}</ref> in zaradi [[Devetletna vojna|devetletne vojne]] s Francijo obplula obalo Škotske do [[Tristan da Cunha|Tristana da Cunha]]. V začetku septembra so tri ladje prispele do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so ostale sedem tednov zaradi [[skorbut]]a med posadko. Tam je Cornelis de Vlamingh prevzel poveljstvo po smrti Laurensa T. Zeemana.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 5.</ref> 27. oktobra so odpluli po [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevi pomorski poti]] v Indijskem oceanu do [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. Na poti proti vzhodu so preverili [[otok Svetega Pavla]] in [[otok Amsterdam]], vendar niso našli nobenih razbitin ali preživelih. 5. decembra so odpluli naprej. 29. decembra 1696 je De Vlaminghova skupina pristala na otoku [[Rottnest]]. Videl je številne ''quokke'' (''Setonix brachyurus'' – [[Kratkorepi grmičarski kenguru]]) in misleč, da so velike podgane, poimenoval ''{{'}}t Eylandt 't Rottenest'' (Otok podganjih gnezd). Kasneje je o tem zapisal v svojem dnevniku: »Z velikim veseljem sem občudoval ta otok, ki je zelo privlačen in kjer se mi zdi, da narava ni odrekla ničesar, kar bi ga naredilo prijetnejšega od vseh otokov, ki sem jih kdaj videl, saj je zelo dobro zagotavljal človekovo dobro počutje z lesom, kamnom in apnom za gradnjo hiš, manjkalo je le oračev, da bi zapolnili te lepe ravnice. Veliko je soli, obala pa polna rib. V teh dišečih nasadih se ptice slišijo s prijetnim petjem. Zato verjamem, da je izmed mnogih ljudi, ki se želijo osrečiti, veliko takih, ki bi prezirali bogastvo naše države, če bi izbrali tole tukaj, ki bi se zdel raj na zemlji«.<ref>{{Navedi knjigo|last=Playford|first=Phillip|authorlink=|title=Voyage of Discovery to Terra Australis by Willem de Vlamingh in 1696–97|date=1998|publisher=Western Australian Museum|location=Perth, WA|isbn=0730712214}}</ref> 10. januarja 1697 se je podal navzgor po reki Swan. On in njegova posadka naj bi bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo. Prav tako naj bi bili prvi Evropejci, ki so videli črne labode,<ref>{{Navedi splet|title=The Origin Of Life On Perth (1697)|url=http://www.lifeonperth.com/origin.htm|website=LifeonPerth.com|accessdate=18 August 2016}}</ref> in De Vlamingh je ''Labodjo reko'' poimenoval (''Zwaanenrivier'' v nizozemščini) po velikem številu, ki so jih tam opazili. Posadka se je razdelila na tri skupine v upanju, da bodo ujeli Aborigina, vendar so približno pet dni kasneje opustili svoje prizadevanje, da bi ujeli »domorodca južne dežele«.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 36, 41.</ref> 22. januarja so pluli skozi kanal Geelvink. Naslednje dni so videli deset golih črnih ljudi. 24. januarja so prešli Red Bluff. Blizu Wittecarre so šli iskat svežo vodo. 4. februarja 1697 je pristal na otoku Dirk Hartog v Zahodni Avstraliji in zamenjal kositrno ploščo, ki jo je zapustil Dirk Hartog leta 1616, z novo, ki je vsebovala zapis o obeh obiskih nizozemskih pomorskih kapitanov. Originalna plošča je ohranjena v [[Rijksmuseum]]u v [[Amsterdam]]u.<ref>{{Navedi splet|title=Hartog & de Vlamingh Plates|publisher=Western Australian Museum|url=http://www.migrationheritage.nsw.gov.au/exhibition/objectsthroughtime/hartog/|accessdate=18 May 2010}}</ref><ref name="major">{{Navedi knjigo|editor-last=Major|editor-first=Richard Henry|editor-link=|title=Early Voyages to Terra Australis, Now Called Australia: A Collection of Documents, and Extracts from Early Manuscript Maps, Illustrative of the History of Discovery on the Coasts of that Vast Island, from the Beginning of the Sixteenth Century to the Time of Captain Cook|date=1859|publisher=The Hakluyt Society|location=London|page=lxxxii|url=https://archive.org/details/earlyvoyagestot00majogoog}}</ref> De Vlamingh je s sinom in Collaertom 3. ali 11. februarja 1698 poveljeval povratni floti iz Indije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10363|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Gent (1693)|website=www.vocsite.nl}}</ref> ki je 16. avgusta prispela v njegovo rojstno mesto Amsterdam. Vendar pa ni gotovo, da je bil De Vlamingh takrat še živ, zapisi o pokopih iz Vlielanda okoli tega časa ne obstajajo. Na prejšnji povratni poti je De Vlamingh Witsenu poslal škatlo s školjkami, sadjem in rastlinjem iz Nove Holandije (Avstralija), pa tudi enajst risb, ki jih je Victor Victorsz naredil na odpravi. De Vlamingh je vključil tudi nekaj črnih labodov, ki pa so med potovanjem poginili. Witsen je risbe ponudil Martinu Listerju.<ref>Smit, P & A.P.M. Sanders & J.P.F. van der Veen (1986) Hendrik Engel's Alphabetical List of Dutch Zoological Cabinets and Menageries, p. 306.</ref> Witsen, ki je vložil v potovanje, je bil razočaran, ker so bili moški bolj zainteresirani za vzpostavitev trgovine kot za raziskovanje.<ref>Heeres, J.E. (1899) The part borne by the Dutch in the discovery of Australia 1606-1765, p. XVI, 83.</ref> Leta 1699 je William Dampier raziskoval obalo Avstralije in Nove Gvineje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Worldcat id|lccn-n85050760}} [[Kategorija:Umrli v 1690. letih]] [[Kategorija:Rojeni leta 1640]] [[Kategorija:Nizozemski raziskovalci]] [[Kategorija:Zgodovina Avstralije]] ezb05dag06aedtq4xmchyhkapdaynuu Brouwerjeva pomorska pot 0 521957 5727385 5727302 2022-08-04T12:31:51Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska pot v [[Trgovska pot|17. stoletju,]] ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], kot vzhodni krak Pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (ki je na 34° južne širine ) v Roaring Forties, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je izkoristil močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečal potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/The-Brouwer-Route.jpg/220px-The-Brouwer-Route.jpg|sličica|V [[Doba jadrnic|Dobi jadrnic]] je Brouwerjeva pomorsks pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija ) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje [[Otok Amsterdamotoka Amsterdam|Otok Amsterdamotoka Amsterdam]] ali [[Otok Svetega Pavla|otoka Svetega Pavla]] je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar|Madagaskarja]] in nato čez [[Indijski ocean]], včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFParthesius2010">Parthesius, Robert (2010). <span class="cs1-lock-limited" title="Free access subject to limited trial, subscription normally required">[[iarchive:dutchshipstropic00part|''Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660'']]</span>. Amsterdam University Press. p.&nbsp;[[iarchive:dutchshipstropic00part/page/n114|114]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9053565175|<bdi>9053565175</bdi>]].</cite></ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''''Southern route''''' (Južna smer) in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavila proti severu in maja 1622 doživela brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=The Geographical Journal|publisher=Royal Geographical Society}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|1628 ladja|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 dušami na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Poglej tudi == * Clipperjeva pomorska pot == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} [[Kategorija:Trgovske poti]] [[Kategorija:Raziskovanje]] caiaexbzs3gxg5u7bq2d5tm6x3ywl6w 5727386 5727385 2022-08-04T12:32:56Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki '''Brouwerjeva pomorska pot''' je bila pomorska pot v [[Trgovska pot|17. stoletju,]] ki so jo uporabljale ladje, ki so plule od [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] do [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]], kot vzhodni krak Pomorske poti Rta dobrega upanja. Pot je vodila ladje južno od Rta dobrega upanja (ki je na 34° južne širine ) v Roaring Forties, nato proti vzhodu čez [[Indijski ocean]], preden je zavila proti severovzhodu proti [[Java|Javi]]. Tako je izkoristil močne zahodne vetrove, po katerih so dobile ime Roaring Forties, in močno povečal potovalno hitrost.<ref>[http://www.nla.gov.au/exhibitions/southland/Trade-Seynbrief.html ''The Seynbrief, Sailing Toward Destiny''], National Library of Australia.</ref> [[Slika:The-Brouwer-Route.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/The-Brouwer-Route.jpg/220px-The-Brouwer-Route.jpg|sličica|V [[Doba jadrnic|Dobi jadrnic]] je Brouwerjeva pomorsks pot, ki jo je zasnoval nizozemski pomorščak Hendrik Brouwer leta 1611, močno skrajšala potovanje med [[Rt dobrega upanja|Rtom dobrega upanja]] (nizozemska kapska kolonija ) do [[Java|Jave]] ([[nizozemska vzhodna Indija]]) s skoraj 12 mesecev na približno 6 mesecev, v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo.]] Težava s potjo je bila v tem, da takrat ni bilo natančnega načina za določitev [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]],<ref name="dsitw">{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}</ref> to je kako daleč proti vzhodu je plovilo potovalo. Opazovanje [[Otok Amsterda|otoka Amsterdam]] ali [[Otok Svetega Pavla|otoka Svetega Pavla]] je bil edini znak, da so ladje spremenile smer in se usmerile proti severu.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Unfortunate Dutchman|last=De Witt|first=D.|year=2013|publisher=Nutmeg Publishing|isbn=1301681180}}</ref> Vendar je bilo to odvisno od kapitanovega strokovnega znanja. Posledično je bilo veliko ladij poškodovanih ali razbitih na skalah, grebenih ali otokih na zahodnem [[Kontinentalna polica|epikontinentalnem pasu]] [[Avstralija|Avstralije]], ki je bil takrat Evropejcem skoraj neznan. Pot je zasnoval nizozemski raziskovalec Hendrik Brouwer leta 1611 in ugotovil, da prepolovi trajanje potovanja od Evrope do Jave v primerjavi s prejšnjo arabsko in portugalsko monsunsko pomorsko potjo, ki je vključevala sledenje obali [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]] proti severu in plutje skozi Mozambiški kanal okoli [[Madagaskar|Madagaskarja]] in nato čez [[Indijski ocean]], včasih preko Indije. Od leta 1616 je bila Brouwerjeva pomorska pot obvezna za mornarje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660|url=https://archive.org/details/dutchshipstropic00part|last=Parthesius|first=Robert|year=2010|publisher=Amsterdam University Press|isbn=9053565175|page=[https://archive.org/details/dutchshipstropic00part/page/n114 114]}}<cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFParthesius2010">Parthesius, Robert (2010). <span class="cs1-lock-limited" title="Free access subject to limited trial, subscription normally required">[[iarchive:dutchshipstropic00part|''Dutch Ships in Tropical Waters: The Development of the Dutch East India Company Shipping Network in Asia 1595–1660'']]</span>. Amsterdam University Press. p.&nbsp;[[iarchive:dutchshipstropic00part/page/n114|114]]. [[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/9053565175|<bdi>9053565175</bdi>]].</cite></ref> Za [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] je kapitan Humphrey Fitzherbert na ''Royal Exchange'' leta 1620 preizkusil pot, ki so jo poimenovali '''''Southern route''''' (Južna smer) in so sprva mislili, da je zelo uspešna, vendar je druga angleška ladja, ki je uporabljala to pot, {{Ladja||Tryall||2}} (včasih napisana ''Trial'' ) napačno ocenila zemljepisno dolžino, plula predaleč proti vzhodu, preden je zavila proti severu in maja 1622 doživela brodolom na Tryal Rocks ob obali Pilbara v Avstraliji. Angleži so se nato smeri naslednji dve desetletji izogibali.<ref name="Lee">{{Navedi časopis|last=Lee|first=I.|author-link=Ida Lee|date=April 1934|title=The First Sighting of Australia by the English|url=http://gutenberg.net.au/ebooks06/0609031h.html|journal=The Geographical Journal|publisher=Royal Geographical Society}}</ref> Brouwerjeva pomorska pot je imela pomembno vlogo pri evropskem odkritju zahodne obale [[Avstralija|Avstralije]]. Številne ladje so se razbile ob obali, vključno z {{Ladja||Batavia|1628 ladja|2}} leta 1629, {{Ladja||Vergulde Draeck||2}} leta 1656, {{Ladja||Zuytdorp||2}} leta 1712 in {{Ladja||Zeewijk||2}} leta 1727. Leta 1696 je [[Willem de Vlamingh]] raziskoval avstralsko obalo, medtem ko je iskal preživele z {{Ladja||Ridderschap van Holland|1682|2}}, ki je leta 1694 izginila s 302 dušami na krovu. Niti preživelih niti ladje niso nikoli našli. == Poglej tudi == * Clipperjeva pomorska pot == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Appleyard|first=R. T.|last2=Manford|first2=T.|date=1979|title=The Beginning: European Discovery and Early Settlement of Swan River Western Australia|location=Nedlands|publisher=University of Western Australia Press|isbn=0855641460}} * {{Navedi knjigo|last=Henderson|first=J.|date=1993|title=Phantoms of the Tryall|location=Perth|publisher=St. George Books|isbn=0867780533}} [[Kategorija:Trgovske poti]] [[Kategorija:Raziskovanje]] ifoyz680bw0ap37qkafmrquu2wni3rj Tangenta (album, Leb i sol) 0 521959 5727537 5727361 2022-08-04T22:28:13Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album|Name=Tangenta|Type=studio|Artist=[[Leb i sol]]|Released=1984|Recorded=1984|Studio=Aquarius, [[Beograd]]|Genre=rock, pop|Label=Jugoton|Producer=Kevin Ayers}} '''''Tangenta''''' je sedmi studijski album [[Severna Makedonija|makedonske]] [[Glasbena skupina|skupine]] [[Leb i sol]]. Album je izšel leta 1984 pri založbi [[Jugoton]] in je bil prvotno na voljo samo na kaseti in gramofonski plošči. Leta 2006 je izšla ponovna izdaja albuma na zgoščenki.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Tangenta kazeta|url=https://www.discogs.com/release/11637386-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Tangenta vinil|url=https://www.discogs.com/release/1182334-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Tangenta CD|url=https://www.discogs.com/release/2763086-Leb-I-Sol-Tangenta|work=discogs.com|date=2022}}</ref> == O albumu == Material je bil posnet v beograjskem studiu Akvarijus, producent pa je bil Kevin Ayers. Prav Ayers je album poimenoval ''[[Tangenta]]'', razlog pa je bil v tem, da se je skupina v glasbi dotikala različnih stilov. Največja uspešnica s tega albuma je skladba ''Kontakt je skup''. Gosta na albumu sta bila Laza Ristovski ([[klaviature]]) in Nenad Jelić ([[tolkala]]).<ref>{{Navedi splet|title=Leb i Sol: Kraljevi neparnih ritmova|url=https://www.rockomotiva.com/starinarnica/ovako-se-ranije-sviralo/leb-i-sol-kraljevi-neparnih-ritmova/|website=Rockomotiva|accessdate=2022-08-04|language=sr-RS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=YU ROCK SCENA|url=http://www.fil.bg.ac.rs/mmd_27/mmd_2015/bend.php?x=5101|website=www.fil.bg.ac.rs|accessdate=2022-08-04}}</ref> == Glasbeniki == * [[Vlatko Stefanovski]] – [[kitara]], [[Pevec|vokal]] * Bodan Arsovski – [[bas kitara]] * Dragoljub Đuričić – [[Boben|bobni]] === Drugi sodelavci === * Kevin Ayers — producent * Ratko Ostojić — snemalec zvoka * Ljubomir Pavićević Fis — oblikovanje naslovnice <ref name=":0" /> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == [https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_kOGFr_Pl2e0a-00fLNCXt9YMph1M7d69I Tangenta] v storitvi YouTube Music [[Kategorija:Albumi leta 1984]] 2ip1ejwct7f7zrsgxv29ru7ueg5sp89 Pavel Brglez 0 521966 5727372 5727368 2022-08-04T12:02:43Z Model22 213897 wikitext text/x-wiki Pavel Brglez *15.4.1939 v Sevnici. Osnovno šolo je obiskoval v [[Sevnica|Sevnici]], gimnazijo v [[Brestanica|Brestanici]], diplomiral pa je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Dolgoletni direktor [[Lesnine]], podpredsednik [[izvršnega sveta mesta Ljubljana]]. Bil je generalni sekretar [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|stranke DeSUS]] v času predsednika [[Karla Erjavca]], sekretar [[Slovenske filantropije]],predsednik nadzornega sveta agencije družbe Slovenski državni gozdovi in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor. Prejemnik nagrade Borisa Kraigherja leta 1988 - danes nagrada GZS. ==Zasebno== Je oče Andreja in Alje Brglez. ==Viri== https://nagrada.gzs.si/pripone/gg_posebna_2014_strani.pdf ll280mxtm62gulw9srquufpx69ktfc9 5727373 5727372 2022-08-04T12:03:06Z Model22 213897 hnio wikitext text/x-wiki Pavel Brglez *15.4.1939 v Sevnici. Osnovno šolo je obiskoval v [[Sevnica|Sevnici]], gimnazijo v [[Brestanica|Brestanici]], diplomiral pa je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Dolgoletni direktor [[Lesnine]], podpredsednik [[izvršnega sveta mesta Ljubljana]]. Bil je generalni sekretar [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|stranke DeSUS]] v času predsednika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]], sekretar [[Slovenske filantropije]],predsednik nadzornega sveta agencije družbe Slovenski državni gozdovi in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor. Prejemnik nagrade Borisa Kraigherja leta 1988 - danes nagrada GZS. ==Zasebno== Je oče Andreja in Alje Brglez. ==Viri== https://nagrada.gzs.si/pripone/gg_posebna_2014_strani.pdf rq7l3ogo4s4on658htaewkanexbaqoi 5727501 5727373 2022-08-04T19:57:21Z A09090091 188929 pospr wikitext text/x-wiki '''Pavel Brglez,''' *15. april 1939 v Sevnici. Osnovno šolo je obiskoval v [[Sevnica|Sevnici]], gimnazijo v [[Brestanica|Brestanici]], diplomiral pa je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Bil je dolgoletni direktor [[Lesnina|Lesnine]], podpredsednik izvršnega sveta mesta Ljubljana. Bil je generalni sekretar [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|stranke DeSUS]] v času predsednika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]], sekretar [[Slovenska filantropija|Slovenske filantropije]], predsednik nadzornega sveta agencije družbe [[Slovenski državni gozdovi]] in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor. Je prejemnik nagrade Borisa Kraigherja leta 1988 - danes nagrada GZS. ==Zasebno== Je oče Andreja in Alje Brglez.{{Cn}} ==Viri== * https://nagrada.gzs.si/pripone/gg_posebna_2014_strani.pdf swu4sb5f1mj0pz1yrc7g3mtl3uifi8h 5727551 5727501 2022-08-05T06:06:18Z Romanm 13 {{Infopolje oseba}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Pavel Brglez''', *15. april 1939 v [[Sevnica|Sevnici]]. Osnovno šolo je obiskoval v [[Sevnica|Sevnici]], gimnazijo v [[Brestanica|Brestanici]], diplomiral pa je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Bil je dolgoletni direktor [[Lesnina|Lesnine]], podpredsednik izvršnega sveta mesta Ljubljana. Bil je generalni sekretar [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|stranke DeSUS]] v času predsednika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]], sekretar [[Slovenska filantropija|Slovenske filantropije]], predsednik nadzornega sveta agencije družbe [[Slovenski državni gozdovi]] in član strokovnega sveta za zavarovalniški nadzor. Je prejemnik [[nagrada Borisa Kraigherja|nagrade Borisa Kraigherja]] leta 1988 - danes nagrada GZS. ==Zasebno== Je oče Andreja in Alje Brglez.{{Cn}} ==Viri== {{refsez}} * https://nagrada.gzs.si/pripone/gg_posebna_2014_strani.pdf {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brglez, Pavel}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] 3knhye7auk0m1jwmjs4ycywji85omdc Otok Svetega Pavla 0 521967 5727398 2022-08-04T13:25:58Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1101719044|Île Saint-Paul]]« wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Template:Infobox country/styles.css"></templatestyles> {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju|map=Indijski Ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen|country=Francija}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km2. Otok se nahaja približno 90 km južno od večjega Otok Amsterdam ({{Cvt|55|sqkm|abbr=on}} ), {{Convert|1300|km|mi}} severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in {{Convert|3000|km|mi|abbr=on}} jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot {{Convert|5|km|abbr=on}} na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral krater, se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi {{Convert|100|m|abbr=on}} kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, {{Convert|1|km|abbr=on}} širok in {{Convert|50|m|abbr=on}} globoko, je obdan s strmimi stenami do {{Convert|270|m|abbr=on}} visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartografirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. ''Ladja São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od Sumatre. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, škune ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulenje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova na tjulenje vključujejo ruševine koč in napise. <ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na Svetem Pavlu, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu ter dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera Svetega Pavl a z napisom "Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844". Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala floro, favno in geologijo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref> <ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica| HMS <nowiki><i id="mwUw">Megaera</i></nowiki> na otoku Sv. Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS <nowiki><i id="mwVg">Megaera</i></nowiki>. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih prevzeli. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010). <ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink=Judith Schalansky|title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na Svetem Pavlu, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=Charles Lightoller|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in Madagasčanov, da bi na Svetem Pavlu ustanovili tovarno konzerv jastogov, "La Langouste Française". Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in skorbuta: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' ("pozabljeni na sv. Pavlu").<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je posadka francoske ribiške ladje obtičala na otoku. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, je po naključju prejelo 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev, [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov. Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], evropskimi zajci, prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst petrelov . Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Subtropska lega otoka mu daje avifavno, ki se razlikuje od favne subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice Svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona) in velikimu krilatemu petrelu, da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov severnih skakačev pingvinov, približno 20 parov sajastih albatrosov, nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov in majhno število avstralazijskih ganetov, pravljičnih prionov, malih in mesnonogih strigalk, [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in sajaste čigre. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrstno z amsterdamsko raco ( ''Anas marecula'' ) ali ločenim taksonom. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Upravna razdelitev Francije * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * Zmerna travišča, savane in grmišča == Sklici == === Opombe === {{Sklici|30em}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=[[American Geophysical Union]]|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == *   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 5ahtr9lv1430nkfhgwp0eoyjf0lcd93 5727399 5727398 2022-08-04T13:27:27Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju|map=Indijski Ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen|country=Francija}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km2. Otok se nahaja približno 90 km južno od večjega Otok Amsterdam ({{Cvt|55|sqkm|abbr=on}} ), {{Convert|1300|km|mi}} severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in {{Convert|3000|km|mi|abbr=on}} jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot {{Convert|5|km|abbr=on}} na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral krater, se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi {{Convert|100|m|abbr=on}} kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, {{Convert|1|km|abbr=on}} širok in {{Convert|50|m|abbr=on}} globoko, je obdan s strmimi stenami do {{Convert|270|m|abbr=on}} visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartografirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. ''Ladja São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od Sumatre. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, škune ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulenje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova na tjulenje vključujejo ruševine koč in napise. <ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na Svetem Pavlu, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu ter dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera Svetega Pavl a z napisom "Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844". Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala floro, favno in geologijo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref> <ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica| HMS <nowiki><i id="mwUw">Megaera</i></nowiki> na otoku Sv. Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS <nowiki><i id="mwVg">Megaera</i></nowiki>. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih prevzeli. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010). <ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink=Judith Schalansky|title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na Svetem Pavlu, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=Charles Lightoller|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in Madagasčanov, da bi na Svetem Pavlu ustanovili tovarno konzerv jastogov, "La Langouste Française". Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in skorbuta: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' ("pozabljeni na sv. Pavlu").<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je posadka francoske ribiške ladje obtičala na otoku. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, je po naključju prejelo 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev, [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov. Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], evropskimi zajci, prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst petrelov . Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Subtropska lega otoka mu daje avifavno, ki se razlikuje od favne subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice Svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona) in velikimu krilatemu petrelu, da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov severnih skakačev pingvinov, približno 20 parov sajastih albatrosov, nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov in majhno število avstralazijskih ganetov, pravljičnih prionov, malih in mesnonogih strigalk, [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in sajaste čigre. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrstno z amsterdamsko raco ( ''Anas marecula'' ) ali ločenim taksonom. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Upravna razdelitev Francije * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * Zmerna travišča, savane in grmišča == Sklici == === Opombe === {{Sklici|30em}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=[[American Geophysical Union]]|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == *   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 39yn8u3z4nxxmq50siwszcqbu5kvf71 5727403 5727399 2022-08-04T13:49:07Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indijski Ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen|country=Francija}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km2. Otok se nahaja približno 90 km južno od večjega [[Otok Amsterdam|otoka Amsterdam]] 55 km2, 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral krater, se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 meterski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartografirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. ''Ladja São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od Sumatre. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, škune ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulenje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova na tjulenje vključujejo ruševine koč in napise. <ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na Svetem Pavlu, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu ter dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera Svetega Pavl a z napisom "Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844". Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala floro, favno in geologijo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref> <ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica| HMS <nowiki><i id="mwUw">Megaera</i></nowiki> na otoku Sv. Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS <nowiki><i id="mwVg">Megaera</i></nowiki>. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih prevzeli. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010). <ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink=Judith Schalansky|title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na Svetem Pavlu, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=Charles Lightoller|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in Madagasčanov, da bi na Svetem Pavlu ustanovili tovarno konzerv jastogov, "La Langouste Française". Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in skorbuta: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' ("pozabljeni na sv. Pavlu").<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je posadka francoske ribiške ladje obtičala na otoku. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, je po naključju prejelo 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev, [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov. Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], evropskimi zajci, prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst petrelov . Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Subtropska lega otoka mu daje avifavno, ki se razlikuje od favne subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice Svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona) in velikimu krilatemu petrelu, da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov severnih skakačev pingvinov, približno 20 parov sajastih albatrosov, nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov in majhno število avstralazijskih ganetov, pravljičnih prionov, malih in mesnonogih strigalk, [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in sajaste čigre. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrstno z amsterdamsko raco ( ''Anas marecula'' ) ali ločenim taksonom. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Upravna razdelitev Francije * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * Zmerna travišča, savane in grmišča == Sklici == === Opombe === {{Sklici|30em}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=[[American Geophysical Union]]|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == *   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] qik319fnlqml0ddpb3wzw06uof6lnf1 5727406 5727403 2022-08-04T14:00:17Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infobox country |conventional_long_name = Otok Svetega Pavla |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |image_coat = |symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = StPaul Map.png |map_caption = Karta Svetega Pavla. }} {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indian Ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen|country=Francija}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km2. Otok se nahaja približno 90 km južno od večjega [[Otok Amsterdam|otoka Amsterdam]] 55 km2, 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral krater, se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 meterski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartografirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. ''Ladja São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od Sumatre. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, škune ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulenje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova na tjulenje vključujejo ruševine koč in napise. <ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na Svetem Pavlu, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu ter dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera Svetega Pavl a z napisom "Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844". Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala floro, favno in geologijo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref> <ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica| HMS <nowiki><i id="mwUw">Megaera</i></nowiki> na otoku Sv. Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS <nowiki><i id="mwVg">Megaera</i></nowiki>. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih prevzeli. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010). <ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink=Judith Schalansky|title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na Svetem Pavlu, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=Charles Lightoller|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in Madagasčanov, da bi na Svetem Pavlu ustanovili tovarno konzerv jastogov, "La Langouste Française". Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in skorbuta: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' ("pozabljeni na sv. Pavlu").<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je posadka francoske ribiške ladje obtičala na otoku. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, je po naključju prejelo 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev, [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov. Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], evropskimi zajci, prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst petrelov . Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Subtropska lega otoka mu daje avifavno, ki se razlikuje od favne subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice Svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona) in velikimu krilatemu petrelu, da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov severnih skakačev pingvinov, približno 20 parov sajastih albatrosov, nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov in majhno število avstralazijskih ganetov, pravljičnih prionov, malih in mesnonogih strigalk, [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in sajaste čigre. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrstno z amsterdamsko raco ( ''Anas marecula'' ) ali ločenim taksonom. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Upravna razdelitev Francije * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * Zmerna travišča, savane in grmišča == Sklici == === Opombe === {{Sklici|30em}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=[[American Geophysical Union]]|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == *   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] sjrfwzghuytabgm4bl5bnjz5yno6ui3 5727407 5727406 2022-08-04T14:01:38Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infobox country |conventional_long_name = Otok Svetega Pavla |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |image_coat = |symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = StPaul Map.png |map_caption = Karta Svetega Pavla. }} {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indijski ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen|country=Francija}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km2. Otok se nahaja približno 90 km južno od večjega [[Otok Amsterdam|otoka Amsterdam]] 55 km2, 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral krater, se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 meterski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartografirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. ''Ladja São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od Sumatre. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, škune ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulenje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova na tjulenje vključujejo ruševine koč in napise. <ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na Svetem Pavlu, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu ter dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera Svetega Pavl a z napisom "Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844". Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala floro, favno in geologijo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref> <ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica| HMS <nowiki><i id="mwUw">Megaera</i></nowiki> na otoku Sv. Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS <nowiki><i id="mwVg">Megaera</i></nowiki>. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih prevzeli. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010). <ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink=Judith Schalansky|title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na Svetem Pavlu, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=Charles Lightoller|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in Madagasčanov, da bi na Svetem Pavlu ustanovili tovarno konzerv jastogov, "La Langouste Française". Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in skorbuta: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' ("pozabljeni na sv. Pavlu").<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je posadka francoske ribiške ladje obtičala na otoku. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, je po naključju prejelo 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev, [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov. Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], evropskimi zajci, prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst petrelov . Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Subtropska lega otoka mu daje avifavno, ki se razlikuje od favne subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice Svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona) in velikimu krilatemu petrelu, da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov severnih skakačev pingvinov, približno 20 parov sajastih albatrosov, nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov in majhno število avstralazijskih ganetov, pravljičnih prionov, malih in mesnonogih strigalk, [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in sajaste čigre. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrstno z amsterdamsko raco ( ''Anas marecula'' ) ali ločenim taksonom. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Upravna razdelitev Francije * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * Zmerna travišča, savane in grmišča == Sklici == === Opombe === {{Sklici|30em}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=[[American Geophysical Union]]|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == *   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] neuidu2prnzxxcph0n1rg2e4u7sd4vn 5727408 5727407 2022-08-04T14:05:24Z JozefD 5744 /* 19. stoletje */ wikitext text/x-wiki {{Infobox country |conventional_long_name = Otok Svetega Pavla |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |image_coat = |symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = StPaul Map.png |map_caption = Karta Svetega Pavla. }} {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indijski ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen|country=Francija}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km2. Otok se nahaja približno 90 km južno od večjega [[Otok Amsterdam|otoka Amsterdam]] 55 km2, 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral krater, se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 meterski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartografirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. ''Ladja São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od Sumatre. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, škune ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulenje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova na tjulenje vključujejo ruševine koč in napise. <ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na Svetem Pavlu, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu ter dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera Svetega Pavl a z napisom "Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844". Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala floro, favno in geologijo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref> <ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica| HMS Megaera na otoku Sv. Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS <nowiki><i id="mwVg">Megaera</i></nowiki>. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih prevzeli. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010). <ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink=Judith Schalansky|title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na Svetem Pavlu, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=Charles Lightoller|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in Madagasčanov, da bi na Svetem Pavlu ustanovili tovarno konzerv jastogov, "La Langouste Française". Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in skorbuta: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' ("pozabljeni na sv. Pavlu").<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je posadka francoske ribiške ladje obtičala na otoku. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, je po naključju prejelo 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev, [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov. Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], evropskimi zajci, prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst petrelov . Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Subtropska lega otoka mu daje avifavno, ki se razlikuje od favne subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice Svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona) in velikimu krilatemu petrelu, da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov severnih skakačev pingvinov, približno 20 parov sajastih albatrosov, nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov in majhno število avstralazijskih ganetov, pravljičnih prionov, malih in mesnonogih strigalk, [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in sajaste čigre. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrstno z amsterdamsko raco ( ''Anas marecula'' ) ali ločenim taksonom. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Upravna razdelitev Francije * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * Zmerna travišča, savane in grmišča == Sklici == === Opombe === {{Sklici|30em}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=[[American Geophysical Union]]|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == *   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] l23hriqw6qog9xqvv5xq31p6tdvki1b 5727409 5727408 2022-08-04T14:14:01Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infobox country |conventional_long_name = Otok Svetega Pavla |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |image_coat = |symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = StPaul Map.png |map_caption = Karta Svetega Pavla. }} {{Infopolje Otoki|name=Otok Svetega Pavla|image_name=Île Saint-Paul.jpg|image_caption=Sveti Pavel s Quille Rockom v ospredju |native_name = {{native name|fr|Île Saint-Paul}} |image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg |map=Indijski ocean|map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|38|43|S|77|31|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}}|archipelago=|area_km2=6|length_km=5|width_km=|elevation_m=268|population=Nenaseljen| country = {{FRA}}}} '''Otok Svetega Pavla''' ('''Île Saint-Paul''') je [[otok]], ki je del [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] (''Terres australes et antarctiques françaises'', TAAF) v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] s površino 6 km2. Otok se nahaja približno 90 km južno od večjega [[Otok Amsterdam|otoka Amsterdam]] 55 km2, 1300 km severovzhodno od [[Kerguelenovi otoki|Kerguelenovih otokov]] in 3000 km jugovzhodno od [[Reunion|Réuniona]]. Je pomembno mesto za razmnoževanje morskih ptic. Znanstveno raziskovalna koča na otoku se uporablja za znanstvene ali krajše ekološke akcije, vendar na otoku ni stalne populacije. Je pod vodstvom višjega administratorja na Réunionu. == Geografija == Otok Svetega Pavla je vulkanski otok trikotne oblike, ki ne meri več kot 5 km na najširši točki. Je vrh aktivnega vulkana; vulkan je zadnjič bruhal leta 1793 (z JZ boka) in je skalnat s strmimi pečinami na vzhodni strani. Tanek sloj kamnine, ki je nekoč zapiral krater, se je zrušil leta 1780 in spustil morje skozi 100 meterski kanal; vhod je globok le nekaj metrov, zato lahko v krater vstopijo le zelo majhne ladje ali čolni. Notranji bazen, 1 km širok in 50 m globok, je obdan s strmimi stenami do 270 m visoko. Obstajajo aktivni termalni vrelci. Otok je antipod okrožja Cheyenne v [[Kolorado|Koloradu]], enega redkih krajev v [[Celinske Združene države|celinskih Združenih državah]] z neoceanskim antipodom. == Zgodovina == === Zgodnja opažanja === Otok Sveti Pavel so leta 1559 prvič odkrili [[Portugalska|Portugalci]]. Otok so kartografirali, podrobno opisali in posneli na slikah člani posadke [[Karaka|Nau]] ''São Paulo'', med njimi oče Manuel Álvares in kemik Henrique Dias. Álvares in Dias sta pravilno izračunala zemljepisno širino kot 38° južno. Ladji je poveljeval Rui Melo da Câmara in je bila del portugalske indijske armade, ki ji je poveljeval Jorge de Sousa. ''Ladja São Paulo'', ki je prevažala tudi ženske in je odplula iz Evrope ter se ustavila v Braziliji, bo predmet dramatične in ganljive zgodbe o preživetju, potem ko je potonila južno od Sumatre. Naslednje potrjeno opazovanje je izvedel Nizozemec Harwick Claesz de Hillegom 19. aprila 1618.<ref name="btinternet1">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Early History of Amsterdam and St Paul Islands, South Indian Ocean|publisher=Btinternet.com|date=2003-06-29|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> V 17. stoletju so otok opazovali še naprej. Eden njegovih prvih podrobnih opisov in morda prvi pristanek je decembra 1696 naredil [[Willem de Vlamingh]].<ref name="btinternet1" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|title=Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender|publisher=Hetscheepvaartmuseum.nl|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|archivedate=2014-03-26}}</ref> === 19. stoletje === V času jadrnic so kapitani občasno uporabili otok za preverjanje svoje navigacije, preden so se odpravili proti severu. Sveti Pavel so v 18. in 19. stoletju občasno obiskali raziskovalci, ribiči in lovci na tjulnje, med katerimi je bil tudi ameriški lovec na tjulnje ''General Gates'', ki je na otok pristal aprila 1819. Georgea Williama Robinsona, ameriškega lovca na tjulnje, so pustili na otoku, da bi lovil tjulnje, in tam je ostal 23 mesecev, dokler se ''general Gates'' ni vrnil ponj marca 1821. Robinson se je nato leta 1826 vrnil na otok Svetega Pavla, da bi nabral tjulnje kože, in odplul iz [[Hobart|Hobarta]] na krovu svoje ladje, škune ''Hunter'' . Obdobje lova na tjulenje je trajalo od 1789 do 1876. Obiske tjulnjev beleži 60 plovil, od katerih so štiri končala v brodolomu. Relikvije iz obdobja lova na tjulenje vključujejo ruševine koč in napise. <ref>R.K. Headland, ''Historical Antarctic sealing industry'', Scott Polar Research Institute (Cambridge University), 2018, p.168, {{ISBN|978-0-901021-26-7}}</ref> Francija je proglasila otok za svoj leta 1843, ko je skupina ribičev z [[Reunion|Réuniona]], ki jih je zanimala vzpostavitev ribištva na Svetem Pavlu, pritisnila na guvernerja Réuniona, naj prevzame v posest tako Svetega Pavla kot otok Amsterdam. To je bilo izvedeno z uradnim odlokom z dne 8. junija 1843 in 1. julija je Martin Dupeyrat, poveljnik ladje ''L'Olympe'', pristal na Amsterdamskem otoku in nato 3. julija na Svetem Pavlu ter dvignil trobojnico. Edini ohranjeni dokaz te trditve je vklesana skala na robu kraterskega jezera Svetega Pavl a z napisom "Pellefournier Emile Mazarin de Noyarez, Grenoble, Canton de Sassenage, Département de l'Isère, 1844". Vse ribiške dejavnosti pa so bile opuščene leta 1853, ko se je francoska vlada odrekla svoji posesti nad obema otokoma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Reppe|first=Xavier|title=Aurore sur l'Antarctique|publisher=Nouvelles Éditions Latines|year=1957|page=32}}</ref> Prvi dober zemljevid otoka je bil izdelan šele leta 1857, ko je avstrijska fregata ''Novara'' izkrcala ekipo, ki je od novembra do decembra preučevala floro, favno in geologijo. <ref>{{Navedi knjigo|last=Vélain|first=Charles|title=Description géologique de la presqu'île d'Aden, de l'île de la Réunion, des îles Saint-Paul et Amsterdam|publisher=A. Hennuyer|year=1878|page=232}}</ref> <ref>An account of the voyage was published in English, and digitized copies are available online from several sources. {{Navedi knjigo|last=Scherzer|first=Karl|title=Narrative of the circumnavigation of the Globe by the Austrian frigate Novara|date=1861|publisher=Saunders, Otley & Co.|location=London|chapter=The islands of St. Paul and Amsterdam, in the Southern Indian Ocean|pages=267–342|volume=1}} From Biblioteca Brasiliana Guita e José Mindlin (monochrome): BBM, Wikimedia Commons . From {{Okr|MBLWHOI|Marine Biological Laboratory, Woods Hole Oceanographic Institute}} Library (colour): {{Okr|BHL|Biodiversity Heritage Library}} . Austrian Literature Online: ALO (monochrome, with some plates in colour), Project Gutenberg (transcript) .</ref> [[Slika:HMS_Megaera_(1849)_at_St_Paul_Island.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg/220px-HMS_Megaera_%281849%29_at_St_Paul_Island.jpg|sličica| HMS Megaera na otoku Sv. Pavel.]] Leta 1871 je na otoku doživela brodolom britanska vojaška ladja HMS <nowiki><i id="mwVg">Megaera</i></nowiki>. Večina od 400 oseb na krovu je morala ostati več kot tri mesece, preden so jih prevzeli. Kratka, impresionistična pripoved o dveh francoskih prebivalcih, na katere je naletela brodolomska posadka, se pojavi v ''Atlasu oddaljenih otokov'' Judith Schalansky (2010). <ref>{{Navedi knjigo|last=Schalansky|first=Judith|authorlink=Judith Schalansky|title=Atlas of Remote Islands|publisher=Penguin|year=2010|location=New York, NY|page=54|isbn=978-0-14-311820-6}}</ref> Septembra 1874 je francoska astronomska misija, ki jo je pripeljala jadrnica ''La Dive'', nekaj več kot tri mesece preživela na Svetem Pavlu, da bi opazovala [[prehod Venere]]; geolog Charles Vélain je izkoristil priložnost in opravil pomembno geološko raziskavo otoka. Leta 1889 je [[Charles Lightoller]], ki je pozneje zaslovel kot drugi častnik [[RMS Titanic|RMS ''Titanic'']], doživel osemdnevni brodolom, ko je jadrnica ''Holt Hill'' nasedla. Brodolom in otok opisuje v svoji avtobiografiji ''Titanik in druge ladje''. Lightoller je ugibal, da so pirati uporabljali otok in da bi lahko bil njihov zaklad zakopan v njegovih jamah.<ref>{{Navedi časopis|last=Lightoller|first=C.H.|author-link=Charles Lightoller|year=1935|title=Titanic and other ships|url=http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|publisher=I. Nicholson and Watson|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508130722/http://gutenberg.net.au/ebooks03/0301011h.html|archive-date=2013-05-08}}</ref> Leta 1892 je posadka francoske ladje ''Bourdonnais'', ki ji je leta 1893 sledila ladja ''L'Eure'', v imenu francoske vlade ponovno prevzela Sveti Pavel in otok Amsterdam. === 20. stoletje === Leta 1928 je Compagnie Générale des Íles Kerguelen zaposlila Renéja Bossièra ter več Bretoncev in Madagasčanov, da bi na Svetem Pavlu ustanovili tovarno konzerv jastogov, "La Langouste Française". Marca 1930, ob koncu druge sezone, je večina zaposlenih odšla, sedem pa jih je ostalo na otoku za varovanje inštalacij, menda le nekaj mesecev. Obljubljena pomoč je prišla veliko prepozno. Ko je ladja decembra 1930 končno prispela, je pet ljudi umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane in skorbuta: Pavle Brunou (otrok, rojen na otoku, ki je umrl dva meseca po rojstvu), Emmanuel Puloc'h, François Ramamonzi, Victor Brunou in Pierre Quillivic. Rešeni so bili le trije preživeli. Ta dogodek je od takrat postal znan kot ''Les Oubliés de Saint-Paul'' ("pozabljeni na sv. Pavlu").<ref>''Les oubliés de l'île Saint-Paul'', by Daniel Floch. 1982.</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|title=St. Paul and Amsterdam Islands: A History of Two Islands.|publisher=Discoverfrance.net|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071003073517/http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml|archivedate=2007-10-03}}</ref> Nekaj let kasneje, leta 1938, je posadka francoske ribiške ladje obtičala na otoku. Klice v sili, ki jih je posadka pošiljala prek kratkovalovne radijske postaje, je po naključju prejelo 11.000 milj stran v Združenih državah Amerike. Sporočilo je bilo posredovano mornarici in francoskemu konzulu v San Franciscu, medtem ko je 12-letni Neil Taylor, radijski amater iz Kalifornije, stopil v stik z nasedlo posadko in jim zagotovil, da je pomoč na poti.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|title=Full text of "Calling CQ – Adventures of Short-Wave Radio Operators"|date=4 September 2009|accessdate=2012-07-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121110131331/https://archive.org/stream/CallingCq-AdventureOfShort-waveRadioOperators/CallingCq-Desoto-FirstEdition-1941_djvu.txt|archivedate=2012-11-10}}</ref> == Okolje == Otok ima hladno oceansko podnebje in pobočja vulkana so prekrita s travo. Je kraj za razmnoževanje subantarktičnih morskih tjulnjev, [[Južnomorski slon|južnih morskih slonov]] in skalnih pingvinov. Pred uvedbo eksotičnih plenilcev in rastlinojedih živali, vključno s [[Črna podgana|črnimi podganami]], [[Hišna miš|hišnimi mišmi]], evropskimi zajci, prašiči in kozami v 19. stoletju ali prej, je bilo tudi mesto razmnoževanja endemične neleteče race in več vrst petrelov . Prašiči in koze so od takrat izginili ali pa so bili izkoreninjeni. Črne podgane so bile iztrebljene januarja 1997 po padcu 13,5 ton [[Brodifakum|antikoagulantnih]] vab iz zraka nad otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> === Pomembno območje za ptice === Otok s sosednjim otočkom Quille Rock je [[BirdLife International|Bird Life International]] označil kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembno območje za ptice]] (IBA), ker tu gnezdi več morskih ptic. Subtropska lega otoka mu daje avifavno, ki se razlikuje od favne subantarktičnih otokov in vsebuje več gnezdečih vrst, ki so v regiji redke. Morske ptice Svetega Pavla so gnezdile predvsem na skali Quille Rock, dokler ni izkoreninjenje podgan omogočilo nekaterim vrstam, zlasti Macgillivrayjevim prionom (podvrsta Salvinovega priona) in velikimu krilatemu petrelu, da ponovno naselijo glavni otok.<ref name="m&j">Micol & Jouventin (2002).</ref> Druge vrste vključujejo kolonijo približno 9000 parov severnih skakačev pingvinov, približno 20 parov sajastih albatrosov, nekaj parov indijskih rumenonosih albatrosov in majhno število avstralazijskih ganetov, pravljičnih prionov, malih in mesnonogih strigalk, [[Rumenonogi strakoš|Wilsonovega viharnih petrelov]] in sajaste čigre. Otok je morda nekoč imel vrsto rac, kot jo prikazuje slika iz leta 1793.  Vendar ni jasno, ali je to sovrstno z amsterdamsko raco ( ''Anas marecula'' ) ali ločenim taksonom. Vendar pa niso našli nobenega primerka, zato obstoja tega ni mogoče dokazati.<ref>BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Île Saint Paul. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070710124603/http://www.birdlife.org/|date=July 10, 2007}}</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Upravna razdelitev Francije * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Otoki v Indijskem in Tihem oceanu pod nadzorom Francije * [[Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov|Seznam antarktičnih in subantarktičnih otokov]] * Zmerna travišča, savane in grmišča == Sklici == === Opombe === {{Sklici|30em}} === Viri === * {{Navedi knjigo|last=LeMasurier|first=W. E.|last2=Thomson, J. W. (eds.)|title=Volcanoes of the Antarctic Plate and Southern Oceans|publisher=[[American Geophysical Union]]|year=1990|isbn=978-0-87590-172-5|page=512 pp}} * {{Navedi knjigo|title="Eradication of rats and rabbits from Saint-Paul Island, French Southern Territories", in ''Turning the tide: the eradication of invasive species: proceedings of the International Conference on Eradication of Island Invasives'', ed. Veitch, C.R.; & Clout, M.N.|last=Micol, T.|last2=Jouventin, P.|year=2002|publisher=IUCN|location=Gland, Switzerland|isbn=978-2-8317-0682-5|pages=199–205}} == Zunanje povezave == *   * [http://www.farvoyager.com/siov/stpaul1.html Pictures of Île Saint-Paul] * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodes of the USA] * [http://www.navegar-es-preciso.com/news/saint-paul/ Isla de Saint Paul] (Spanish) [[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 60d7xbzu961shn0hom6fh7oa4bvqm9u Jurijus Veklenko 0 521969 5727443 2022-08-04T15:47:22Z Nebotigatreba7 197086 Nova stran wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Jurijus | image = ESC2019-Lithuania.jpg | image_size = | caption = Jurijus Veklenko leta 2019 | birth_name = | alias = | birth_date = {{birth date and age|df=yes|1990|7|06}} | origin = [[Klajpeda]], [[Litva]] | genre = | years_active = 2014-danes | label = | occupation = {{hlist|glasbenik|pevec|besedilopisec}} | instrument = | associated_acts = }} '''Jurijus Veklenko''', znan tudi '''Jurij Veklenko''', [[Litovci|litovski]] [[pevec]] *[[6. julij]] [[1990]] == Kariera == Veklenko je nastopil na [[Pesem Evrovizije 2015|Pesmi Evrovizije 2015]] kot eden od spremljevalnih pevcev [[Monika Linkytė|Monike Linkytė]] in [[Vaidas Baumila|Vaidasa Baumile]]. Leta 2017 je bil Veklenko glavni vokalist za [[Gytis Ivanauskas|Lolita Zero]] v njenem nastopu na litvanskem nacionalnem izboru s pesmijo »Get Frighten''«''. <ref>{{Navedi splet|title=Lithuania: Broadcaster LRT reveals Lolita Zero lip-synced her Eurovizijos atranka performance|url=https://wiwibloggs.com/2017/01/27/lolita-zero-lip-synced-performance/|website=Wiwibloggs|accessdate=24 February 2019}}</ref> Jurij Veklenko je leta 2019 zmagal na državnem finalu Litve s pesmijo »Run with the Lions''«'' in zastopal svojo državo na [[Pesem Evrovizije 2019|Pesmi Evrovizije 2019]] v [[Tel Aviv|Tel Avivu]]. Nastopil je v drugem polfinalu in se z 93 točkami uvrstil na 11. mesto in za 1 točko zgrešil finale. Veklenko dela za veliko inženirsko podjetje, večinoma na [[Informacijska tehnika|področju Informacijskega tehnika]]. <ref>{{Navedi splet|title=Jurij Veklenko: Lithuania|url=https://eurovision.tv/participant/jurijus|website=Eurovision Song Contest|accessdate=12 May 2019}}</ref> Po rodu je Ukrajinec. <ref>{{Navedi splet|title=Eurovision 2019 - Jurij Veklenko|url=http://esckaz.com/2019/lit.htm|website=ESCKAZ|accessdate=23 September 2019}}</ref> == Diskografija == === Album === * »Mano Sapnuose« <small>(2019)</small> === Pesmi === * »Kartais« <small>(2018)</small> * »Run with the Lions« <small>(2019)</small> * »Skirtingi Pasauliai« <small>(skupaj s [[Inga Jankauskaitė]], 2019)</small> == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1990]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] [[Kategorija:Litovski glasbeniki]] kteycqbbytarhldtgh8w97umbykxmsa Jurij Veklenko 0 521970 5727444 2022-08-04T15:48:17Z Nebotigatreba7 197086 preusmeritev na [[Jurijus Veklenko]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jurijus Veklenko]] t0kago4ja690pejkr6ladxmj1ts3i78 Kalisz 0 521971 5727445 2022-08-04T15:49:11Z Octopus 13285 info wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30 June 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] c2bc44raeiojzyiqqgjh5rucen7dvyf 5727446 5727445 2022-08-04T15:58:35Z Octopus 13285 grb wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30 June 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] pdicp24mto02imiy207ewbxx6v1qrkl 5727448 5727446 2022-08-04T16:02:41Z Octopus 13285 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30 June 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] ll2s7040oa4doqov9tob1b7m6ndc5rw 5727449 5727448 2022-08-04T16:03:41Z Octopus 13285 slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] 5xdp70aodduf0sqgpkbji7z6eus7zzk 5727452 5727449 2022-08-04T16:13:00Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] tq96fio6isgg9etp3jw6flszlfncv0r 5727471 5727452 2022-08-04T17:37:44Z Octopus 13285 /* Sklici */ srednji vek wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je [[Boleslav Pobožni]] v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] hlrwhlk1tsl2vi9l1y7g6mzdetvync7 5727548 5727471 2022-08-05T04:37:59Z Octopus 13285 /* 1500-1914 */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je [[Boleslav Pobožni]] v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] g9ggxnske4mug4512o0fhy1pgen17i6 5727550 5727548 2022-08-05T05:57:51Z Octopus 13285 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je [[Boleslav Pobožni]] v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref19/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] 1phuhi7zes660gsl0suuu34etv1lmcg 5727589 5727550 2022-08-05T10:44:46Z Octopus 13285 /* Sklici */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je [[Boleslav Pobožni]] v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref19/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ===Povojno obdobje=== Leta 1975 je Kalisz po reformi državne uprave, ki jo je izvedel Edward Gierek, ponovno postal glavno mesto pokrajine - Vojvodstva Kalisz. Vojvodstvo je bilo leta 1998 ukinjeno in od takrat je Kalisz sedež okrožja okraja v Velikopoljskem vojvodstvu. Leta 1976 so se meje mesta močno razširile z vključitvijo okoliških naselij Majków, Nosków, Piwonice in Szczypiorno.<ref>Rozporządzenie Ministra Administracji, Gospodarki Terenowej i Ochrony Środowiska z dnia 24 czerwca 1976 r. w sprawie zmiany granic niektórych miast w województwach: bielskim, jeleniogórskim, kaliskim, płockim i toruńskim. 1976. vol 24 (144)</ref> Poljsko protikomunistično odporniško gibanje za obrambo človekovih in državljanskih pravic je v mestu izdajalo neodvisen podtalni tisk.<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=130|issn=1641-9561}}</ref> Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>Zwiernik, str. 131</ref> ki so privedle do ustanovitve [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnosti]], ki je imela osrednjo vlogo pri popadu komunistične vladavine na Poljskem. 11. junija 1991 je bila slovesna proslava v spomin na ustanovitev mesta leta 1282. Leta 1992 je Kalisz postal sedež škofije katoliške cerkve.<ref name=ref2/> Leta 1997 je Kalisz obiskal papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]<ref name=ref2/> V mestu je do leta 2007 delovala tovarna klavirjev 'Calisia'. Zgradba tovarne je bila leta 2019 preurejena v hotel Calisia One. Novembra 2021 so poljski skrajno desni nacionalisti v Kaliszu organizirali [[Antisemitizem|antisemitski]] shod, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi. Zažgali so knjigo z rdečimi platnicami, ki naj bi simbolizirala ''[[Kališki statut]]'' iz leta 1264, zgodovinski sporazum, ki je ščitil pravice Judov na Poljskem.<ref name=ref22>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/europe/1636821465-poland-chanting-death-to-jews-far-right-activists-burn-book-on-jewish-rights|title=Poland: Chanting 'death To Jews,' Far-right Nationalists Burn Book On Jewish Rights|website=I24news}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] 8nnrqg3pm1l28kwwg3trzqvhkctywc4 Albert Černý 0 521972 5727454 2022-08-04T16:17:39Z Nebotigatreba7 197086 Nova stran wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Albert Černý | image = Czech Republic 2019.jpg | image_size = | landscape = yes | caption = Albert Černý z [[Lake Malawi (band)|Lake Malawi]] na [[Pesem Evrovizije 2019|Pesmi Evrovizije 2019]] | native_name = | native_name_lang = | birth_name = | alias = | birth_date = {{birth date and age|1989|2|17|df=yes}} | birth_place = [[Třinec]], Češkoslovaška | origin = | genre = {{hlist|[[Indie pop]]|[[indie rock]]}} | years_active = | label = | current_members = | website = }} '''Albert Černý''', [[Čehi|češko]]-[[Poljaki|poljski]] [[pevec]] in [[kitarist]] *[[17. februar]] [[1989]] <ref>{{Navedi splet|url=https://musicserver.cz/clanek/26796/Charlie-Straight-Uz-nejsme-tak-naivni/|title=ROZHOVORY: Charlie Straight - Už nejsme tak naivní|website=musicserver.cz|accessdate=2019-06-20}}</ref> == Osebno življenje == Na poljskem je končal osnovno šolo, na češkem pa gimnazijo v Třincu. Nato je diplomiral iz angleškega prevajanja na [[Univerza Palacký|Univerzi Palacký]] v [[Olomuc|Olomucu]]. <ref>{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=wWozOE2CskI|title=Albert Černy - Wpisuje polská|publisher=[[Głos (Czech Republic)|Głos]]|medium=YouTube|date=6 May 2021|accessdate=9 June 2021}}</ref> == Kariera == Albert je svojo glasbeno pot začel kot glavni pevec v skupini [[Charlie Straight]] od leta 2013 pa je glavni pevec v skupini [[Lake Malawi (skupina)|Lake Malawi]]. Leta 2019 je zastopal Češko na [[Pesem Evrovizije 2019|Pesmi Evrovizije 2019]], ki je potekala v [[Tel Aviv|Tel Avivu]] v [[Izrael|Izraelu]] kot član zasedbe [[Lake Malawi (skupina)|Lake Malawi]]. Nastopili so s pesmijo »Friend of a Friend''«'' in s 157 točkami zasedli 11. mesto. Januarja 2020 je bilo objavljeno, da je Černý eden izmed tekmovalcev poljskem nacionalem izboru za Evrovizijo. S pesmijo »Lucy''«'' se je uvrstil v finale, kjer je zasedel drugo mesto. == Sklici == [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1989]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] n4cgk68wvbkzegym3z2ofivldmofi3r Anže Kos 0 521977 5727527 2022-08-04T21:46:58Z K1dMag1c1an 213944 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Košarkar|name=Anže Kos|number=7|position=[[Branilec (košarka)|Branilec]], [[Organizator (košarka)|Organizator]]|team=Ockelbo Basket|birth_date=11. oktober, 1993|birth_place=Trbovlje, Slovenija|nationality={{SLO}}|high_school=Impact Basketball Academy (ZDA)|college=[[Webber University]] (2013-2014) [[OLLU]] (2014-2016)|career_start=2017|years1=2016-2017|team1=The Griffins (ZDA)|height_m=1.88|weight_kg=84|team2=Cassen Saint-Geours Basket (Francija)|years... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar|name=Anže Kos|number=7|position=[[Branilec (košarka)|Branilec]], [[Organizator (košarka)|Organizator]]|team=Ockelbo Basket|birth_date=11. oktober, 1993|birth_place=Trbovlje, Slovenija|nationality={{SLO}}|high_school=Impact Basketball Academy (ZDA)|college=[[Webber University]] (2013-2014) [[OLLU]] (2014-2016)|career_start=2017|years1=2016-2017|team1=The Griffins (ZDA)|height_m=1.88|weight_kg=84|team2=Cassen Saint-Geours Basket (Francija)|years2=2017-2018|image=[[File:Anze Kos.jpg|thumb|center|Anze Kos (2020)]]|draft_year=2017|team3=Lulea Steelers BBK (Svedska)|years3=2018-2019|team4=Dublin Lions BC (Irska)|team5=Felbach Flashers BBC (Nemcija)|team6=CB Puerto Sagunto (Spanija)|team7=KOS Celovec (Avstrija)|years7=2020-2021|team8=Ockelbo Basket (Svedska)|years8=2021-2022|team9=Trollhattan BBK (Svedska)|years9=2021-2022|years4=2019-2020|years5=2019-2020|years6=2019-2020|awards=*Top 5 med novinci leta "Ultimate Hoops" - 2017 *Med najboljsimi igralci leta "SuperEttan" - 2019 *Trojni dvojcek (20 TO, 11 SK, 12 PO) - 2019 *Med najboljsimi strelci za tri "B2L" (42.2%) - 2020 *MVP - Najkoristnejsi igralec sezone - 2022 *Najvecje stevilo tock na eni tekmi (51 tock) - 2022}}Anze Kos, [[Slovenci|slovenski]] [[Košarkar|kosarkar]], * [[11. oktober]] [[1993]], [[Trbovlje]], [[Slovenija]]. Kos je 188cm visok profesionalni igralec [[Košarka|kosarke]], ki igra na poziciji [[Organizator (košarka)|organizatorja igre]] in [[Branilec (košarka)|branilca]]. V njegovi karieri je vedno blestel kot odlicen strelec od dalec. Krasi ga tudi dober pregled nad igro, ki jo izrablja tako v pick & roll/pop igri, kot tudi v hitrih protinapadih. Sposobnost kreiranja igre, vkljucno z iznajdljivostjo pri zakljucevanju blizu obroca, in dobro tehniko vodenja zoge, mu omogoca vsestranskost v napadu. Poznan pa je tudi kot odlicen vodja ne le na igriscu, ampak tudi izven njega in je zato veckrat med trenerji omenjen kot kljucen del recepta pri ekipnih uspehih. Njegova trdna delovna etika in neverjeten odnos do zivljenja, mu narekujeta uspeh kjerkoli igra in zivi. == Igralna kariera == === Zacetek === Kos je svojo kosarkarsko pot zacel pri 12ih letih v Litiji. Prve korake je naredil pri Kosarkarskemu Klubu Litija pod vodstvom Dzemota Ibise. S prestopom v Ljubljano pri 14ih letih, je Anze nadaljeval svojo kosarkarsko kariero pri Kosarkarskemu Klubu Pingvini - Ljubljana pod taktirko Timota Vranesa, kjer je pri 18ih letih s svojimi dobrimi predstavami zacel kazati svoje kvalitete na parketu. === Univerza: Zdruzene Drzave Amerike === Leta 2012 se je Anze preselil na Florido v Zdruzene Drzave Amerike, kjer je zaigral na t.i. "Prep School" pod imenom Impact Basketball Academy. Tam je z odlicno igro navdusil trenerja iz Webber University na Floridi, kjer si je prisluzil tudi prvo sportno stipendijo in zacel svojo univerzitetno kosarkarsko pot. Po zakljucku prvega letnika, je pridobil zanimanje tudi iz drugih sol in se tako odlocil nadaljevati svojo kosarkarsko kariero na OLLU, univerzi iz Teksasa. Tam je Anze igral se naslednje dve leti in nato zakljucil svojo studijsko pot na University of Northwestern v Minneapolisu, Minnesota, kjer je diplomiral na podrocju Kineziologije in prvic okusil svet profesionalne kosarke. V t.i. "semi-pro" ligi je bil izbran ko 18ti na naboru Ultimate Hoops lige, kjer je igral v 2016/2017 sezoni. === Evropa === Prvo leto profesionalne kariere je Anze odigral za Cassen Saint-Geours Basket v Franciji, kjer je bil izbran med najboljsimi posamezniki lige v sezoni 2017/2018. Naslednje leto je zaigral na Svedskem pri ekipi Lulea Steelers iz malega mesteca na severu Svedske. Tu je Anze s svojimi predstavami kazal svoje kvalitete ze od samega zacetka in zakljucil sezono tako med najboljsimi strelci kot tudi najboljsimi podajalci lige. Prvic v karieri mu je uspelo doseci tudi t.i. trojnega dvojcka, s 20 tockami, 11 skoki in 12 podajami. Za tem je prislo prvo leto poskodb, kjer je Anze v sezoni 2019/2020 posledicno zamenjal tri klube, Dublin Lions iz Irske, Felbach Flashers iz Nemcije in Club Baloncesto Puerto de Sagunto iz Spanije, kjer je Anze zaigral samo tri tekme preden je nastopila korona. V naslednji sezoni je v letu 2020/2021 igral v dresu KOS Celovca v Avstriji, kjer je spet blestel kot strelec od dalec, in tudi tu zakljucil sezono med najboljsimi strelci za tri tocke nakar se je spet vrnil na Svedsko in v letu 2021/2022 zaigral za Ockelbo Basket in Trollhattan BBK. Tu je Kos podrl polno rekordov in poleg MVP sezone, postavil tudi svoj najboljsi strelski obracun, ko je na tekmi zadel kar 51 tock. == Zasebno == Anze je svoje otrostvo prezivel na mali vasici nad Litijo, ki se imenuje Velika Preska. Poleg [[Slovenščina|slovenscine]] govori se [[Srbščina|srbo-hrvasko]], [[Španščina|spansko]] in [[Angleščina|anglesko]]. Danes poleg aktivnega igranja kosarke, gradi tudi svoje podjetje, ki se ukvarja s t.i. "life coachingom" oz. osebnostnim razvojem. Zeli si namrec narediti spremembo z dviganjem kvalitete zivljenja pri sebi in drugih ljudeh. Njegovo poslanstvo se cuti tudi v tem. Poleg igranja, pa je Anze obcasno aktiven tudi kot kosarkarski trener. == Statistika == === Statistika tekem === {| class="wikitable" !Sezona !Mostvo !Minute !Tocke !Skoki !Podaje !Ukradene Zoge !Izgubljene Zoga !Blokade !2PT% !3PT% !FT% |- |2016/2017 |The Griffins |28.8 |13.3 |5.4 |2.8 |1.4 |1.8 |0.6 |40.0 |32.0 |77.0 |- |2017/2018 |CSGB |25.0 |13.7 |4.2 |3.2 |2.3 |1.4 |1.0 |49.0 |39.0 |84.0 |- |2018/2019 |Lulea Steelers BBK |26.9 |13.6 |4.6 |3.8 |1.3 |3.1 |0.1 |41.7 |42.2 |85.3 |- |2019/2020 |Dublin Lions BC |29.7 |9.3 |7.0 |3.7 |1.0 |2.0 |0.0 |23.1 |35.3 |100 |- |2019/2020 |Fellbach Flashers |18.9 |5.6 |3.7 |1.6 |0.4 |2.1 |0.1 |30.0 |28.6 |100 |- |2019/2020 |CB Puerto Sagunto |14.0 |5.3 |3.0 |0.3 |0.3 |1.0 |0.0 |33.3 |28.6 |66.7 |- |2020/2021 |KOS Celovec |16.3 |7.8 |1.5 |1.6 |0.8 |1.4 |0.2 |47.8 |43.1 |76.9 |- |2021/2022 |Ockelbo Basket |21.0 |8.5 |4.0 |1.0 |0.0 |1.0 |0.0 |40.0 |11.1 |66.7 |- |2021/2022 |Trollhattan BBK |37.7 |31.8 |6.4 |8.7 |2.9 |2.4 |0.6 |54.7 |45.3 |91.5 |} <nowiki>*</nowiki>Stevilke v statistiki so prikazane kot povprecje na tekmo == Zunanje Povezave == [https://www.facebook.com/anzekos47 Anze Kos] na Facebooku [https://www.instagram.com/anze_kos/ Anze Kos] na Instagramu [https://www.linkedin.com/in/anzekos/ Anze Kos] na LinkedInu [https://basketball.eurobasket.com/player/Anze-Kos/Sweden/Ockelbo-BBK/380343 Anze Kos] na EuroBasketu == Viri == https://basketball.eurobasket.com/player/Anze-Kos/Sweden/Ockelbo-BBK/380343 https://radio.ognjisce.si/sl/252/oddaje/34921/anze-kos-profesionalni-kosarkar-v-vsem-danes-vidim-dobro-iz-tistega-ko-je-najtezje-lahko-najbolj-napredujem.htm https://avdio.ognjisce.si/share/positiva_2022_07_28.mp3 https://www.preberi.si/content/view/126554299-Anze-Kos-profesionalni-kosarkar-V-vsem-danes-vidim-dobro-iz-tistega-ko-je-najtezje-lahko-najbolj-napredujem-.html https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3115533/ https://www.ivoox.com/en/an-382-e-kos-v-profesionalni-ko-353-arki-i-353-269-e-prostor-osebnega-audios-mp3_rf_90395270_1.html http://novice.najdi.si/predogled/novica/8d1313db8acc0e316cea7981b5ead691/Radio-1/Osrednja-Slovenija/An%C5%BEe-Kos-na%C5%A1-favorit http://polsnik.si/media/54711/DOPISSD-Polsnik-1.pdf https://player.fm/series/via-positiva/anze-kos-v-profesionalni-kosarki-isce-prostor-osebnega-razvoja http://www.srce-slovenije.si/index.php?t=news&id=167&l=sl&portal=o-srcu-slovenije&portal_id=1 https://www.radio1.si/strani/Reg_Novice.aspx?RN=23142 http://sticna.org/news/anze-kos-profesionalni-kosarkar-v-vsem-danes-vidim-dobro-iz-tistega-ko-je-najtezje-lahko-najbolj-napredujem?uid=238244 https://basketball.realgm.com/player/Anze-Kos/Summary/84904 https://www.proballers.com/basketball/player/225483/anze-kos https://www.ncsasports.org/mens-basketball-recruiting/florida/bradenton/edison-academic-center/anze-kos https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/_/id/3156904/anze-kos https://www.flashscore.com/player/kos-anze/GQkuzQSb/ https://sportiw.com/en/athletes/Kos.Anze/774 https://www.ollusaintsathletics.com/sports/mbkb/2014-15/bios/Anze_Kos https://www.hudl.com/profile/2212385/Anze-Kos https://webberathletics.com/sports/mens-basketball/roster/anze--kos/2744 https://www.athlenda.com/profile/anze-kos https://www.livesport.cz/hrac/kos-anze/GQkuzQSb/ https://www.sportjim.com/anzekos https://co-players.gr/clients-co-players-gr/item/409-anze-kos https://www.espn.co.uk/mens-college-basketball/player/_/id/3156904/anze-kos https://bolognabasket.org/la-virtus-imola-firma-anze-kos/ https://deepgamebasketball.com/ https://basketballaustria.at/nationalteams/news-details/?id/19191/125896 https://hosted.dcd.shared.geniussports.com/SBF/en/competition/30966/team/143812/statistics https://www.balls.ie/basketball/preview-hula-hoops-national-cup-back-weekend-419259 https://www.blackbirds.co.at/index.php/alle-news/162-vorschau-11-runde https://leagues.uhlife.com/profile.aspx?RegionID=&PlayerID=27568&SeasonDivisionID= https://www.eurobasket.com/boxScores/Sweden/2022/0115_3889_18522.asp https://www.eurobasket.com/boxScores/Austria/2021/0320_37256_8865.asp https://www.eurobasket.com/boxScores/Austria/2020/1208_21884_8865.asp https://www.eurobasket.com/boxScores/Germany/2019/1221_5488_11724.asp 6ybql8izxqgw5w8etrpx89dm8rghj2v 5727536 5727527 2022-08-04T22:24:58Z Marko3 1829 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Košarkar|name=Anže Kos|number=7|position=[[Branilec (košarka)|Branilec]], [[Organizator (košarka)|Organizator]]|team=Ockelbo Basket|birth_date=11. oktober, 1993|birth_place=Trbovlje, Slovenija|nationality={{SLO}}|high_school=Impact Basketball Academy (ZDA)|college=[[Webber University]] (2013-2014) [[OLLU]] (2014-2016)|career_start=2017|years1=2016-2017|team1=The Griffins (ZDA)|height_m=1.88|weight_kg=84|team2=Cassen Saint-Geours Basket (Francija)|years2=2017-2018|image=[[File:Anze Kos.jpg|thumb|center|Anze Kos (2020)]]|draft_year=2017|team3=Lulea Steelers BBK (Svedska)|years3=2018-2019|team4=Dublin Lions BC (Irska)|team5=Felbach Flashers BBC (Nemcija)|team6=CB Puerto Sagunto (Spanija)|team7=KOS Celovec (Avstrija)|years7=2020-2021|team8=Ockelbo Basket (Svedska)|years8=2021-2022|team9=Trollhattan BBK (Svedska)|years9=2021-2022|years4=2019-2020|years5=2019-2020|years6=2019-2020|awards=*Top 5 med novinci leta "Ultimate Hoops" - 2017 *Med najboljsimi igralci leta "SuperEttan" - 2019 *Trojni dvojcek (20 TO, 11 SK, 12 PO) - 2019 *Med najboljsimi strelci za tri "B2L" (42.2%) - 2020 *MVP - Najkoristnejsi igralec sezone - 2022 *Najvecje stevilo tock na eni tekmi (51 tock) - 2022}}Anze Kos, [[Slovenci|slovenski]] [[Košarkar|kosarkar]], * [[11. oktober]] [[1993]], [[Trbovlje]], [[Slovenija]]. Kos je 188cm visok profesionalni igralec [[Košarka|kosarke]], ki igra na poziciji [[Organizator (košarka)|organizatorja igre]] in [[Branilec (košarka)|branilca]]. V njegovi karieri je vedno blestel kot odlicen strelec od dalec. Krasi ga tudi dober pregled nad igro, ki jo izrablja tako v pick & roll/pop igri, kot tudi v hitrih protinapadih. Sposobnost kreiranja igre, vkljucno z iznajdljivostjo pri zakljucevanju blizu obroca, in dobro tehniko vodenja zoge, mu omogoca vsestranskost v napadu. Poznan pa je tudi kot odlicen vodja ne le na igriscu, ampak tudi izven njega in je zato veckrat med trenerji omenjen kot kljucen del recepta pri ekipnih uspehih. Njegova trdna delovna etika in neverjeten odnos do zivljenja, mu narekujeta uspeh kjerkoli igra in zivi. == Igralna kariera == === Zacetek === Kos je svojo kosarkarsko pot zacel pri 12ih letih v Litiji. Prve korake je naredil pri Kosarkarskemu Klubu Litija pod vodstvom Dzemota Ibise. S prestopom v Ljubljano pri 14ih letih, je Anze nadaljeval svojo kosarkarsko kariero pri Kosarkarskemu Klubu Pingvini - Ljubljana pod taktirko Timota Vranesa, kjer je pri 18ih letih s svojimi dobrimi predstavami zacel kazati svoje kvalitete na parketu. === Univerza: Zdruzene Drzave Amerike === Leta 2012 se je Anze preselil na Florido v Zdruzene Drzave Amerike, kjer je zaigral na t.i. "Prep School" pod imenom Impact Basketball Academy. Tam je z odlicno igro navdusil trenerja iz Webber University na Floridi, kjer si je prisluzil tudi prvo sportno stipendijo in zacel svojo univerzitetno kosarkarsko pot. Po zakljucku prvega letnika, je pridobil zanimanje tudi iz drugih sol in se tako odlocil nadaljevati svojo kosarkarsko kariero na OLLU, univerzi iz Teksasa. Tam je Anze igral se naslednje dve leti in nato zakljucil svojo studijsko pot na University of Northwestern v Minneapolisu, Minnesota, kjer je diplomiral na podrocju Kineziologije in prvic okusil svet profesionalne kosarke. V t.i. "semi-pro" ligi je bil izbran ko 18ti na naboru Ultimate Hoops lige, kjer je igral v 2016/2017 sezoni. === Evropa === Prvo leto profesionalne kariere je Anze odigral za Cassen Saint-Geours Basket v Franciji, kjer je bil izbran med najboljsimi posamezniki lige v sezoni 2017/2018. Naslednje leto je zaigral na Svedskem pri ekipi Lulea Steelers iz malega mesteca na severu Svedske. Tu je Anze s svojimi predstavami kazal svoje kvalitete ze od samega zacetka in zakljucil sezono tako med najboljsimi strelci kot tudi najboljsimi podajalci lige. Prvic v karieri mu je uspelo doseci tudi t.i. trojnega dvojcka, s 20 tockami, 11 skoki in 12 podajami. Za tem je prislo prvo leto poskodb, kjer je Anze v sezoni 2019/2020 posledicno zamenjal tri klube, Dublin Lions iz Irske, Felbach Flashers iz Nemcije in Club Baloncesto Puerto de Sagunto iz Spanije, kjer je Anze zaigral samo tri tekme preden je nastopila korona. V naslednji sezoni je v letu 2020/2021 igral v dresu KOS Celovca v Avstriji, kjer je spet blestel kot strelec od dalec, in tudi tu zakljucil sezono med najboljsimi strelci za tri tocke nakar se je spet vrnil na Svedsko in v letu 2021/2022 zaigral za Ockelbo Basket in Trollhattan BBK. Tu je Kos podrl polno rekordov in poleg MVP sezone, postavil tudi svoj najboljsi strelski obracun, ko je na tekmi zadel kar 51 tock. == Zasebno == Anze je svoje otrostvo prezivel na mali vasici nad Litijo, ki se imenuje Velika Preska. Poleg [[Slovenščina|slovenscine]] govori se [[Srbščina|srbo-hrvasko]], [[Španščina|spansko]] in [[Angleščina|anglesko]]. Danes poleg aktivnega igranja kosarke, gradi tudi svoje podjetje, ki se ukvarja s t.i. "life coachingom" oz. osebnostnim razvojem. Zeli si namrec narediti spremembo z dviganjem kvalitete zivljenja pri sebi in drugih ljudeh. Njegovo poslanstvo se cuti tudi v tem. Poleg igranja, pa je Anze obcasno aktiven tudi kot kosarkarski trener. == Statistika == === Statistika tekem === {| class="wikitable" !Sezona !Mostvo !Minute !Tocke !Skoki !Podaje !Ukradene Zoge !Izgubljene Zoga !Blokade !2PT% !3PT% !FT% |- |2016/2017 |The Griffins |28.8 |13.3 |5.4 |2.8 |1.4 |1.8 |0.6 |40.0 |32.0 |77.0 |- |2017/2018 |CSGB |25.0 |13.7 |4.2 |3.2 |2.3 |1.4 |1.0 |49.0 |39.0 |84.0 |- |2018/2019 |Lulea Steelers BBK |26.9 |13.6 |4.6 |3.8 |1.3 |3.1 |0.1 |41.7 |42.2 |85.3 |- |2019/2020 |Dublin Lions BC |29.7 |9.3 |7.0 |3.7 |1.0 |2.0 |0.0 |23.1 |35.3 |100 |- |2019/2020 |Fellbach Flashers |18.9 |5.6 |3.7 |1.6 |0.4 |2.1 |0.1 |30.0 |28.6 |100 |- |2019/2020 |CB Puerto Sagunto |14.0 |5.3 |3.0 |0.3 |0.3 |1.0 |0.0 |33.3 |28.6 |66.7 |- |2020/2021 |KOS Celovec |16.3 |7.8 |1.5 |1.6 |0.8 |1.4 |0.2 |47.8 |43.1 |76.9 |- |2021/2022 |Ockelbo Basket |21.0 |8.5 |4.0 |1.0 |0.0 |1.0 |0.0 |40.0 |11.1 |66.7 |- |2021/2022 |Trollhattan BBK |37.7 |31.8 |6.4 |8.7 |2.9 |2.4 |0.6 |54.7 |45.3 |91.5 |} <nowiki>*</nowiki>Stevilke v statistiki so prikazane kot povprecje na tekmo == Zunanje Povezave == [https://www.facebook.com/anzekos47 Anze Kos] na Facebooku [https://www.instagram.com/anze_kos/ Anze Kos] na Instagramu [https://www.linkedin.com/in/anzekos/ Anze Kos] na LinkedInu [https://basketball.eurobasket.com/player/Anze-Kos/Sweden/Ockelbo-BBK/380343 Anze Kos] na EuroBasketu == Viri == https://basketball.eurobasket.com/player/Anze-Kos/Sweden/Ockelbo-BBK/380343 https://radio.ognjisce.si/sl/252/oddaje/34921/anze-kos-profesionalni-kosarkar-v-vsem-danes-vidim-dobro-iz-tistega-ko-je-najtezje-lahko-najbolj-napredujem.htm https://avdio.ognjisce.si/share/positiva_2022_07_28.mp3 https://www.preberi.si/content/view/126554299-Anze-Kos-profesionalni-kosarkar-V-vsem-danes-vidim-dobro-iz-tistega-ko-je-najtezje-lahko-najbolj-napredujem-.html https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3115533/ https://www.ivoox.com/en/an-382-e-kos-v-profesionalni-ko-353-arki-i-353-269-e-prostor-osebnega-audios-mp3_rf_90395270_1.html http://novice.najdi.si/predogled/novica/8d1313db8acc0e316cea7981b5ead691/Radio-1/Osrednja-Slovenija/An%C5%BEe-Kos-na%C5%A1-favorit http://polsnik.si/media/54711/DOPISSD-Polsnik-1.pdf https://player.fm/series/via-positiva/anze-kos-v-profesionalni-kosarki-isce-prostor-osebnega-razvoja http://www.srce-slovenije.si/index.php?t=news&id=167&l=sl&portal=o-srcu-slovenije&portal_id=1 https://www.radio1.si/strani/Reg_Novice.aspx?RN=23142 http://sticna.org/news/anze-kos-profesionalni-kosarkar-v-vsem-danes-vidim-dobro-iz-tistega-ko-je-najtezje-lahko-najbolj-napredujem?uid=238244 https://basketball.realgm.com/player/Anze-Kos/Summary/84904 https://www.proballers.com/basketball/player/225483/anze-kos https://www.ncsasports.org/mens-basketball-recruiting/florida/bradenton/edison-academic-center/anze-kos https://www.espn.com/mens-college-basketball/player/_/id/3156904/anze-kos https://www.flashscore.com/player/kos-anze/GQkuzQSb/ https://sportiw.com/en/athletes/Kos.Anze/774 https://www.ollusaintsathletics.com/sports/mbkb/2014-15/bios/Anze_Kos https://www.hudl.com/profile/2212385/Anze-Kos https://webberathletics.com/sports/mens-basketball/roster/anze--kos/2744 https://www.athlenda.com/profile/anze-kos https://www.livesport.cz/hrac/kos-anze/GQkuzQSb/ https://www.sportjim.com/anzekos https://co-players.gr/clients-co-players-gr/item/409-anze-kos https://www.espn.co.uk/mens-college-basketball/player/_/id/3156904/anze-kos https://bolognabasket.org/la-virtus-imola-firma-anze-kos/ https://deepgamebasketball.com/ https://basketballaustria.at/nationalteams/news-details/?id/19191/125896 https://hosted.dcd.shared.geniussports.com/SBF/en/competition/30966/team/143812/statistics https://www.balls.ie/basketball/preview-hula-hoops-national-cup-back-weekend-419259 https://www.blackbirds.co.at/index.php/alle-news/162-vorschau-11-runde https://leagues.uhlife.com/profile.aspx?RegionID=&PlayerID=27568&SeasonDivisionID= https://www.eurobasket.com/boxScores/Sweden/2022/0115_3889_18522.asp https://www.eurobasket.com/boxScores/Austria/2021/0320_37256_8865.asp https://www.eurobasket.com/boxScores/Austria/2020/1208_21884_8865.asp https://www.eurobasket.com/boxScores/Germany/2019/1221_5488_11724.asp j2rt5z3l4da3u1jabrfcc8o674mdiw7 Uporabniški pogovor:DamienBolek 3 521979 5727573 2022-08-05T09:06:19Z GeographieMan 179499 trajna blokada wikitext text/x-wiki {{subst:trajnablokada}} Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:06, 5. avgust 2022 (CEST) m9njdav85i8d21uhe3hj1epc4n602d8 5727574 5727573 2022-08-05T09:07:11Z GeographieMan 179499 tn wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = warning | image = [[Slika:Octagon-warning.svg<!-- STOP nuvola.svg -->|48px]] | text = '''Urejanje Wikipedije smo ti morali trajno [[Wikipedija:Pravila blokiranja|preprečiti]].'''<br> Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskega stališča]] se namreč obravnavajo kot [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]], blokada je trajna zaradi težine ali vztrajnega ponavljanja kršitev. <!-- Predloga:Trajna blokada --><br> <!-- Skopiraj kodo, kot je prikazana na strani, ne kot je prikazana v oknu za urejanje - torej brez kode "tlx|". --><small>Če meniš, da obstaja dober razlog, zakaj bi morala biti blokada umaknjena, preberi [[Wikipedija:Pravila blokiranja|pravila blokiranja]] in skopiraj naslednje pod to obvestilo: {{tlx|odblokiraj|2=razlog=''Tu vstavi obrazložitev &#126;&#126;&#126;&#126;''}}</small> }} Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:06, 5. avgust 2022 (CEST) e9fan2v5o89617umbqgk56uhrasn60v Uporabniški pogovor:TurquiseHeet 3 521981 5727578 2022-08-05T09:21:31Z A09090091 188929 /* KK Cedevita Olimpija */ nov razdelek wikitext text/x-wiki == [[KK Cedevita Olimpija]] == Pozdravljen, včeraj sem opazil očiten nesporazum na zgornji strani. Vsa urejanja bi morala prenesti iz [[KK Olimpija]] v [[KK Cedevita Olimpija]]. Oba zadostujeta kriterijem za članek, zato združitev ni potrebna in bi povzročala še več zmede. Tvojih 9 urejanj na KK Olimpija bom zaenkrat vrnil, ker pa se očitno bolje spoznaš na košarko kot jaz, te prosim, če vneseš potrebno še v [[KK Cedevita Olimpija]]. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:21, 5. avgust 2022 (CEST) oic5fygrpgkk3irhq2497m3ojqyquup Tradicionalne regije Japonske 0 521982 5727593 2022-08-05T10:52:27Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Regions and Prefectures of Japan no labels.svg|thumb|300px| Zemljevid regij Japonske. Od severovzhoda proti jugozahodu: Hokaidō (rdeča), Tōhoku (rumena), Kantō (zelena), Čūbu (cian), Kansai (vijolična), Čūgoku (oranžna), Šikoku (vijolična) in Kjušu & Okinava (siva).]] [[Japonska]] je razdeljena na osem '''[[regija|tradicionalnih regij]]'''. Niso uradne upravne enote, čeprav jih vladni uradniki uporabljajo za statistične in druge namene od leta 1905. Pogosto se uporabljajo na primer v zemljevidih, geografskih učbenikih in vremenskih poročilih, številna podjetja in ustanove pa uporabljajo svoje domače regije v svojih imenih, na primer ''Kinki Nippon Railway'', ''Chūgoku Bank'' in ''Tōhoku University''. Vsaka regija vsebuje eno ali več od 47 [[prefekture Japonske|prefektur]] v državi. Od štirih glavnih [[Japonsko otočje|japonskih otokov]] [[Hokaido]], [[Šikoku]] in [[Kjušu]] sestavljajo po eno regijo, slednja vsebuje tudi [[otočje Rjukju]], medtem ko je največji otok [[Honšu]] razdeljen na pet regij. Prefektura Okinava je običajno vključena v Kjušu, a se včasih obravnava kot lastna deveta regija.[1][2][3] Japonska ima osem višjih sodišč, vendar njihove pristojnosti ne ustrezajo osmim regijam. {| class="wikitable sortable" |- ! Regija !! Št. prebivalcev !! Površina v km<sup>2</sup><ref>[https://web.archive.org/web/20190226151644/http://pdfs.semanticscholar.org/7309/6877bbd0534110c40c6881b7ae075991557f.pdf Japan's Regional Megamarkets - Semantic Scholar] (PDF)</ref> !! Prefekture |- | [[Hokaido|Hokkaidō]] || 5,4 milionov<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q2.html What special characteristics does Hokkaido have?] from Kids Web Japan</ref> || 83.000 || [[Hokaido|Hokkaidō]] |- | [[Tohoku|Tōhoku]] || 8,9 milionov<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q3.html What special characteristics does the Tohoku region have?] from Kids Web Japan</ref> || 67.000 || [[Prefektura Akita |Akita]], [[Prefektura Aomori |Aomori]], [[Prefektura Fukušima |Fukušima]], [[Prefektura Ivate |Ivate]], [[Prefektura Mijagi |Mijagi]], [[Prefektura Jamagata |Jamagata]] |- | [[Kanto|Kantō]] || 43,3 milione<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q4.html What special characteristics does the Kanto region have?] from Kids Web Japan</ref> || 32.000 || [[Prefektura Čiba |Čiba]], [[Prefektura Gunma |Gunma]], [[Prefektura Ibaraki |Ibaraki]], [[Prefektura Kanagava |Kanagava]], [[Prefektura Saitama |Saitama]], [[Prefektura Točigi |Točigi]], [[Tokoo|Tōkjō]] |- | [[Čubu |Čūbu]] || 21,4 milione<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q5.html What special characteristics does the Chubu region have?] from Kids Web Japan</ref> || 67.000 || [[Prefektura Aiči |Aiči]], [[Prefektura Fukui |Fukui]], [[Prefektura Gifu |Gifu]], [[Prefektura Išikava |Išikava]], [[Prefektura Nagano |Nagano]], [[Prefektura Niigata |Niigata]], [[Prefektura Šizuoka |Šizuoka]], [[Prefektura Tojama |Tojama]], [[Prefektura Jamanaši |Jamanaši]] |- | [[Kansai]] (znana tudi kot Kinki) || 22,5 milionov<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q6.html What special characteristics does the Kinki region have?] from Kids Web Japan</ref> || 33.000 || [[Prefektura Hjogo |Hyōgo]], [[Prefektura Kjoto |Kjōto]], [[Prefektura Mie |Mie]], [[Prefektura Nara |Nara]], [[Prefektura Osaka |Ōsaka]], [[Prefektura Šiga |Šiga]], [[Prefektura Vakajama |Vakajama]] |- | [[Čugoku |Čūgoku]] || 7,3 miliona<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/chugoku.html What special characteristics does the Chugoku region have?] from Kids Web Japan</ref> || 32.000 || [[Prefektura Hirošima |Hirošima]], [[Prefektura Okajama |Okajama]], [[Prefektura Šimane |Šimane]], [[Prefektura Tottori |Tottori]], [[Prefektura Jamaguči |Jamaguči]] |- | [[Šikoku]] || 3,8 miliona<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q8.html What special characteristics does the Shikoku region have?] from Kids Web Japan</ref> || 19.000 || [[Prefektura Ehime |Ehime]], [[Prefektura Kagava |Kagava]], [[Prefektura Koči |Kōči]], [[Prefektura Tokušima |Tokušima]] |- | [[Kjušu|Kjūšū]] & [[Prefektura Okinava |Okinava]] || 14 milionov<ref>[https://web-japan.org/kidsweb/explore/regions/q9.html What special characteristics does the Kyushu-Okinawa region have?] from Kids Web Japan</ref> || 44.000 || [[Prefektura Fukuoka |Fukuoka]], [[Prefektura Kagošima |Kagošima]], [[Prefektura Kumamoto |Kumamoto]], [[Prefektura Mijazaki |Mijazaki]], [[Prefektura Nagasaki |Nagasaki]], [[Prefektura Oita |Ōita]], [[Prefektura Okinava |Okinava]], [[Prefektura Saga |Saga]] |} == Regije in otoki == To je seznam večjih japonskih otokov, tradicionalnih regij in podregij, ki poteka od severovzhoda proti jugozahodu.[13][14] Osem tradicionalnih regij je označenih s krepkim tiskom. * '''[[Hokaido]]''' (otok in arhipelag) * Honšu ** regija '''[[Tohoku]]''' (severni del) ** regija '''[[Kanto]]''' (vzhodni del) *** [[Otoki Nanpo]] (del tokijske metropole) ** regija '''[[Čubu]]''' (osrednji del) *** regija Hokuriku (severozahodni Čubu) *** regija Kōšin'ecu (severovzhodni Čubu) *** regija Tōkai (južni Čubu) ** regija '''[[Kansai]]''' (ali Kinki) (južni osrednji del) ** regija '''[[Čugoku]]''' (zahodni del) *** regija San'in (severni Čugoku) *** regija San'jō (južni Čugoku) * '''[[Šikoku]]''' * '''[[Kjušu]]''' ** severni Kjušu ** južni Kjušu ** [[prefektura Okinava|Okinava]] == Druge regionalne enote == V mnogih kontekstih na Japonskem (vlada, medijski trgi, šport, regionalna podjetja ali sindikalne konfederacije) se uporabljajo regije, ki odstopajo od zgoraj omenjene skupne geografske delitve na 8 regij, in se v tujih jezikih včasih tudi imenujejo "regije Japonske". Primeri regionalnih delitev Japonske, kot jih uporabljajo različne institucije, so: {| class="wikitable sortable" |+ Regionalni nadzorni uradi Nacionalne policijske agencije <ref>NPA: [https://www.npa.go.jp/hakusyo/h19/honbun/html/j5500000.html 管区警察局の活動], retrieved September 24, 2021.</ref> |- ! Regija || Prefektura |- | – || Hokaidō (ločen urad za zvezo z nacionalno policijsko agencijo) |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | – || Tokio (ločena pisarna za zvezo z nacionalno policijsko agencijo) |- | Kantō || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Kanagava, Niigata, Jamanaši, Šizuoka |- | Čubu || Tojama, Išikava, Fukui, Gifu, Aiči, Mie |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Čugoku || Tottori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Kjušu|| Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima, Okinava |} {| class="wikitable" |+[[NHK]] (Japan Broadcasting Corporation) radiotelevizijske regije<ref>NHK: [https://www.nhk.or.jp/toppage/zenkoku/ 全国のNHK], retrieved September 24, 2021.</ref> |- ! Regija || Prefektura |- | Hokaidō || Hokaidō |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Kantō-Kōšin'ecu || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Niigata, Jamanaši |- | Tōkai-Hokuriku || Tojama, Išikava, Fukui, Gifu, Aiči, Mie, Šizuoka |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Čugoku || Tottori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Kjušu|| Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima, Okinava |} {| class="wikitable" |+ Ministrstvo za zemljišče, infrastrukturo, promet in turizem (MLIT ) službe za regionalni razvoj <ref>MLIT: [https://www.mlit.go.jp/about/chihoseibi.html 地方整備局], retrieved September 24, 2021.</ref> |- ! Regija || Prefektura (Nagano je razdeljen) |- | – || Hokaidō (prvotno je imel ločeno razvojno agencijo na ravni kabineta, zdaj ločen oddelek MLIT) |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Kantō || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Jamanaši, severni Nagano |- | Hokuriku || Niigata, Tojama, Išikava |- | Čubu || severni Nagano, Gifu, Šizuoka, Aiči, Mie |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama, Fukui |- | Čugoku || Tottori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Kjušu || Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima |- | – || Okinava (prvotno je imelo ločeno razvojno agencijo na ravni kabineta, zdaj oddelek v uradu kabineta)) |} {| class="wikitable" |+ Japan Meteorological Agency (JMA) regije vremenske napovedi <ref>JMA: [http://www.jma.go.jp/jma/kishou/know/yougo_hp/tiikimei.html 天気予報等で用いる用語>地域名], retrieved September 24, 2021.</ref> |- ! Regija || Prefektura |- | Hokaidō || Hokaidō |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Kantō-Kōšin || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Tokio, Kanagava, Jamanaši, Nagano |- | Hokuriku || Niigata, Tojama, Išikava, Fukui |- | Tōkai || Gifu, Šizuoka, Aiči, Mie |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Čugoku || Tottori, Šimane, Okajama, Hirošima |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Severni Kjušu || Jamaguči, Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita |- | Južni Kjušu-Amami || Mijazaki, Kagošima |- | Okinava || Okinava |} [[File:Japanese House of Representatives Proportional Representation Blocks.svg|thumb|300px|Regionalne proporcionalne volilne enote za spodnji dom japonskega parlamenta]] {| class="wikitable" |+Proporcionalne volilne enote ("bloki") za volitve v predstavniški dom |- ! Volilna enota || Prefektura |- | Hokaidō || Hokaidō |- | Tōhoku || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Severni Kantō || Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama |- | Tokio || Tokio |- | Južni Kantō || Čiba, Kanagava, Jamanaši |- | Hokuriku-Šin'ecu || Niigata, Nagano, Tojama, Išikava, Fukui |- | Tōkai || Gifu, Šizuoka, Aiči, Mie |- | Kinki || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Čugoku || Tottori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Šikoku || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Kjušu || Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima, Okinava |} {| class="wikitable" |+ Pristojnosti višjega sodišča |- ! Višje sodišče || Prefektura |- | Sapporo || Hokaidō |- | Sendai || Aomori, Ivate, Mijagi, Akita, Jamagata, Fukušima |- | Tokio || Tokio, Ibaraki, Točigi, Gunma, Saitama, Čiba, Kanagava, Niigata, Jamanaši, Nagano, Shizuoka |- | Nagoja || Aiči, Mie, Gifu, Išikava, Fukui, Tojama |- | Osaka || Šiga, Kjoto, Osaka, Hjōgo, Nara, Vakajama |- | Hirošima || Tottori, Šimane, Okajama, Hirošima, Jamaguči |- | Takamacu || Tokušima, Kagava, Ehime, Koči |- | Fukuoka || Fukuoka, Saga, Nagasaki, Kumamoto, Ōita, Mijazaki, Kagošima, Okinava |} == Glej tudi == *[[Geografija Japonske]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Regions of Japan}} [[Kategorija:Japonske regije|* ]] t7f9snlty80hnpgrpcfsbedbct25bi7 Kategorija:Zavarovana območja Japonske 14 521983 5727596 2022-08-05T11:02:15Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Protected areas of Japan}} {{catmore}} [[Kategorija:Zavarovana območja po državah|Japonska]] [[Kategorija:Geografija Japonske]] fznvea5r8fceb4eaz5sj9ce31ijotxc Kategorija:Seznami poštnih številk 14 521984 5727603 2022-08-05T11:07:27Z Upwinxp 126544 n wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[seznam]]e [[poštna številka|poštnih številk]]. [[Kategorija:Pošta]] [[Kategorija:Seznami]] b5znc0figaylv2o26ulr9p38d17uzb4 Poštne kratice ZDA 0 521985 5727609 2022-08-05T11:36:22Z Upwinxp 126544 Upwinxp je premaknil stran [[Poštne kratice ZDA]] na [[Seznam kratic zveznih držav in ozemelj ZDA]]: niso izključno poštne kratice wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Seznam kratic zveznih držav in ozemelj ZDA]] 531aey3d289no0xksi4eo33g8c8o2a0 Trockizem 0 521986 5727610 2022-08-05T11:51:52Z Zm05gamer 180058 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki [[Slika:Лев Давидович Троцкий.jpg|sličica|311x311_pik|[[Lev Trocki]], po katerem je poimenovana ideologija.]] '''Trockizem''' je politična ideologija in veja [[Marksizem|marksizma]], ki so jo razvili ukrajinsko-ruski revolucionar [[Lev Trocki]] ter nekateri drugi člani leve opozicije in Četrte internacionale. Trocki se je imenoval kot ortodoksni marksist, revolucionarni marksist in boljševiški [[Leninizem|leninist]], privrženec [[Karl Marx|Karla Marxa]], [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] in 3L: [[Vladimir Lenin]], [[Karl Liebknecht]], [[Rosa Luxemburg]]. Podpiral je ustanovitev avantgardne stranke proletariata, proletarskega internacionalizma in diktature proletariata (v nasprotju z "diktaturo buržoazije", za katero marksisti trdijo, da opredeljuje [[kapitalizem]]), ki temelji na samoemancipaciji delavskega razreda in množični [[Demokracija|demokraciji]]. Trockisti so zelo kritični do [[Stalinizem|stalinizma]], saj nasprotujejo teoriji [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] o [[Socializem|socializmu]] v eni državi v prid Trockijevi teoriji permanentne revolucije. Trockisti kritizirajo tudi birokracijo in protidemokratično strujo, ki se je razvila v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] pod Stalinovim vodstvom. Vladimir Lenin in Trocki sta si kljub ideološkim sporom osebno delala in sodelovala pred londonskim kongresom socialdemokratov leta 1903 in med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Lenin in Trocki sta si bila ideološko in osebno blizu med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] in po njej, trockisti in nekateri drugi pa Trockega imenujejo njegov "sovodja".<ref>{{cite magazine|date=2 April 2004|title=Revolutionary Communist Party: Revolutionary in Name Only|url=http://www.icl-fi.org/english/wv/archives/oldsite/2004/RCP-823.htm|magazine=[[Workers Vanguard]]|number=823}}</ref> Trocki je bil najpomembnejši vodja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] neposredno po revolucionarnem obdobju. Trocki je sprva nasprotoval nekaterim vidikom leninizma, vendar je sčasoma ugotovil, da je enotnost med menjševiki in boljševiki nemogoča, in se pridružil [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{cite book|first=Leon|last=Trotsky|author-link=Leon Trotsky|title=Our Political Tasks|orig-date=1904|url=https://www.marxists.org/archive/trotsky/1904/tasks/|access-date=29 June 2020|via=[[Marxists Internet Archive]]|translator=New Park Publications|publisher=New Park Publications}}</ref><ref>{{cite book|first=Vladimir|last=Lenin|author-link=Vladimir Lenin|chapter=Judas Trotsky's Blush of Shame|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1911/jan/02.htm|orig-date=21 January 1932|title=Lenin Collected Works|publisher=[[Progress Publishers]]|date=1974|location=Moscow|volume=17|pages=45|translator-first=Dora|translator-last=Cox|access-date=29 June 2020|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref> Trocki je skupaj z Leninom igral vodilno vlogo v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]]. Lenin je ob oceni Trockega zapisal: "Trocki je že zdavnaj dejal, da je združitev nemogoča. Trocki je to razumel in od takrat naprej ni bilo boljšega boljševika."<ref>{{cite book|url=http://www.marxists.org/archive/trotsky/1937/ssf/sf08.htm|first=Leon|last=Trotsky|author-link=Leon Trotsky|title=The Stalin School of Falsification|chapter=The Lost Document|via=[[Marxists Internet Archive]]|translator-first=Max|translator-last=Shachtman|date=1937|publisher=Pioneer Publishers}}</ref> Leta 1927 so Trockega izključili iz [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetske komunistične partije]] ter mu onemogočili sodelovanje v sovjetski politiki. Oktobra je bil Trocki po ukazu Stalina odstavljen z oblasti,<ref name=":0">{{cite news|url=http://www.history.com/this-day-in-history/stalin-banishes-trotsky|title=Stalin banishes Trotsky – Jan 11, 1928|website=History.com|access-date=3 January 2017|date=21 July 2010}}</ref> hkrati pa je bil novembra izključen iz Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). Nato je bil januarja 1928 izgnan v [[Almati|Alma-Ato]] (danes Almaty), preden so ga februarja 1929 dokončno izgnali iz Sovjetske zveze. Kot vodja Četrte internacionale je Trocki v izgnanstvu še naprej nasprotoval temu, kar je imenoval degenerirano delavstvo v Sovjetski zvezi. 20. avgusta 1940 je Trockega v [[Ciudad de México|Mexico Cityju]] napadel [[Ramón Mercader]], agent sovjetske tajne policije [[NKVD]], in naslednji dan je umrl v bolnišnici. Njegov umor je bil kmalu ugotovljen za politični atentat, ki ga je ukazal izvesti Stalin. Skoraj vsi trockisti znotraj Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) so bili usmrčeni v [[Velika čistka|veliki čistki 1937–1938]], s čimer je bil dejansko odstranjen ves notranji vpliv Trockega v Sovjetski zvezi. [[Nikita Hruščov]] je takrat prišel na oblast kot vodja komunistične partije v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinski socialistični sovjetski republiki]] in je podpisal sezname drugih trockistov, ki jih je bilo treba usmrtiti. Trocki in njegovi privrženci so bili še med vso Hruščevo vladavino od leta 1956 priznani kot sovražniki Sovjetske zveze.<ref>{{cite book|last=Taubman|first=William|author-link=William Taubman|title=[[Khrushchev: The Man and His Era]]|publisher=[[Simon & Schuster]]|date=2003|pages=56–57|isbn=978-0-393-32484-6}}</ref> Četrta internacionala Trockega je bila ustanovljena v [[Francoska Tretja republika|francoski Tretji republiki]] leta 1938, ko so trockisti trdili, da je Kominterna ali Tretja internacionala postala nepovratno »izgubljena za stalinizem« in tako nesposobna voditi mednarodni delavski razred do politične oblasti.<ref name="transitional">{{cite magazine|last=Trotsky|first=Leon|author-link=Leon Trotsky|date=May–June 1938|title=The Transitional Program|url=http://www.marxists.org/archive/trotsky/1938/tp/index.htm|magazine=Bulletin of the Opposition|access-date=5 November 2008}}</ref> Običajno se člane trockizma imenuje "trockisti".<ref>{{cite dictionary|dictionary=Collins Dictionary and Thesaurus|year=1993|title=Trotskyism}}</ref> == Glej tudi == * [[Marksizem]] * [[Marksizem-leninizem]] == Sklici == <references /> == Literatura == * [[:en:Alex_Callinicos|Callinicos, Alex]]. ''Trotskyism'' (Concepts in Social Thought) University of Minnesota Press, 1990. * Fields, Belden. ''Trotskyism and Maoism: Theory and Practice in France and the United States'' Praeger Publishers, 1989. * Deutscher, Isaac. ''Stalin: a Political Biography,'' 1949. * Marot, John. "[https://www.jacobinmag.com/2015/11/leon-trotsky-october-revolution-paul-le-blanc-stalinism/ Assessing Trotsky"], [[:en:Jacobin_(magazine)|Jacobin]], 7 November 2010. * [[:en:David_North_(socialist)|North, David]] ''In Defense of Leon Trotsky'', Mehring Books, 2010. * Rosmer, Alfred. ''Trotsky and the Origins of Trotskyism''. Republished by Francis Boutle Publishers, now out of print. * Slaughter, Cliff. ''Trotskyism Versus Revisionism: A Documentary History'' (multivolume work, now out of print). * {{cite book|last=Wistrich|first=Robert S.|title=Trotsky: Fate of a Revolutionary|publisher=Stein & Day|location=New York|date=1982|isbn=0-8128-2774-0|author-link=Robert Wistrich}} == Zunanje povezave == * [http://www.marxists.org/history/etol/ Encyclopedia of Trotskyism On-Line] * [http://www.marxists.org/archive/trotsky/index.htm The Leon Trotsky Internet archive] * [http://www.trotskyana.net/ The Lubitz TrotskyanaNet] * [http://www.senatehouselibrary.ac.uk/our-collections/historic-collections/archives-manuscripts/subject-guides-to-archives/trotskyist-archive-sources/ Trotskyist archives in the United Kingdom] [[Kategorija:Marksizem]] [[Kategorija:Socializem]] [[Kategorija:Komunizem]] 40b8krrvk1oi1og57nwp1n5ftouk7z7 5727611 5727610 2022-08-05T11:53:22Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki [[Slika:Лев Давидович Троцкий.jpg|sličica|311x311_pik|[[Lev Trocki]], po katerem je poimenovana ideologija.]] '''Trockizem''' je politična ideologija in veja [[Marksizem|marksizma]], ki so jo razvili ukrajinsko-ruski revolucionar [[Lev Trocki]] ter nekateri drugi člani leve opozicije in Četrte internacionale. Trocki se je predstavil kot ortodoksni marksist, revolucionarni marksist in boljševiški [[Leninizem|leninist]], privrženec [[Karl Marx|Karla Marxa]], [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] in 3L: [[Vladimir Lenin]], [[Karl Liebknecht]], [[Rosa Luxemburg]]. Podpiral je ustanovitev avantgardne stranke proletariata, proletarskega internacionalizma in diktature proletariata (v nasprotju z "diktaturo buržoazije", za katero marksisti trdijo, da opredeljuje [[kapitalizem]]), ki temelji na samoemancipaciji delavskega razreda in množični [[Demokracija|demokraciji]]. Trockisti so zelo kritični do [[Stalinizem|stalinizma]], saj nasprotujejo teoriji [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] o [[Socializem|socializmu]] v eni državi v prid Trockijevi teoriji permanentne revolucije. Trockisti kritizirajo tudi birokracijo in protidemokratično strujo, ki se je razvila v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] pod Stalinovim vodstvom. Vladimir Lenin in Trocki sta si kljub ideološkim sporom osebno delala in sodelovala pred londonskim kongresom socialdemokratov leta 1903 in med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Lenin in Trocki sta si bila ideološko in osebno blizu med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] in po njej, trockisti in nekateri drugi pa Trockega imenujejo njegov "sovodja".<ref>{{cite magazine|date=2 April 2004|title=Revolutionary Communist Party: Revolutionary in Name Only|url=http://www.icl-fi.org/english/wv/archives/oldsite/2004/RCP-823.htm|magazine=[[Workers Vanguard]]|number=823}}</ref> Trocki je bil najpomembnejši vodja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] neposredno po revolucionarnem obdobju. Trocki je sprva nasprotoval nekaterim vidikom leninizma, vendar je sčasoma ugotovil, da je enotnost med menjševiki in boljševiki nemogoča, in se pridružil [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{cite book|first=Leon|last=Trotsky|author-link=Leon Trotsky|title=Our Political Tasks|orig-date=1904|url=https://www.marxists.org/archive/trotsky/1904/tasks/|access-date=29 June 2020|via=[[Marxists Internet Archive]]|translator=New Park Publications|publisher=New Park Publications}}</ref><ref>{{cite book|first=Vladimir|last=Lenin|author-link=Vladimir Lenin|chapter=Judas Trotsky's Blush of Shame|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1911/jan/02.htm|orig-date=21 January 1932|title=Lenin Collected Works|publisher=[[Progress Publishers]]|date=1974|location=Moscow|volume=17|pages=45|translator-first=Dora|translator-last=Cox|access-date=29 June 2020|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref> Trocki je skupaj z Leninom igral vodilno vlogo v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]]. Lenin je ob oceni Trockega zapisal: "Trocki je že zdavnaj dejal, da je združitev nemogoča. Trocki je to razumel in od takrat naprej ni bilo boljšega boljševika."<ref>{{cite book|url=http://www.marxists.org/archive/trotsky/1937/ssf/sf08.htm|first=Leon|last=Trotsky|author-link=Leon Trotsky|title=The Stalin School of Falsification|chapter=The Lost Document|via=[[Marxists Internet Archive]]|translator-first=Max|translator-last=Shachtman|date=1937|publisher=Pioneer Publishers}}</ref> Leta 1927 so Trockega izključili iz [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetske komunistične partije]] ter mu onemogočili sodelovanje v sovjetski politiki. Oktobra je bil Trocki po ukazu Stalina odstavljen z oblasti,<ref name=":0">{{cite news|url=http://www.history.com/this-day-in-history/stalin-banishes-trotsky|title=Stalin banishes Trotsky – Jan 11, 1928|website=History.com|access-date=3 January 2017|date=21 July 2010}}</ref> hkrati pa je bil novembra izključen iz Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). Nato je bil januarja 1928 izgnan v [[Almati|Alma-Ato]] (danes Almaty), preden so ga februarja 1929 dokončno izgnali iz Sovjetske zveze. Kot vodja Četrte internacionale je Trocki v izgnanstvu še naprej nasprotoval temu, kar je imenoval degenerirano delavstvo v Sovjetski zvezi. 20. avgusta 1940 je Trockega v [[Ciudad de México|Mexico Cityju]] napadel [[Ramón Mercader]], agent sovjetske tajne policije [[NKVD]], in naslednji dan je umrl v bolnišnici. Njegov umor je bil kmalu ugotovljen za politični atentat, ki ga je ukazal izvesti Stalin. Skoraj vsi trockisti znotraj Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) so bili usmrčeni v [[Velika čistka|veliki čistki 1937–1938]], s čimer je bil dejansko odstranjen ves notranji vpliv Trockega v Sovjetski zvezi. [[Nikita Hruščov]] je takrat prišel na oblast kot vodja komunistične partije v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinski socialistični sovjetski republiki]] in je podpisal sezname drugih trockistov, ki jih je bilo treba usmrtiti. Trocki in njegovi privrženci so bili še med vso Hruščevo vladavino od leta 1956 priznani kot sovražniki Sovjetske zveze.<ref>{{cite book|last=Taubman|first=William|author-link=William Taubman|title=[[Khrushchev: The Man and His Era]]|publisher=[[Simon & Schuster]]|date=2003|pages=56–57|isbn=978-0-393-32484-6}}</ref> Četrta internacionala Trockega je bila ustanovljena v [[Francoska Tretja republika|francoski Tretji republiki]] leta 1938, ko so trockisti trdili, da je Kominterna ali Tretja internacionala postala nepovratno »izgubljena za stalinizem« in tako nesposobna voditi mednarodni delavski razred do politične oblasti.<ref name="transitional">{{cite magazine|last=Trotsky|first=Leon|author-link=Leon Trotsky|date=May–June 1938|title=The Transitional Program|url=http://www.marxists.org/archive/trotsky/1938/tp/index.htm|magazine=Bulletin of the Opposition|access-date=5 November 2008}}</ref> Običajno se člane trockizma imenuje "trockisti".<ref>{{cite dictionary|dictionary=Collins Dictionary and Thesaurus|year=1993|title=Trotskyism}}</ref> == Glej tudi == * [[Marksizem]] * [[Marksizem-leninizem]] == Sklici == <references /> == Literatura == * [[:en:Alex_Callinicos|Callinicos, Alex]]. ''Trotskyism'' (Concepts in Social Thought) University of Minnesota Press, 1990. * Fields, Belden. ''Trotskyism and Maoism: Theory and Practice in France and the United States'' Praeger Publishers, 1989. * Deutscher, Isaac. ''Stalin: a Political Biography,'' 1949. * Marot, John. "[https://www.jacobinmag.com/2015/11/leon-trotsky-october-revolution-paul-le-blanc-stalinism/ Assessing Trotsky"], [[:en:Jacobin_(magazine)|Jacobin]], 7 November 2010. * [[:en:David_North_(socialist)|North, David]] ''In Defense of Leon Trotsky'', Mehring Books, 2010. * Rosmer, Alfred. ''Trotsky and the Origins of Trotskyism''. Republished by Francis Boutle Publishers, now out of print. * Slaughter, Cliff. ''Trotskyism Versus Revisionism: A Documentary History'' (multivolume work, now out of print). * {{cite book|last=Wistrich|first=Robert S.|title=Trotsky: Fate of a Revolutionary|publisher=Stein & Day|location=New York|date=1982|isbn=0-8128-2774-0|author-link=Robert Wistrich}} == Zunanje povezave == * [http://www.marxists.org/history/etol/ Encyclopedia of Trotskyism On-Line] * [http://www.marxists.org/archive/trotsky/index.htm The Leon Trotsky Internet archive] * [http://www.trotskyana.net/ The Lubitz TrotskyanaNet] * [http://www.senatehouselibrary.ac.uk/our-collections/historic-collections/archives-manuscripts/subject-guides-to-archives/trotskyist-archive-sources/ Trotskyist archives in the United Kingdom] [[Kategorija:Marksizem]] [[Kategorija:Socializem]] [[Kategorija:Komunizem]] q3xwsrwr4du1c2rbxmmvkt6ot5rlpbn 5727612 5727611 2022-08-05T11:53:54Z Zm05gamer 180058 pp wikitext text/x-wiki [[Slika:Лев Давидович Троцкий.jpg|sličica|311x311_pik|[[Lev Trocki]], po katerem je poimenovana ideologija.]] '''Trockizem''' je politična ideologija in veja [[Marksizem|marksizma]], ki so jo razvili ukrajinsko-ruski revolucionar [[Lev Trocki]] ter nekateri drugi člani leve opozicije in Četrte internacionale. Trocki se je predstavil kot ortodoksni marksist, revolucionarni marksist in boljševiški [[Leninizem|leninist]], pa tudi privrženec [[Karl Marx|Karla Marxa]], [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] in 3L: [[Vladimir Lenin]], [[Karl Liebknecht]], [[Rosa Luxemburg]]. Podpiral je ustanovitev avantgardne stranke proletariata, proletarskega internacionalizma in diktature proletariata (v nasprotju z "diktaturo buržoazije", za katero marksisti trdijo, da opredeljuje [[kapitalizem]]), ki temelji na samoemancipaciji delavskega razreda in množični [[Demokracija|demokraciji]]. Trockisti so zelo kritični do [[Stalinizem|stalinizma]], saj nasprotujejo teoriji [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] o [[Socializem|socializmu]] v eni državi v prid Trockijevi teoriji permanentne revolucije. Trockisti kritizirajo tudi birokracijo in protidemokratično strujo, ki se je razvila v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] pod Stalinovim vodstvom. Vladimir Lenin in Trocki sta si kljub ideološkim sporom osebno delala in sodelovala pred londonskim kongresom socialdemokratov leta 1903 in med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Lenin in Trocki sta si bila ideološko in osebno blizu med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] in po njej, trockisti in nekateri drugi pa Trockega imenujejo njegov "sovodja".<ref>{{cite magazine|date=2 April 2004|title=Revolutionary Communist Party: Revolutionary in Name Only|url=http://www.icl-fi.org/english/wv/archives/oldsite/2004/RCP-823.htm|magazine=[[Workers Vanguard]]|number=823}}</ref> Trocki je bil najpomembnejši vodja [[Rdeča armada|Rdeče armade]] neposredno po revolucionarnem obdobju. Trocki je sprva nasprotoval nekaterim vidikom leninizma, vendar je sčasoma ugotovil, da je enotnost med menjševiki in boljševiki nemogoča, in se pridružil [[Boljševiki|boljševikom]].<ref>{{cite book|first=Leon|last=Trotsky|author-link=Leon Trotsky|title=Our Political Tasks|orig-date=1904|url=https://www.marxists.org/archive/trotsky/1904/tasks/|access-date=29 June 2020|via=[[Marxists Internet Archive]]|translator=New Park Publications|publisher=New Park Publications}}</ref><ref>{{cite book|first=Vladimir|last=Lenin|author-link=Vladimir Lenin|chapter=Judas Trotsky's Blush of Shame|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1911/jan/02.htm|orig-date=21 January 1932|title=Lenin Collected Works|publisher=[[Progress Publishers]]|date=1974|location=Moscow|volume=17|pages=45|translator-first=Dora|translator-last=Cox|access-date=29 June 2020|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref> Trocki je skupaj z Leninom igral vodilno vlogo v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]]. Lenin je ob oceni Trockega zapisal: "Trocki je že zdavnaj dejal, da je združitev nemogoča. Trocki je to razumel in od takrat naprej ni bilo boljšega boljševika."<ref>{{cite book|url=http://www.marxists.org/archive/trotsky/1937/ssf/sf08.htm|first=Leon|last=Trotsky|author-link=Leon Trotsky|title=The Stalin School of Falsification|chapter=The Lost Document|via=[[Marxists Internet Archive]]|translator-first=Max|translator-last=Shachtman|date=1937|publisher=Pioneer Publishers}}</ref> Leta 1927 so Trockega izključili iz [[Komunistična partija Sovjetske zveze|sovjetske komunistične partije]] ter mu onemogočili sodelovanje v sovjetski politiki. Oktobra je bil Trocki po ukazu Stalina odstavljen z oblasti,<ref name=":0">{{cite news|url=http://www.history.com/this-day-in-history/stalin-banishes-trotsky|title=Stalin banishes Trotsky – Jan 11, 1928|website=History.com|access-date=3 January 2017|date=21 July 2010}}</ref> hkrati pa je bil novembra izključen iz Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). Nato je bil januarja 1928 izgnan v [[Almati|Alma-Ato]] (danes Almaty), preden so ga februarja 1929 dokončno izgnali iz Sovjetske zveze. Kot vodja Četrte internacionale je Trocki v izgnanstvu še naprej nasprotoval temu, kar je imenoval degenerirano delavstvo v Sovjetski zvezi. 20. avgusta 1940 je Trockega v [[Ciudad de México|Mexico Cityju]] napadel [[Ramón Mercader]], agent sovjetske tajne policije [[NKVD]], in naslednji dan je umrl v bolnišnici. Njegov umor je bil kmalu ugotovljen za politični atentat, ki ga je ukazal izvesti Stalin. Skoraj vsi trockisti znotraj Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) so bili usmrčeni v [[Velika čistka|veliki čistki 1937–1938]], s čimer je bil dejansko odstranjen ves notranji vpliv Trockega v Sovjetski zvezi. [[Nikita Hruščov]] je takrat prišel na oblast kot vodja komunistične partije v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinski socialistični sovjetski republiki]] in je podpisal sezname drugih trockistov, ki jih je bilo treba usmrtiti. Trocki in njegovi privrženci so bili še med vso Hruščevo vladavino od leta 1956 priznani kot sovražniki Sovjetske zveze.<ref>{{cite book|last=Taubman|first=William|author-link=William Taubman|title=[[Khrushchev: The Man and His Era]]|publisher=[[Simon & Schuster]]|date=2003|pages=56–57|isbn=978-0-393-32484-6}}</ref> Četrta internacionala Trockega je bila ustanovljena v [[Francoska Tretja republika|francoski Tretji republiki]] leta 1938, ko so trockisti trdili, da je Kominterna ali Tretja internacionala postala nepovratno »izgubljena za stalinizem« in tako nesposobna voditi mednarodni delavski razred do politične oblasti.<ref name="transitional">{{cite magazine|last=Trotsky|first=Leon|author-link=Leon Trotsky|date=May–June 1938|title=The Transitional Program|url=http://www.marxists.org/archive/trotsky/1938/tp/index.htm|magazine=Bulletin of the Opposition|access-date=5 November 2008}}</ref> Običajno se člane trockizma imenuje "trockisti".<ref>{{cite dictionary|dictionary=Collins Dictionary and Thesaurus|year=1993|title=Trotskyism}}</ref> == Glej tudi == * [[Marksizem]] * [[Marksizem-leninizem]] == Sklici == <references /> == Literatura == * [[:en:Alex_Callinicos|Callinicos, Alex]]. ''Trotskyism'' (Concepts in Social Thought) University of Minnesota Press, 1990. * Fields, Belden. ''Trotskyism and Maoism: Theory and Practice in France and the United States'' Praeger Publishers, 1989. * Deutscher, Isaac. ''Stalin: a Political Biography,'' 1949. * Marot, John. "[https://www.jacobinmag.com/2015/11/leon-trotsky-october-revolution-paul-le-blanc-stalinism/ Assessing Trotsky"], [[:en:Jacobin_(magazine)|Jacobin]], 7 November 2010. * [[:en:David_North_(socialist)|North, David]] ''In Defense of Leon Trotsky'', Mehring Books, 2010. * Rosmer, Alfred. ''Trotsky and the Origins of Trotskyism''. Republished by Francis Boutle Publishers, now out of print. * Slaughter, Cliff. ''Trotskyism Versus Revisionism: A Documentary History'' (multivolume work, now out of print). * {{cite book|last=Wistrich|first=Robert S.|title=Trotsky: Fate of a Revolutionary|publisher=Stein & Day|location=New York|date=1982|isbn=0-8128-2774-0|author-link=Robert Wistrich}} == Zunanje povezave == * [http://www.marxists.org/history/etol/ Encyclopedia of Trotskyism On-Line] * [http://www.marxists.org/archive/trotsky/index.htm The Leon Trotsky Internet archive] * [http://www.trotskyana.net/ The Lubitz TrotskyanaNet] * [http://www.senatehouselibrary.ac.uk/our-collections/historic-collections/archives-manuscripts/subject-guides-to-archives/trotskyist-archive-sources/ Trotskyist archives in the United Kingdom] [[Kategorija:Marksizem]] [[Kategorija:Socializem]] [[Kategorija:Komunizem]] tax76mviry9c2bp9honccnnj2garuvx